Glasilo 72. brigade Slovenske vojske - · PDF fileprava smer PRAVA SMER Prva {tevilka glasila 72. brigade je namenjena predstavitvi poveljstva in podrejenih enot v njeni sestavi. Novemu

PRAVA SMERGlasilo 72. brigade Slovenske vojske

Nova struktura 72. brigade

Predstavitev enot

[tevilka 1 September 2004

p r a v a s m e r

PRAVA SMER

Prva {tevilka glasila 72. brigade je namenjena predstavitvi poveljstvain podrejenih enot v njeni sestavi.

Novemu glasilu 72. brigade na pot naj sluì njen moto:

Stran 3September 2004 PRAVA SMER

Veseli me, da smo uspeli izdati prvo {tevilkoglasila 72. brigade Slovenske vojske. Tokrat jenjena vsebina {e nekoliko usmerjena in {e neko-liko prilagojena spremembam v strukturiSlovenske vojske.

V bodo~e si èlim, da bi tak{nih usmerjenih{tevilk na{ega glasila bilo ~im manj, in da bi pred-vsem vi pripadniki brigade oblikovali njegovo vse-bino glasila. V svojih vrstah imamoodli~ne pisce, karikaturiste, slikarje indruge, ki lahko prispevajo k vsebini inzanimivosti glasila. Torej vabim vas, dapripomorete k ~im manj{i suhoparnostile tega. S skupnimi mo~mi bo v bodo~eto “na{e glasilo” in kot tak{nemu muèlim dolgo preìvetje, vam dragesodelavke in sodelavci ter vse bralke inbralci pa mnogo zanimivosti in veseljado branja.

Ob tej priliki ne morem mimo spre-memb, ki so se v leto{njem letu zgodilev na{i organizaciji. Zagotovo takokorenitih in obse`nih sprememb vkratkem obdobju {e nismo doìveli.Brigada, njena struktura in vsebina delase je bistveno spremenila. Nekaterih enot, ki smojih bili vajeni v preteklosti ni ve~. V na{o sestavosmo dobili enote, o katerih v preteklosti nismorazmi{ljali. Mnogo sodelavcev je spremenilo svojkrogotok nalog, nekateri pa so nas zapustili inod{li opravljati naloge, oziroma delo v drugapoveljstva, enote in zavode, nekateri tudi v namnadrejeni poveljstvi. Ali smo v tem trenutku vsi ssvojimi delovnimi mesti zadovoljni {e ne vem,zagotovim pa lahko, da smo razporejali ljudi nadelovna mesta dosledno v skladu z zahtevanimipogoji. Prepri~an sem, da je tako prav. Kadrovskerazporeditve se po~asi kon~ujejo. Malo {tevilosodelavcev {e ni razporejenih na konkretnenaloge. Zato upam, da je pred nami ~as, ko bomoza~eli zavzeto razmi{ljati o na{ih nalogah. Mno-gokrat smo postavljeni pred dejstvo, da moramoopravljati naloge, ki niso “najbolj na{e”. Zagotovoso na{e naloge vse, ki pripomorejo k na{i pripravl-

jenosti za delovanje, pa tudi tiste, ki omogo~ajona{o lep{o delovno okolico. Toda teì{~e na{egadela bo v bodo~e na na{i usposobljenosti zadelovanje.

Prepri~an sem, da to zmoremo in da se vsiskupaj v brigadi zavedamo na{ega poslanstva.Razlike v na{i usposobljenosti v primerjavi z drugi-mi enotami SV in na{i opremljenosti, da bomo

lahko z njimi primerljivi, ne bo smelo biti. Sicer nebomo mogli skupno izvajati na{ih nalog. Upam, dabomo pri tem dele`ni podpore vseh tistih, ki skr-bijo za na{ razvoj in pripravljenost.

72. brigada je v tem trenutku {e kako mo~nabojna brigada. Vemo, da je na{ bodo~i namedruga~en, da bomo zagotavljali bojno podporo inelemente zagotovitve bojevanja bojnim sku-pinam, oziroma 1. brigadi. Zato je sodelovanje inskupno delo ter usposabljanje teh dveh brigadvelikega pomena. Seveda si ni mogo~e zamisliti, dane bi bilo tovari{ke pomo~i in sodelovanja tudi zdrugimi deli SV.

podpolkovnik Vladimir Maher

poveljnik

Spo{tovane sodelavke in sodelavci

Stran 2 PRAVA SMER September 2004

p r a v a s m e rk

olo

fon

uv

od

nik Glasilo 72. brigade

NNaasslloovv uurreeddnnii{{ttvvaa::Poveljstvo 72. brigade, Voja{nica generala Maistra,Ramov{eva 2, 2000 Maribor telefon: 02/332 23 51 faks: 02/332 24 07.OOddggoovvoorrnnii uurreeddnniikk:: Vladimir Maher[[tteevviillkkoo uurreeddiillii:: Borut Vitek, Marta Prevol{ek, PeterJazbin{ek, Matija VrbnjakOObblliikkoovvaannjjee nnaasslloovvnniiccee:: Matija VrbnjakLLeekkttoorriirraannjjee:: Brigita Matja{i~OObblliikkoovvaannjjee iinn ggrraaffii~~nnaa rreeaalliizzaacciijjaa::ENTER-Vito Tement s.p.TTiisskk::Leykam tiskNNaakkllaaddaa:: 1000 izvodov

ZZAAHHVVAALLJJUUJJEEMMOO SSEE VVSSEEMM,, KKII SSOO SSOODDEELLOOVVAALLIIPPRRII PPRRIIPPRRAAVVII IIZZDDAAJJEE

GGllaass ii ll oo jj ee nnaammeenn jjeennoo ii nn ffoo rrmmii rraann jjuu pprr iippaaddnn ii kkoovv 7722 .. BBRR .. AAvv ttoo rr sskk ii ~~ llaannkk ii oobb jjaavv ll jj eenn ii vv rruubbrr ii kk ii““ooddmmeevv ii ”” gg llaass ii ll aa PPrraavvaa ssmmeerr ,, nn ii ssoo uurraaddnnoo ss ttaa ll ii {{~~ee 7722 .. BBrr ii ggaaddee SSVV ..

ssttrraann 22:: uvodnikssttrraann 33:: kazalo, kolofonssttrraann 44:: 72. brigada Slovenske vojskessttrraann 55:: predstavitev poveljnikassttrraann 66:: 132. gorski bataljonssttrraann 77:: predstavitev poveljnikassttrraann 88:: 45. oklepni bataljonssttrraann 99:: predstavitev poveljnikassttrraann 1100:: 74. oklepnomehanizirani bataljonssttrraann 1111:: predstavitev poveljnikassttrraann 1122:: 460. artiljeriski bataljonssttrraann 1133:: predstavitev poveljnikassttrraann 1144:: celostranska slikassttrraann 1155:: celostranska slikassttrraann 1166:: 14. inènirski bataljonssttrraann 1177:: predstavitev poveljnikassttrraann 1188:: 72. brigada slovenske vojskessttrraann 1199:: predstavitev poveljnikassttrraann 2200:: 76. protioklepna ~etassttrraann 2211:: 72. poveljni{ko logisti~na ~etassttrraann 2222:: na Triglav tokrat malo druga~essttrraann 2233:: prvenstvo SV v {portu 2004ssttrraann 2244:: Eurasian star 2004ssttrraann 2255:: pogodbeni rezervisti v 2. gorski ~etissttrraann 2266:: primopredaja dol`nosti poveljnikassttrraann 2277:: 72. brigada in njen domssttrraann 2288:: lokacije enot

p r e d s t a v i t e v e n o t


Predstavitev enoteBrigada je bila ustanovljena 1. 9. 1992. Njeno takratnopoveljstvo je bilo odgovorno zgolj za enote rezervne sestave.Od takrat do danes je brigada ve~krat spreminjala svojo struk-turo, sedanjo pa lahko primerjamo s podobnimi enotami vdràvah ~lanicah Nata.V strukturi 72. brigade so: pehota, oklep, inènirstvo, artileri-ja, RKBO, protioklepna enota in enota za logisti~no podporo.Poveljstvo brigade je nastanjeno v Voja{nici generala Maistra vMariboru, njene enote pa domujejo po vsej Sloveniji – nasta-

njene so v Mariboru, Murski Soboti, Slovenski Bistrici, Novemmestu, Postojni, Pivki, Kranju in Bohinjski Beli. Struktura brigade je enaka v miru kot v vojni, razlika je le vtem, da so razli~ne enote razli~no izpopolnjene s stalno sesta-vo, obvezno rezervo, ter pogodbeno rezervo. Pod po-veljstvom 72. brigade so naslednje enote: 132. gorski bataljon,45. oklepni bataljon, 74. oklepno-mehanizirani bataljon, 460.artilerijski bataljon, 14. inènirski bataljon, 18. bataljon zaradiolo{ko, kemi~no in biolo{ko obrambo, protioklepna ~etain poveljni{ko-logisti~na ~eta.

Namen in naloge72. brigada je po {tevilu najve~ja brigada Slovenske vojske.Njena sedanja struktura ji omogo~a bojno delovanje, vendarpa se je njen namen skladno z doktrino in razvojem Slovenskevojske nekoliko spremenil. Brigada je zdruèna takti~na enotain namenjena za:- izvajanje razli~nih takti~nih operacij proti nasprotniku v vseh

terenskih in vremenskih pogojih,

- izvajanje nalog v primeru naravnih in drugih nesre~,- sodelovanje posameznikov in enot v okviru mednarodnega

sodelovanja Republike Slovenije.Glavna naloga 72. brigade je zagotavljanje elementov bojnepodpore in elementov zagotovitve bojnega delovanja namen-skim zmogljivostim glavnih sil Slovenske vojske oziromabataljonu ali bataljonski takti~ni skupini za operacijezavezni{tva in brigadi za operacije doma. Bojno podporozagotavlja z enotami za podporo, kot so artilerijski bataljon,oklepni bataljon in protioklepna ~eta, zmogljivosti za zago-tovitev bojnega delovanja pa z bataljonom za radiolo{ko,kemi~no in biolo{ko obrambo in z inènirskim bataljonom.

