OBALNO-KRAŠKA REGIJA

Povzetki intervjujev ter fokusne skupine s predstavniki podpornih institucij in

visokotehnoloških podjetij v okviru aplikativnega projekta »Lokalna in regionalna

razvojna jedra«

INT-1/OKR (Intervju) VTP-1/OKR

I: izpraševalec

R: respondent

I: Če na začetku opredelite dejavnost podjetja?

R: Gre za turistično dejavnost - dejavnost turističnih agencij oz. potovalnih agencij.

Druga dejavnost pa je razvoj destinacij in svetovanje pri raznih projektih povezanih z

razvojem turizma. To sta dve glavni dejavnosti podjetja.

I: Ali lahko na hitro opišite nastanek podjetja oz. zgodovino?

R: Korenine podjetja izvirajo iz društva Pangea, kjer smo se ukvarjali z trajnostnim

razvojem podeželja, med drugim tudi z mehkim turizmom. Podjetje je bilo ustanovljeno

konec junija 2007. Licenco za turistično agencijo smo pridobili julija 2008, tako da bo

kmalu eno leto odkar se ukvarjamo z turizmom in to bi radi, da bi postala tudi prva

(glavna) dejavnost podjetja. Zaenkrat je še prva dejavnost razvoj, govorim po prihodkih.

I: Kako deluje podjetje gledano organizacijsko oz. njegova struktura?

R: Zaenkrat sem zaposlen sam in podjetje deluje kot s.p. V kratkem bo postal d.o.o. s

petimi člani-solastniki. Občasno pa najamemo tudi pomoč, predvsem administrativno, v

obliki študentskega dela ali preko pogodbe.

I: Delo večino opravite samo vi- individualno (glede na to, da ste zaenkrat samo vi v

podjetju)?

R: Kar se tiče operativnega dela se dela v paru- jaz in še tisti, ki mi pomaga. Kar se tiče

pa razvoja produktov in razvojnih projektov pa dela na tem celotni team-pet ljudi, bodoči

partnerji.

I: Kako poteka sprejemanje odločitev? Obstaja neka hirearhija med vami?

R: Odločam v bistvu jaz, kot direktor. Obstaja pa posvetovalni organ v obliki

neformalnega kolegija kjer se dobivamo.

I: Torej boste tudi direktor v nastajajočem d.o.o.-ju?

R: Tako ja. Dobimo se enkrat na teden in prediskutiramo stvari ter si razdelimo naloge,

ki ji potem vsak izvaja.

I: Kaj je potem po vaše osnova za avtoriteto in vodenje –znanje, podjetnost,

izkušnje, starost?

R: Mislim, da predvsem znanje. Brez znanja težko komurkoli delegiraš naloge. Drugo pa

temelji na nekem spoštovanju po neki neformalni hierarhiji. Dejansko fantje, ki mi

pomagajo niso še niti formalno lastniki.

I: Ste pa vsi mladi?

R: Tako ja. Relativno.

I: Torej se bo delalo predvsem na kolektivnem delu, ne toliko na individualnem?

R: Zadeva bo temeljila na razdelitvi posameznih nalog, ker enostavno en človek ne more

vsega sam delati in dejansko bo temeljilo na kolektivnem delu.

I: Delujete najbrž v smislu neke dolgoročne perspektive- rasti podjetja ipd…?

R: Tako je. Kot pravim trenutno se veliko dela na razvoju produktov in bodoči prodaji

aranžmajev. Precej se stavi tudi na pridobivanje nepovratnih sredstev raznih skladov-

občinskih,državnih in EU.

I: Se čutite del lokalnega prostora, ste vpeti v ta prostor glede na dejavnost, ki jo

opravljate?

R: Glede na dejavnost bi bili radi vključeni v ta prostor. Drugje nas sprejemajo, še

najmanj prav v Kopru.

I: Vaši produkti oz. dejavnost bodo omejeni na področje primorske oz. Istre?

R: Ne. V začetni fazi bomo pokrili celotno Primorsko vključno z sosednjimi

pokrajinami- Hrvaško Istro in Tržaški Kras. Zadeva bo dolgoročno šla naprej, da bomo

pokrili področja celotne Slovenije. Ne bomo se omejili samo na Primorsko.

I: Boste pa tudi privabljali tuje goste in se širše promovirali?

R: To je v planu, da se najkasneje za prihodnjo sezone gre na tuje sejme, kjer bi se

probalo dobiti tujega partnerja

I: Partnerja za iskanje gostov?

R: Tako je in prodajo.

I: Kako pojmujte inovativno okolje, kaj za vas to pomeni?

R: Predstavljam si tako, da delujemo v nekem okolju, kjer imamo dostop do

akademskega znanja, do prenosov praktičnih znanj. Tako nekako se jaz to predstavljam.

I: Vi ste se nekako ustanovili preko inkubatorja. Kakšna je vaša izkušnja?

R: Inkubator je bil predvsem tehnična pomoč, torej da je pomagal predvsem kar se tiče

neke logistike, podpore ki jo podjetje potrebuje predvsem v začetni fazi in pa tudi

kasneje. Kar se tiče sam pomoči pri poslovanju pa inkubator lahko pomaga malo manj.

Sicer radi svetujejo in veliko nasvetov smo tudi dobili, ampak ne moreš pa računati da ti

bodo oni dobili posle.

I: Tukaj imate pisarno in tehnično pomoč?

R: Tako- dobiš pisarno, računalnik, printer, tajnico, računovodkinjo…vse kar potrebuješ.

I: Če se dotakneva akademskega okolja tukaj. Vaše novo podjetje (d.o.o.) bo

povezano z Univerzo, če prav razumem?

R: Delamo na tem da bi bilo povezano z univerzo.

I: Prvo podjetje, ki bo delovalo v okviru Univerze?

R: Ne vem, če bo prvo, ker se tudi že druga povezujejo z Univerzo na podlagi novega

pravilnika o ustanavljanju novih podjetij ampak bo pa eno izmed prvih.

I: Torej boste povezani z lokalnim akademskih okoljem?

R: To bi radi dosegli, da bi imeli ta stik. Se pravi, da bi znanje prenašali v prasko.

I: Boste sodelovali z različnimi fakultetami?

R: Radi bi sodelovali z celotno Univerzo oz. tistimi, ki bodo našle nek interes.

I: V smislu, da jim boste prodajali svoje produkte in tudi iskali neke nove rešitve,

produkte?

R: Ja, da bomo skupaj naredili kakšen produkt predvsem s pomočjo študentov, da jih

bomo vključevali v samo podjetje. Da bomo prodajali storitve fakultet, naše storitve

prodajali fakultetam in da bomo storitve za posamezne fakultete organizirali (npr.

konference).

I: Kakšen pa je konkretno odziv iz akademskih krogov?

R: Zaenkrat je odziv mlačen. Nekaj sodelovanja je in pričakujemo, da bo še boljše.

I: Torej vas še niso čisto »sprejeli«?

R: Dali smo neko ponudbo in jo še proučujejo.

I: Pričakujete, da bo steklo to sodelovanje?

R: Pričakujem ja. V začetni fazi najbrž ne, ampak kasneje pa.

I: Kako pa ocenjujete primorsko (obalno) akademsko okolje?

R: Mogoče manjka malo tradicije. Ljudje, predvsem domačini, še niso tako sprejeli te

univerze, kot npr. v Ljubljani. Tudi študentje iz drugih krajev Slovenije imam občutek, da

še niso sprejeti tako kot v Ljubljani. Mislim pa, da je to ena velika pridobitev za okolje,

ampak bi se univerza morala bolj vključiti v gospodarstvo.

I: Se vam zdi, da tukaj poteka koncentracija kreativnih ljudi, da tukaj ostajajo-

prihajajo? Da se širi podjetništvo? Da se prenaša znanje?

R: Mislim, da to opažam predvsem v zadnjih par letih. Sicer še zelo »sramežljivo« vse

skupaj, ampak upam, da bo počasi to znanje, ki se ustvarja na »naši« Univerzi kje videt.

I: Vi ste študirali v Ljubljani- kako bi primerjali večje mesto z manjšim z vidika

možnosti za razvoj podjetništva, prenosa znanja ipd…?

R: Okolje je tukaj manj ugodno, kot v Ljubljani - to je dejstvo. Koper je relativni majhen

in zaradi tega je toliko bolj razvito to »mreženje«, ki ga vsak posameznik sam ustvari. Se

pravi, da nek tuj študent, ki ni domačin bo veliko težje vstopil v nek krog tukaj, kot v

Ljubljani. V Ljubljani se študentje oz. ljudi, ki prihajajo iz drugih krajev bolje sprejema,

kot tukaj saj je relativno zaprt krog tukaj.

I: Kdo so po vašem mnenju inovativni akterji oz. podjetja v regiji?

R: Sigurno je zgodba o uspehu »Enigma«, to je podjetje, ki se ukvarja z izdelavo spletnih

strani in aplikacij. Drugače pa računam na podjetja, ki so inkubirana v inkubatorju, da

bodo čez čas postala uspešna in večja.

I: To, da gre podjetje čez inkubator je po vaše prednost?

R: Sigurno je prednost. Dobiš tudi neko mrežo s pomočjo inkubatorja in lažje napreduješ,

kot če bi bil sam.

I: Kako pa ocenjujete zaposlovanje mladih po končani fakulteti? Se vam zdi dotok

svežega in inovativnega znanja v podjetje pomembno?

R: Ja težko ocenjujem to, ker zaenkrat nimam veliko izkušenj. Je pa to za gospodarstvo

tukaj dobra stvar. Jaz upam, da bodo študentje na Obali našli tukaj stalno prebivališče in

možnost dobrega zaslužka.

I: Vaše podjetja pa bo ponudilo možnost tistim, ki se bodo izkazali?

R: Definitivno računamo na mlade kadre, ki bi se lahko pri nas zaposlili ali pa bi z njimi

sodelovali na kakšen drugi način.

I: Torej podporna okolja, kot so npr. inkubatorji pospešujejo nastanek podjetij?

R: Ja, definitivno.

I: Kaj pa kakšna pomanjkljivost? Prej ste že omenili, da gre predvsem za pomoč

»tehnične« narave.

R: Načeloma inkubator na tej ravni kjer je sedaj deluje idealno. Kvečjemu bi lahko bili

bolj aktivni pri iskanju raznih poslov za podjetja, ampak tukaj bi podjetja morala prva

izkazati interes za to. In če bi to izkazala bi jim inkubator verjetno to omogočil.

