-
Ladislao Jonđš: Geografija v Češkoslovaški republiki. 133
LADISLAV JO N Â É :
GEOGRAFIJA V ČEŠKOSLOVAŠKI REPUBLIKI.PoČetki moderne geografije
v Češkoslovaški segajo do sredine pre
teklega stoletja. Združena so z njimi tri velika im ena: ]an K r
e j č f , Karel K o F i s t k a in ]an P a 1 a c k ÿ. Čeprav je bil
sam o Palackÿ geograf v pravem sm islu besede — prvi je zaslovel
kot geolog in drugi kot geodet — so vendar ti trije položili temelj
moderni geografiji pri nas. Glavna zasluga Karla K o f i s t k a
je, da je s svojimi hipsomefričnimi deli in z m atem atično -
geografskim umevanjem njihovih izsledkov utemeljil orografijo
današnjih pokrajin češkoslovaške republike. Odlikoval se je tudi z
izredno risarsko sposobnostjo in zemljevidi, ki jih je zasnoval in
izvedel, pri čemer je pravzaprav on prvi1) propagiral metodo barvne
lestvice za izražanje višinskih razlik, so zlasti v rokopisih vprav
umetniško dovršeni.
Z imenom Jana P a l a c k e g a je združena ustanovitev
geografskega kabineta praške (Karlove) univerze2), s čimer so češki
geografi prvič dobili oficijelno središče. Na žalost je radi
nenaklonjenosti dunajske vlade dolgo trajalo, preden je mogel
zavod, ki naj bi bil žarišče češke znanstvene geografije, primerno
vršiti svojo nalogo. Svoji nalogi je mogel zadostiti šele v zadnjem
četrtstoletju po zaslugi tedanjega asistenta, danes ravnatelja
geografskega zavoda, V a c l a v a Š v a m b e r e , ki pravkar
dokončuje prekrasno delo njega dovršenja. Zavod sam , predvsem pa
njegov sem inar je imel v prvi vrsti služiti odgoji znanstvenih
geografov. Prof. Š v a m b e r a je dobro razumel, da je bilo med
glavnimi težkočami našega geografskega dela objavljenje njihovih
izsledkov. Zato je ustanovil zbirko Travaux géographiques
lchècques, v kateri se naj bi priobčala dela mladih čeških
geografov vselej v kakem svetovnem jeziku, da bi izsledki naših
raziskavanj pronikli tudi do tujine. Začel jo je sam leta 1901. z
izdanjem svoje m onografije o Kongu, ki še danes kljub temu, da so
prinesla m noga moderna odkritja nekaj popravkov, ne izgublja na
svojem pomenu. V lastni založbi je izpočetka izdajal poljudno
„Zemljepisno knjižnico“ (Zemèpisnâ knihovna).
Že preje pa je obstojal geografski časop is Sborm k českč
společnosti zemëvedné (danes Československč společnosti zem
čpisnč), ki stopa letos v 33. letnik; ustanovila sta ga 1. 1894. ].
M e t e l k a in J. F r e j l a c h . Prva češka perijodična
geografska publikacija, ki jo je v 1. 1886. ustanovil in urejal 1.
R e ž a b e k , je imela le tri letnike, ker se radi težkih razmer
ni m ogla dalje ohraniti.
Po odstopu ]. P a l a c k e g a se je 1. 1902. habilitiral za
geografijo na praški univerzi V. Š v a m b e r a Oficijelni
ravnatelj geografskega zavoda v tej dobi je bil etnolog prof. L. N
i e d e r l e in pozneje F. A u g u s t i n , ki si
‘) Po krivici se to pripisuje H a u s l a b u .a) Pod imenom
geografski zavod (tìstav geografickÿ) obstoja šele izza l.
1891.
-
134 Ladislao Jonđš:
je kof meteorolog in klimatolog stekel mnogo zaslug za
organizacijo meteorološke službe na Češkem. V tej dobi je začel V.
Š v a m b e r a raziska- vati šum avska jezera tako podrobno in
temeljito, da je težko najti primerov podobnega dela.