Temeljne naloge 72. brigade so: - zagotavljanje pripravljenosti enot,- izvajanje razli~nih voja{kih operacij proti nasprotniku v vseh

terenskih in vremenskih pogojih,- usposabljanje in urjenje poveljstva in enot,- usposabljanje stalne in vojne sestave,- priprava, organiziranje in vodenje voja{kih operacij v

obmo~ju odgovornosti,- izvajanje nalog v primeru naravnih in drugih nesre~, - sodelovanje s poveljstvi takti~ne ravni sosednjih dràv in

sodelovanje v mednarodnih voja{kih aktivnostih po na~rtihdela Slovenske vojske.

Poveljstvo 72. brigadePoveljstvo 72. brigade je klasi~no brigadno poveljstvo, formi-rano po na~elih Nata. V svoji sestavi ima {tab in deluje po{tabni organiziranosti in {tabnih pravilih dela. Razdeljeno je nasamostojne organe in funkcionalne oddelke:

Temeljne naloge poveljstva 72. brigade so:- vzdrèvanje ukazane ravni pripravljenosti za bojevanje

podrejenih enot,- vodenje kadrovske politike, na~rtovanje popolnitve in izo-

braèvanje ter usposabljanje stalne sestave,- na~rtovanje uporabe podrejenih enot v miru in vojni v

skladu s sprejeto nalogo za delovanje v razli~nih situacijah,- na~rtovanje mobilizacije ter izvajanje nadzora mobilizacijske

pripravljenosti podrejenih enot,- na~rtovanje, organiziranje in vodenje voja{ke obve{~evalne

dejavnosti v obmo~ju odgovornosti,- spremljanje, nadzor, preverjanje in ocenjevanje stanja

pripravljenosti za bojevanje podrejenih enot ter na~rtovanjeukrepov za njihovo izbolj{anje.

72. brigada Slovenske vojske

72 FC

7274 72

72

7245

72460

132 72

18 72

7214



Voja{nica generala Maistra Ramov{eva 22000 Maribor

Telefon: 02/332 23 51Faks: 02 / 332 24 07

Znak 72. brigade SV je oblikovankot takti~ni simbol Nata z elemen-ti, ki predstavljajo enote – pehoto,artilerijo in oklep.

Friderik [kamlec se je rodil 11. septembra 1962 v Mariboru.Leta 1981 je kon~al srednjo voja{ko {olo OKME. 1986 jediplomiral na Voja{ki akademiji v Beogradu. Leta 2000 jekon~al vi{jo {tabno {olo MORS.

Ppk Friderik [kamlec je od leta 1981 do 1983 opravljaldol`nosti poveljnika izvidni{kega oddelka in voda. Od leta1986 do 1991 je bil poveljnik voda in ~ete voja{ke policije.Od julija 1991 do aprila 1992 je bil pomo~nik za operativnezadeve obmo~nega {taba za teritorialno obrambo v Ptuju.Aprila 1992 je bil eden od ustanoviteljev 74. OKMB v Mari-boru. Po formiranju enote je opravljal dol`nost namestnikapoveljnika bataljona vse do leta 1999. Od leta 1999 do 2001je bil poveljnik 74. OKMB v Mariboru. Leta 2001 je poklicnopot nadaljeval na general{tabu SV kot na~elnik odsekaOKME. Po kon~anem preoblikovanju OKME je prevzelvodenje in poveljevanje nad novoformiranim 45. oklepnimbataljonom v Pivki. Od oktobra 2003 do danes opravljadol`nost na~elnika {taba 72. brigade.Je poro~en in ima enega otroka.

Bojan Porok se je rodil 21.07.1950 v Mariboru. Diplomiral je na voja{kiakademiji v Beogradu leta 1974, kasneje pa je uspe{no zaklju~il ve~specializiranih voja{kih {olanj – {tabnih te~ajev.

Med 1974 in 1991 letom je slu`boval v JLA na razli~nih poveljni{kih in{tabnih dol`nostih. 1991 je nadaljeval z delom v TO in SV v OVS, od 2000 dalje pa kotna~elnik S-2 v 72.brigadi. Leta 2001 je bil imenovan za namestnikapoveljnika 72.brigade. Za svoje prizadevno delo v TO in SV je bil ppk Bojan Porok ve~kratodlikovan in je nosilec naslednjih priznanj: bronasta medalja generalaMaistra z me~i, bronasta medalja slovenske vojske, srebrna medaljaslovenske vojske, bronasto priznanje Na~elnika G[, zlati znak 72.brigade, zlata medalja MNZ, zlati znak 3. OPP.

Ppk. Bojan Porok ìvi v Mariboru, je poro~en in ima sina ter h~erko. Vprostem ~asu se ukvarja s strelstvom, aktiven je v strelski druìni1.Pohorski bataljon Ru{e, najraje pa prosti ~as preìvlja v naravi na rod-nem Pohorju.

Podpolkovnik Vladimir Maher se jerodil 10. 4. 1957 leta v Apa~ah. Popoklicu je diplomirani upravniorganizator. Uspe{no je zaklju~ilcelo vrsto voja{kih {olanj – {olo za

rezervne ~astnike v Bile~u, general{tabno {olanje v Zvezni republikiNem~iji na vojni akademiji v Hamburgu, ki jo je obiskoval kot prvi~astnik Slovenske vojske.Njegova voja{ka pot se je pri~ela {e leta 1982 v teritorialni obrambi

Republike Slovenije in od takrat do danes je opravljal velikopomembnih nalog v TO in v Slovenski vojski. Septembra leta 1982 jepostal poveljnik TO biv{e ob~ine Pesnica, januarja 1991. letapomo~nik na~elnika {taba za obve{~evalne zadeve v 7. pokra-jinskem {tabu teritorialne obrambe, v njem je leta 1992 prevzelfunkcijo pomo~nika poveljnika za kadrovske zadeve in leta 1993na~elnika operativnega oddelka. Leta 1994 je postal namestnikpoveljnika 7. pokrajinskega poveljstva SV. Voja{ka dol`nost ga je leta1998 vodila v Celje, tam je do konca leta 2000 opravljal naloge

na~elnika operativnega oddelka v 3. operativnem poveljstvuSlovenske vojske. Od tega leta pa do danes, ko prevzema dol`nostpoveljnika 72. brigade SV in Voja{nice generala Maistra, je slu`bovalv Ljubljani kot na~elnik sektorja za logisti~ne zadeve general{taba SV.Podpolkovnik Vladimir Maher je odigral pomembno vlogo pri bran-jenju mlade slovenske dràve. Bil je organizator manevrske strukturenarodne za{~ite in udeleènec vojne za Slovenijo.Za svoje delo v TO in Slovenski vojski je bil podpolkovnik VladimirMaher ve~krat odlikovan in je nosilec naslednjih priznanj: srebrnamedalja generala Maistra z me~i, znak Obranil domovino, znakMSNZ, zlata medalja Slovenske vojske, bronasta medalja Slovenskevojske, zlata plaketa 7. PPSV in srebrni znak 3. OPP. Podpolkovnik Vladimir Maher je poro~en in ima sina. @ivi v [entiljuv Slovenskih goricah.Tudi v prostem ~asu je tesno povezan z voja{tvom, saj je predsednikpokrajinskega odbora vojnih veteranov Slovenije za Vzhodno{tajer-sko pokrajino. V prostem ~asu rad planinari, igra tenis in se zamoti zro~nimi deli za urejanje bivalnega okolja.

Namestnik poveljnika:podpolkovnikBojan PorokTelefon: 02/449 10 12, 02/33228 32Mobitel: 041/397 942

Poveljnik:podpolkovnikVladimir MaherTel.: 02 / 449 1010; 02 / 332 2339Mobitel: 031 / 330 966

Na~elnik {taba:podpolkovnikFriderik [kamlecTelefon: 02/449 10 30Mobitel: 041/730 154


150 tujih obiskov. Voja{ko najpomembnej{a sta bila obisk generalnega sekretar-ja Nato, g. Solane, in obrambnega ministra ZDA, g. Perryja, ter

{tevilnih obrambnih ministrov in na~elnikov general{tabov iz24 razli~nih evropskih dràv in ZDA.@e nekaj let dobr{en del poklicnih pripadnikov enote stalnosodeluje v mirovnih operacijah, predvsem na podro~ju Balka-na.

Zaradi svoje uspe{nosti in prepoznavnosti je gorski bataljonkot ena prvih enot v Sloveniji leta 1995 prejel red Slovenskevojske, ki je najvi{je voja{ko priznanje v Sloveniji.

OBORO@ITEV IN OPREMAOb osnovni oboroìtvi ima bataljon {e specialno gorni{koopremo, kot so cepin, dereze, plezalne vrvi, lavinske lopate,sonde in òlne, gorska nosila in turne smu~i.


1ZGODOVINA VOJA[NICE :Voja{nica Bohinjska Bela je bila zgrajena leta 1934 in je vse odtakrat prehajala iz roke v roko: od vojske Kraljevine Jugoslavi-je, Nem{ke vojske, JLA in vse do leta 1991, ko je pre{la v roketakratne TO. Uradna otvoritev voja{nice in s tem za~etek dela gorskegabataljona je bila 21. 9. 1992.

SESTAVA ENOTE:132. gorski bataljon, ki je del 72. brigade, je edini gorskibataljon Slovenske vojske. Gorski bataljon ima v svoji sestavi

naslednje enote: poveljstvo bataljona, poveljni{ko ~eto, trigorske ~ete, minometno in logisti~no ~eto.

POSLANSTVO IN NALOGE:Poslanstvo enote je zagotavljanje bojne pripravljenosti, nalogeza{~ite in re{evanja, usposabljanje in mednarodne obveznostis poudarkom na izvajanju nalog na zahtevnih terenih in vzahtevnih vremenskih pogojih.

Poleg pehotnega usposabljanja, ki se izvaja na zahtevnej{em,te`je prehodnem terenu, je v enoti poudarjeno specialisti~nogorni{ko usposabljanje in urjenje.

