Upload
others
View
0
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Plaz-Počenik-Šomat Stran 1
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: [email protected]
POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH
za sanacijo-stabilizacijo pobočja na meji k.o. Počenik (Pesnica) in k.o. Šomat (Šentilj)
Objekt: Stabilizacija plazu z odvodnjo
Odlomni rob v Počeniku nad hišo Počenik 13a
SEKTOR A
Odlomni rob nad hišo Šomat 34
Obdelal: Metod Krajnc Datum, marec 2015
Odlomni rob
SEKTOR A
PLAZ A
PLAZ B
Plaz-Počenik-Šomat Stran 2
T.1 Splošno
Ob močnem deţevju je v septembru 2014 je prišlo do sproţitve plazu nad povezovalno cesto med
občino Pesnica (Počenik) in občino Šentilj (Šomat), kjer se odlomni robi pojavljajo na polovici hriba;
to je cca 100m nad cesto, narivni robovi pa se pojavljajo tik ob cesti in hišah.
V območju plazu A-Počenik se je pojavil odlomni rob 100m nad cesto, plaz je zdrsnil v dolţini cca
80-100m in pri hiši Počenik 13a (Petek) porušil garaţo in poškodoval cesto.
Globalno plaz ogroža tri hiše in povezovalno cesto .
Linija odlomnih robov, kjer je posedek ceste
cca 20cm, pri čemer je hiša še za enkrat brez
večjih poškodb, garaža pa se je porušila.
Pogled iz odlomnega roba v dolino proti cesti in hiši Počenik 13a, vidno je da se odlomi rob približuje hiši Počenik 13
Plaz-Počenik-Šomat Stran 3
Drsenje tal je posledica nekontrolirane odvodnje podzemnih voda, katere iz dolgega pobočja zatekajo v
območje debelejših plasti gline.
Pogled iz območja odlomnega roba v cca 150m dolgo strmo pobočje od koder vode zatekajo delno v plaz A (Počenik) in
delno v plaz B (Šomat)na daljši čas je ogrožena še zgornja hiša, saj so že vidni narivni »grebeni«.
V območju plazu B-Šomat se je pojavil odlomni rob 150m nad cesto, plaz je zdrsnil v dolţini cca 95-
120m proti hiši Šomat 34 in pripadajočim gospodarskim poslopjem.
Globalno plaz ogroža hišo nad cesto, povezovalno cesto in hišo pod cesto .
Pogled iz območja odlomnega roba v dolino proti stanovanjskim hišam in cesti
Plaz-Počenik-Šomat Stran 4
Pogled na pobočje nad odlomnim robom , kjer se vidijo odlomni robovi-plitvi zdrsi, kar kaže na to da je hribinska osnova
kompaktnega peščenjaka tik pod površino
T.2 Inženirsko geološki pregled terena
Za določitev sestave tal v območju nestabilnega terena je bilo izvedenih šest geomehanskih vrtin, po
tri v liniji vsakega plazu.
V pobočju plazine je razporeditev posameznih slojev zemljin na vrtinah, glede na sestavo in lastnosti
zelo podobna.
V večjem delu območje porušitve gradijo v zgornjem sloju vezljive zemljine srednje gnetnih rjavih
glin, peščena glina in osnova sivega peščenega laporja .
Gline so preteţno srednje do teţko gnetne konsistence in izkazujejo močno povečano vlaţnost po
celotnem preseku vrtine, vse do preperine hribine.
Kohezivne zemljine nalegajo na hribinsko podlago. Kompaktna hribina je bila doseţena, je pa pri
vrtanju prišlo zaradi plastovitosti do lomljenja osnove.
Pri vrtanju je bila vidna povečana vlaţnost zemljin in lokalno hiter dvig gladin talne vode, kar kaţe na
velike porne pritiske.
Prečni prerez preko vrtin V1, V2, V3 lociranih v plazu A.
Prečni prerez preko vrtin V1, V2, V3 lociranih v plazu B.
Precejna pobočna voda se je po vrtanju pojavila v vseh vrtinah v območju peščene gline.
Glede na preiskan sestav in lastnosti temeljnih tal, je pričakovati, da se bo porušitev še razširila.
Rezime tega je da plazina »pritisne« po vsakem večjem dežju, to pa pomeni da se premakne in
nato začasno »vklini«, do naslednjega močnejšega dežja.
Za določitev sestave tal v območju porušitve je bil izveden pregled pobočja, na njem je vidno, da je do
zdrsa prišlo po hribinski osnovi peščenega laporja .
Plaz-Počenik-Šomat Stran 5
Sestava terena z ozirom na lokacijo vrtine-POČENIK:
Vrtina V1 V območju travnika na koti 324,80m.