Pozneje ko Š v a m b e r a se je habilitiral J. V. D a n e š .
lzpočetka se je posvečal v prvi vrsti kraškim problemom, s katerimi
se mnogo bavi tudi K. A b s o l o n , ki je znan po svojih
odkritjih v Moravskem krasu. Pozneje je D a n e š obrnil svojo
pozornost k splošni morfologiji in k antropogeografiji, ki je
hkratu s politično in trgovsko geografijo prava stroka V. D v o rs
k e g a 3). Vsi ti trije geografi so se zanimali tudi za Balkan in
za pokrajine današnje kraljevine SH S. Medtem ko je reševal D a n e
š geomorfološke probleme Balkana in se je preiskovanju
jugoslovanskega Krasa posvetil zlasti A b s o l o n , je D v o r s
k ÿ podrobno študiral geografijo naselj in prebivalstva v Sloveniji
in Črni Gori.
Za geomorfologijo se je nadalje habilitiral V. D ž d i n a , za
m atem atično geografijo in kartografijo B. Š a l a m o n . Slednji
se posveča tudi aplikaciji geofizičnih metod v geografiji ter vodi
magnetično kartiranje Češkoslovaške. V geografiji slovanskih zemelj
deluje J. K r â l , ki je kof prvi naših učenjakov začel
sistematično preiskavati prav do najnovejše dobe zanemarjeno in
vendar tako zanimivo Podkarpatsko Rusijo1).
Geografsko metodiko goji pri nas predvsem F. M â c h â t , ki se
močno uveljavlja tudi v praksi z delom za izboljšanje in reformo
geografskega študija in pouka. Pomembna so dela ]. V. N o v a k a
in ]. M o s c h e l e s o v e , ki obravnavajo v glavnem različna
vprašanja iz fizikalne geografije in geo- morfologije. Za
antropogeografijo se je nedavno habilitiral j. P o h 1.
Kar se (iče biogeografije, v kateri je bil brez dvoma
najuniverzalnejši delavec že omenjeni ]. P a l a c k ÿ , je treba
navesti žal prerano umrlega K. T h o n a ; tudi je vredno opozoriti
na geobotanične studije K. D o m i n a , R. S c h u s t r e r a in
B. N â b e l k a , ki pa že ne pripada k znanstvenikom na Karlovi
univerzi, am pak je profesor brnske tehnike.
Končno naj še spregovorim o o meteorologiji in klimatologiji, ki
tvorita tudi zelo važen del fizikalne in regionalne geografije. V
naših deželah se je zlasti na Češkem oddavnaj posvečala pozornost
meteorološkim in hidrografskim vprašanjem . N aš meteorološki in
hidrološki državni zavod razpolagata danes z eno najbolj gostih
mrež meteoroloških odnosno vodomernih postaj. Imena S l u d n i č k
a . A u g u s t i n i n F r e j l a c h ostanejo nerazdvojno
združena z razvojem češke klimatologije. Današnja zastopnika teh
ved na naši univerzi sta St. H a n z l f k in R. S c h n e i d e r
.
a) D v o r s k ÿ je hkralu ravnatelj geografskega zavoda na
trgovski visoki šoli. Ta zavod pa zasleduje bolj praktične cilje,
kar izhaja že iz značaja šole same.
*) Čeprav,1̂ne spada čisto v okvir te razprave, vendar ne smemo
na tem meslu prezreli profesorja ukrajinske univerze v Pragi (do 1.
1926.) St. R u d n ÿ c k e g a , ki je mnogo storil za preiskavanje
Podkarpalske Rusije, zlasti na polju fizikalne geografije,
morfologije in geologije.
-
Geografija o Češkoslovaški republiki. 135
S klimatološkimi in meteorološkimi vprašanji, zlasti v kolikor
se tičejo hidrografije, se bavi tudi V. L a s k a , čigar glavna
stroka je geofizika, katere pomen v fizikalni geografiji danes
stalno raste.
Profesorja Karlove univerze sta tudi A. M u s i l in B. H r o z
n ÿ , ki se oba posvečata preiskavanju orienta. M u s i l pravkar
predelava izsledke svojih preiskovanj in je že pričel z njihovim
publiciranjem.