Enota je kot prva v letu 2003 pri~ela z usposabljanje pripad-nikov pogodbene rezervne sestave. Enota tako vsak mesecizvede vpoklic treh ~et PPRS.Poleg obi~ajne oboroìtve in opreme pehotnega bataljona SV

je 132. GORB opremljen tudi s specialisti~no gorni{ko opre-mo.

Gorniki so od ustanovitve usposobili dvajset generacijnabornikov, torej 7000 slovenskih fantov.

Gorski bataljon kot ena izmed specialisti~nih enot SV je sode-loval na vseh ve~jih vajah doma in na nekaterih vajah v tujini.To zahteva dobro usposobljenost njegovih pripadnikov, pred-vsem stare{inskega kadra, ki se aktivno in stalno izobraùjedoma in na zahtevnih usposabljanjih v tujini ([vica, Avstrija,Nem~ija, ZDA, Velika Britanija ...).

MEDNARODNO SODELOVANJE:Gorska enota iz Bohinjske Bele je dala velik prispevek k uvel-javitvi SV tudi na mednarodnem podro~ju.Poleg nenehnih medsebojnih izmenjav izku{enj je bilo vvoja{nici veliko pomembnih obiskov. Tako je bilo v dobrih desetih letih prek 170 doma~ih in prek

132. gorski bataljon



132. GORSKI BATALJONVoja{nica Bohinjska Bela

Bela 1504263 Bohinjska Bela

Telefon: 04/572 00 02Faks 04/572 00 40

Osrednji lik je gams, ki predstavlja spretnostin vzdr`ljivost pri gibanju po goratih pre-delih. Poleg gamsa je v oznaki {e planika,zna~ilna roà na{ega gorskega sveta, incepin kot nujen pripomo~ek pri usposabl-janju in pri premagovanju goratih predelov.Na spodnjem delu je {e velika zelena ~rka Gkot oznaka za Gorenjsko, gore, gorni{tvo.

Maj. Klemen Medja se je rodil19.9.1967 na Jesenicah, kjer jeobiskoval tudi osnovno {oloin srednjo {olo (naravo-slovno-matemati~na gimnazi-ja). Po voja{kem roku, ki ga jeopravil v letih 1996 in 1997 je{tudiral na Fakulteti za za stro-jni{tvo Univerze v Ljubljani,kjer je z odliko diplomiral1.2.1993. Prav tam je23.4.1996 uspe{no zagovarjaltudi magistrsko nalogo, zakatero je prejel posebno priz-

nanje Fakultete za strojni{tvo. Do 1.1.1996 je bil zaposlen na Fakul-teti za strojni{tvo Univerze v Ljubljani, 2.1.1996 pa se je zaposlil v SVna mestu na~elnika Gorske {ole SV. Poveljnik 132.GORB je od5.2.2003.

V okviru SV je opravil {olo za ~astnike (II.izredna generacija) in vi{ji{tabni te~aj (V.generacija), kjer je prejel srebrno plaketo P[[. Prido-bil je naslednje strokovne nazive SV: voja{ki gornik, voja{ki alpinist,voja{ki gorski re{evalec,voja{ki gorski vodnik, voja{ki smu~arskiu~itelj. Svoja znanja s specialisti~nih gorni{kih podro~ij je pridobivaltudi v okviru Planinske zveze Slovenije (je vodnik Planinske zvezeSlovenije, in{truktor planinske vzgoje, alpinist, gorski re{evalec).Svoje znanje je dopolnjeval na mednarodnih aktivnostih SV, pred-vsem na podro~ju gorni{kih usposabljanj. Pri navedenih aktivnostih

mu pomagajo znanja tujih jezikov –angle{~ine in nem{~ine.

Pomembnej{i dose`ki med delom v SV: - skupaj s sodelavci konstituiranje GOR[, priprava, vpeljava in

realizacija sistema usposabljanja v GOR[ (Na~rti in programiusposabljanja v GOR[),

- od leta 1996 – 2002 predstavnik SV v mednarodnem zdruènjuvoja{kih gorskih {ol, vzpostavljal in vzdrèval stike s sorodnimi{olami v Evropi in {ir{e,

- leta 1999 vodja organizacije in izvedbe sre~anja mednarodnegazdruènja voja{kih gorskih {ol – v okviru sre~anja pridobitevpolnopravnega ~lanstva GOR[ v tem zdruènju (sedma polno-pravna ~lanica),

- leta 2002 vodja tekmovanj na 44.voja{kem svetovnem prvenstvuv smu~anju, delo v organizacijskem odboru za izvedbo nave-dene prireditve v letih 2001 in 2002,

- vodja voja{kega dela izvedbe kongresa vojakov gornikov(IFMS) leta 2002,

- v oviru dol`nosti na~elnika GOR[ nosilec izvedbe gorni{kihusposabljanj pripadnikov OS ZDA, Francije, Avstrije, Italije,Madàrske, ê{ke, Hrva{ke, Belgije, Nizozemske, ter pro-gramov ponujenih v okviru PzM.

- kot poveljnik 132.GORB v letih 2003 in 2004 nosilec uvajanjapogodbenih pripadnikov rezervne sestave v 132.GORB (enotana tem podro~ju orje ledino),

- kot poveljnik 132.GORB vodja uposabljanja pripadnikov OSVelike Britanije v Sloveniji (enomese~no gorni{ko usposabljanjenivoja ~ete) – oktober 2003.

Predstavitevpoveljnika


Major Roman Urban~ je bil rojen 28. 8. 1967 v Novem mestu.Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist. Voja{kokariero je pri~el kot gojenec {ole za rezervne oficirje 1986 vKru{evcu. âstnik je od leta 1988. Do sedaj je opravljal naslednje navedene dol`nosti:- poveljnik u~nega voda v 210. UC(1994),- poveljnik tankovske ~ete v 24. OKMB(1994–1997 ),- pomo~nik za OME v Pokrajinskem poveljstvu SV Dolenjske

(1997–1998),

- pomo~nik za operativne zadeve, isto~asno namestnikpoveljnika v 24. OKMB (1998–2000),

- poveljnik 1./22. brigade in 122. UBP v 72. brigadi(2000–2003).

Od 15. 10. 2003 opravlja dol`nost poveljnika 45. oklepnegabataljona v Pivki. Udeleìl se je razli~nih voja{kostrokovnih usposabljanj domain v tujini. Leta 2000 je kon~al V[T. Je poro~en in o~e trehotrok.

majorRoman Urban~

• za kandidate za pod~astnike oziroma ~astnike OME:osnovno voja{ko strokovno izobraèvanje in usposabljanjeza pridobitev VED pod~astnika in ~astnika oklepno-meha-niziranih enot.

OBORO@ITEV Osnovna bojna mo~ 45. OKB so tanki M-84. Poleg tankov so v oklepnem bataljonu tudi bojna vozilapehote – BVP M-80 A.


Predstavitev enote45. oklepni bataljon je nastanjen v voja{nici Pivka. Formiran jebil 1. oktobra leta 2002 iz nekdanjega 44. u~nega bataljonaoklepno-mehaniziranih enot iz Pivke in 54. oklepno-meha-niziranega bataljona iz Vrhnike. Izku{nje in tradicija so sopot-

nik pripadnikov 45. oklepnega bataljona, ki se prena{ajo izgeneracije v generacijo. Organizacijska struktura je organizirana po na~elih zvezeNato. V svoji sestavi ima: poveljstvo, poveljni{ko-logisti~no~eto, tri tankovske in mehanizirano ~eto.

Namen in nalogeOklepni bataljon je namenjen za ofenzivna in defenzivnabojna delovanja na tanko prehodnem zemlji{~u, protidesantniboj, protioklepni boj, za izvajanje protinapadov in hitrih inter-vencij v ogroènih smereh brigade.Temeljna naloga bataljona je boj proti nasprotnikovim oklep-no-mehaniziranim enotam v okviru takti~nih in zdruèno-takti~nih enot SV. Bataljon se lahko kot celota ali s svojimiposameznimi moduli vklju~i tudi v bojno delovanjezavezni{tva.

V enoti usposabljajo pripadnike stalne in vojne sestave, kan-

didate za pod~astnike in ~astnike, izvajajo pa tudi speciali-sti~na {olanja s podro~ja oklepno-mehaniziranih enot. Vsklopu centra za usposabljanje je 45. oklepni bataljon izvajalecspecialisti~nega izobraèvanja in usposabljanja s podro~jaoklepno mehaniziranih enot (OME). Pripadniki 45. OKB izva-jajo:

• za vojake stalne sestave: osnovno voja{ko strokovno uspos-abljanje za pridobitev VED voznika in namerilca na tanku M-84 in

45. oklepni bataljon



45. OKLEPNI BATALJONVoja{nica PivkaKolodvorska 59

6257 PivkaTelefon: 05/757 16 28, 757 22 40

Faks: 05/757 22 73

Znak oziroma emblem predstavlja zgodnje-gotski trikotni {~it, ki je sekan v levopo{evnico tako, da ustvarja dve trikotnipolji v {~itu. Na zgornjem, zelenem polju, jepredstavljena vol~ja glava. Na spodnjem,~rnem polju, je prestavljena glava heral-di~ne ìvali – samoroga. Pri ustvarjanjuznaka za novo enoto – 45. OKB SV, ki jenastala z zdruìtvijo dveh prej{njih, je bilaupo{tevana tradicija SV, predvsem pa tradi-cija obeh nekdanjih zdruìtvenih enot.


Predstavitev enoteZa~elo se je med vojno leta 1991. Takrat je bila iz tankov, ki sobili zaplenjeni napadalcu v spopadu pri [trihovcu 30. 6. 1991,formirana prva tankovska ~eta Slovenske vojske. Z jeklenimpogumom in neomajno sr~nostjo so presegli samega sebe indokazali to, ~esar jim ne bi pripisal nih~e – zmagali so.In to je bila osnova, da se je 30. 3. 1992 ustanovil 74. OKMB.