I: Misliš, da je potrebno neko regijsko središče oz. tehnološki park?

R: Sigurno bi bilo to dobro za podjetništvo, da bi bila neka podjetniška cona kjer bi našla

mala in mlada podjetja našla svoj prostor. Podjetja, ki gredo ven iz inkubatorja po navadi

še niso 100% pripravljena za trg in bi v takem okolju lažje »izplavala«.

I: S kom največ komunicirate- ali so to poslovni partnerji, institucije…?

R: Največ komuniciramo z našimi potencialnimi strankami. Drugo pa z našimi

dobavitelji.

I: Od kod pridobivate informacije, znanje ipd…?

R: Znanja pridobivamo tako, da gremo na teren pogledati in pogovarjat z domačini (tukaj

govorim za razvoj raznih produktov). Drugače pa tudi preko raznih izobraževanj ter knjig

in učbenikov.

I: Rekli ste, da se sedaj dobivate enkrat tedensko (celotna ekipa) in delate načrte ter

usklajujete svoje poglede ter mnenje?

R: Na določeno temo poizkusimo razrešiti probleme, ki se pojavijo in na neki operativni

ravni narediti načrte za naprej.

I: Kateri tip komunikacije je bolj pomemben za vas- formalni ali neformalni?

R: Neformalni definitivno.

I: Verjetno gre pri vas tudi za neko druženje izven podjetja?

R: Gre tudi, ampak v privatnem življenju nismo tako skupaj. Gremo pa vsake toliko

skupaj ven.

I: Kakšen pa je pomen informacijsko-komunikacijskih tehnologij oz. virtualne

skupnosti?

R: Takšne skupnosti so sigurno pomembne, tudi za pridobivanje novih strank npr. tudi

Facebook je tak primer. Jih bomo sigurno uporabljali tudi v prihodnje.

I: Kaj pa v smislu komunikacije znotraj podjetja?

R: Komuniciramo predvsem preko e-mailov.

I: Ali menite, da je za skupno učenje in pretok znanje ustrezneje, če imate pogoste

stike z ljudi, ki jih ne poznate dobro ali je boljše imeti stike z ljudmi, ki jih poznate

in se z njimi pogosto srečujete?

R: Odvisno. Veliko se naučiš od ljudi, ki jih poznaš in prav tako lahko tudi od ljudi, ki jih

slabše poznaš. Težko karkoli rečem.

I: Bi vi zase rekli, da se gibljete v manjšem bolj zaprtem krogu ali ste vključeni v več

različnih krogov?

R: Zase lahko rečem, da sem bolj odprt človek in se gibljem v širšem krogu.

I: Če bi morali opredeliti s katerimi zunanjimi institucijami na lokalnem nivoju

največ komunicirate, Univerza, ZRS, RRC…, kaj bi izbrali?

R: Največ komuniciramo z občinami, drugi so potem Univerza in RRC.

I: Z občinami imate torej redne stike, z drugimi pa bolj občasne?

R: Za občine izvajamo nekatere posle in enako velja za Univerzo in RRC- sodeljumeo

predvsem na raznih projektih.

I: Upate, da boste z Univerzo več sodelovali v prihodnje?

R: Tako ja.

I: Ali lahko navedete kakšen konkreten primer sodelovanje z institucijami ali

posamezniki iz akademske sfere?

R: Za FHŠ in ZRS smo izpeljali kar nekaj izletov za njihove goste. Skupaj z ZRS in FHŠ

pa smo tudi prijavili določene projekte, kot partnerji.

I: Kako bi ocenili sodelovanje pri prijavah na projekte? Verjetno prihaja do

različnih metodoloških pristopov. Kako se sporazumevate?

R: Ponavadi si razdelimo naloge in vsak ima svojo nalogo za rešit kot najbolje ve in zna-

glede na kompetence. Zaenkrat ne vidim težav.

I: Je pa pomen interdisciplinarnosti pomemben?

R: Ja. Vsak dela to kar najbolje zna in tako je tudi pri projektih- vnaprej si določimo

naloge in uskladimo.

I: Kako je pa s povezanostjo z drugimi podjetji (v regiji, Sloveniji in tujini)?

R: Konkretno smo z drugimi podjetji (agencijami) povezanimi tako, da naše storitve

ponujamo za njihove goste. Določeni naši aranžmaji so v ponudbi drugih agencij, ki jih

ponujajo njihovim gostom.

I: A s kakšnim podjetjem razvijate kakšen nov produkt-proizvod?

R: Ne, saj vse razvijamo sami. Morda imamo kakšne podizvajalce s katerimi sodelujemo.

I: Ali menite, da boste v prihodnje?

R: Mislim, da ne.

I: Kako bi ocenili vlogo države (pri ustanavljanju podjetja ipd…)?

R: Države tukaj ne morem kritizirati, saj ona financira to okolje (inkubator). Zelo mi je

všeč, da se lahko na hitro in poceni ustanovi novo podjetje. Kar mi pa ni všeč pa so

davki. Mlada podjetja že na začetku padejo v kategorijo »normalnih« podjetij in so tako

obdavčena in tu je problem. Lahko postaneš nelikviden in zaradi visokih davkov tudi

nekonkurenčen v tujini.

I: Rešitev bi bila nižja davčna stopnja na začetku?

R: Vsaj na začetku, da bi bile te spodbude malo večje. Sicer se podjetja lahko prijavijo na

razne razpise, ampak te razpisi so predvsem za visoko tehnološka manj pa za storitvena

podjetja, kot smo mi.

I: S tega vidika so visoko tehnološka podjetja v prednosti?

R: Ja. Bolj ali manj se spodbuja to, saj država radi vidi visoko dodano vrednost in s tem

je tudi večji napredek.

I: Kako je pa s stiki z predstavniki civilne družbe?

R: Imamo stike z lokalnimi skupnostmi (vaškimi odbori), lokalnimi društvi in muzeji.

I: Kako pa ocenjujete zmožnost regije za inovativni preboj? Katere so prednosti in

kaj so ovire?

R: Hendikep Obale je, da ja majhna in da ima zaprt krog ljudi v katerega je težko vstopit.

Več ali manj se eni in isti ljudje pojavljajo na visokih položajih in zato je ogrožen razvoj.

Razen, če se iz ozadje ne pojavijo neki novi obrazi in inovativni igralci, ki spodbudili ta

razvoj z novim pristopom in podjetji. Drugače sem glede tega, da bi velika podjetja bila

kreator hitrejšega razvoja skeptičen. Ravno zaradi tega, ker ne postijo novim in »svežim«

ljudem zraven.

I: Verjetno je turizem ena od prednosti in priložnosti Obale?

R: Ja sigurno, ampak tudi tukaj je relativno zaprt skupaj, ker so na trgu že 20-let ene in

iste agencije, ki ponujajo ene in iste programe ter imajo tudi več ali manj razvejano vejo

v tujini in dobro povezavo z lokalnimi hoteli. Tukaj se bom spet ponovil- tudi tukaj je

krog relativno zaprt in moraš biti zelo vztrajen, da postaneš »nekdo«.

I: Ali menite, da je bil v zadnjih letih narejen napredek v smislu doseganja ciljev

Lizbonske strategije?

R: Strategijo poznam bolj bežno. Z ustanovitvijo Univerze je Obala na tej ravni precej

pridobila. Kot sem že rekel bi morali predvsem povezati Univerzo z gospodarstvom, da

bo to sodelovanje bolj dvosmerno. Tudi to, da bo začela Univerza bolj sodelovati pri

kreiranju razvoju znotraj občin. Tukaj občine še vedno relativno delujejo samostojno in

ne »pustijo« strokovnjakom z Univerze, da bi jim pomagali.

I: Menite, da je tukaj možna koncentracija svežih in inovativnih kadrov ter

ustvarjanja? Bodo študenti ostajali tukaj?

R: Jaz upam, da bo tako. Se bojim pa, da ta baza ne bo velika in bo predvsem odvisna od

iznajdljivosti študentov. Dela bo manj (v primerjavi z Lj.) in se bodo pojavili s časom oz.

z nastankom novih podjetij.

I: Vi se verjetno kar veliko prijavljate na projekte EU. Verjetno vam je to

pomemben vir?

R: Definitivno so nepovratna sredstva pomemben vir za podjetja in verjetno ta tudi brez

teh sredstev ne bi preživela.

I: Kako pa bolj na splošno ocenjujete potek črpanja sredstev iz EU skladov?

R: Kar se tiče razpisov na občinski ravni so ti dosti enostavni in sredstva tudi hitro

pridejo, Kar se pa tiče EU sredstev pa se tukaj postopki preveč vlečejo in tudi denar

prihaja prepočasi. Konkretno razpisa za obdobje 2007-13 Interreg SLO-ITA za male in

srednje projekte še vedno ni zunaj, kar sem mi zdi glede na to, da smo že 2009 absurdno.

I: Se boste prijavili na ta razpis?

R: Sigurno.

INT-2/OKR (PI-1/OKR)

I: izpraševalec

R1: respondent 1

R2: respondent 2

I: Ali lahko na začetku opredelite dejavnosti institucije in pa kratko zgodovino oz.

nastanek?

R1: Mi smo organizacijska enota ZRS-ja – center za sodelovanje z gospodarstvom. Smo

člani EEN, ki jo ustanovila Evropska komisija za spodbujanje podjetništva in razvoja

podjetij, predvsem srednjih in majhnih. Storitve pa so tudi namenjene raziskovalnim

ustanovam, npr. Univerzi. Prej so obstajale dve mreži- ena je bila Euro info center katere

je bil član tudi ZRS, druga pa je bila Inovacijsko-relejni center. Obe je podpirala

Evropska komisija. Razlika je bila v tem, da je Euro-info center pokrival poslovna

sodelovanja in evropske projekte ter nekako pomagal podjetjem na teh projektih.

Inovacijski-relejni center pa je bil bolj usmerjen v prenos tehnologij. S 1.2008 sta se

mreži združili in s tem tudi storitve za podjetnike tako, da dobijo vse na enem mestu. Pri

združitvi so nastala tri področja delovanja mreže in sicer:

- modul A, ki pokriva poslovno sodelovanje. Tukaj imamo bazo podjetij in potem

jim iščemo poslovne partnerje ipd… Organiziramo tudi razna izobraževanja,

delavnice, poslovna srečanja (tudi v tujini).

