eGlobalno izobraževanje za potrebe industrije:nov nacin izobraževanja inženirjevdr. Slavko Dolinšek in Igor Prodan,Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani

Tudi v Sloveniji je proizvodnja kljucna industrija. Da bi zasedalakonkurencen položaj na svetovnem trgu, se je prisiljena spopadati znovimi izzivi in novimi nacini poslovanja (e-delo, digitalno poslova-nje, e-trženje, razširjeni izdelki . . . ). Zato se spreminjajo tudi potrebeproizvodnih podjetij glede vrste inženirske izobrazbe; inženirji mo-rajo biti sposobni delati v novem okolju, na nove nacine in z novimiorodji. Znanja, ki jih potrebujejo, so vse bolj prepletena in vse širša.V prispevku je predstavljen projekt globalnega izobraževanja za pro-izvodnjo, . V projektu na osnovi potreb industrije razvijajo nov,globalni študijski program in nove pedagoške usmeritve za izobraže-vanje na podrocju proizvodnje. Kot pridružena clanica sodeluje vprojektu tudi Slovenija (www.sintef.no/gem).

Industrija je bila v zadnjih desetih letih deležna velikih sprememb, kise jim mora ustrezno prilagoditi tudi izobraževanje. Poslovanje podje-tij v glavnem ne temelji vec na domacem trgu, temvec predvsem naglobalnem, k cemur je mocno prispevala informatizacija poslovanja. Vprocesu globalizacije ima posebno vlogo sposobnost povezovanja znano-sti, tehnologije in proizvodne prakse. Vse ostrejša konkurenca na svetovnihtrgih sili podjetja, da išcejo cim ucinkovitejše poti za izrabo potencia-lov sodobne tehnologije, kar vodi k odkrivanju inovativnih strateškihusmeritev podjetij in novih oblik v organiziranju dela in proizvodnje.Za vse to pa je treba imeti veliko znanja.

V formalnem izobraževanju inženirjev je teorija zelo pogosto po-membnejša kot prenos prakticnega znanja. Poleg tega šolanje najveckratne zadovoljuje potreb industrije, saj ustvarja diplomante z neustreznimznanjem in vešcinami. Oblikuje se torej industrijsko okolje, v kateremni možnosti za inovativnost. Takšne razmere zahtevajo spremembe pri-oritet izobraževanja in tesnejšo povezavo izobraževalnih institucij z in-dustrijo. Organizacije morajo spremeniti nacin izobraževanja – to morapostati nenehen proces, usmerjen k posodabljanju vešcin in razvijanjupotenciala zaposlenih kot kljucnega elementa v organizaciji.

Slavko Dolinšek in Igor Prodan

Raziskovalni program Inteligentni izdelovalni sistemi (angl. IntelligentManufacturing Systems – ) je namenjen vzpodbujanju razvoja novegeneracije izdelovalnih in procesnih tehnologij. je prevzel tudi po-budo za projekt Globalno izobraževanje za potrebe proizvodnje (angl. Glo-bal Education in Manufacturing – ), ki naj bi podprl mednarodnosodelovanje na podrocju proizvodnih strategij. V okviru projekta bodo razvili:

· standarden, mednarodno priznan ucni program za podrocje proi-zvodnih strategij,

· ucne tecaje za industrijo, namenjene posodobitvi cloveškega kapi-tala, in

· izobraževalne vsebine oz. program za magisterij iz proizvodnihstrategij, namenjen rednim študentom, pa tudi tistim, ki študirajoob delu.

Magistrski program (oblika + ; dve leti podiplomskega študija)bo osnovan na zdajšnjem dodiplomskem izobraževanju za strojnega,elektro- ali proizvodnega inženirja. Od tradicionalnih programov se borazlikoval po usmeritvi v prihodnje potrebe industrije, ki bo zahtevalauspešne nacrtovalce podjetij (organizacij) in izdelkov.

V projektu Europe (--, od februarja ) in ( , od aprila ) sodelujejo partnerji (univerze, indu-strija, podjetja za programsko opremo in institucije za raziskave in ra-zvoj) iz Evrope, Švice, z Japonske, iz in Avstralije. Projekt (angl. nearly associated states, od julija ) pa je vkljucil tudi prihodnjeclanice , in s tem Visoko šolo (sedanjo Fakulteto) za management kotpredstavnika Slovenije. Tako so se povecale možnosti za vzpostavitevsplošnih meril v izobraževanju. Partnerji naj bi dejavno sodelovalipri oblikovanju zahtev za ta ucni program, se udeleževali razprav, testi-rali izsledke, organizirali delavnice v svojih okoljih in v praksi izkoristiliugotovitve projekta.