Na tem mestu naj omenimo tudi bivšega profesorja praške tehnike
B. P u r k y n ê , ki je danes na čelu državne geološke službe, in
ravnatelja geološkega zavoda Karlove univerze R. K e l t n e r a ,
ki ju štejejo radi njunih odličnih geomorfoloških del med češke
geografe.
Geografski zavod češke univerze je bil dolga leta edino središče
češke geografije. Šele ko sta bili po ustanovitvi češkoslovaške
države otvorjeni univerzi v Brnu (M asarykova) in v Bratislavi
(Komenskega), sta tudi pri njih nastala geografska zavoda.
Ravnatelj brnskega instituta je F. K o l â - č e k , ki proučuje
seizmične in hidrografske razmere v državi, predvsem še na
Moravskem. Na brnski univerzi deluje tudi F. V i t â s e k , ki se
je habilitiral za fizikalno geografijo ter si izbral za glavni
predmet svojih studij glaciologijo s posebnim ozirom na
Češkoslovaško.
Na bratislavski univerzi geografski zavod pravzaprav šele
nastaja. Izmed profesorjev naj se tu imenujeta K, C h o t e k ,
znani etnograf, in F. Š t f l l a , ki se bavi z oceanografijo.
Iz krogov, ki so zunaj univerze, je treba navesti vrsto
geografov, praktikov in teoretikov. Ti združujejo običajno obe
smeri, praktično preiskavanje in na njegovi podlagi tvoritev
znanstvenih dedukcij. Med starejšimi si je pridobil svetovno ime 0
. F e i s t m a n t e l , s preiskavanji v Indiji, ki jih je vršil
v angleški službi kot geolog, pri čemer je posvečal mnogo
pozornosti raznim čisto geografskim problemom. Resnično vsestransko
preiskavanje južne Afrike je v 1.1873— 1887 vršil dr. E. H o l u b
. V svoji dobi je bil največji južnoafriški potnik sploh ter je
zaslovel kot neumorni zbiratelj prirodnin in kulturnih predmetov,
ki jih pa žal ni mogel očuvati v celoti. V Indiji se je uveljavil
pravtako v starejši dobi kot raziskovalec F. S t o - l i c z k a
(1838— 1874), medtem ko je južno Ameriko prepotoval B. R o e z l
(1824— 1885), ki je s svojimi botaničnimi izsledki mnogo pripomogel
k poznanju razširjenosti rastlin. Južna Amerika je bila tudi glavno
torišče delovanja E. St. V r a z a , ki je prehodil in zanimivo
popisal pokrajine ameriških pragozdov in ozemlje severne
Afrike.
A. F r i č je potoval po južni Ameriki v svrho etnografskih
studij. Mnogo je potoval tudi j. K o ï e n s k ÿ , avtor prvega
češkega potopisa o potovanju okoli sveta, ki je še danes zelo
priljubljeno čtivo v najširših krogih. V Prednji Indiji je bival
daljšo dobo O. P e r t o l d . Pomembna v preiskavanju Afrike sta
B. M a c h u l k a in R. S t o r c h ; uveljavljala sta se zlasti
kot zbiratelja zooloških predmetov. Machulka je v letih 1889— 1906
obiskal Tripolitanijo in M adagaskar. Podal se je tudi na Ceylon, v
Indijo
-
136 Ladislav Jonđš:
in M ezopotam ijo; najvažnejša pa so njegova potovanja v
pokrajinah ob Nilu (1914 in zopet 1924). S t o r c h se je 1.1911.
udeležil ekspedicije k Belemu Nilu, leto zatem pa je z Indijskega
oceana skozi Ugando dospel v Egipt. Antropološke studije v južni
Afriki in pozneje na Labradoru je vršil V. S u k , profesor brnske
univerze. Med potovalci najnovejše dobe je treba navesti J. V. D a
n e š a , ki je že pred vojno s K. D o m i n o m nekoli- krat
potoval po Tihem oceanu. Pozneje je sâm bival dalje ča sa v
Avstraliji, odkoder se je skozi Severno in Srednjo Ameriko 1.1923.