Namen in nalogeOklepnomehanizirane enote predstavljajo udarno mo~Slovenske vojske. Bataljon je organiziran tako, da je sposobendelovati samostojno ali voditi in tvoriti jedro bojne skupineskupaj s pridodanimi enotami. Razvoj sodobnih oboroìtvenih sistemov ni ob{el 74. OKMB.Posebno ponosni so na sprejetje posodobljenih tankov M-55S.Ti so {e pove~ali ognjeno mo~, premi~nost in za{~ito tanka.Vzporedno s posodobitvijo oboroìtvenih sistemov in reorga-nizacije celotne Slovenske vojske se je reorganiziral tudi 74.OKMB, s tem postal {e bolj kompatibilen s sodobnimi armada-mi sveta. Bataljon sestavljajo: poveljstvo, poveljni{ko-logisti~na ~eta, dve mehanizirani ~eti in dve tankovski ~eti.

Njegova mo~ ni samo v kvaliteti tehnike, ampak predvsem vvisokih odlikah vseh pripadnikov stalne sestave – v znanju,izku{enosti, dobri psihofizi~ni pripravljenosti, pogumu intovari{tvu – vse to pa gradi tako imenovane jeklene moè –“kle{~mane”.

USPOSABLJANJEUsposabljanja oklepnikov so razdeljena na ve~ faz. Najza-htevnej{a in isto~asno najzanimivej{a so takti~na usposabljan-ja posameznikov in enot z vklju~itvijo pripravljalnih, {olskih inbojnih streljanj. Pripadniki bataljona morajo biti v odli~ni psi-hofizi~ni pripravljenosti in imeti tisto, kar daje jekleni pogumoklepnikom, to je neomajno tovari{tvo in medsebojnapo`rtvovalnost. Jekleni pogum smo znova in znova uspe{noprena{ali na generacije mladih jeklenih mo` in ga sedajprena{amo na mlade pripadnike stalne in rezervne sestave.Vojaki, pod~astniki in ~astniki 74. OKMB so usposobljeni,izku{eni in motivirani pripadniki Slovenske vojske. Mnogimed njimi so sodelovali v osamosvojitveni vojni za Slovenijo,na mednarodnih voja{kih vajah, v operacijah za podporomiru, nekateri pa so pridobivali znanje in izku{nje v tujihvoja{kih {olah.

74. oklepnomehaniziranibataljon(OKMB)



74. OKLEPNOMEHANIZIRANI BATALJONVoja{nica Generala Maistra Maribor

Ramov{eva ulica 22000 Maribor

Telefon: 02/449 11 13Faks: 02/332 24 92


Maj Igor Cebekje rojen 16. 6.1967 v Ptuju inse je po kon-~ani O[ (Vi-dem pri Ptuju)vpisal v sred-njo voja{ko {o-lo, smer OME,in po kon~ani{oli nato doleta 1989 slu-`boval kot po-

d~astnik JLA v Ni{u in Pri{tini. JLA je zapustil na lastno èljoleta 1989 in se vrnil v Slovenijo, kjer je do osamosvojitvene

vojne slu`boval (opravil pripravni{tvo za inènirja strojni{tva)v civilnem podjetju. Med osamosvojitveno vojno se je 29. 6. 1991 priklju~il TO kotprostovoljec in po vojni nadaljeval svoje profesionalno delo vvrstah TO kot poveljnik U~nega voda v 710. UC Pekre–Sl.Bistrica, nato kot poveljnik U~ne ~ete v 730. UC v Ptuju ter od1994 (po kon~ani {oli za ~astnike) v 74. OKMB kot poveljnikpoveljni{ke in mehanizirane ~ete ter pomo~nik poveljnika zaoperativno u~ne zadeve.1998 je diplomiral na Fakulteti za dru`bene vede – obram-boslovje. Od leta 2001 je poveljnik 74. OKMB.Marca 2004 je kon~al vi{ji {tabni te~aj in maja 2004 magistriralna FDV na temo Vloga in pomen oklepnih enot pri izvajanjuvojnih in nevojnih voja{kih operacij.


Za oklepne enote je zna~ilnadobra za{~ita, hiter premik invelika ognjena mo~. Torej“kle{~man” – roga~ je pravi sim-bol za enoto. Resni~no je praviorjak med hro{~i s tremi parinog, trdim za{~itnim oklepom ins kle{~ami, ki so strah in trepetza nasprotnika v borbi.

Vrhunec vseh usposabljanj oklepnikov predstavlja zaklju~natakti~na vaja z bojnim streljanjem, na kateri morajo pripadni-ki bataljona pokazati vsa osvojena znanja.

Oboroìtev in opremaTrenutna mo~ “kle{~manov” se zrcali v:

• 27 tankih M55S,• 20 BVP M80A,• 2 TNM MT55A,• 1 BTR 50PU,• 3 TZI JVBT T 55A,• 4 BRDM 2.



- PAT 794 projektil, polnjenje 11 35 000 m- ER FB/BB projektil, polnjenje 11 39 000 m

Vle~no vozilo:MERCEDES BENZ 2634 A/6X6Sodobno tovorno, terensko in vle~no vozilo s podalj{anokabino in nosilnostjo 10 ton z lahkoto premaguje zahteventeren, tudi v najte`jih meteorolo{kih pogojih.

Osnovni tehni~ni podatki:- dolìna 9 021 mm- {irina brez ogledal 2 500 mm- vi{ina brez dvigala 3 430 mm- vi{ina z dvigalom 3 560 mm- klirens 420 mm- dovoljena skupna masa 26 000 kg - nosilnost (brez dvigala) 11 000 kg- nosilnost (z dvigalom) 9 610 kg - prostornina motorja 10 964 cm3- mo~ motorja 250 KW 340 KM pri 1900/min

Spremljajo~a oprema:Najpomembnej{a spremljajo~a oprema so takti~ni ra~unalnikiTC 2000, radijska sredstva zvez, sistemi za zajem podatkovARTES 1000 A1, radarji za merjenje za~etnih hitrosti in meteo-rolo{ki radar. Na{teta sredstva, povezana v ra~unalni{koomre`je, skupaj z ostalo opremo tvorijo zelo zmogljiv sistemza usmerjanje artilerijskega ognja in poveljevanje z artilerijski-mi enotami.

podpolkovnik Drago Magdi~1985 Kon~al voja{ko akademijo JLA – smer artilerija;1985 – 1987 poveljnik izvidni{kega voda;1987 – 1991 poveljnik ognjene baterije 105 mm in 130 mm;1991 – 1992 pomo~nik za operativno-u~ne zadeve v 79.

obmo~ni {tab TO;1992 – 1995 referent za usposabljanje v 7. P[TO;1995 – 1998 pomo~nik za artilerijo v OA G[SV;1998 naprej poveljnik 460. AB


Predstavitev enoteZa~etki 460. AB segajo v leto 1993, ko je bila ustanovljena prvaartilerijska enota v SV, 46. topni{ki divizion (td) v Voja{niciPostojna. Septembra leta 1996 je iz jedra 46. td nastal 460. AB. Spremenilo se ni le ime, temve~ je bila nova enota sodobnoorganizirana struktura, ki se je postopno opremljala s sodob-no tehniko in postala udarna mo~ artilerije SV. Osnovnaoboroìtev 460. AB je top-havbica 155/45 TN 90. V kategorijivle~nih artilerijskih oroìj je po takti~no-tehni~nih lastnostih vsamem svetovnem vrhu. Usposabljanje vojakov nabornikov in vojakov vojne sestave seje intenzivno izvajalo è od ustanovitve 460. AB. Do danes seje v bataljonu usposobilo devet generacij vojakov artileristovin celotna vojna sestava, ki je svoje znanje potrdila leta 2001na takti~ni vaji z artilerijskim bojnim streljanjem. Vojaki,pod~astniki in ~astniki 460. AB so usposobljeni, izku{eni inmotivirani pripadniki SV. Mnogi med njimi so sodelovali namednarodnih voja{kih vajah, v operacijah za podporo miru,nekateri so znanje in izku{nje pridobivali v tujih voja{kih{olah. Najve~ji strokovni izziv in najpomembnej{i dogodek zavsakega pripadnika artilerijske enote je izvedba artilerijskegabojnega streljanja, ki je vrhunec usposabljanja, izvajalo pa seje z vsako generacijo vojakov nabornikov in ob {tevilnihdrugih prilo`nostih. Po preoblikovanju poveljstev in enot v prvi polovici leta 2004je iz dveh artilerijskih bataljonov nastal samo en artilerijskibataljon – 460. AB. Posebnost enote je, da se nahaja na dvehlokacijah, v Postojni in v Slovenski Bistrici.

460. AB so do danes obiskali najvidnej{i predstavniki iz vrstSV, predstavniki dràvnega vrha ter {tevilne tuje voja{ke dele-gacije. Enoto sestavljajo: poveljstvo, poveljni{ka baterija, prva ognje-na baterija, druga ognjena baterija, tretja ognjena baterija inlogisti~na ~eta.

OBORO@ITEV IN OPREMA ENOTEV 460. AB je 18 kosov top-havbic 155/45 mm TN90.

Splo{ni podatki:- masa 9 400 kg- dolìna 8 900 mm- {irina 2 580 mm- {irina med kolesi 2 200 mm

- vi{ina 2 100 mm- klirens 350 mm- maks. vle~na hitrost 100 km/h- dolìna v bojnem poloàju 11 450 mm- {irina v bojnem poloàju 10 200 mm

Strelivo in balisti~ni podatki:Lo~ena polnitev: vìgalnik, projektil, pogonska polnitev in ini-cialni naboj

Najve~ji dometi:- projektil M107A1, polnjenje 11 25 800 m- projektil M110, polnjenje 10 21 300 m- PAT 802 projektil, polnjenje 11 35 000 m

460. artiljerijski bataljon (AB)



460. ARTILERIJSKI BATALJON, Voja{nica Postojna, Ljubljanska cesta 35

Telefon: 05/728 10 02Znak enote, ki smo si ga izbrali– prekriàni topovski cevi, sim-bolizira artilerijske enote tudi v{tevilnih vojskah po svetu.


72. BRSV45. Oklepni bataljon


usposobljene za utrjevanje poveljni{kih mest inpomembnej{ih delov bojnega razporeda ter maskiranje teh.