Današnja proizvodnja ni zgolj za obdelavo materialov – »umazano delo«–, saj vedno bolj uporablja visoke tehnologije z digitalnim nacinomposlovanja, pri katerem je razširjena oblika podjetja kljucni dejavnikuspeha. Proizvodnja ni omejena le na lokalno okolje, temvec deluje naglobalnem trgu. Novim gospodarskim razmeram so se podjetja prila-godila tudi tako, da so mnoge dejavnosti, ki niso bile bistvene za samo

Globalno izobraževanje za potrebe industrije

Slika : Koncept digitalnega poslovanja in izdelave razširjenih izdelkov

poslovanje, izlocila (angl. out-sourcing) in se posvetila predvsem svojiosnovni dejavnosti.

Bistveni izzivi v današnji proizvodnji so torej povezani s popolnomanovimi nacini delovanja (z digitalnim poslovanjem) in z novimi obli-kami izdelkov (razširjenimi izdelki). Digitalno poslovanje pomeni na-predno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v vsa-kem delu dobavne verige organizacije in za vsako povezavo znotraj nje.Omogoca znatno zmanjšanje stroškov, neproduktivnih casov in vecjidobicek. Povecuje tudi pretok informacij znotraj razširjenega podjetja,kar je osnova za oblikovanje razširjenih »izdelkov«, ki poleg izdelaveproizvoda vkljucujejo še vzdrževanje in/ali servisiranje izdelka in stori-tve za njegovo razgradnjo ali unicenje.

Oblikovanje razširjenih izdelkov z digitalnim poslovanjem je prika-zano na sliki .

Projekt Globalno izobraževanje za potrebe proizvodnje ( ) seizvaja v petih regijah. projekta Europe in , ki pote-kata v petem okvirnem programu Evropske unije, koordinira zNorveške. Udeleženci evropskega projekta so posredno vkljuceniv vec evropskih projektov, ki bodo osnova za usposabljanje iz proi-zvodnih strategij naslednje generacije (, , , ,

Slavko Dolinšek in Igor Prodan

in ). Udeleženci pa sodelujejo tudi v vecjemštevilu povezovalnih delovnih skupin, ki jih je oblikovala (,- in ). V projektu se osredotocajo na razvoj in izbolj-ševanje sposobnosti industrije, zaposlenih in študentov, s cimer naj biuspešno prispevali k vzpostavitvi sodelovanja na svetovnem trgu.

V projektu sodelujejo tako izobraževalne ustanove in raziskovalni in-štituti kot tudi tehnološki centri in podjetja. Udeležuje se ga tudi Fa-kulteta za management. Imena sodelujocih v projektu iz , in Švice prikazuje tabela .

Dejstvo je, da je znanje kljucno za gospodarski, znanstveni in kulturnirazvoj družbe. Svetovni tokovi v izobraževanju kažejo, da je nujno uve-sti spremembe tako v nacinu podajanja ucnih vsebin kot v izobraževal-nih vsebinah. Vse preveckrat se namrec zgodi, da študentje ne usvojijoznanj in vešcin, ki jih potrebujejo v industriji, saj jih univerze izobra-žujejo na podrocjih, ki za industrijo niso zanimiva.

Novi profil zaposlenega zahteva drugacna znanja in vešcine, kot jihdaje tradicionalno izobraževanje. Projekt pa je namenjen pravoblikovanju takega profila zaposlenega. Glavni cilji projekta:

· Opredeliti in razumeti je treba potrebe proizvodne industrije pousposabljanju in izobraževanju na podrocju proizvodnih strategij– vzpostaviti skupen pristop, skladen s konceptom digitalnega po-slovanja in razširjenih izdelkov.

· Natancno je treba opredeliti zahteve in podrobnosti ucnega nacrtaproizvodnih strategij.

· Ucni nacrt bo osnova za širši svetovni standard. Izbrane modulebodo poskusno uvedli v regijah . Uporabili bodo sodobne pri-stope poucevanja in usposabljanja za (multimedijske rešitve nainternetni osnovi).

· Namen projekta je torej predvsem razviti standarden, med-narodno priznan ucni program za podrocje proizvodnih strategij.Poudarek bo na mehanizmih za prenos znanj v industrijo oziromaštudentom. Ucne vsebine za podiplomsko izobraževanje na tempodrocju bodo prilagojene zlasti zahtevam industrije, ki nujno po-trebuje posodobitev cloveškega kapitala.