- Modul C (bom preskočil modul B) je pomoč vključevanju podjetij v evropske

projekte. Tukaj si pomagamo z določenimi orodjih, kjer se kopičijo potrebe po

partnerjih na projektih in potem to nudimo našim strankam.

I: Ali so vaše storitve brezplačne?

R1: Naše storitve so brezplačne, ker smo »pokriti« iz EU fonda, kot projekt. Mreža je

sestavljena iz konzorcijev. Mi smo slovenski konzorcij, ki ima šest partnerjev: Univerza

na Primorskem – ZRS, Inštitut Jožef Štefan, Gospodarska-obrtna zbornica, Mariborska

razvojna agencija, Univerza Maribor- Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne

raziskave. Tako je tudi drugod po Evropi.

I: Vi ste torej edina taka oblika v Slovenija?

R1: Ja smo edini konzorcij v Sloveniji. S tem, da mi (naša mreža) teritorialno pokrivamo

prostor do Postojne. Zdaj bom prišel na modul B. Tukaj gre za tehnološko sodelovanje.

Pomagamo pri iskanju partnerjev predvsem na tehnološkem področju. Kot primer:

podjetje je razvilo neko tehnologijo z nekim namenom in ve da se da to uporabiti tudi na

drugih segmentih ali državah in neko podjetje prav tako tehnologijo potrebuje, ker nima

lastnih sredstev ali sposobnosti za njen razvoj ali obratno. Mi smo, kot nek posrednik saj

imamo veliko bazo, cca. 4000 profilov - od medicine, biotehnologije do elektronike,

letalstva…različna področja. Poudarek je na inovativnosti in zmanjšanju stroškov

proizvodnje ipd…

I: Od katerega leta torej delujete?

R1: Euro-info center je že od 1987. Združena mreža pa 2008.

I: Kakšna je organizacijska struktura znotraj vaše institucije?

R1: Imamo vodjo in smo razdeljeni po področjih. Jaz in R2 pokrivava modul B,

sodelavec pokriva modul C in sodelavka pokriva modul A in imamo še dve za promocijo

in organizacijo dogodkov.

I: Kako poteka delo- bolj individualno ali timsko?

R1: Predvsem timsko. Delujemo tako, da prvi stik s podjetjem poteka preko e-maila ali

telefona. Mi si npr. izberemo neko področje in zanimiva podjetja, predvsem tehnološko

naravnana, in potem jih obiščemo. Ponavadi greva dva in podjetjem predstavimo vse naše

storitve. Če oni izrazijo interes po naših storitvah si potem glede na področje razdelimo

naloge oz. naredimo akcijski plan, ki je razdelan po točkah »ta naredi to…«.

R2: Gre v bistvu za neko kombinacijo med timskim in individualnim delom. Posamezne

naloge izvaja vsak glede na njegovo področje dela.

I: Kakšno vlogo ima po vašem bližina akademskega okolja in inštitutov za razvoj

inovativnosti oz. novih tehnologij?Kaj vam pomeni pojem inovativno okolje?

R1: Če obstaja sinergija med podjetji in raziskovalnimi ustanovami potem to veliko

pomeni. Vendar, če je npr. podjetje ICP, raziskovalna ustanova zraven pa družboslovna te

sinergije nikoli ne bo oz. mogoče na neki zelo redki branži. V takih primerih potem ni

nekega razvoja področja. Če pa je raziskovalna enota podobno usmerjena kot podjetja v

bližini pa sigurno pride do sinergij in razvoja ter skupnega vlaganja. Na eni strani so bolj

teoretična znanja na drugi bolj praktična in ko se to združi je lahko uspešno.

I: Kako bi ocenili Obalo- ali gre za inovativno okolje?

R1: Če pogledam podjetja so ampak jih je malo. Kar se pa tiče ustanov pa bi lahko bilo

malo več jih z tehnične branže, saj razvoj temelji na tehniki oz. tehnologij (saj jaz tako

gledam).

I: Torej je premalo ustanov z tehničnega področja?

R1: Tako ja. To zelo primanjkuje in zato po mojem tudi ni takih podjetij.

R2: Po mojem je situacija nezadovoljiva. Same raziskovalne institucije so naravnane

tako, da so glavni cilj raziskovalcev objave in zbiranje točk, prijavljanje CRP-ov in tukaj

se konča. Sodelovanje z gospodarstvom precej šepa.

I: To je najbrž obojestransko?

R2: Tako ja. Gospodarstvo pa je precej zaprto. Vidimo pri obiskih podjetij, da imajo

neke zadržke oz. distanco in se bojijo razkrivat neke stvari ali konkurence. Ni odprtega

odnosa in komunikacije. Bi se dalo dosti več narediti. Mogoče tako gledamo, ker se

nahajamo tukaj na ZRS, ki je usmerjen bolj v družboslovje in nam je težje vzpostavljati te

stike med raziskovalci in gospodarstvom. Težko najdemo neko povezavo med npr.

zgodovinarjem in podjetjem, čeprav bi tudi to bilo možno in tak interdisciplinarni pristop

bi se dalo vzpostavit v npr. turističnem sektorju. S kakšnim podjetjem HI-TECH naprav

pa je to malo težje.

I: Kako gledate na razlike med Ljubljano in manjšimi mesti, kot je Koper z vidika

inovativnega okolja, prenosa znanj, tehnoloških podjetij. Ali je velika razlika po

vašem?

R1: Seveda že samo število prebivalcev, če dam primer- po zaključku šolanja v

Ljubljani, smer telekomunikacije, sem malo raziskoval Ljubljano in sem rekel, da bi

lahko vsakih 500m našel podjetje kjer bi se lahko zaposlil. V Kopru razen Telekoma in še

enega podjetja, ki se je tako ali tako potem reorganiziralo in ni imelo več

telekomunikacijskih storitev, nisem našel ničesar. Že to mi je dalo mislit na te velike

razlike, vendar se sedaj tudi spreminja. Verjetno je tudi Ljubljana že kar zasičena, ker

vedno več študentov tam ostaja.

I: Ali lahko naštejete nekaj inovativnih in kreativnih akterjev oz. podjetij v regiji?

R1: Razvojno dobri so Bsport, ki pa niso tehnološki.

R2: V Sežani so Kontrolni sistemi, ki delajo modulatorje. V Tolminu so Instrumental

technology.

R1: Na Obali visoko tehnološko? Lahko rečemo AGB LAB in podjetja povezana z njimi.

Oni so kar močni na področju elektronike, saj so zmožni na tem področju narediti »vse«

od konstrukcije do proizvodnje prototipov ipd…

I: Ali imajo našteta podjetja nek skupen imenovalec oz. lastnost, ki je vsem skupna

(velikost…)?

R1: To, da je notri v podjetju znanje- visoko strokovni kader in specializacija.

I: Kako vaša institucija prispeva k nastajanju inovativnih skupin in okolja?

R1: Mi nudimo bolj storitve in pomoč. Mi nismo neki »razvojniki«.

I: Ali ste neposredno povezani z drugimi institucijami npr. inkubator ipd…?

R1: Mi sodelujemo z vsemi od tehnoloških parkov do inkubatorjev.

I: Tudi širše gledano, ne samo v tej regiji?

R1: Ja. Sodelujemo npr. z Inštitutom Jožefa Štefana, ki je del konzorcija. Tudi s tujimi

institucijami imamo povezave preko naše mreže.

I: Kako ocenjujete zaposlovanje mladih diplomantov,doktorantov z vidika dotoka

svežega znanja v podjetje in ali mislite, da to poteka na zadovoljivem nivoju?

R1: Ponavadi doktor ostane na univerzah in ne gre v podjetništvo oz. jih je malo.

Jaz imam občutek, da tisti, ki so res dobri strokovnjaki se po končanem študiju ne vračajo

ampak ostajajo v Ljubljani. Kvečjemu so kakšni primeri, ko se vračajo in ustanovijo novo

podjetje, ni pa tega da bi se zaposlovali in v podjetja vnašali nov tok in sveže ideje.

I: Kakšen vpliv pa imajo tehnološki parki, razvojne agencije inkubatorji in podobna

okolja na prenos znanja in nastanek novih podjetij?

R1: Gre predvsem za začetno pomoč in zagon. Da postanejo bolj »hrabri«. Potem naprej

pa ni neke podpore in je predvsem odvisno od vsakega posameznika.

I: Torej lahko bi npr. rekli, da je inkubator za zagon podjetja potem pa nastopi vaša

mreža, ki nudi neke storitve za razvoj in iskanje partnerjev ipd…?

R1: Tako ja.

R2: Je pa vmes verjetno ena luknja. Bodoči podjetnik, ki ima neko idejo gre na inkubator

kjer ga »pošlihtajo« ter dobi v tistem letu in pol svetovanja, pomoč in druge ugodnosti.

Problem je tukaj, ker ni tehnološkega parka in se moramo »štuliti« v Gorico. Naša mreža

pa je še daleč potem in zato nastane neka luknja. Mi nastopimo v bistvu v tisti fazi, ko je

podjetje že močno in se širi navzven ter išče strateška partnerstva. V tem umestnem

obdobju, ko je podjetju najtežje jaz ne vidim, da bi podjetja dobila podporo s strani

institucij.

I: S kom največ komunicirate? Verjetno so to stranke oz. podjetja?

R1: Tako ja.

I: Kako pa vi znotraj institucije pridobivate nova znanja in informacije?

R2: Nekaj pripravljajo na ravni mreže- gre za razna usposabljanja na neko določeno

temo, ki jih pripravi posamezni center. Mreža tudi pripravlja povzetke »factsheete«,

publikacije, primere dobrih praks iz katerih veliko črpamo. Dosti se udeležujemo tudi

raznih predstavitev v Sloveniji in pa tudi tujini. Mislim, da se precej usposabljamo.

I: Torej to poteka pogosto?

R1: Tako ja. Mreža to zelo spodbuja in tudi dobiva sredstva za to.

I: Katere pa so najpogostejše oblike komunikacije znotraj vaše mreže? Gre za bolj

formalni ali neformalni tip?

R1: Prevladuje bolj neformalen tip tukaj med nami in tudi v naši slovenski mreži oz.

konzorciju. Sicer je na začetku bil bolj formalen tip, ker se nismo poznali vendar sedaj

poteka večinoma neformalno vse.

I: Kako pa poteka to komuniciranje? Ali imate tedenske sestanke?

R1: Ponavadi smo razdeljeni po modulih in imamo tro mesečne sestanke po modulih.