Zagotavljanje premika: pionirske enote so usposobljene zaizdelavo prehodov v minskih poljih in za organizacijo kon-trolno-za{~itne slu`be. Usposobljene so za prevoz prek vod-

nih ovir (na ~olnih in la`jih splavih), strojne enote sousposobljene za popravilo poru{enih odsekov cest v conahbojnega delovanja, mostne enote pa so usposobljene zapremagovanje naravnih ovir z lansirnimi mostovi (COMPACT200 in EUROBRIDGE).

USPOSABLJANJEOb rednem usposabljanju vojakov za pridobitev VED-pionirja– mostovik pa so vojaki svoje znanje preizku{ali tudi na vsehve~jih takti~nih in drugih vajah. Sodelovali so na ODPOR 92,

SKOK 93–98, PIVKA 93, ZAVR[NICA 94, ROG 95, PO@AR 95,DRAVA 96, CAE 98, ODLOÊN ODGOVOR 2000–2002 inSKOK 2002. Veliko sodelujejo tudi s tujimi armadami doma inv tujini po programih VOJSKA VOJSKI.Pripadniki bataljona svoje znanje in izku{nje uporabljajo tudiza pomo~ civilnim strukturam. Sodelovali so pri odstranjevan-

je posledic poplav v Zasavju leta 1994, postavljanju mostov naJezerskem, v Vojniku, v Ribnici, na Predelu in Logu pod Man-gartom, v Mirni, v Borovnici v Lu~ah, v Sol~avi ter GornjemGradu. Veliko dela so vloìli v ureditev biatlonskih stez naPokljuki. Med zadnjimi zahtevnej{imi nalogami je bila zago-tovitev dveh splavov za prevoz sredstev in opreme med obno-vo stopni{~a na Blejskem otoku.

Novi poveljnik, major Aleksander Murko je skozi svojo dolgo-letno voja{ko kariero od leta 1992 do 2003 sodeloval prioblikovanju 14. IN@B kot namestnik poveljnika. V tem ~asu seje izobraèval in uspe{no kon~al {olanje na Enginner officerAdvance course v ZDA ter sodeloval na vajah in usposabljan-jih v tujini (Gr~ija, Nem~ija, Bolgarija, Velika Britanija, ê{ka).V ~asu od 2003 do 2004 je svoje znanje prena{al na mladi rodslovenskih ~astnikov in pod~astnikov kot u~itelj inènirstva vCV[. Za svoje delo je bil odlikovan z bronasto medaljo Genera-la Maistra in bronasto medaljo SV.


ZGODOVINA14. inènirski bataljon (IN@B) je enota, ki je podrejena 72.BRSV. Nastanjena je v voja{nici Novo mesto. Zametki 14. IN@Bsegajo v leto 1992. Takrat je namre~ v 105. inènirsko ~eto(predhodnico bataljona) pri{la prva skupina nabornikov izu~nih centrov (U^) na usposabljanje za pridobitev VED-pio-nirja. Nabornike iz UC so spremljali do leta 1993, ko so s 4.generacijo pri~eli usposabljanje po celovitem programuusposabljanja. Leta 1997 se je 105. INZC preformirala v 14.INZB. Bataljon uspe{no izpolnjuje svoje cilje in krepi stopnjo

bojne pripravljenosti, s svojim znanjem in tehniko pa nudiinènirsko podporo enotam SV in civilnim strukturam. Zasvoje uspe{no delo so bili odlikovani z redom in plaketo SVter z bronastim in srebrnim znakom civilne za{~ite. Delobataljona ni zastalo, saj so pred njim pomembne naloge prirazvoju roda inènirstva v SV, pri razvijanju bataljona inusposabljanju pripadnikov SV.

NALOGE BATALJONABataljon je opremljen in usposobljen za pravo~asno, kvalitet-no in popolno inènirsko zagotovitev bojnih delovanj obvsakem ~asu in vseh pogojih v sodelovanju z enotami vseh

rodov in civilno za{~ito. Bataljon je usposobljen za izvajanjenaslednjih nalog:

Oviranje: pionirske enote so usposobljene za izdelavo vsehvrst minskih polj, izdelavo minsko eksplozivnih in drugih ovirproti zra~nim desantom, postavljanje in krepitev fortifikacij-skih ovir, ru{enje odsekov cest in vseh vrst objektov na njih,

izvajanje premi~nega oviranja na smereh nenadnega prodoranasprotnika in za zavarovanje ter inènirsko izvidovanje.

Preìvetje (utrjevanje in maskiranje): strojne enote so

14. inènirski bataljon



14. IN@ENIRSKI BATALJONVoja{nica Novo mesto

Stra{ka cesta 268000 Novo mesto

Telefon: 07 331 1215Faks: 07 332 6086

E-mail: [email protected]

Na oznaki je takti~na oznaka inènirstvain mo~ enote-bataljon. Takti~no oznakodopolnjujeta numeri~ni oznaki, in sicer 1in 4, kar predstavlja 14. inènirskibataljon. Na sredini znaka je pti~ kragulj,ki je znan plenilec, predstavlja bojevi-tost, mo~ in pogum enote, njenousposobljenost in izurjenost v delu zeksplozivnimi sredstvi, kar simbolizirapri`gano eksplozivno polnjenje.



• nadzor kakovosti reagentov in indikatorjev za detekcijobojnih strupov in

• opravljanje nadzora kakovosti opravljene konataminacije.

OBORO@ITEV IN OPREMA

Za{~itna maska M – 95Namen: za za{~ito o~i, obraza, dihalnih in prebavnih organovpred vsemi znanimi bojnimi strupi, biolo{kimi agensi, radioak-tivnim prahom in drugimi nevarnimi snovmi ne glede na agre-gatno stanje.

Lahka za{~itna obleka – LZO (C-Cover S/89)Namen: za{~ita ljudi in njihove osebne opreme pred kontami-nacijo z vsemi znanimi bojnimi strupi in drugimi nevarnimisnovmi, biolo{kimi agensi in radioaktivnimi padavinami.Namenjen je za enkratno uporabo.TT-podatki:- uporaben je v temperaturnem podro~ju od – 20 stopinj Celzi-

ja do + 65 stopinj Celzija,- v kombinaciji z ustrezno za{~itno masko nas za{~iti za ~as 10

ur in ve~,- oja~itev na stopalih zdrì hojo do 5 kilometrov,- rok uporabe je do 20 let,- teà kompleta 560 gramov,- sestavljena je iz ogrinjala in hla~nic.

Za{~itni kombinezon RINBA 110 EF – BNamen: za{~ita ljudi in njihove osebne opreme pred kontami-nacijo z vsemi znanimi bojnimi strupi in drugimi nevarnimisnovmi, biolo{kimi agensi in radioaktivnimi padavinami. Uporablja se lahko v kombinaciji z dihalnim aparatom in imamo`nost reguliranja ventilacije (hlajenja) notranjosti ter ust-varjanja nadtlaka (zunanji izvor zraka).Poleg navedenih za{~itnih sredstev ima 18. BRKBO {e nasled-njo specialisti~no opremo za detekcijo RKB-pojavov in dekon-taminacijo MTS:

- avtomatski kemi~ni detektor CHEMPRO 100,- radiolo{ki detektor SSM-1,- elektronski radiolo{ki dozimeter SIEMENS EPD Mk 2.3,- avtomatski kemi~ni detektor SM- 90,- komplet za ozna~evanje KONZa,- prenosna meteorolo{ka postaja PMP 124A,- hidrolab sonda in logger,- sonda LMS,- HACH spektrofotometer,- modularni {otor s pnevmatskim nosilnim sistemom za RKB-

dekontaminacijo,- avtocisterna T 150 T 11 6X6 ACD - M78, - Kärcher HDS 1000 DE,- avtocisterna T 150 T 11 6X6 ACV, - OPREMA za prostor za dekontaminacijo ljudi,- OPREMA za prostor za dekontaminacijo vozil in artiljerij-

skega oro`ja,- ultrazvo~na ~istilna linija,- kontejner SHELTER MI/NBCR


Predstavitev enoteMaja 1992 je bila ustanovljena enota za radiolo{ko, kemi~no inbiolo{ko obrambo (RKBO) pri tedanjem republi{kem {tabu zateritorialno obrambo.

Na za~etku se je enota imenovala 108. ~eta RKBO, leta 1995 paje prerasla v bataljon, ki je bil neposredno podrejengeneral{tabu SV. Junija 2002 je bil bataljon prepodrejen podpoveljstvo enot za podporo, v letu 2003 je pre{el podpoveljstvo 52. brigade, ob njenem razformiranju pa je bilbataljon prepodrejen pod 72. brigado SV.

V sestavi 18. BRKBO so poveljstvo, poveljni{ka ~eta, dve ~etiRKBO in logisti~na ~eta.

Namen in nalogeBataljon je edina enota rodu RKBO z aktivnim mirnodobnimjedrom. Opremljena in usposobljena je, da lahko samostojnov sestavi vi{jih takti~nih enot ali operativnih poveljstev SVizvr{uje naloge posebnih ukrepov radiolo{ko-kemi~no-biolo{kega nadzora, za{~ite in dekontaminacije.Pripadniki enote se usposabljanjo in so usposobljeni za:

• sodelovanje v okviru mednarodnih operacij (vod NRF – 4),• izvajanje RKB-podpore enotam v okviru SV,• preizku{anje novih sredstev in opreme RKBO,• sodelovanje v nalogah za{~ite in re{evanja,

• usposabljanje vojakov in pripadnikov stalne sestave iz vse-bin RKBO.

V enoti se usposabljajo pripadniki SV za dol`nosti izvidnikRKB, dekontaminator in laborant. V okviru specialisti~nihte~ajev pa usposabljamo tudi druge pripadnike SV iz vsebinRKB.

V sistemu usposabljanja in dela si pripadniki enote pridobijoznanja na podro~ju RKB, in sicer:

• RKB-izvidovanje smeri, rajonov in con kontaminiranegazemlji{~a,

• opazovanje jedrskih in kemi~nih udarov,• zbiranje vzorcev RKB-kontaminacije za laboratorijske anali-

ze in kontrole,

• spremljanje razmer pri radiolo{ki in kemi~ni kontaminacijiprostora in atmosfere,

• organiziranje in izvajanje kontrolno-za{~itne slu`be, • izvajanje dozimetrijske kontrole.