Globalno izobraževanje za potrebe industrije

Tabela : Sodelujoci v projektu Europe

Država Partner v projektu Partner iz industrije (sodelujepreko partnerja v projektu)

Bolgarija Sofia University Bulgarian Telework Association(g), Bulgarian Agency for’s (), -Bulgaria, High-Technology Park,

Estonija Tallinna Tehnikaülikool () Töoriistavabrik, TallinnaMasinatehas

Francija Université Aix-Marseille, (partner po )

Eurocopter, Gemplus, Usinor

Irska National University of Ireland()

Ireland

Italija Politecnico di Milano (partnerpo )

Pirelli, Moto Guzzi

Litva Vilniaus Gedimino TechnikosUniversitetas ()

Ltd, VilniausVingis

Madžarska A Magyar Tudomanyos Akadé-mia Számítastechnikai és Automa-tizálási Kutatóintézet ()

Budapesti Muszaki ésGazdaságtudományi Egyetem()

Nemcija Universität Bremen () MöllerGroup

Norveška (koordinator projekta Europe)

Norgesteknisk-naturvitenskapeligeuniversitet ()

TeknologibedriftenesLandsforening ()

Poljska Politechnika Wroclawska (r) Automotive Polska, SauerDanfoss

Politechnika Krakowska () Barosz-Gwimet

Portugalska Alfamicro

Romunija Fundatia Centrul Român pentruIntreprinderi Mici si Mijlocii()

Slovenija Fakulteta za management Regionalni tehnološki centerZasavje, Skupina Gorenje

Španija Universidad de Zaragoza (partnerpo )

y – Grupo Tecnologico deMolde

Švica École polytechnique fédérale deLausanne ()

Alcan, Siemens

Velika Britanija University of Nottingham(partner po )

/ Systems, Rolls Royce

Slavko Dolinšek in Igor Prodan

Tradicionalni nacin izobraževanja za proizvodnjo (inženiring proizvo-dnih sistemov) je sprico potrebe po stalnem ucenju (oblikovanje ucecese organizacije) za današnjo, hitro spreminjajoco se družbo nezadovo-ljiv in neustrezen. Prihodnje izobraževanje na podrocju proizvodnihstrategij mora s sodelovanjem med akademskimi institucijami in indu-strijo razvijati industrijske sposobnosti in zagotavljati stalno ucenje zaproizvodnjo.

Znanja in vešcine, ki jih inženirji pridobijo v današnjem izobraževa-nju, zajemajo predvsem ozka disciplinarna podrocja, kot so mehanika,operacijske raziskave, kibernetika, elektronika in podobno. To le delnoodraža dejanske zahteve industrije, ki potrebuje predvsem povezovanjemed disciplinami za:

· delo z digitalnimi orodji za komuniciranje,

· delo v veckulturnem okolju,

· interdisciplinarno delo v timih, ki obvladujejo vec vešcin,

· delitev nalog,

· delo v virtualnem okolju in

· posvecanje prihodnjih inženirjev podjetništvu in varstvu okolja.

Proizvodni strateg mora imeti znanja z mnogih podrocij, saj v razšir-jenem podjetju trenutne inženirske sposobnosti, vešcine in ideje nisovec dovolj. Pomembno je, da profil proizvodnega stratega združuje(slika ):

· tehnološka znanja in vešcine – vsebine, povezane z izdelki, proi-zvodnjo in poslovnimi operacijami,

· cloveška znanja in vešcine – vsebine, povezane s posameznikom inpodjetjem,

· poslovna znanja in vešcine – vsebine, povezane s podjetništvom,ekonomijo in managementom.

Naštete vsebine bodo najprej preverili v industriji. Glede na njenepotrebe bodo nato razvili predlog podiplomskega programa. Preveriliin dokoncno oblikovali ga bodo v projektu . Trenutno obstaja pre-dlog, naj ucni program za proizvodnega stratega vsebuje modulov(slika ), ki izrazito upoštevajo prihodnjo usmeritev proizvodne indu-strije in podpirajo spremembo tradicionalne proizvodnje v digitalno

Globalno izobraževanje za potrebe industrije

Slik

a:

Vešc

ine

inzn

anja

,kij

ipot

rebu

jepr

oizv

odni

stra

teg

Slavko Dolinšek in Igor Prodan

Slika : Ucne vsebine, predlagane v

poslovanje. Del tega programa bodo razvili v Evropi (module A, B inC), drugo pa v okviru projekta .