Potem imamo tudi skupne sestanke in se slišimo tudi po telefonu. Poznamo se med seboj

tako, da vemo kdo je za kakšno področje in se pokličemo ali vprašamo preko maila.

I: Znotraj vaše skupine pa komunikacija verjetno poteka non stop?

R1: Ja. Znotraj evropske mreže, kjer nas je zaposlenih več kot 1000 pa uporabljamo neke

svoje kanale.

I: Ali mogoče v tem primeru uporabljate virtualne skupnosti ipd…?

R1: Tako. V bistvu imamo eno orodje- Intranet, ki deluje kot nek forum in je razdeljen

po tematikah oz. skupinah. Po teh skupinah imamo tudi sestanke. Jaz sem npr. član

skupine ICP kjer spodbujamo podjetja in jim nudimo še dodatne storitve, da smo še bolj

povezani. Če npr. neko podjetja razvija nek softwear takoj pokličem kolege iz tujine in

rečem, da imam podjetje, ki to in to razvija in ali imajo kakšno podjetje, ki bi sodelovalo

na tem področju. Tako ta komunikacija poteka hitreje. Delamo tudi skupne aktivnosti in

tako funkcionirajo tudi druge skupine.

I: Ali menite, da je za skupno učenje in pretok znanje ustrezneje, če imate pogoste

stike z ljudi, ki jih ne poznate dobro ali je boljše imeti stike z ljudmi, ki jih poznate

in se z njimi pogosto srečujete?

R2: Po mojem bolj drugo, ker vedno obstaja neko obdobje prilagajanja. Ko preideš prvo

faza je bolj intenzivna komunikacija in pretok znanja.

I: Bi vi zase rekli, da se gibljete v manjšem bolj zaprtem krogu ali ste vključeni v več

različnih krogov?

R2: Jaz mislim, da bolj v nekem manjšem krogu.

R1: Naredimo nek krog strank s katerimi sodelujemo. Tiste stranke od katerih ni odziva,

čeprav so perspektivne, mislim da nima smisla, da se trudimo okoli njih.

I: Če bi morali opredeliti s katerimi institucijami na lokalnem nivoju največ

komunicirate, Univerza, Inkubator, RRC…?

R1: Z Inkubatorjem in Univerzo, ker smo njen član. Z Inkubatorjem tudi prirejamo

največ skupnih dogodkov.

I: Torej gre za nek dvosmeren proces komunikacije?

R1: Tako ja.

I: Ali lahko navedete kakšen konkreten primer oz. projekt sodelovanja z

institucijami, npr. Inkubatorjem, RRC ali iz akademske sfere?

R2: Projektov imamo nič koliko, ampak ponavadi so ti mednarodni tako, da bolj tesno

sodelujemo s tujimi partnerji. To sodelovanje, ki ga imamo z lokalnim okoljem je

neformalno- ni v okviru projektov ampak zaradi medsebojnega interesa. Inkubator ima

pač določene storitve in ve, da imamo mi določena znanja zato lahko pošljejo stranke k

nam in pa seveda obratno.

I: Kaj vam pomeni pojem interdisciplinarnost? Kako prihaja do sporazumevanje

med ljudmi iz različnih strok, npr. v vaši organizaciji?

R1: Na področju podjetij je tako, da če je eno podjetje usmerjeno oz. specializirano za

eno področje in drugo podjetje za drugo področje tukaj lahko povezava med njimi ustvari

nekaj pomembnega.

R2: Čisto konkretno midva z R1 največ sodelujeva – on je iz tehnične stroke in jaz sem

ekonomistka (marketing). Midva greva skupaj na podjetje in on bo bolje razumel in bo

boljši sogovornik na tehničnem področju, medtem pa ko bom jaz razmišljala o drugih

stvareh. Na primer kaj to pomeni strateško za podjetje, kako se to odraža na prodaji ali na

marketinških dejavnostih…Tako, da to kombiniramo in vsak ima svoj doprinos, da damo

podjetju boljšo in bolj izčrpno rešitev in drug vpogled, kot če bi bila oba iz iste stroke.

Zaposleni tukaj smo kar iz različnih strok- dve ekonomistki, en elektro smer, antropologa

in sociologa.

I: Torej kljub temu, da ste iz različni strok na koncu najdete skupen jezik?

R1: Ja.

I: Kako vidite vašo institucijo v kontekstu regionalnega razvoja regije?

R2: Nameni so dobri učinki pa ne tako. Razlogov je več.

R1: Eden je v začetku naše mreže, ker je bilo malo trokiranja v samih orodjih do same

promocije. Enkrat, ko bo to zalaufalo se bo tudi povečala učinkovitost.

I: Mislite, da boste vplivali tudi na regionalni razvoj?

R1: Ko bomo postali prepoznavni mi ne bomo spodbudili nekoga, da bo zato nekaj

razvil. On bo razvil, ker ima to sposobnost in znanje. Bo pa vedel, da se lahko na nas

obrne. Da bi zaradi nas bila naša regija bolj razvita, mogoče po eni strani.

I: Mogoče z vidika, da se z vašo pomočjo podjetje širi in pridobiva partnerje ter EU

sredstva?

R1: Ja in pa tudi tako,da neko tehnologijo iz tujine prinesemo na neko področje. Samo

dokler ni interesa.

I: Kakšen pa je interes lokalnega okolja oz. podjetij?

R2: Povpraševanje je, čeprav (mogoče bi se tukaj vrnila nekoliko nazaj)-vse izhaja iz

podjetja mi kvečjemu lahko določene postopke pospešimo ne moremo pa jih ustvarjati.

Recimo neko podjetje, če ima interes po partnerju iz tujine mu mi lahko nudimo podporo,

a to pospešimo. Vendar pa, če bo imelo podjetje samo interes bo prej kot slej tudi samo

prišlo do tega. To je mogoče naša dodana vrednost. Dosti krat se zgodi, da pridemo na

podjetje in izražajo velike interese in želje, ko pa pridemo do izvedbene ravni pa se vse

skupaj ustavi.

I: Imate stike z lokalnimi/regionalnimi predstavniki oblasti (občinami)?

R1: Mi kot mreža zelo malo, ker niti ni potrebe.

I: Kaj pa z predstavniki civilne družbe, društev ipd…?

R1: Mogoče pri kakšnih projektih pridejo društva do nas za kakšno svetovanje.

I: Konkretno, če neki zavod ali društvo išče pomoč pri EU projektih ali se lahko

obrne na vas?

R1: Ja. Smo tudi že društvom pomagali. Organizirali smo tudi predstavitve razpisov.

I: Torej niste omejeni na podjetništvo, ampak pomagate tudi nevladnem oz.

neprofitnem sektorju?

R1: Tako, čeprav nam to ni primarno. Mi smo najprej dolžni zagotavljati storitve malim

in srednjim podjetjem, ampak se obračamo tudi na velika podjetja in nevladni sektor.

I: Kakšen pa je bil odziv z strani nevladnega sektorja?

R2: Dober.

I: Kako vi gledate na to, da tukaj ni nekega gospodarskega središča oz. tehnološkega

parka? Mislite, da bi to pripomoglo k razvoju regije in inovativnega okolja?

R2: To zelo manjka.

I: Torej bi bilo zelo nujno, tukaj v bližini Kopra za Obalno-kraško regijo?

R2: Tako ja. Če niti infrastrukture nimaš se zadeve kar porazgubijo oz. tisti, ki ostane na

tem območju mora biti res zelo vztrajen, da se mrežijo izven te podpore. To je spet ene

zadeva, ki je kot pospeševalnik razvoja regije. To, da se to tako dolgo vleče je

nesprejemljivo.

INT-3/OKR (VTP-2/OKR)

I: izpraševalec

R: respondent

I: Če lahko na začetku opredelite kratko zgodovino vašega podjetja oz. nastanek?

R: To podjetje je zelo mlado, ker smo ga ustanovili lani maja in tukaj v inkubatorju smo

od septembra. Tako, da smo še v fazi uvajanja, priprave ipd…

I: Ali vas je več ustanoviteljev?

R: Da, trije. Vsi smo iz Italije in delamo na raziskavah tržišča in geomarketinga. Jaz sem

strokovnjak iz Geografskih informacijskih sistemov (GIS-a), drugi ustanovitelj je

strokovnjak iz geomarketinga in tretji iz področja svetovanja, financ ipd…Tako, da smo

se skupaj odločili, da združimo naše kompetence.

I: Torej glavna dejavnost podjetja je?

R: Svetovanje drugih podjetjem z uporabo GIS-ov.

I: Kako poteka delo znotraj podjetja- individualno ali timsko?

R: Odvisno – oboje. Odločamo se skupaj npr. kaj bomo naredili in kakšni so cilji. Ko

dobimo projekt ali svetovanje si razdelimo naloge. Vsak dela individualno ampak

sodelujemo.

I: Kaj bi opredelili kot glavno poslanstvo podjetja?

R: Mi želimo omogočiti tudi manjšim in srednjim podjetjem, da imajo dobro svetovanje.

Verjamemo, da je geomarketing zelo pomemben za delovanje na območju in to do sedaj

ni bilo mogoče za manjša podjetja, samo za večja. Predvsem zaradi stroškov. Tako, da mi

smo hoteli uporabiti to tehnologijo, da zmanjšamo stroške in da bodo podjetja bolj

konkurenčna na tržišču.

I: Kako ste prišli v inkubator?

R: Jaz sem prišla sem v Koper, ker učim na Univerzi (FHŠ) in potem so mi povedali, da

je možno dobiti neke informacije in svetovanja na inkubatorju , kar se mi je zdelo

zanimivo in sem si rekla, da grem vprašat. Tukaj sem se srečala z direktorjem Škerličem

in dobila sem res vse informacije in možnost prostora, kar je zelo pomembno saj je

začetek težek. Tako sem se odločila, da ustanovim podjetje v Sloveniji oz. znotraj

inkubatorja.

I: Kaj za vas pomeni inovativno okolje?

R: To je okolje, ki je zelo dinamično in v katerem nastaja nekaj novega.

I: Kakšno vlogo ima po vašem bližina oz. povezanost Univerze, inštitutov z razvojem

inovativnosti? Prenos znanja v podjetja?

R: Vedno, ko mislimo na inovativnost pomislimo samo na tehnologijo. Jaz mislim, da je

tudi metodologija pomembna za inovativnost, kjer je vloga akademske sfere, da se

povezuje z podjetniško sfero. Tudi naše podjetje ima tehnološki aspekt ampak menim, da

je inovativnost metodologije bolj pomembna kot tehnologija.