Laboranti se usposobijo za:• opravljanje radiolo{kih in kemi~nih analiz kontaminiranih

vzorcev,• nadzor kakovosti snovi za radiolo{ko in kemi~no dekonta-

minacijo,

72. brigada Slovenske vojske



18. BATALJON ZA RADIOLOŠKO,KEMI^NO IN BIOLOŠKO OBRAMBO

Voja{nica KranjBleiweisova 32

4000 Kranj Telefon: 04/290 11 11

Faks: 04/290 13 37

Za znak enote so si izbrali simbole, ki pon-azarjajo dejavnost bataljona. V sredini jerumeni znak atomske gobe, ki stoji nazeleni ~rtasti podlagi. Rde~i znak predstavl-ja kemi~ne nevarnosti, na drugi strani pamodri znak predstavlja biolo{ko nevarnost.Trikotni gotski {~it je znotraj obrobljen zrumeno, navzven pa z ~rno barvo.

Major BrankoPodbre`nik seje rodil 19.9.1963v Ljubljani. Zaklju~il je{olanje na Fakul-teti za dru`benevede v Ljubljaniin postal uni-verzitetno diplo-mirani politolog. Leta 1983 je

uspe{no zaklju~il {olo za rezervne ~astnike ter staìranje inpridobil ~in podporo~nika. V obdobju do leta 1991 je bilpoveljnik razli~nih enot v rezervni sestavi Jugoslovanskeljudske armade. Svojo karierno pot v Slovenski vojski je 15. aprila 1991 za~el

kot poveljnik voda v 510. U~nem centru na Igu. To funkcijo jeaktivno opravljal tudi v ~asu vojne za neodvisno Slovenijo. Povojni za samostojnost R Slovenije je napredoval v poveljnika~ete 510. U~nega centra na Igu. Sodeloval je pri vzpostavitvi 510. UC Ljubljana, v obdobju medletoma 1992 in 1994 kot poveljnik ~ete.Leta 1994 je svojo karierno pot nadaljeval na General{tabuSlovenske vojske. Najprej kot pomo~nik za usposabljanje vu~nih centrih, kasneje kot samostojni pomo~nik za operativnou~ne zadeve, in od leta 2001 kot voja{ki pomo~nik namestni-ka na~elnika G[SV. Junija 2004 je bil imenovan za poveljnika 18. bataljona RKBO.Za doseène rezultate dela v Slovenski vojski, je bil ve~kratpohvaljen. Je nosilec bronastega znaka generala Maistra zme~i za aktivno sodelovanje v vojni za samostojnost RSlovenije, ter srebrne medalje Slovenske vojske.@ivi v Kamniku. Je poro~en in ima dva otroka.



Predstavitev enote:S 1. 7. 2004 se je formirala 72. poveljni{ko-logisti~na ~eta (72.POVLOG^) kot samostojna ~eta v 72. brigadi SV. 72. POVLOG^ je nastanjena v Voja{nici Generala Maistra vMariboru in je neposredno podrejena 72. brigadi SV.

Formacijsko je sestavljena iz: - POVELJSTVA,- VODA ZA OSKRBO,- VODA ZA VZDR@EVANJE,- VODA ZA ZVEZO,- SAMOSTOJNEGA ODDELKA ZA radiolo{ko, kemi~no in

biolo{ko obrambo ter- NASTANITVENEGA ODDELKA.

Namen in naloge:72. POVLOG^ je namenjena za podporo poveljevanjupoveljstva 72. brigade SV, za logisti~no zagotovitev delovanjapoveljstva 72. brigade in enot ter je osnova za formiranje aliokrepitev nacionalnega podpornega elementa, ~e je enota, kiopravlja nalogo, manj{a od bataljona.

Naloge 72. POVLOG^ so:- transport MS in mo{tva, - vzdrèvanje MS na I. stopnji,- oskrba MS od I. do V. razreda,- materialno-skladi{~no poslovanje, - vzdrèvanje zvez,- zbiranje podatkov in prera~unavanje RKB-nevarnosti,- usposabljanje.

OPREMA ENOTE:72. POVLOG^ je opremljena s klasi~nimi materialno-tehni~nimi sredstvi, ki praviloma pripadajo logisti~nim eno-tam. Ta sredstva so predvsem razli~na vozila, namenjenatransportu ljudi in opreme enot 72. brigade, in sredstva zaoskrbo ter vzdrèvanje.

Posebna oprema, s katero upravlja 72. POVLOG^, pa jemobilni sistem zvez:

1. TAKTI^NI MOBILNI RADIJSKI SISTEM TRC-04 INTRC-40.

2. TAKTI^NO TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEM

72. poveljni{ko logisti~na ~eta(POVLOG^)


72. POVLOG^Voja{nica Generala Maistra

Ramov{eva ulica 22000 Maribor

Telefon: 02/449 11 50Faks: 02/449 11 73Predstavitev enote

Na obrobju mesta Murska Sobota je bil leta 1992 formiran 76.protioklepni divizion (POD), ki je v maju leta 2001 prerasel v76. protioklepni bataljon (POKB). V tem ~asu se je v enotiusposobilo 21 generacij vojakov za VED-operater na protio-klepnih raketnih sistemih PORS-2. V mesecu juniju 1997 je kot prva enota SV izvajala bojno strel-janje izven meja Republike Slovenije, in sicer na osrednjemstreli{~u Varpalota v Madàrski.S 1. 7. 2004 je bila formirana protioklepna ~eta (POK^), kinadaljuje tradicijo protioklepnega bataljona.Znak pripadnosti enoti predstavlja ìval {korpijon. Zato sonjeni pripadniki po Sloveniji in v SV poznani kot “{korpijoni izMurske Sobote”. POK^ je neposredno podrejena 72. brigadi SV.Formacijsko je protioklepna ~eta sestavljena iz:

- poveljstva,- treh protioklepnih vodov,- poveljni{ko-logisti~nega voda.

Namen in nalogePOK^ je enota, katere namen je okrepitev manevrske enotena teì{~u delovanja oklepnih enot nasprotnika. Enota jelahko uporabljena v celoti na teì{~u bojevanja brigade ali vnjeni rezervi, pri tem pa ostane pod poveljstvom poveljnikabrigade, poveljnik pa jo lahko tudi doda v celoti ali po vodihpodrejenim bataljonom.

Naloge enote:· uni~evanje nasprotnikovih tankov in drugih oklepnih vozil,· uni~evanje nasprotnikovih bunkerjev in utrjenih to~k,· sodelovanje v protidesantnem boju,· izvajanje drugih nalog glede na tehni~ne zmo`nosti oro`ja.

OBORO@ITEVProtioklepna ~eta 72. brigade SV je oboroèna s protioklepni-mi oro`ji tipa Fagot in Maljutka.

76. protioklepna ~eta



PROTIOKLEPNA ÊTAVoja{nica Murska Sobota

Kopali{ka 29000 Murska Sobota

Telefon: 02 / 531 10 48Faks: 02 / 521 12 24

Znak pripadnosti enoti protiok-lepne ~ete predstavlja ìval {kor-pijon.

Du{an Lazar se je rodil 29. 5. 1967 v Murski Soboti. Kon~al je splo{no srednjo voja{ko {oloFranc Rozman Stane v Ljubljani. [olanje je nadaljeval na Voja{ki akademiji v Beogradu inleta 1990 kon~al smer inènirja v Karlovcu. Leta 1991 se je zaposlil v TO (UC Pekre) in usposabljal prvo generacijo slovenskihnabornikov. Po kon~anem usposabljanju I. generacije je nadaljeval slu`bovanje v vodu STAS pri 75.obmo~nem {tabu TO v Murski Soboti.Ob formiranju 76. protioklepnega diviziona je bil postavljen na mesto poveljnika protiok-lepne baterije. Delo poveljnika baterije je opravljal tako v POD kot v POKB vse do preob-likovanja v protioklepno ~eto, njeno vodenje je prevzel s 1. 7. 2004. Med poveljevanjem bateriji je uspe{no opravil razli~ne te~aje in usposabljanja. Tako je èleta 1994 kon~al te~aj za poveljnike ~et v Avstriji in {tabni te~aj P[[ v Polj~ah leta 2001.Za svoje delo je prejel razli~na priznanja SV in MORS.

Nadporo~nik Mitja ÂNDER je rojen 27. 6. 1970 v Mariboru. Svojovoja{ko pot v SV je za~el kot vojak leta 1991. Leta 1993 je kon~alpod~astni{ko {olo, nato pa je postal poveljnik izvidni{kega oddelka v1./72. brigadi. Leta 1998 je poveljeval vodu za usposabljanje pod~ast-nikov vojnih enot. Leta 1999 pa je prevzel poveljevanje pehotni ~eti inkasneje leta 2001 poveljeval u~ni enoti za usposabljanje voja{kihobveznikov na sluènju voja{kega roka. Kon~al je ~astni{ko {olo v SVin diplomiral na fakulteti za upravo. S partnerko Mihelo imata 3-letne-ga sina Jana.