Projekt Globalno izobraževanje za potrebe proizvodnje je razdeljen natri faze in vkljucuje osem delovnih projektov (angl. work package – ),kot prikazuje tabela .

Iz tabele je razvidno, na katerih podrocjih projekta sodeluje, naloge pa natancneje opisujemo v nadaljevanju:

· .: V okviru najboljših industrijskih praks mora opraviti študije primerov. Koncane naj bi bile do januarja .

· .: Z vprašalnikom, na katerega mora odgovoriti vsaj sloven-skih podjetij (trenutno je v centralni bazi zbranih že odgovorovslovenskih podjetij), bomo skušali opredeliti potrebe usposabljanjain izobraževanja na podrocju proizvodnih strategij.

· .: mora dati predloge glede oblikovanja pedagoškega pri-stopa in mehanizmov, ki bi vkljucevali razumevanje razširjenihpodjetij, za prenos znanj na podrocju proizvodnih strategij.

· .: Sodelovati moramo pri enodnevnem demonstracijskem iz-obraževanju.

Globalno izobraževanje za potrebe industrije

Tabela : Projektne faze

Faza Ime faze Delovni projekt()

Ime delovnega projekta

. Dolocitev potreb industrije Potrebe po izobraževanju vrazširjenih podjetjih

. Razvoj okvirnega ucnegaprograma

Nacin prenosa znanja

Osnutek ucnega nacrta

. Preverjanje okvirnega ucnegaprograma in oblikovanjekoncne razlicice ucnegaprograma

Priprava in ovrednotenjeposkusnega izobraževanja zapotrebe industrije

Priprava popravljenegaucnega nacrta

Opredelitev uporabnikovizobraževanja inpredstavljanje projekta

Administracija Vrednotenje in ocenjevanje

Management projekta

· .: V zvezi z osnutkom ucnega nacrta globalnega izobraževa-nja za potrebe proizvodnje dajemo predloge in udeležili se bomosestanka vseh udeležencev , ki bo predvidoma v aprilu .

· .: Sodelujemo pri pripravi petdnevnega izobraževanja za po-trebe industrije.

· .: Na podlagi izkušenj petdnevnega izobraževanja bomo po-magali pripraviti porocilo o vrednotenju in ocenjevanju pedago-ških pristopov in mehanizmov za prenos znanj.

· .: Visoka šola za management bo sooblikovala koncni ucniprogram globalnega izobraževanja za potrebe industrije ter se spredstavniki udeležila sestanka vseh udeležencev .

· .: V Sloveniji je treba izbrati uporabnike izobraževanja.

· .: V revijah moramo objaviti vsaj tri clanke in projekt predstaviti na vsaj eni konferenci.

· .: Vsakih šest mesecev moramo oddati porocilo o opravljenemdelu.

Ker smo se projektu - pridružili kasneje, smo na zaceliprojektne aktivnosti izvajati z rahlo zamudo. Doslej smo si zelo prizade-

Slavko Dolinšek in Igor Prodan

Tabela : Pricakovani rezultati projekta

Delovniprojekt

Oznakadelnegarezultata

Delni rezultati projekta Koncanje Ali sodeluje?

. Najboljše industrijske prakse, študijeprimerov

maj Da

. Pregled obstojecih ucnih programov inucnih vsebin proizvodnega inženirstva

marec Ne

. Pregled potreb industrije pousposabljanju in izobraževanju napodrocju proizvodnih strategij (v vsehregijah ) – z vprašalnikom

julij Da

. Pedagoški pristopi in mehanizmi zaprenos znanj na podrocju proizvodnihstrategij (upoštevajo razumevanjedelovanja razširjenih podjetij)

september Da

. Uporabniški vmesnik – programskaoprema za podporo pedagoškimpristopom in mehanizmom

oktober Ne

. Prirocnik za uporabo programskeopreme za podporo pedagoškimpristopom in mehanizmom

november Ne

. Enodnevno demonstracijskoizobraževanje

november Da

. Okvirni ucni nacrt marec Da

. Petdnevno izobraževanje za potrebeindustrije

november Da

. Porocilo o vrednotenju in ocenjevanjupedagoških pristopov in mehanizmovza prenos znanj

december Da

. Mednarodna izobraževalna delavnica zapotrditev industrijskih potreb poizbranih ucnih vsebinah na podrocjuproizvodnih strategij

marec Ne

. - z dokumentacijo o mednaro-

dni izobraževalni delavnici

februar Ne

. Specificiranje celovitega mednarodnegaucnega nacrta za proizvodnega stratega

junij Da

Nadaljevanje na naslednji strani

vali, da bi popolnoma razumeli vsebine projekta in njegov nacinadela. Udeležili smo se skupnega sestanka junija v Švici, poiskalipartnerje za izdelavo industrijskih primerov, prevedli in izvedli anketo

Globalno izobraževanje za potrebe industrije

Tabela (nadaljevanje): Pricakovani rezultati projekta

Delovniprojekt

Oznakadelnegarezultata

Delni rezultati projekta Koncanje Ali sodeluje?