I: Bližina inštitutov je torej pomembna na inovativnost okolja?

R: Mislim, da ja. Ampak Univerza še ni dovolj odprta za sodelovanje in pretok. Si želijo

ampak ni še. Mislim, da sem jaz edina, vsaj na oddelku, ki ima tako podjetje in želi v

praksi uporabljati svoje znanje in drugim omogočiti uporabnost tega, kar delamo na

Univerzi.

I: Kako pa mogoče ocenjujete oz. imate izkušnje z razlikami med večjimi in

manjšimi mesti z vidika inovativnega okolja?

R: Je lažje, ker imaš več ljudi s katerimi sodeluješ, ampak sedaj, ko so vse te povezave ni

več takih razlik. Jaz delam tudi veliko s podjetjem iz Italije in tudi z profesorjem iz

Univerze v Vidmu, on npr. dela z drugim prof. iz Klagenfurta. Torej vse je lahko

povezano.

I: Torej ni več takih ovir oz. ni več takih razlik kot včasih?

R: Meni je bolj všeč biti v Kopru kot v Ljubljani in mislim, da imaš v manjših mestih več

časa.

I: Kdo so po vašem mnenju inovativna oz. visokotehnološka podjetja v regiji?

Poznate kakšna?

R: V Šempetru smo bili v enem zelo inovativnem podjetjem- se ne spomnim kako se

kličejo.

I: Mislite, da je premalo takih podjetij v regiji? Jih ne poznate veliko?

R: Jih ne poznam dosti in mislim, da jih ni veliko.

I: Kako pa ocenjujete zaposlovanje diplomatov in doktorantov po končanem študiju

z vidika prenosa znanj?

R: Mislim, da bodo študenti imeli probleme z iskanjem dela. Tudi za podjetnika ni lahko

dobiti študenta, ki bi na univerzi dobil potrebna znanja za delo v podjetju.

Bo vaše podjetje (ko se bo širilo) odprto do sprejemanja mladih?

R: Sigurno. Smo že nekaj razmišljali o mladih raziskovalcih v podjetju. Mislim, da je to

zelo pomembno za mlade ampak ni lahko zaradi krize in je težko zaposlovati. Jaz bi že

sedaj rada imela zaposlene ampak trenutno ne morem.

S kom največ komunicirate- institucije, podjetja, stranke?

R: Veliko z institucijami oz. fakultetami – v Trstu, Kopru, Videm…

I: Kako pa vi v podjetju dobivate nova znanja in informacije?

R: Tukaj znotraj inkubatorja- oni organizirajo.

I: Kako poteka delo znotraj podjetja- ali imate redno sestanke ipd…?

R: Eden od partnerjev živi v Franciji in z njim komuniciramo preko interneta. Drugi je iz

Vidma tako, da se dobimo cca. Vsake 14 dni.

Ali gre za bolj formalen ali neformalen tip komunikacije?

R: Bolj neformalen. Imamo letno poročilo, ki je formalno. Drugače pa sproti neformalno.

Torej uporabljate tudi virtualne skupnosti?

R: Tako ja- skype ipd…Brez tega ne bi bilo mogoče.

Ali se družite izven podjetja?

R: Smo tudi prijatelji in kadar imamo čas se družimo. Tudi z kolegi iz drugih institucij se

družimo. Mislim, da je to tudi boljše za kakovost dela.

I: Ali menite, da je za skupno učenje in pretok znanje ustrezneje, če imate pogoste

stike z ljudi, ki jih ne poznate dobro ali je boljše imeti stike z ljudmi, ki jih poznate

in se z njimi pogosto srečujete?

R: Boljša komunikacija je s tistimi, ki jih že poznaš vendar se lahko dogaja, da npr.

prosiš za nekaj in ti rečejo bom jutri ipd…ker smo prijatelji. Če pa vprašaš nekoga, ki ga

ne poznaš pa je bolj hitro in formalno. So različni načini. Če rabim informacijo pogledam

kdo bi bil najboljša oseba, če je to prijatelj grem najprej do njega..

I: Bi vi zase rekli, da se gibljete v manjšem bolj zaprtem krogu ali ste vključeni v več

različnih krogov?

R: Več različnih. Boljše bi bilo, da bi bilo še več.

I: Kako bi ocenili inkubator?

R: Odnosi so odlični in dobili smo vse kar smo rabili.

I: Torej ste dobili vse, kar ste potrebovali- predvsem z tehničnega vidika (pisarna

ipd…)?

R: Tako ja. Ni bilo potrebno nič razmišljati, vse so oni pripravili, ko smo prišli. Mi smo

samo dobili ključ in to je res zelo dobro nastavljeno. Tudi, če rabiš svetovanje vedno

dobiš pomoč. Tako, da je to velika pomoč za podjetja.

I: Ali lahko navedete kakšen konkreten sodelovanje z eno od Univerz oz. fakultet?

R: Pred kratkim smo končali eno sodelovanje z »science parkom« (podobno kot

inkubator) in imeli so eno podjetnico, ki je rabila svetovanje in mi smo to naredili in oni

so to njej plačali. Sicer ni bilo nič »inovativnega«, ona je to rabila za eno restavracijo.

Delamo na projektu z Mib-om, predvsem predavanja v zvezi z geomarketingom.

I: Ali prihaja do kakšnih problemov- težave pri sodelovanju z akademskih krogom?

Različni metodološki pristopi?

R: Jaz nisem imela nikoli problemov pa smo imeli že kar nekaj projektov.

I: S kom pa konkretno sodelujete tukaj v Kopru?

R: Tukaj sem na oddelku za geografijo na FHŠ.

I: Kakšen je za vas pomen interdisciplinarnosti?

R: Jaz sem geograf in geograf je že po definiciji interdisciplinaren. Mislim, da brez

interdisciplinarnosti ne gre. Tako tudi v geomarketingu, ki ima različne pristope-

komunikacijo, prostorske analize ipd…

I: Torej je interdisciplinarnost zelo pozitivna?

R: Tako ja.

I: Vi ste nekako oboje- teoretik in praktik?

R: Tako ja. Teorijo sem pridobila skozi študij potem pa sem na projektih v Trstu dobila

tudi prakso. Zdaj s podjetjem pa še več, to mi je » bigger challenge«. Je oboje

pomembno- z vidika podjetja pa je bolj pomembna praksa. Z vidika univerze pa obratno.

I: Pride do skupnega jezika med teoretiki in praktiki, če delajo skupaj?

R: Ja in mislim, da je zelo pomembno, da podjetja sodelujejo z univerzami.

I: Ali se vaše podjetje povezuje z kakšnimi drugimi podjetji v bližini?

R: Tukaj ne. Samo s podjetjem v Italiji- sedaj smo podpisali poslovno pogodbo o

sodelovanju.

I: Imate kakšne stike z lokalnimi/regionalnimi predstavniki oblasti?

R: Z RRC-jem v Kopru.

I: Z njimi sodelujete?

R: Nekaj smo se pogovarjali, bomo videli. Mi bi radi sodelovali z gospodarsko zbornico.

Smo odprti za sodelovanje.

I: Kako gledate zmožnosti te regije za inovativni preboj? Prednosti in ovire?

R: Mislim, da bo primorska zelo napredovala glede inovativnosti. Tudi, če gledamo Trst

je v zadnjih letih veliko napredoval z tega vidika in mislim, da je te vse ena zelo

atraktivna cona.

Tudi zaradi klime ipd… in vedno več fakultet. Portorož in Pirana imata turizem, Koper

Luko ampak bi moral razvijati tudi inovativno okolje. Več bo tudi povezovanja in

sodelovanja z italijansko stranjo.

I: Mislite, da bi bilo nujno potrebno gospodarsko središče ali tehnološki park?

R: Ne vem, če manjka. Jaz nisem imela problemov, npr. dobiti prostore.

I: Torej neko tako središče ni pogoj za hitrejši razvoj?

R: Je koristno ampak ni nujno. Najbrž čez pet let pa bo.

I: Ali menite, da je bil v zadnjih letih narejen napredek v smislu doseganja cilje v

Lizbonske strategije?

R: Sigurno. Tudi, če gledamo Koper se je veliko pozitivnega zgodilo.

I: Torej je tukaj možna koncentracija inovativnih kadrov?

R: Mislim, da ja. Sigurno.

I: Ali črpate sredstva tudi iz virov EU?

R: Zaenkrat še ne, ampak bomo.

INT-4/OKR (PI-2/OKR)

I: izpraševalec

R: respondent

I: Če na začetku opredelite dejavnost vaše institucije in pa nastanek oz. kratko

zgodovino?

R: Mi smo nastali leta 1993 kot Zavod za pospeševanje podjetništva in obrti, leta 1998 pa

je prišlo do prvih zaposlitev in takrat smo se preimenovali v Regionalni razvojni center in

se začeli poleg podjetništva (ki je bila glavna tema) ukvarjati tudi z drugimi področji-

regionalni razvoj, okoljskih projektov in drugih. V letu 2001 pa smo podpisali pogodbo

in pridobili status regionalne razvojne agencije.

I: Kdo je dal pobudo za ustanovitev?

R: Takrat je bil sprejet zakon o skladnem regionalnem razvoju in po Sloveniji so se

formirale regionalne razvojne agencije in je bilo zahtevano, da občine pooblastijo ali

ustanovijo novo organizacijo. V našem primeru je občina pooblastila nas, da izvajamo

naloge regionalne razvojne agencije.

I: Kako poteka delo v vaši organizaciji- gre za individualno ali projektno oz. timsko

delo?

R: Projektno delo.

I: Kakšno je vaše sodelovanje z Univerzitetnim inkubatorjem in drugi institucijami-

npr ZRS… na lokalnem nivoju?

R: Sodelovanje poteka kolikor je potrebno. Skušamo pripravit osnove za ustanovitev

tehnološkega parka. Tukaj smo povezani z inkubatorjem, Univerzo, podjetji, občino.

I: Vi pripravljate ustanovitev tehnološkega parka?

R: To je ena od glavni zadev, ki jih skušamo speljati, ki je najtežja trenutno. Drugače pa

na posameznih projektih itak sodelujemo npr. NTERREG, čezmejnih odvisno od projekta

do projekta.

I: Kaj je glavno poslanstvo institucije?

R: Regionalni razvoj.

I: Kako pojmujete inovativno okolje in kakšno vlogo ima po vašem povezanost in

bližina univerz, inštitutov z gospodarstvom?