Predstavitev poveljnika


o d m e v i

Leto{nje prvenstvo Slovenske vojske je postalo tradicionalnotekmovanje 72. brigade.Od 1. in 2. junija je potekalo tretje tekmovanje SV v {portnihdisciplinah, in sicer so se preizkusili v:- voja{kem peteroboju,- orientacijskem teku,- judu,- lokostrelstvu,- streljanju AP in PI,- malem nogometu,- odbojki,- ko{arki in- triatlonu.Tekmovanja so se udeleìli:72. brigada, 1. brigada, PP, zdruèna ekipa G[SV, PPSV, CV[,

CU in VZSL, zdruèna ekipa 9. BRZO, 15. BRVL, 16. BNZP, 11.BZVEB.Tekmovanja so uspe{no izvedli na razli~nih lokacijah, in sicerv Voja{nici generala Maistra, v {portni dvorani Tabor v Mari-boru, v {portni dvorani Slovenska Bistrica, v {portni dvoraniJur{inci pri Ptuju, v Ilirski Bistrici, v kopali{~u Pristan, na stre-li{~u Apa~e in Velenik, tam je sodelovalo ve~ kot 200 {port-nikov, pripadnikov SV.Uspe{no so tudi 12. junija izvedli triatlon v Murski Soboti, ven-dar se rezultati, ki so bili doseèni na triatlonu, niso {teli vskupno razvrstitev prvenstva SV, kar pa se v bodo~e na~rtuje.Po napornih tekmah so podelili tudi prehodni pokal, ki ga jeè drugi~ osvojila 72.brigada.Tekmovanja so se udeleìli v vseh {portnih disciplinah in takona koncu zmagali v treh disciplinah in v dveh disciplinah

dosegli drugo mesto, kar nam je na koncu prineslo 30 to~k,zmagovalne stopni~ke in prehodni pokal.

Rezultati prvenstva SV:1. mesto 72. brigada 30 to~k2. mesto 1. brigada 27 to~k3. mesto G[SV, PPSV, CV[, CU in ZSL 23 to~k 4. mesto 9. BRZO,15. BRVL, 16. BNZP, 11. BZVEB 16 to~k5. mesto PP

Nata{a

Prvenstvo SV v {portu 2004


V sklopu prvenstva SV sta se v nogometu pomerili ekipi G[SV-MORSin vrhunski {portniki zaposleni v SV.

Triglav je s svojo mogo~nostjo è od nekdaj buril duhove pre-bivalcev v dolinah, zato ni ~udno da je v modernem ~asuvzpon nanj postal skoraj nujna obveznost vsakega pravegaSlovenca. Ljudje od blizu in dale~ hitijo proti njegovemu vrhu,zato nekateri v veliki èlji po njegovi osvojitvi velikokrat poza-bijo celo na takop o m e m b n estvari kot sovarnost, telesnapripravljenost inprimerna opre-ma. Seveda paso taki na sre~ov manj{ini in {evedno prevladu-jejo planinci ingorniki, ki vz-pon na mogo-~nega o~aka Ju-lijcev vzamejonadvse resno inodgovorno. Mednjimi posebnoizstopajo ljudje,ki jih je ìvljenje{e posebej trdopreizkusilo. Eden takih jenedvomno ka-nadski rojakDarko Medved,ki je v nesre~iizgubil levo no-go pod kole-nom, ni pa seveda izgubil volje do ìvljenja in aktivnosti vnaravi. Za svoj cilj si je izbral ni~ ve~ in ni~ manj kot Triglav ins pomo~jo Slovenske vojske mu je vzpon nanj tudi uspel.V spremstvu sorodnikov, dveh voja{kih gorskih vodnikovGorske {ole SV, treh voja{kih alpinistov 132.GORB in dipl.med. sestre iz VZSL je na za~etku avgusta stal na vrhu Trigla-va. S solzami ganjenosti v o~eh je pripovedoval, kako {e prednekaj leti ni upal pomisliti niti na to, da bi splezal na kupkamenja, kaj {ele da bi zmogel tak vzpon na najvi{jo sloven-sko goro. Slovenska vojska redno sodeluje v humanitarnih dejavnostih,pa naj bo to re{evanje v gorah ali pa npr. spremstvo in zago-tavljanje varnosti na organiziranih pohodih v gore, zato naspro{nja za spremstvo g.Darka Medveda niti ni preve~ pre-senetila in so priprave na vzpon lahko takoj stekle. Po prvempogovoru z g.Darkom se je izkazalo, da je svoj vzpon vzel zeloresno in nekaj mesecev vztrajno treniral, zato smo brez skrbilahko za~eli z vzponom. Na Rudnem polju, kjer smo se zbrali vsi udeleènci vzpona naTriglav, smo komaj ugotovili kdo je g. Medved, tako spretno jetekal naokrog s svojo podkolensko protezo. @e v prvih urahpohoda se je pokazalo, da priprave niso bile zaman, saj so

celo nekateri njegovi “zdravi” sorodniki le ste`ka sledili nje-govemu tempu hoje. Brez teàv smo prispeli do Doma Plani-ka, kjer je bilo po prvem dnevu hoje predvideno spanje.Naslednji dan je {lo zares, zato so se vsi kar kmalu podali kpo~itku.

Zjutraj pa smo biliè navsezgodajvsi na bojnih po-loàjih pred ko-~o. Vse udele-ènce vzponasmo opremili zn e p o g r e { l j i v oza{~itno in va-rovalno opremo,g. Medveda pasem {e dodatnovaroval na ti.sk-raj{ani vrvi, takoda res ni~ ni biloprepu{~eno na-klju~ju. Vzpon jepotekal kot pomaslu, posebnaprirejena protezaje g. Medveduodli~no sluìla.Obloga iz gumeje prijela na skalov~asih {e boljekot navaden hri-bovski “gojzar”,ki ga je imel nadesni nogi. Na

vrh smo prispeli v manj kot dveh urah in to poznavalcu lahkopove, da nam je {lo resni~no dobro. Na vrhu pa kot vednoveselje, ki se me{a z ganjenostjo. Naredili smo nekaj skupin-skih slik, ki jih je g. Medved nameraval poslati svojim spon-zorjem v Kanado. Njegov vzpon ima namre~ tudi humanitarennamen - zbrati namerava nekaj denarja za delovanjeSlovenskega doma starostnikov v Torontu.âkal nas je {e spust do Kredarice, ki je ravno tako pomem-ben del poti, saj vrh navadno predstavlja polovico ture in nenjen konec, kot si nekateri narobe predstavljajo. Toda z g.Medvedom sva sedaj è ute~ena naveza in za naju ni bilo ve~ovir. Na Kredarico smo prispeli natan~no ob dogovorjeni uriin se vkrcali na helikopter, ki nas je varno prepeljal na Rudnopolje.

Dvodnevni vzpon je bil tako zaklju~en. Seveda ni {lo breztoplega pozdrava in izraènih dobrih èlja za v bodo~e. Sre~no na va{ih prihodnjih podvigih Darko Medved!!!

[tabni vodnik Tadej Pu{avecGorska {ola SV

Na Triglav tokrat malo druga~e


o d m e v i

o d m e v i

Slovenska vojska je za~ela z uvajanjem pogodbene rezerve vletu 2002. Takrat so na Bohinjski Beli v 132. GORB s pogod-benimi pripadniki rezervne sestave popolnili 1. gorsko ~eto,popolnjeno z vojaki, pod~astniki in ~astnikom, ki za preìv-ljanje opravljajo razli~na dela, vendar del svojega prostega~asa namenijo tudi usposabljanju v Slovenski vojski. Celotnapogodba pripadnika traja pet let, ta ~as je razdeljen na 3obdobja po 18 mesecev in zadnje zaklju~no {estmese~noobdobje. Vsako leto opravijo vojaki 21 dni usposabljanj (~astniki inpod~astniki {e nekaj dni ve~). Vsa usposabljanja se opravijo v~asu vikendov, od petka 16.00 do nedelje 15.00. Za vsakousposabljanje imajo pripadniki mo`nost izbire med dvemaponujenima terminoma, s tem la`je usklajujejo tudi svojedelovne in druìnske obveznosti. V letu 2004 je bila s pogod-benimi pripadniki rezervne sestave popolnjena tudi 2. gorska~eta in v naslednjih vrsticah bo predstavljen delovni vikend, kiso ga pripadniki preìveli v mesecu septembru v voja{niciBohinjska Bela.

Za~etek delovnega vikenda je v petek ob 16.00. Po prihodu sepogodbeni pripadniki rezervne sestave pripravijo na za~etekpouka. Septembrski petek pa je bil za mnoge kar teàkza~etek. Prvi dve uri je bila na urniku {portna vzgoja – kondi-ciranje. Nekateri, predvsem tisti slab{e fizi~no pripravljeni sose mogo~e celo spra{evali – kaj mi je tega treba. Vendar je tudipripadnik pogodbene rezerve vojak, kateremu je fizi~napripravljenost osnova za kvalitetno usposabljanje. Kondiciran-je v enoti ni dovolj, zato morajo rezervisti temu nameniti tudi

nekaj svojega prostega ~asa, izven voja{nice. Po prelivanjuznoja je bila na vrsti zelo zanimiva tema, ki je zahtevala pred-vsem zbrano glavo in nekaj ro~nih spretnosti. Pripadniki sospoznavali osnove gorni{tva. Predstavili smo jim opremo,njeno uporabnost, sre~ali so tudi vozle, ki so osnova tehni~nihgorni{kih ve{~in. Nekaterim je {lo delo la`je od rok, nekaterimte`je. Ponovno se je pokazala pomembnost utrjevanja, sajve~krat ko naredi{ dolo~en vozel, bolje ti gre od rok. Pri-dobljeno znanje so rezervisti potrebovali za usposabljanje vsoboto. Sobota se je za~ela s pohodom, ne predolgim, todaznoj in ùlji so vseeno na{li pot na svetlo. Po pohodu smoza~eli z usposabljanjem iz gorni{tva (priprava za spu{~anje,plezanje, vzpenjanje, vrvno ograjo, napenjalni sistem). Osno-va za vse to pa so vozli! Po prespani no~i so jih ponovili inveliko znanja je ostalo {e od prej{njega ve~era. Pripadniki sove~krat ponovili vsak postopek in znanje na koncu je bilo èbistveno bolj{e. Najhitrej{a skupina pri izdelavi napenjalnegasistema si je zasluìla sladko nagrado. Dan se je kon~al {e zdvema urama teorije, ki so jih nekateri è zelo zbrano sledili.Poznala se je utrujenost, v Celju je igrala tudi na{a nogometnareprezentanca in po koncu pouka je bil omogo~en ogledtekme. V nedeljo so najprej prakti~no spoznali zasedo, odpriprave do izvedbe. Sledile so zaklju~ne aktivnosti: ~i{~enjeoboroìtve, prostorov, vodni sestanek in na koncu sevedaodhod domov. Ponovno se vidimo ~ez mesec dni v SlovenskiBistrici.