VRTINA V1
Vrsta raziskav Obseg del
- humos
- rjava glina
- rjava poltrda glina, kosi laporja
- preperina sivega peščenega laporja
- siv peščen lapor
0,00-1,00m
1,00-1,80m
1,80-3,00m
3,00-3,90m
3,90-5,00m
Geotehnični popis sonde 5,00 m
Vode se je pojavila na 1,6m, po 1dnevu je bil vodostaj na koti -3,8m pod ustjem vrtine
Vrtina 2 V območju plazu, na koti 320,22m
Plaz-Počenik-Šomat Stran 6
VRTINA 2
Vrsta raziskav Obseg del
- humos
- rjavo lahko gnetna glina
- rjava glina z vloţki laporja
- lapornata preperina
- peščen lapor
0,00-0,90m
0,90-2,40m
2,40-2,90m
2,90-3,30 m
3,30-5,00m
Geotehnični popis sonde 5,00 m
Manjša vlaţnost na -0,90 do -2,4m, 2 uri po vrtanju je bila voda -1,1m pod ustjem vrtine.
Vrtina 3 Izvedena 10m od hiše Počenik 13a, na koti 301,50m
V3
3
V1
bn
o
19
16
b
V 2
Plaz-Počenik-Šomat Stran 7
VRTINA 3:
Vrsta raziskav Obseg del
- humos
- rjavo peščena lahko gnetna glina
- siva glina z vloţki kaolinske gline
- trda glina (preperina laporja)
- peščen lapor
0,00-0,80m
0,80-2,50m
2,50-4,60m
4,60-5,00 m
5,00-6,00m
Geotehnični popis sonde 6,00 m
Vode se je pojavila na 1,1m-4,6m, vodostaj na koti -4,8m pod ustjem vrtine.
Sestava terena z ozirom na lokacijo vrtine-ŠOMAT:
V1
bn
o
19
16
b
V2
bn
o
19
16
b
V2
bn
o
19
16
b
V3
bn
o
19
16
b
Plaz-Počenik-Šomat Stran 8
Vrtina 1 Izvedena v liniji nad vrtino V2 oziroma 134m nad hišo Šomat 34, rob njive, na koti 320,60m
VRTINA 4:
Vrsta raziskav Obseg del
- humos
- rjavo peščena glina z delci laporja
- lahko gnetna rjava vlaţna glina
- trda glina (preperina laporja)
- peščen lapor
0,00-0,50m
0,50-1,50m
1,50-4,00m
4,00-4,50m
4,50-6,00 m
Geotehnični popis sonde 6,00 m
Vode se ni pojavila.
Vrtina 2 Izvedena ob robu njive, oziroma 10m od gospodarskega poslopja, na koti 301,40m
V1
bn
o
19
16
b
Plaz-Počenik-Šomat Stran 9
VRTINA 2:
Vrsta raziskav Obseg del
- humos
- rjavo lahko gnetna
- rjav lapor
- lahko gnetna peščena glina
- preperina
- peščen lapor
0,00-1,20m
1,20-2,10m
2,10-2,40m
2,40-4,30m
4,30-4,60m
4,60-6,00m
Geotehnični popis sonde 6,00 m
Vode se je pojavila na 2,1m-3,6 m, po vrtanju 4,2m pod ustjem vrtine.
Vrtina 3 Izvedena v liniji pod V2 oziroma pri hiši Šomat 34, na koti 293,60m
VRTINA 3:
Vrsta raziskav Obseg del
- humos
- rjavo lahko gnetna vlaţna peščena glina
- rjava poltrda glina s kosi laporja
- preperina
- peščen lapor
0,00-1,30m
1,30-2,00m
2,00-4,00m
4,00-4,60m
4,60-6,00m
Geotehnični popis sonde 6,00 m
Vode se je pojavila na 3,0m-4m, po vrtanju 3,6m pod ustjem vrtine.
Plaz-Počenik-Šomat Stran 10
T.2.1 Standardne penetracijske preiskave
Preiskave standardne dinamične penetracije se izvajajo predvsem v nevezljivih zemljinah za določitev
njihove relativne gostote in striţnega kota. V primeru meritev SPP v glinah ali penetrabilnosti v hribini
in preperini, lahko ti podatki sluţijo le kot primerjalne vrednosti trdnosti teh materialov. V
raziskovalnih vrtinah je bilo opravljen po en preizkus, njihovi rezultati (nekorigirane vrednosti) pa so
podani na geotehničnih profilih vrtin v prilogi.
Interpretacija rezultatov preizkusov je izvedena v skladu z zahtevami EUROCODE 7/3, ki zadeva
uporabo in vrednotenje rezultatov SPT testov. Za uporabljeno vrtalno opremo je upoštevan korekcijski
koeficient prenosa energije k60 = 1,05 ter korekcije zaradi uporabe konice (), dolţine drogovja () in
koeficienta napetosti v zemljini, prekonsolidacije in gostote (CN). Merjene vrednosti SPP, korigirane
vrednosti števila udarcev in pripadajoče zemljine so prikazane v preglednici 3.