R: To je danes nujna povezava drugače ne teče nič. Gospodarstvo se mora napajat od

nekje, mora dobivat neko znanje in če zadaj ni univerze in podpornih inštitucij zadeva ne

teče prav. Tako,da danes je to nujno in drugače ne gre.

I: Kakšne so po vašem razlike med večjimi mesti- Ljubljana, Maribor in drugimi

manjšimi mesti?

R: Ljubljana je privilegirana , Maribor precej zaostaja in potem capljamo še ostali. Vse se

steka v Lj.- od znanja do kapitala. Vse se koncentrira v Lj. In več kot trobimo o

regionalnem razvoju bolj se koncentrira razvoj samo v Lj. Manjše mesto/kraj je periferija

na žalost.

I: Kdo so po vašem mnenju inovativni akterji v regiji?

R: Je par podjetij in posameznikov. Npr. Robotina, ki je trenutno na Kozini, A-tech in

Harfa si, ki je v Kopru. Imamo kar nekaj manjših podjetij. To so taka podjetja s katerimi

se dogovarjamo glede tehnološkega parka in so zainteresirana, da se nekaj razvije. Tako

bodo tudi oni črpali kader, znanje ipd. Kadri se niso imeli kje zaposlovat v tej regiji in

so odhajali oz. ostajali v Ljubljani ali odšli v tujino. Vsa industrija je propadla. Prej smo

imeli npr. inštitut na Tomosu kjer so se koncentrirali kadri predvsem iz strojne stroke,

Cimos še nekaj caplja… Hočem povedat, da se je v 90-tih vse usulo in inovativnost je šla

dol tako, da je bilo na posameznikih, ki so se znašli in bili obenem še toliko lokal-patrioti,

da so si tukaj odpirali firmo in razvijali te zadeve naprej. Ampak na splošno je katastrofa,

čim ni inštitucij kot npr. inkubator ali tehnološkega parka to znanje ne prihaja dol (sem)

in če ni zraven še univerze, ki ima ustrezne študijske programe in podobno.

I: Glavna značilnost inovativnih podjetij so torej visoko tehnološki produkti?

R: Nekaterih. Na žalost jih je premalo.

I: Kako so posamezniki v vaši instituciji povezani z okoljem – z drugimi

inštitucijami on podjetji?

R: Povezave imamo s podjetji in inštitucijami. Pomagamo podjetjem pri raznih prijavah

na (evropske) projekte , sami prijavljamo projekte…Sodelujemo z vsemi- od občine,

podjetij do ostalih inštitucij.

I: Kako ocenjujete zaposlovanje mladih diplomantov in doktorantov z vidika

dotoka svežega in inovativnega znanja v podjetje?

R: Tukaj je problem. Ni takih delovnih mest oz. jih je premalo, da bi lahko novi kadri

dotekali. Pustimo ob strani, a je sedaj že pol leta kriza saj je že prej bilo premalo. Par

podjetij je propadlo, nekateri so se vrgli v čudne posle npr. Istrabenz. Enostavno ni bilo

kapacitet za nova znanja z izjemo par privatnih iniciativ in mogoče od večjih Cimos , ki

je pobiral tehnologijo in razvijal svoje produkte.

I: Torej menite, da imajo inštitucije , kot je vaša in inkubatorji ter tehnološki parki

velik vpliv na nastanek novih podjetji in inovativnih skupin?

R: Moral bi ga imeti. Sigurno se pospešuje , vendar če ni ustrezne industrije zadaj –

podjetij ki to sprejemamo in se razvijajo potem to ni nič. Inkubator je nek začetek, daje

vzpodbudo da se lahko tudi mlajši usmerijo v to zadevo. Pravim, da mora biti nekaj

večjega zadaj. Zato sem prej omenil, da je Ljubljana tisti center, kjer najdeš vse in zato

vsi silijo tja.

I: Imate vi kakšno konkretno izkušnjo, da je vaša inštitucija vzpodbudila ali

sodelovala pri nastanku kakšnega podjetja?

R: Mi stalno sodelujemo pri nastanku novih podjetij – imamo točko VEM , vavčerski

sistem svetovanja sodelujemo z zavodom za zaposlovanje pri samozaposlitvah ipd…

I: Torej en segment vašega delovanja je prav posvečen temu?

R: Tako je-podjetniškemu svetovanju in ustanavljanju firm. Imamo tudi garancijsko

shemo in kreditiranje malega gospodarstva.

I: Ali je veliko zanimanje?

R: Ja, predvsem pri kreditih in denarnih tokovih.

I: S kom največ komunicirate in pridobivate znanja in informacije?

R: Povezani in sodelujemo z veliko organizacijami- JAPTI, SVLR, Ministrstvom za

gospodarstvo in drugimi. Izobražujemo se kolikor čas dopušča in tudi z sodelovanjem na

mednarodnih projektih in pridobivanju dobrih praks iz tujine.

I: Katere so najpogostejše prakse komuniciranje znotraj vaše inštitucije- formalni

ali neformalni tip? Kateri pripisujete večji pomen?

R: Večji pomen ima neformalni tip, čeprav obstajajo tudi formalne oblike- npr. enkrat

tedensko sestanek.

I: Kaj pa druženje izven institucije?

R: Občasno tudi to.

I: Ali uporabljate informacijsko-komunikacijske tehnologije ?

R: Večinoma teče vsa komunikacija preko elektronske pošte.

I: Ali menite, da je za skupno učenje in pretok znanja ustrezneje, če imamo pogoste

stike z ljudmi, ki jih ne poznamo dobro, ali je boljše imeti stike z ljudmi, ki jih

poznamo in se z njimi pogosto srečujemo

R: Oboje.

I: Ali bi zase rekli, da se pretežno gibljete v manjšem, bolj ali manj zaprtem krogu

ali da ste vključeni v več različnih krogov?

R: V več različnih krogih.

I: S katerimi zunanjimi institucijami največ komunicirate na lokalnem nivoju?

R: Pretežno z občinami, ker smo zadolženi z regionalni razvoj. Vendar tudi z drugimi-

Gospodarska zbornica, Obrtna zbornica, Zavod za zaposlovanje…praktično z vsemi.

I: Kako bi ocenili stike oz. komunikacijo z Univerzo in posameznimi fakultetami?

Gre za bolj občasne ali redne stike?

R: Ne vem. Bolj občasno.

I: Ali lahko navedete kakšen konkreten primer sodelovanja z institucijami in

predstavniki iz akademske sfere?

R: Delamo na projektih. Skupaj z ZRS-jem in Inkubatorjem smo prijavljali projekte.

I: Se pri skupnem prijavljanju oz. sodelovanju na projekte pojavljajo kakšni

problemi npr. različni metodološki pristopi, praktične izkušnje-rešitve?

R: Akademska sfera ima svoj pristop ampak skušamo uskladiti zadeve. Vsak gleda iz

svojega zornega kota. Oni imajo nekoliko drugačnega kot mi ampak prej ali slej se

najdemo-vsi smo ljudje.

I: Kakšen je za vas pomen interdisciplinarnosti? Kako se sporazumevajo ljudje

različnih strok?

R: Pri nas je to nujno, ker delamo na projektih iz različnih področij: gospodarski,

okoljski, človeški viri… Tako,da interdisciplinarnost mora biti. Tudi najemamo razne

strokovnjake za določena področja, saj v naši hiši ne obvladamo vseh zadev in če dobimo

projekt ga lahko menedžiramo saj smo za to usposobljeni, če gre pa ta strokovni del pa

najemamo strokovnjaka, tako da ta pretok znanja mora biti.

I: Torej se na koncu oblikuje skupen jezik med »teoretiki« in »praktiki«?

R: Se mora. Povežemo eno z drugim.

I: Kako vidite svojo institucijo v razvojnem kontekstu / kontekstu regionalnega

razvoja?

R: Mi jo vidimo dobro, kako jo vidijo drugi pa je drugo vprašanje. Sigurno smo neki

akterji v regionalnem razvoju, saj smo edina inštitucija ki se s tem ukvarja in povezuje

občine saj pokrajin nimamo in skupni projekti naj bi tekli preko nas. Kako smo pa pri

drugih zapisani to je drugo- vsak si misli, da je drugi slabši in da je on najboljši in tako si

mislimo tudi mi zase.

I: Že prej sva omenila, da se povezujete z lokalnimi podjetji ali lahko navedete

kakšen konkreten primer, da je vaša institucija pomagala (neposredno ali posredno)

pri ustanovitvi kakšnega visoko tehnološkega podjetja?

R: Če se prav spomnim prav visoko tehnološkega ne. Lahko, da je kdo bil ki ga je

kasneje ustanovil. Tukaj pridejo z začetnimi idejami in od tukaj naprej se razvija. Mi

sledimo kratek čas , kaj se razvija naprej nimamo vpogleda.

I: Večino imate torej stike na začetku potem pa , ko se podjetje ustanovi oz.

»osamosvoji« pa ne več?

R: Občasno pridejo tudi nazaj, ker imamo garancijske shemo, kreditiranje malega

gospodarstva in nekateri od teh se spet pojavijo in npr. zaprosijo za kredit za širitev tako,

da z nekaterimi imamo stike vendar pa ne z vsemi, ker je to praktično nemogoče.

Izdajamo pa »Podjetniški glas Primorske«, ki gre vsem podjetnikom tako, da imajo pa

oni stik z nami, če želijo. V tem glasilu nudimo razne informacije- od razpisov,

izobraževanje itd…

I: Kako se povezujete z območno gospodarsko zbornico in z podobnimi inštitucijami

v celotni regiji (Primorski)?

R: Smo povezani predvsem na skupnih projektih npr. Interregih SLO-ITA. Delamo tudi z

goriško zbornico, z vsemi obrtnimi zbornicami. Trenutno smo nosilci enega projekta v

katerega so vključeni vsi ti akterji od občin do zbornic.

Gospodarska zbornica je (kot sem omenil) naš ustanovitelj. Mi smo registrirani kot zavod

in predstavniki obrtne in gospodarske zbornice so v svetu zavoda- so naši nadzorniki.

I: Omenili ste, da imate veliko stikov z predstavniki regionalne oblasti (občino)-

kako ocenjujete te stike? So ti dobri oz. kakovostni ali prihaja do kakšnih »kratkih

stikov«?

R: Vsega je- od dobrih do slabih. Načeloma teče to sodelovanje ( že od leta 2001 )- dobro

in slabo v glavnem teče.