. Opredelitev uporabnikov izobraževanja junij Da

. Izdelava spletne strani marec Ne

. Predstavitev projekta naprosojnicah in letakih

marec Ne

. Objava clankov v revijah in zbornikih Stalno Da

. Informativni sestanek Obcasno Da

. Porocilo o stanju projekta Na mesecev Ne

. Porocilo o projektu št. Ne

. Porocilo o projektu št. Ne

. Porocilo o projektu št. Ne

. Plan kakovosti Ne

.....

Periodicno porocilo vodje projekta Ne

....

Periodicno porocilo o napredovanjuprojekta

Ne

....

Sestanek za pregled obstojecega dela Ne

. Sklepni sestanek (pregled opravljenega dela) Ne

o profilu proizvodnega stratega po slovenskih podjetjih, sodelujemo paše v drugih stalnih aktivnostih.

Na sliki je primer vprašalnika. Iz opravljenih analiz pricakujemozanimive primerjave med potrebami industrije v razlicnih regijah pro-jekta .

Raziskovalni program Inteligentni izdelovalni sistemi () so zasno-vali za vzpodbujanje razvoja nove generacije izdelovalnih in procesnihtehnologij. je tudi prevzel pobudo za vzpostavitev Globalnega izo-braževanja za potrebe proizvodnje kot podpore mednarodnemu sodelo-

Slavko Dolinšek in Igor Prodan

Slika : Primer vprašalnika za ugotavljanje potreb industrije po izobraževanjuna podrocju proizvodnih strategij

Globalno izobraževanje za potrebe industrije

vanju na podrocju proizvodnih strategij. Projekt se izvaja v petemokvirnem programu . Posveca se razvoju in izboljševanju zmožnostiindustrije, zaposlenih in študentov, s cimer naj bi uspešno prispevali kokrepitvi sodelovanja na svetovnem trgu.

Pomemben cilj projekta je opredeliti in razumeti potrebe industrijeglede usposabljanja in izobraževanja na podrocju proizvodnih strategijiv globalnem pogledu, in to skladno s koncepti elektronskega poslova-nja, razširjenih izdelkov ter podjetništva. Vec informacij o projektu je možno najti na spletni strani www.sintef.no/gem, njegove bistvenenaloge pa so:

· odbrati najboljše industrijske prakse in primere za usposabljanje vzvezi s proizvodnimi strategijami,

· pregledati potrebe industrije po usposabljanju in izobraževanju napodrocju proizvodnih industrij (po vseh regijah ),

· pregledati obstojece ucne vsebine iz proizvodnega inženirstva,· opredeliti, kateri pedagoški nacini poucevanja in mehanizmi za

prenos znanj (usposabljanje, neodvisno od casa in kraja) so pripo-rocljivi,

· specificirati celovit mednarodni ucni nacrt za proizvodne strategije(vsebino predavanj, ucna gradiva, mehanizme za prenos znanj vindustrijo/študentom, izpite, ocenjevanje in kreditne tocke),

· predstaviti module in jih poskusno uvesti pri partnerjih,· organizirati mednarodno izobraževalno delavnico za potrditev in-

dustrijskih potreb po ucnih vsebinah za proizvodne strategije,· obširno obvešcati javnost in udeležence.

Seveda je vprašljivo, v kolikšni meri bo možno rezultate projekta pre-nesti v slovensko visokošolsko izobraževanje oziroma v ucne programe. Ucni program za proizvodnega stratega je namrec namenjen po-diplomskemu izobraževanju po sistemu + (kar je drugace od ob-stojecih oblik slovenskega visokošolskega izobraževanja) in priporocenaje dodiplomska tehniška izobrazba kandidatov. Kakorkoli že, projekt jelahko vzorcen primer za oblikovanje ucnih vsebin in za uvedbo ustre-znih mehanizmov za prenos znanja. V tem pogledu je vsekakor lahkovelika pridobitev za , v bližnji prihodnosti pa bo najbrž koristiltudi slovenskemu visokošolskemu izobraževanju nasploh, ker bo mo-ralo uskladiti oblike izobraževanja s smernicami .