vrnil v domovino ; ob tej priliki je obiskal tudi Kitajsko. V
Severni Ameriki, ki je bila sploh priljubljen predmet njegovih
studij, je bival že preje. Drug potovalec iz vrst naših univ.
profesorjev je St. H a n z H k , ki je obiskal Algier, Sibirijo,
Japonsko in Kitajsko, da bi proučeval tam kajšnje meteorološke in
klimatološke razmere. Z mnogimi rezultati so obogatila vedo obsežna
preiskavanja Aleša H r d l i č k e , kustosa etnografskega oddelka
narodnega muzeja v W ashing- tonu; laponsko, južno Ameriko in Tihi
ocean je temeljito spoznal Jan H a v l a s a . Do takorekoč
nepoznanih predelov Arabije je prodrl orientalist A . M u s i l in
jih vsestransko preiskal. Njegova potovanja so se vršila v letih
1897 do 1917. Znatno so razširila geografsko znanje tudi sicer v
prvi vrsti arheološka proučevanja B. H r o z n e g a v Mali Aziji,
ki ta studij še stalno nadaljuje.
Odlično mesto zavzem a v krogih, stoječih zunaj univerze, St. N
i k o l a u, ki se bavi s politično in splošno geografijo in se
posveča popularizaciji znanstvene geografije. Tej služi pri nas
predvsem v njegovi redakciji izhajajoča zbirka, ki objavlja
večinoma potopise, „Zemë a lidé“ , ter časop is „Širym svčlem “ .
Tu je tudi treba omeniti »Časopis klubu československ;fch turistü“
, kjer so priobčena mnoga, tudi za znanstveno geografijo važna
dela. Med periodičnimi geografskimi publikacijami je omeniti tudi
„Archiv pro pïirodovedeckÿ vÿzkum Čech", ustanovljen 1. I860,, v
katerem so bili objavljeni mnogi geografski spisi, ki se nanašajo
na orometrijo. V njem se nahajajo klasična dela K o ï i s t k o v a
, nadalje hidrografski, biogeografski in morfološki spisi. Tudi v
vestniku Drž. geološkega zavoda lahko najdemo številne, tudi za
geografa zanimive članke, v glavnem morfološkega značaja.
N ašo praktično geografijo gojijo vojaški krogi. Izmed starejših
kartografov je treba omeniti ]. H o m o l k o in J. S u c h â n k o
; slednji je bil izredno dober risar ter je ustvaritelj
kartografskih znakov, ki se v celoti še zdaj rabijo na naših
vojaških kartah. Na čelu vojnogeografskega zavoda stoji general K.
R a u s c h , izmed drugega osobja v njem pa navajam o kot odlične
strokovnjake : polkovnika J. H l i d k a , polkovnika dr. J. Č e r
m a k a , podpolkovnika M. S e t n i k a , majorja R. B e n e š a
in štabnega kapetana J. P e t e r k o . N aš vojnogeografski zavod
je vznikel takorekoč iz n ič; šele od 1.1925. je nam eščen v
lastnem moderno zgrajenem poslopju in se lahko svobodno razvija,
medtem ko je dotlej nudil nekaterim njegovim oddelkom zatočišče
geografski zavod na univerzi. Glavno delo vojnogeografskega zavoda
obstoja danes v novem kartiranju ter v eventualnih revizijah
sta
-
Geografija v Češkoslovaški republiki. 137
rejših kart Češkoslovaške države ; v to svrho so se podvzela
mnoga obsežna merjenja. Razen kart, ki služijo vojaškim svrham, so
se izvršile v njem tudi karte za razne druge državne potrebe ter s
pomočjo šolskih strokovnjakov tudi šo lske karte.
Končno moramo poudariti tudi pomen, ki ga je imela za razvoj
geografije pri nas svetovna vojna. V ujetništvu in v legijah so
videli naši ljudje mnogo tujih krajev, zlasti notranjo Azijo. Bili
so med njimi geografsko izobraženi ljudje, tudi taki, ki niso le
videli, am pak hkratu opazovali. Tudi pri onih, ki so ostali doma,
se je vzbudil interes za usodo njihovih dragih in moremo reči, da
je proniklo široko med narod razm eroma znatno, dasi ne v pravem sm
islu besede geografsko, pa vsaj topografsko znanje ; sploh vlada v
najširših slojih večje zanimanje za geografijo, ko za večino drugih
ved.