Preglednica 3: Podatki SPP
Vrtina
Globina
(m)
N/30.5 cm
cm/60 ud.
N60
(N1)60
DR
(%)
()
Klasifikacija
POČENIK
V1 5m 7cm/60ud / / / / siv peščen lapor
V2 5m 11cm/60ud / / / / siv peščen lapor
V3 6m 8cm/60ud / / / / siv peščen lapor
ŠOMAT
V1 7m 10cm/60ud / / / / siv peščen lapor
V2 5m 7cm/60ud / / / / siv peščen lapor
V3 5m 5cm/60ud / / / / siv peščen lapor
Gostoto nekohezivnih zemljin in konsistenco kohezivnih zemljin ocenjujemo po tabeli:
NEKOHEZIVNE ZEMLJINE KOHEZIVNE ZEMLJINE
Odpor
proti
prodiranj
u konice
c Mpa
št. udarcev
za 1 čevelj
=30.5cm
penetracije
N
Relativna
gostota RD
%
Stanje
gostote
Odpor
proti
prodiranju
konice
C Mpa
Št.
Udarcev za
1 čevelj
=30.5cm
penetracije
N
Konsistenca
Enoosna
tlačna
trdnost
Mpa
<15 4 0-20 Zelo rahlo <5 2 Ţidka 0.25
15-40 4-10 20-40 Rahlo 5-10 2-4 Lahkognetna 0.25-0.50
40-120 10-30 40-60 Srednje
goso
10-15 4-8 Srednje
gnena
0.50-1.00
120-200 30-50 60-80 Gosto 15-30 8-15 Teţko
gnetna
1.00-2.00
>200 50 80-100 Zelo gosto 30-60 15-30 Poltrdna 2.00-4.00
>60 >30 Trdna >4.00
Plaz-Počenik-Šomat Stran 11
Penetrabilnost, oziroma stopnjo preperelosti hribine smo ovrednotili po A. C. Stamatopaulusu in
Kotziasu, ki podajata naslednje merilo:
0-1 cm (60 udarcev) zelo nizka penetrabilnost
2-4 cm (60 udarcev) nizka penetrabilnost
5-8 cm (60 udarcev) srednja penetrabilnost
9-15 cm (60 udarcev) visoka penetrabilnost
16-30 cm (60 udarcev) zelo visoka penetrabilnost
Fizikalno mehanske lastnosti zemljin
Povprečne fizikalno mehanske lastnosti zemljin z obravnavanega območja, interpretirane na osnovi
terenskih, so za opisane sloje zemljin sledeče:
Parametri za izračun
Glinen pokrov
Sestava Pusta peščene glina lahko do srednje gnetne
Prostorninska teţa 1 20kN/m
3
Striţni kot 1,
16
Kohezija 1,
0 kPa
Preperina hribine
Sestava: Preperina
Prostorninska teţa 1
20,0 kN/m3
Striţni kot 1 15
Kohezija1 0 kPa
Hribina
Sestava Peščen lapor
Prostorninska teţa 1 21,0 kN/m
3
Striţni kot 1,
33
Kohezija 1,
20 kPa
Tlačna trdnost 1 > 400 kPa
T.6 Zaključki in predlogi
Na osnovi pregleda pobočja in geomehanskega sondiranja predlagam:
-izvedbo globokih drenažnih reber, katere bodo imele funkcijo izhoda zalednim vodom ne
oziraje na njihovo smer dotoka, sama rebra pa bodo delovala kot neskončno dolgi kamnit
nosilec, preko katerega se bodo bočno strižno prenašale obremenitve v stabilen teren,
-ključna funkcija drenažnih reber je ta, da bodo podzemne vode imele prosti koridor za
izcejanje preko primarnih in sekundarnih drenaž, katere morajo biti zasute z lomljencem od
nivoja trdega peščenega (kjer mora biti ustrezna betonska posteljica) pa do plasti katere so
zasičene z vodo, to je cca 1,5-3m nad cevjo, s tem je pričakovati, da se bo strižni kot dvignil za
>10° s tem pa bo pobočje dobilo ustrezno stabilnost.
Plaz-Počenik-Šomat Stran 12
Garažo pri hiši Počenik je potrebno odstraniti v celoti.
Cesto je potrebno ustrezno sanirati in zagotoviti njeno funkcinalnost in trajnost.
Obvezno je pred vsakim drenažnim rebrom do naslednjega jaška, izvesti na vsaki 15-20
sondiranje, da se ugotovi dejanska globina.
Občina mora od lastnikov zahtevati, da vse meteorne vode navežejo na predvideno odvodnjo,
enako pa velja za odvodnjo z občinskih cest.
Maribor, marec 2015 Sestavil:
. Metod Krajnc dipl.ing.gr.