I: Kako pa sodelujete s predstavniki civilne družbe?

R: Tudi tu sodelovanje poteka. Zdaj konkretno imamo razpis za LEADER program, ker

se ukvarjamo tudi z razvojem podeželja in tukaj se organizacije-društva prijavljajo. Sedaj

se je zaključil razpis in je kar precej društev predvsem s podeželja, ki so kandidirali in mi

smo jim svetovali pri prijavi projektov. Nevladnih organizacij je ogromno. Enkrat smo

imeli neke delavnice z NVO-ji in smo šli po spiskih in smo jih našteli preko 3000 samo

na tem območju. Reči, da sodelujemo, če sodelujem z 20 od 3000 lahko pomeni nič,

lahko pa do so to prav tisti večji, ki funkcionirajo in ostali so manjši. To je relativno.

Sodelovanje poteka.

I: Eden glavnih ciljev je ustanovitev tehnološkega parka-gospodarskega središča.

Kje bi se nahajalo to središče?

R: V Kopru v poslovni coni. To je precej velik zalogaj. Šlo bi za gospodarsko središče

saj smo ena od treh regij v Sloveniji, ki nimamo svojega gospodarskega središča. Po

dekretu oz. resolucijskih projektih prejšnje vlade so bila ustanovljena gospodarska

središča in kot vemo je bilo to zlobirano in z naše strani ni bilo pravih lobistov in

enostavno smo izpadli ven, kljub temu da se dela poslovna cona, tehnološki park, da je

Luka Koper z logistično cono tukaj notri itd… Imamo skupek gospodarskega središča, a

če ni bil uvrščen na tisti seznam pač ni bil in sedaj skušamo po neki drugi strani se spet

uvrstiti noter. Vidim, da potekajo neke revizije in podobno teh gospodarskih središč oz.

njihovega financiranja. Kakor slišim in berem mi je jasno, da vseh tistih devet ne bo

financiranih kakor je bilo prvotno mišljeno, ker očitno nimajo pripravljenih stvari. Mi pa

smo že toliko daleč in imamo pripravljeno, da bi lahko porabili evropska sredstva oz. se

angažirali saj vemo, da je slaba poraba evropskih sredstev v Sloveniji. Da se ne podpre

tam, kjer imamo projekte že pripravljene in bi lahko direktno že potegnili denar in

naredili stvar pa je že druga stvar.

I: Torej je glavni problem politične narave oz. nesodelovanje države?

R: Država nas pač ni uslišala. Dali so nam med resolucijske projekte npr. otok pri Izoli –

saj lepo da imamo otok in nimamo nič proti ampak to ni razvoj.

I: To gospodarsko središče bi bilo najbrž zelo koristno za regijo in tudi nujen?

R: Sigurno. Nujen bi bil že pred desetimi leti.

I: Torej zamujamo?

R: Zamujamo strašno. Če pogledamo primere v Italiji kakšna središča so naredili v regiji

Friuli in Veneto in kako so se razvili, ker imamo neposreden stik z njimi saj delamo

veliko na skupnih projektih in vidiš kako se stvari obračajo pri njih in kako pri nas. Mi

smo sto let svetom na žalost in potem pa smo uvrščeni kot druga najbolj razvita regija v

Sloveniji, kar ni ničemer podobno.

I: Kako ocenjujete zmožnosti za inovativni preboj regije (prednosti in ovire) ?

R: Prednosti sigurno imamo saj smo edina regija, ki ima morje in bolj odprt dostop in to

našo gospodarsko središče, ki bi nastalo v zaledju luke ima idealne pogoje- je železnica,

avtocesta in luka. V Sloveniji ni takega kraja skupaj z Ljubljano. Možnosti so je pa res,

da je bilo marsikaj zavoženega v zadnjih letih. Ključna podjetja Istrabenz , Luka Koper

(luka ne more kar tako propast ), Intereuropa, Banka Koper to so bili ključni nosilci in

vidimo kaj se dogaja z njimi. Prej je bil ta zagon in posledično razvijajoča regija, ker smo

imeli te nosilne paradne konje, ki so nosili in puščali denar in financirali. Sedaj se za

dodatni kapital nimaš na koga obrnit, ker so šli vsi navzdol in denarja ni več.

I: Če se dotaknemo še lizbonske strategije-menite, da je bil v zadnjih letih narejen

napredek v smislu doseganja teh ciljev?

R: Bil je narejen ta napredek, saj se svet tako vrti. To so politični agitatorji, ki to

vzpodbujajo za maso. V praksi se določene stvari razvijajo, določena podjetja, ki so bolj

inovativna gredo v to smer in tudi družba gre nekako v to smer. Ali je to prava smer je

spet drugo vprašanje.

I: Menite, da je v regiji možna koncentracija kreativnih kadrov, ki se tukaj zbirajo

oz. obstajajo?

R: Možnost je. Kreativni kadri se zbirajo tam kjer se nekaj dogaja in zato pravim, da je

Ljubljana vse pobrala oz. prevzela to centralno vlogo saj se tam zmeraj nekaj dogaja. Na

splošno kreativca privabiš z okoljem, da se dogaja veliko stvari ne samo stroga

tehnologija ali umetnost, ampak da gre za cel sklop različnih dogajanj. Manjša mesta ne

morejo nuditi vsega, kar pa lahko večja mesta in v našem primeru je to Ljubljana in zato

se tam grupira vse. Možnosti imamo zakaj ne, saj pravim da smo edini z morjem in tudi

boljšo klimo in to je naša prednost.

I: Kako ocenjujete potek črpanja sredstev iz EU skladov- kako je to pri vaši

inštituciji glede na to, da ste kar aktivni v tej smeri?

R: Glede na naše zmožnosti se ne morem pritoževat. Kar je v naših močeh naredimo in

izkoristimo. Zatakne se na drugem nivoju, predvsem birokratskem ko ti pregledujejo vse

zadeve ipd…Če dam primer Štipendijske sheme, ki je financirana. Mi smo ga uvedli to

šolsko leto in ga vodimo. 50% je financirana iz EU, 40% dajo podjetja in 10% občine

ampak nismo dobili plačano iz EU sredstev še niti ene štipendije. Občine in podjetja so

plačali tako, da naša agencija od mesec septembra »štipendira« teh 50% in to zaradi nekaj

birokratov v Ljubljani, ki »pregledujejo vsako številko čevlja od vsakega študenta« oz. ne

vem kaj počnejo. Strinjam se,da naredimo določene napake ampak ti ne moreš tako

zavirati teh financiranj toliko časa in študentje pa te štipendije dobivajo ves ta čas in mi

smo zašli v finančne težave zaradi nekaj birokratov.

I: Kako pa na splošno ocenjujete črpanje sredstev EU v regiji- občina, podjetja…?

R: Se trudijo saj to je edini vir preživetja v današnjem času. Je kar je ampak mi nimamo

direktnega dostopa saj nismo pokrajina, kot je npr. pokrajina v Italiji ki ima neposreden

dostop do EU sredstev. Pri nas gre vse preko Ljubljane tako, da ni veliko odvisno od nas

oz. Slovenci smo tako zbirokratizirani, da zatežimo vse postopke. Jaz vidim, da so v

Italiji dosti bolj fleksibilni do tega in spuščajo zadeve naprej ter potem odločajo oz.

popravljajo. Kakor pravim res se dogajajo napake ampak naši hočejo imeti, da j vse

secirano do zadnjega evra in seveda potem to črpanje zaostaja.

INT-6/OKR (PI-3/OKR)

I: Kako vidite svojo institucijo v razvojnem kontekstu kraja ali regije? Je povezana

s podjetji? Ali lahko navedete konkreten primer, da je vaša institucija pomagala

(posredno ali neposredno) pri ustanovitvi visokotehnološkega podjetja?

R: UIP bi moral postati del regionalnega inovacijskega sistema v okviru nacionalnega

inovacijskega sistema kot ga definira OECD. V regionalnem kontekstu UIP izvaja naloge

podpore pri iskanju poslovnih idej, modelov ter nudi podporo do ustanovitve ideje in

pripravi podjetij za preživetje na trgu. Povezani smo s številnimi podjetji v okviru Sveta

zaupnikov Univerze na Primorskem in tudi partnerjev projekta Podjetne Primorske ter pri

izvajanju tutorstva podjetnikom. Pomagali smo pri ustanovitev 8 visokotehnoloških

podjetjih, na zadnje Genelitik d.o.o. – več je na naši spletni strani pod predstavitvami

inkubirancev. http://www.uip.si/index.php?page=inkubiranci&item=20&id=531

I: Ali se podjetja (predvsem VTP) povezujejo z drugimi podjetji v vaši bližini oz v

okviru regije oz. Gospodarskega središča?

R: Da. Z našimi večeri z uspešnimi podjetniki in tudi v okviru tutorstva. Pomagamo jim

tudi pri navezavi stikov.

I: Imate stike z lokalnimi/regionalnimi predstavniki oblasti ter s predstavniki civilne

družbe?

R: Da imamo. Obalne občine so naši partnerji v različnih projektih. S civilno družbo

preko raznih društev in združenj.

I: Koliko podjetij je vključenih v regionalne/področne podporne institucije kot so

inkubatorji, razvojne agencije, tehnološki parki, razvojni projekti gospodarskih

središč?

R: Trenutno 12.

I: Kako ocenjujete zmožnosti svoje regije za razvojni in inovativni preboj? Kje

vidite prednosti in kje ovire? Ali menite, da je bil v zadnjih letih narejen napredek v

smislu doseganja ciljev Lizbonske strategije?

R: Ocenjujem ga kot slabo, ker se navezujemo preveč na turizem, ki je delavno

intenzivna panoga. Slednja bi morala biti ena od pomembnih panog z vidika

multiaplikativnosti, paradna panoga, pa bi morala biti bolj tehnološka zahtevna in z večjo

dodano vrednostjo, ki bi lahko turizem in infrastrukturo financirala direktno ali posredno

preko davkov. Premalo je razvojno usmerjenih podjetij. Prednosti so v pozitivnem

odnosu do podjetništva (največ podjetnikov na 1000 preb. je v Obalno-kraški regiji, takoj

za Osrednjeslovensko) in tradicionalno močno storitveno gospodarstvo – že

preusmerjeno v terciarni in kvartarni sektor. Slabosti v neambicioznosti vodstvenih

podjetij, premalo razvoja spin-off podjetij večjih podjetij in diverzifikaciji poslovanja .