Za odgojo znanstvenega naraščaja služijo predvsem seminarji
naših univerz. Pomoč jim nudi tudi Češkoslovenska společnost
zemëpisnâ, ki zbira v svojem akadem skem odboru dijaštvo, ki ga
zanima razvoj in napredek geografije; ona tudi znatno prispeva k
propagiranju geografije med širokimi sloji. Kakor se geografija
uveljavlja v praktičnem življenju, pridobiva tudi njeno poučevanje
na srednjih šolah, ki se je nekdaj zanem arjalo, stalno na pomenu.
Znamenito okrepitev geografskega delovanja pri nas je prinesel prvi
zbor slovanskih geografov in etnografov v Pragi 1. 1924. To kaže
med drugim tudi veliko zanimanje, ki vlada za letošnji drugi zbor,
ki se pripravlja na Poljskem. Gotovo približa tudi ta k cilju
mnoge, na prvem zboru sprejete sklepe, ki vodijo k ustvaritvi
duševne vzajemnosti znanstvenega dela vsega Slovanstva, kakor ga je
prorokoval in zahteval naš veliki pesnik jan Kollâr začetkom
prošlega stoletja.
R ésu m é, — L a g é o g r a p h ie d a n s la R ép u b liq u e
tc h é c o s lo v a q u e .Aux débuts de la géographie tchèque sont
liés les noms de J. Krejči, E. Ko- ristka et J. Palackÿ. Les deux
premiers, l’ un par se s travaux géologiques, l’ autre par se s
travaux hypsométriques ont posé les principes de la morphologie des
pays tchèques. Le troisième excella par la biogéographie et dans la
géographie régionale. Il fut aussi le premier directeur de l’
institut géographique de l’ Université tchèque à Prague fondé en
1891. Son assistant était alors M. V. Svam- bera, aujourd’hui
directeur de l’ institut géographique dont l’ outillage et l’
agrandissement en voie d’ achèvement son entièrement son oeuvre.
Outre ces travaux d’ organisation, M. Švambera s ’ occupe surtout
de l’ hydrographie et spécialement de la limnologie et des
problèmes africains — il est l’ auteur d’ une monographie détaillée
sur le Congo — et c’ est à lui qu’on doit l’ exploration
consciencieuse des lacs de la Bohême. Les autres membres de l’
institut géographique de Г Université Charles IV sont M. ]. V.
Daneš pour la morphologie et la géographie humaine, M. K. Absolon
qui s ’ occupe surtout des problèmes du Kras, et М. V. Dvorskÿ pour
la géographie économique et politique. Les deux premiers ont étudié
de préférence des questions concernant la morphologie des Balkans,
M. Dvorskÿ celles de la géographie humaine des pays slovènes. Plus
tard se sont succédé un certain nombre d’ agrégations, celle de M.
B. Salamon pour la
-
138 Ladislav Jondš :
géographie mathématique, de M. V. Dëdina pour la géomorphologie,
de M. ]. Kràl pour la géographie des pays slaves. M. B. Šalamon est
chargé aussi du levé magnétique de la République tchécoslovaque. De
la géographie physique et de la géomorphologie s ’ occupent Mlle
J.M oscheles et M. V. J. Novàk, de la géographie humaine M. ].
Pohl. M. F. Mâchât est chargé de cours pour la méthode de la
géographie.
Les sciences alliées et auxiliaires de la géographie sont
représentées à l’ Université Charles IV par MM. K. Domin et R.
Schustler pour la géobotanique, MM. St. HanzHk et R. Schneider pour
la météorologie et la climatologie, M. V. Léska pour la physique du
globe, MM. C. Purkynë et R. Kettner pour la géomorphologie et la
géologie.
En 1918 ont été fondées l’ Université Masaryk à Brno, où
travaille M. F. Kolaček, sism ologue et hydrographe, avec M. F.
Vitâsek, chargé de la géographie physique et surtout de la
glaciologie, et l’ Université Komenskÿ à Bratislava, où la
géographie est représentée par MM. K. Chotek et F. Stûla.