Poro~nik Robert Frank132.GORB

Pogodbeni rezervisti v 2. gorski~eti 132. GORB


V mesecu juniju je v Istanbulu v Tur~iji potekala najve~jara~unalni{ko podprta vaja Nata. Na njej je prvi~, odkar jeSlovenija postala polnopravna ~lanica zavezni{tva, sodelovalotudi devet ~astnikov iz 72. brigade SV.Vaja je bila namenjena urjenju s podro~ja postopkov {tabnegadela poveljstva sil Nata za hitro posredovanje (NRDC) vTur~iji. Na njej je sodelovalo 24 dràv ~lanic zavezni{tva,Mediteranskega dialoga in Partnerstva za mir z ve~ kot 2000pripadniki nacionalnih vojska in stalnega osebja NRDC vTur~iji. âstniki 72. brigade so v okviru vaje delovali na najra-zli~nej{ih {tabnih dol`nostih omenjenega poveljstva (logistika,operativa, obve{~evalna dejavnost, kadri), eden izmed na{ihudeleèncev pa je sodeloval neposredno v poveljstvu eneizmed brigad, ki so podrejene tur{kemu korpusu Nata.Vaja je simulirala dràvljansko krizo v predelih subsaharskeAfrike. Po odlo~itvi Varnostnega sveta ZN je bil Natu dodeljenmandat za operacijo vsiljevanja miru. Na osnovi teh pooblastilse je poveljstvo NRDC Tur~ije pripravljalo na drugo rotacijo silv okviru te operacije. Na konkretnem nivoju je to pomenilopripravo izvedbe postopkov za tako imenovano nebojnooperacijo evakuacije beguncev (NEO – noncombat evacuationoperation).Vaja je bila uspe{na in je ~astnikom 72. brigade omogo~ilapomemben vpogled in nova znanja o postopkih dela v Natuin sprejemanja odlo~itev na visokem nivoju, ki jih bodo lahkodelili z ostalimi pripadniki SV.Kot se spodobi za tako pomembno mednarodno vajo, pa jebilo v Istanbulu kar nekaj ~asa tudi za sprostitev in spozna-

vanje nove kulture ter ljudi. Nekaj utrinkov bomo ob tejprilo`nosti delili tudi z vami.

Peter Jazbin{ek

Eurasian star 2004


o d m e v i

Nalogam v mesecu septembru smo pristopili dokaj resno,kljub {e dopustni{kemu razpoloènju in pogovorom, kdo jekje preìvel dopust. @e 9. 9. 2004 nas je tako ~akala kar precej (nekaj gramov)te`ka naloga – met RB M-75 na zap. {t. 4. V son~nem jutru je tako ve~ina pripadnikov prvi~ okusilaudobno vo`njo z brigadnim (klimatiziranim) avtobusom. Poprihodu na vadi{~e so vse priprave stekle zelo gladko inuigrano, kot se seveda za enoto SV spodobi. Glede na lep danni bilo pri~akovati na vadi{~u nobenih posebnosti. Nervoza,ki jo je bilo ~utiti na za~etku, se je è po prvem metu skoraj privseh razblinila. V predahu med meti bombe smo hitro “pospravili” pripravl-jeno malico – beri “lunch paket”. Tega smo se v dopustni{kem

~asu sicer nekoliko odvadili, vendar nam je na sveèm zrakuprav dobro teknil.Vse bombe so lepo “poletele” do cilja in ga tudi zadele ali patudi ne. Ena in edina posledica metanja tistega dne je nekajbole~in v mi{icah pri na{em namestniku, ki je bil v rovu zvsemi pripadniki in naredil v tistem dnevu to~no 290 po~epov– toliko je bilo namre~ tudi bomb. Vse bombe so bile nekje ob13. uri tako “uni~ene”. êprav nekaterim tudi po ve~ kot 6metih RB ni bilo {e dovolj metanja. Na koncu je sledila {e analiza metanja, ko je poveljnik izrazilzadovoljstvo nad hitrostjo in u~inkovitostjo izvedbe naloge. Sre~ni in zadovoljni smo se po uspe{no opravljeni nalogi takonekaj pred 15. uro vrnili v voja{nico Murska Sobota.

Npor R. [karabot

Met bombe “{korpijonov” izMurske Sobote

o d m e v i

Poveljstvo 72. brigade je od svojih za~etkov globokopovezano s krajem, v katerem ìvi, in tudi z njegovo zgodovi-no.

Za{~itni znak voja{nice, v kateri domuje poveljstvo, je starakadetnica, ki je bila zgrajena v ~asu avstro-ogrskega cesarstvaza namene voja{kega {olstva. Tudi v prihodnje se ji obetaobnovitev njene temeljne funkcije. Zgradba je izjemna ne le

zaradi svojega izgleda, temve~ tudi zaradi edinstvenosti. Nasvetu obstajata {e dve tak{ni stavbi, ki sta zgrajeni z istimnamenom in po podobnih na~elih. Kadetnica je namre~postavljena v duhu letnega ~asa – njeni prostori, trakti, hodni-ki in celo okna se ujemajo z dolo~enimi elementi leta – torejpolletje, ~etrtletje, meseci, tedni in seveda tudi dnevi (365oken).

Tudi general Maister je edinstvena voja{ka osebnost vzgodovini slovenskega naroda, zato ni naklju~je, da je tudi 72.brigada, ki je nastanjena v Maistrovih krajih, tesno povezana znjim in njegovim spominom in da se tudi njena mati~navoja{nica imenuje po njem – Voja{nica generala Maistra.

Vsako leto se pripadniki brigade udeleùjejo in sodelujejo narazli~nih prireditvah v okviru obletnic Maistrovega ìvljenja indela. Najbolj odmevne so gotovo Maistrove likovne delavnice,ki jih è desetletje organizira ravno 72. brigada. Na njihsodelujejo poleg pripadnikov brigade tudi priznani slovenskiumetniki, ki vsako leto nekaj dni preìvijo kot na{i gostje inslikajo na razli~ne teme povezane z Maistrom, njegovim ìvl-jenjem, delom ali okoljem, ki ga je zaznamoval.

In tu je seveda {e mesto Maribor. Mesto ob Dravi, ki od vsehza~etkov s prijaznostjo sprejema 72. brigado in njene pripad-nike v duhu dobrega gostitelja. O~iten plod dolgoletnega pri-jateljstva in dobrega sodelovanja je tudi visoko priznanje, ki gaje mesto naklonilo na{i enoti – po odloku mestnega svetamestne ob~ine Maribor namre~ od aprila leta 2001 72. brigadipripada priznanje Domicil v Mestu Maribor.

Borut Vitek

72. brigada in njen dom


General Maister

Kadetnica

Kadetnica

V torek, 11. avgusta je na slovesnem postroju 14. Inènirskegabataljona potekala predaja dol`nosti med dosedanjimpoveljnikom enote podpolkovnikom Brankom Kebrom innovim poveljnikom majorjem Aleksandrom Murkom. Kratkeslovesnosti so se poleg pripadnikov 14. IN@B udeleìli tudi:na~elnik {taba poveljstva sil polkovnik Milan Obreza,poveljnik 72. BR podpolkovnik Vladimir Maher, poveljnik 1.BR polkovnik Branimir Furlan in poveljnik Voja{nice Novomesto, polkovnik Mitja Terop{i~. Ob prevzemu dol`nosti jemajor Murko dejal, da se s to slovesnostjo simboli~nozaokroùje dvanajstletno obdobje uspe{nega vodenja inpoveljevanja podpolkovnika Branka Kebra. 14. IN@B jezapustil dedi{~ino, ki jo je ustvaril kot eden klju~nih ljudi prinjegovem oblikovanju in organizaciji. Major Murko se jedosedanjemu poveljniku, podpolkovniku Branku Kebru zah-valil za dosedanje prizadevanje in strokovno vodenje. Novi poveljnik je v govoru dejal, da od pripadnikov 14. IN@Bpri~akuje veliko delovnega elana, prizadevnosti, samoinicia-tivnosti in novih idej. Obljubil je, da so vrata za prizadevne,delavne in profesionalne sodelavce vedno odprta in da bostaza enoto vedno bolj pomembna znanje tujih jezikov, izo-braèvanje in skupne vaje doma in v tujini. Primopredajo jeizvedel poveljnik 72. BR, podpolkovnik Vladimir Maher.

Podpolkovnik Branko Keber je bil na poveljni{ki dol`nosti 14.IN@B od leta 1992. Leta 1996 je zaklju~il usposabljanje zapoveljnika bataljona v Hurthu v Nem~iji. Po Ukazu N^G[ je vobdobju 2000-2001 opravljal dol`nost poveljnika 22. brigade.Sodeloval je pri uvajanju nove inènirske opreme (most Com-pact 200, most EUROBRIDGE, gradbena mehanizacija). [tevilna priznanja (med njimi srebrna medalja Generala Mais-tra, zlata medalja SV) dokazujejo, da je bilo njegovo delouspe{no.

Novi poveljnik, major Aleksander Murko je skozi svojo dolgo-letno voja{ko kariero od leta 1992 do 2003 sodeloval prioblikovanju 14. IN@B kot namestnik poveljnika. V tem ~asu seje izobraèval in uspe{no kon~al {olanje na Enginner officerAdvance course v ZDA ter sodeloval na vajah in usposabljan-jih v tujini (Gr~ija, Nem~ija, Bolgarija, Velika Britanija, ê{ka).V ~asu od 2003 do 2004 je svoje znanje prena{al na mladi rodslovenskih ~astnikov in pod~astnikov kot u~itelj inènirstva vCV[. Za svoje delo je bil odlikovan z bronasto medaljoGenerala Maistra in bronasto medaljo SV.

por. Igor Reèk, pom.za kadre in CSP, S-1

Primopredaja dol`nosti poveljnika 14. IN@B


o d m e v i

Documents

Glasilo 72. brigade Slovenske vojske - · PDF fileprava smer PRAVA SMER Prva {tevilka glasila 72. brigade je namenjena predstavitvi poveljstva in podrejenih enot v njeni sestavi. Novemu