Po obliki so steljenice. Gliva je podobna steljki. STELJKA - je organizem pri katerem ne moremo določiti stebla, listov in korenin. BRST - organizem, ki mu lahko določimo steblo, list in korenino. Včasih so glive uvrščali med rastline, ker so pritrjene, imajo celično steno, razmnožujejo se s sporami ali trosi,....... Danes pa so samostojna veja, zato ker nimajo fotosintetskega barvila (hrano dobijo iz okolja), celična stena je hitinska ( polisaharid, ki vključuje dušik), rezervna substanca ni škrob ampak glikogen. Glive so lahko enocelični organizmi in enojedrni, kar je redkost (kvasovke). Večina gliv je mnogocelična in večkrat dvojedrna. Glive nimajo tkiv in organov. Največkrat ima glivina steljka izgled nitke ali hife. Septa (stena iz hitina) pa deli glivo na enojedrne celice. Nekatere hife niso septirane in taka hifa je enocelična in mnogojedrna. Hife se med sebij spletajo v PODGOBJE ali MICELIJ  in ta splet se vzrašča v substrat ali podlago ( kruh, rastlina). VIŠJE GLIVE nimajo razvitege samo micelija, ampak se določene hife lahko spletejo navzgor v plodišče. Goba: MICELIJ( v zemlji oz na zemlji)           PLODIŠEE ( za razmnoževanje; spore so v klobuku gobe)

Sistematika gliv: - MYXOMYCOTA  ali  SLUZAVKE - EUMYCOTA  ali PRAVE GLIVE Bistvena razlika: - glive sluzavke so brez celičnih sten, razen razmnoževalnih celic (spor), imajo ameboidno obliko ( spreminjajočo), gliva sluzavka je lahko enocelični organizem z mnogimi jedri ali mnogocelični organizem z enojnim jedrom. Njihova steljka ni iz HIF. Prave glive ali EUMYCOTA delimo na: 1.  PHYCOMYCETES ali PLESNIVKE ( so nižje glive, imajo neseptirane HIFE) 2.  ASKOMYCETES ali ZAPRTOTROSNICE ( višje glive, imajo septirane hife) 3.  BASIDIOMYCETES ali ODPRTOTROSNICE ( višje glive, septirane hife; "gobe")

Glive se razmnožujejo: NESPOLNO: z brstenjem, s trosi, s konidiji SPOLNO: z vsemi možnimi oblikami gametogamij ( izogamija, anizogamija, oogamija), gametangiogamijo in somatogamijo

BRST: ime za obliko rastline, lahko pa je tudi oblika razmnoževanja GAMETA: spolna celica, ki se združi z drugo spolno celico in nastane osebek (spojek) KOPULACIJA: združevanje dveh gamet v zigoto ali spojek. Jedri se združita v sinkarion. GAMETOGAMIJA: z gametogamijo se razmnožujejo plesnivke. Ločimo več vrst gametogamij: IZOGAMIJA - moška in ženska gameta se morfološko ne ločita; ločita se fiziološko. Te gamete so izogamete ( spojijo se v spojek ali zigoto) ANIZOGAMIJA - moška in ženska gameta se nekoliko morfološko ločita - anizogameti. OOGAMIJA - je oblika spolnega razmnoževanja z gametami, pri čemer se moške in ženske gamete močno morfološko razlikujeta. Moška gameta ( semenčece- spermatizoid - spermij): majhna gibljiva; ženska gameta (ovum): velika negibljiva. Jedri sta enaki, razlika je v citoplazmi. Povsod se fiziološko ločita. GAMETANGIOGAMIJA: Askomicete imajo svojo steljko zgrajeno iz enojedrnih hif. Na koncu nekaterih enojedrnih hif

izrastejo gametangiji ( spolni organi gliv in rastlin). Večja vreča je ženski gametagij ali ASKOGON in na koncu nekaterih drugih hif nastane moški gametangij ali ANTERIDIJ. Po naključju se ta dva gametangija združita - kopulirata: med njima se vzpostavi vez. Iz oplojenega askogona izraščajo navzgor, navstran dvojedrne hife. Na koncu dvojedrnih hif nastane ASK ali ENDOSPORANGIJ. Oba jedra se šele v asku združita v eno jedro. To jedro se potem redukcijsko deli. Na koncu v asku nastane 8 askospor (celic), ki so HAPLOIDNE in NEKOMBINIRANE ( NEENAKE MED SEBOJ). Ko ovoj aska poči, askospore padejo na tla in iz vsake izraste nova askospora. Askomicete se razmnožujejo spolno in nespolno. Nespolno se askomiceta združuje s sporami.

Spolno pa se razmnožujejo z gametangiogamino. Tale izmenjava ni redna in obvezna. SOMATOGAMIJA: S somatogamijo se razmnožujejo Basidiomicete. Steljka basidiomicete je grajena v glavnem iz dvojedrnih hif. Iz basidiospore izraste hifa in če prideta v stik dve raznoliki hifi s svojimi somatskimi celicami, nastane zigota ali spojek, ki je dvojedrna in iz te zigote naprej nastajajo dvojedrne hife. Hife tvorijo obliko steljke. Na koncu dvojedrnih hif v plodišču nastanejo eksosporangiji ali basidiji. Zaradi mejotske delitve nastanejo na basidiju 4 basidiospore, ki po dozoritvi padejo dol in nastanejo enojedrne hife, ki se zopet združujejo.  

DIPLIONT-gametična red.delitev HAPLODIPLON-red.delitev spor HAPLONT-red.delitev zigote REVERZIBILNE-belj.spre.obliko,zgradbo ko jo ohladimo se spremeni v norm.stanje IREVERZIBILNE-se ne dajo spremeniti nazaj NH2 se veže na COOH HEMOLIZA-razpad krvničk