Parmi les savants tchèques, il faut mentionner O. Feistmantel,
connu par se s explorations aux Indes, et le docteur E. Holub qui,
dans se s voyages dans l’ Afrique méridionale entre 1873 et 1887, a
réuni des collections remarquables. — F. Stolička a fait des
voyages dans les Indes, B. Roezl et, plus tard, E. St. Vrâz et A
Fric en ont fait dans l’ Amérique du Sud. J. Korenskÿ est 1 auteur
de la première description tchèque d’ un voyage autour du monde. B.
Machulka a parcouru l’ Afrique du Nord, Cèylan, les Indes et la
Mésopotamie, et plus tard, (en 1914 et 1924) a fait des expeditions
importantes dans la région du Nil. R. Storch a participé à une
expédition sur le Nil Blanc et dans 1 Ouganda. V. Suk a fait des
études anthropologiques dans l’ Afrique méridionale et orientale et
récemment dans le Labrador. MM. K. Domin et ]. V. Danes ont fait
des voyages dans la région du Pacifique. C e dernier a séjourné
plusieurs années en Australie, d’ où il est rentré dans sa patrie
en s ’ arrêtant en Chine, dans l’ Amérique du Nord et l’ Amérique
Centrale. M. St. HanzHk a étudié les problèmes météorologiques et
climatologiques en Algérie, en Sibérie, au Japon et en Chine. Les
recherches de M. A. Hrdlicka, conservateur du Musée ethnographique
à Washington, ont apporté de brillants résultats. M. ]. Havlasa,
lui aussi, a une connaissance approfondie du Japon, de l’ Amérique
du Sud et de la région du Pacifique. Entre 1897 et 1917, M. A.
Musil a exploré des régions presque inconnues de Г Arabie et il est
en train de publier systématiquement les résultats de se s
recherches. Récemmement, M. B. Hroznÿ s ’ est occupé de l’
exploration archéologique de l’ Asie Mineure.
Le docteur St. Nikolau, spécialisé dans la géographie politique
et générale, s ’ occupe de la popularisation de la géographie.
Notre cartographie pratique est concentre dans l’ Institut1,
géographique de l’ Armée sous la direction du général K. Rausch.
Parmi les collaborateurs scientifiques se distinguent le colonel J.
HHdek, le colonel Dr. J. Cermâk, le lieutenant-colonel M. Semik, le
majeur Dr. R. Beneš, et le capitaine de 1 état- major J. Peterka.
Le tâche principale de l’ institut géographique de 1 Armée qui,
depuis 1925, est installé dans son propre immeuble outillé à la
moderne, est aujourd’hui le nouveau levé cartographique et
éventuellement la revision des anciennes cartes de la République
tchécoslovaque. Il se livre donc à des travaux géodésiques de
grande envergure. En outre, on y prépare aussi des cartes pour les
différents usages de l’ État et on y examine de nouvelles méthodes
cartographiques.
-
139
Le centre de nos géographes et de tous qui s ’ intéressent à la
géographie est la Société géographique tchécoslovaque. Son organe
est le „Sborm'k ceskoslovenské spoleènosti zemëpisné“, fondé en
1894 par J. Metelka et ). Frejlach sous le nom de „Sborntk ceské
spoleènosti zemëvëdné“ .
L’ Institut géographique de l’ Université Charles IV publie
périodiquement les „Travaux géographiques tchèques“ , fondés en
1901 par M. V. Švambera. Beaucoup d’ ouvrages géographiques,
surtout les ouvrages classiques de K. Koristka ont été publiés dans
les „Archives pour les recherches d’ histoire naturelle de la Bohêm
e“ . Le Journal du club des touristes („Č aso p is klubu čsl.
turistu“) contient aussi beaucoup d’ études précieuses pour la
géographie scientifique. Le périodique „Sirÿm svëtem“ (A travers le
monde) et la collection „Ze- më a lidé“ (Pays et Peuples), tous
deux rédigés par M. St. Nikolau, servent à la popularisation de la
géographie, en vue de laquelle M. V. Švambera avait d’ abord fondé
et publié la Bibliothèque géographique.