Glede Lizbone, mislim, da smo v Sloveniji povprečni pri ciljih.

I: Ali menite, da je v vaši regiji/lokaciji možna koncentracija kreativnih kadrov?

R: Da. V ta namen razvijamo šolo.

I: Kako ocenjujete potek črpanja sredstev iz Evropskih skladov v okviru

Gospodarskih središč oz. razvojnih projektov teh središč?

R: Slabo. Trenutno v naši regiji ni večjega projekta iz nove perspektive!

FOKUSNA SKUPINA »LOKALNA IN REGIONALNA RAZVOJNA JEDRA«

KRAJ: KOPER (OBALNO-KRAŠKA)

SODELUJOČI: PI -1 (podporna institucija 1), PI-2 (podporna institucija 2), U-1, U-2

(univerza), VTP-1, VTP-2, VTP-3, VTP-4 (podjetja), M (moderator)

TRANSKRIPT:

M: V redu, bi začeli. Jaz bi na začetku samo par besed povedal da ne izgubljamo časa,

ker danes ga ni na pretek…torej jaz sem že….mislim, da me poznate, sem vodja

raziskovalnega centra na Inštitutu za razvojne in strateške analize, IRSA na kratko. Mi

izvajamo več projektov, ki so v glavnem financirani s strani ARRS, se pravi republiške

agencije za raziskovanje. Izvajamo tudi aplikativni projekt Lokalna in regionalna razvojna

jedra o katerem ste bili tudi obveščeni in v okviru katerega izvajamo intervjuje in tudi

fokusne skupine. Torej, tukaj je še kolega, ki je asistent oziroma raziskovalec pri nas, tudi

zaposlen…se pravi mi smo neprofitna zasebna raziskovalna ustanova, zavod v bistvu.

Potem je tukaj tudi še naš zunanji sodelavec, ki je tudi pomagal organizirati, ki je tudi

nekaj intervjujev opravil. Dobro, tako da smo se sedaj seznanili. Zdaj, kaj mi

pričakujemo, mislim da imate nek vtis ker ste, če se ne motim dobili izhodišča,

iztočnice…torej nas zanima, na hitro rečeno, regionalni inovacijski sistem, kako deluje,

kakšna je povezanost med tistimi institucijami in akterji, ki tvorijo ta sistem. Torej tukaj

pač štejemo tako imenovane podporne institucije kot so inkubatorji, tehnološki parki,

potem producente znanja kot so univerze, inštituti, seveda podjetnike in druge…bi rekel

akterje, ki so zainteresirani za neke razvojne iniciative, za neke nove podjetniške

spodbude…in, ki pač delujejo v smislu nekega koordiniranega bolj fokusiranega in

uravnoteženega regionalnega razvoja na podlagi znanja in inovacij. Zdaj, mi vemo da v

vseh regijah praktično obstajajo te določene institucije, ki se s tem ukvarjajo oziroma ki

so del vsega tega inovacijskega sistema. Seveda obstajajo tudi akterji, ki imajo določene

želje, določene predstave, vendar kljub temu ne moremo govoriti o nekem zaključenem

regionalnem inovacijskem sistemu, ker manjkajo povezave, ker se določene dejavnosti,

bi rekel, odvijajo ena mimo druge in ker tudi določene institucije ne delujejo prav v

tistem smislu kot bi morale….dobro, mi bi sedaj radi videli, kakšna je situacija v tej regiji,

Obalno-kraški regiji, kot veste imamo…dobra pravih pokrajin nimamo, imamo vsaj

statistične regije. Mi smo pod lupo vzeli poleg te vaše regije tudi Goriško oziroma

severno primorsko, Dolenjsko oziroma jugovzhodno regijo in pa Osrednjeslovensko

oziroma ljubljansko regijo. Na te štiri smo se koncentrirali. Seveda ne moremo zaobjet v

dveh letih vseh dvanajstih statističnih regij ker ne bi mogli povsod z enako intenziteto

izvajati vseh intervjujev in tega kar smo si pač dali kot načrt oziroma kar smo pač hoteli

izvest. Torej zdaj se že nekako nagibamo proti koncu empiričnega dela, mi imamo

naslednji teden še fokusno skupino na Goriškem, potem smo nekako zaključili, mogoče

bomo še kakšen intervju naredili, bomo videli, mogoče nam bo kaj manjkalo, kakšna

informacija ali pa morda kakšne stvari ne bodo čisto jasne in v tem primeru bi zaprosili,

mogoče tudi koga izmed vas, za neka dodatna pojasnila, nek dodaten kratek intervju, ki

je pa lahko tudi preko elektronske pošte. Torej nekje jeseni bomo potem začeli pisati

poročilo, mi moramo do konca leta oziroma do konca januarja končat s tem projektom

in oddati to ARRS, poleg ARRS je pa sofinancer tudi vladna služba za Lokalno

samoupravo in regionalno politiko, ampak večinski financer je pa ARRS. Drugače pa

imamo mi še en večji projekt, v katerem pa se bolj ukvarjamo s prenosom znanja

oziroma majhnimi podjetji zlasti visokotehnološkimi, iz različnih vidikov, vidikov

socialnega kapitala, z epistemoloških vidikov….to je pa daljši projekt, s tem se bomo pa

še štiri leta ukvarjali, v okviru programske skupine, ki traja pet let in je tudi financirana s

strani omenjene agencije za raziskovanje. Dobro, zdaj bi jaz predlagal da kar začnemo,

fokusna skupina je zato, da vsak pove tisto kar pač misli, da je treba povedat….bi seveda

prosil za, bi rekel, da bi se to na čim krajši način povedalo, da ne bi se preveč razvleklo.

Zdaj seveda pri fokusni skupini dobimo neka stališča, hkrati pa se tudi stališča

spreminjajo, je razgovor neka živa situacija, prepričevanja, argumenti in seveda lahko

kdo tudi spremeni svoje stališče oziroma na novo premisli, na novo artikulira svoja

stališča in svoja gledanja. Dobro, jaz bi zdaj predlagal da začnemo z vprašanji, vi se pač

javite….bi prosil, da preden začnete govoriti poveste svoje ime, tako da vemo potem ko

bomo transkripte delali, kdo je govoril, da ne bomo komu drugemu pripisali nekih izjav,

da ne bo prišlo do kakšne zmede. Dobro, zdaj prvo tako uvodno vprašanje se nanaša na

regije oziroma na ustanavljanje pokrajin. Tukaj so različna stališča. Zdaj seveda ta stvar

že toliko časa traja da so nekateri že naveličani…in so mnenja dokaj deljena tudi v

smislu, če je sploh relevantno da se še ustanavlja pokrajine. Sicer pa ustrezne vladne

službe, tudi ta služba ki sofinancira naš projekt dela na tem in mislim, da imajo dve

opciji, ali tri regije ali šest do osem regij. Tukaj še ni odločitev padla. Torej vprašanje se

glasi, koliko se vam zdi potrebno, nujno z razvojnega vidika, da se ustanovijo pokrajine.

Zdaj, ne glede na število…ampak pokrajine kot relativno samostojne upravne enote, ki

naj bi imele tudi neke ingerence in tudi neke resurse za razvojne projekte. Torej, koliko

je zdaj pomembno da do tega pride ali pa to mogoče ni tako zelo pomembna zadeva, da

bi do tega prišlo.

VTP-2: Ne vem, po moje je definitivno pomembno za eno regijo, da ima sploh možnost

imeti take dejavnosti, se pravi dejavnosti raziskave in razvoja. Verjetno je tukaj

predpogoj, da imajo določene institucije znotraj svoje regije, kot so univerze, mogoče

kakšni inštituti, zaradi tega bi bilo fajn, da so regije tako oblikovane, da ima vsaka regija

znotraj sebe vsaj eno tako institucijo kot je fakulteta, univerza, pa kakšen inštitut. Jaz

gledam to iz svojega vidika ko sodelujem s kliničnim centrom in pri določenih projektih

pač nudijo podporo tudi z inštituta Jožef Štefan. In se to fantastično pač dopolnjuje,

imamo možnost pač delat neke raziskave, ki jih sicer ne bi imeli možnost izvajat. Druga

stvar, ki je tukaj pač zelo pomembna je, da vse stvari, ki se dogajajo so zelo, zelo

skoncentrirane v ljubljanski regiji. Tako da s tega vidika, da bi se stvar decentralizirala, da

bi prišlo do neke »konkurence«, zdrave konkurence, bi bilo po mojem nujno, je pa zelo

pomembno seveda potem, kako se te regije oblikujejo in da se ne bi dosti denarja

porabilo za majhne učinke.

M: Dobro, se pravi glavni argument je v bistvu decentralizacija oziroma da se ta

prevelika koncentracija znanja oziroma človeškega kapitala, ki je v Ljubljani…

VTP-2: …da se da možnost tudi drugim regijam, da se…

M: ….da se razdeli bolj pravično…

VTP-2: Ja.

VTP-3: Ja, lahko jaz povem…če govorim z vidika naše dejavnosti, osebno si namreč še

nisem izoblikoval mnenja kot državljan Republike Slovenije o regijah, z vidika turizma pa

lahko rečem, da trenutno mi regij ne pogrešamo, pač nam so važne destinacije, ki se

nekako tržijo navzven, destinacije kot je slovenska Istra na primer, kot je Kras, kot so

Brkini. Je pa res, da morda tega ne občutimo toliko, ker smo v nekem regijskem centru,

ne, se nahajamo v Kopru, kjer imamo dostop do znanja na univerzi, sodelujemo z

univerzo. Nahajamo se v gospodarsko relativno močni občini, kjer ima tudi lokalna

skupnost precej sredstev na voljo z razvoj turizma, tako da bom rekel zaenkrat regij kot

takih ne pogrešamo.

M: Kakšno mnenje okrog pokrajin? Vi mogoče…

PI-1: Mi sicer delamo, naj bi delali v regiji kjer pokrivamo vseh osem občin, s tem da je

tukaj tudi Ilirska Bistrica, ki sicer ni v statistični regiji ampak je že leta 2001 nekako

pristopila k nam in delamo skupaj ker nočejo bit z Notranjsko-kraško, to so pač interni

problemi njihovi. Glede tega, jaz sem imel mnenje, da je to nujno potrebno, ampak to

sem imel pred leti. Sem ga pa spremenil v zadnjem času, ker vidim da je itak vse politika

in je to totalno…ena velika floskula rata potem, ko je vse politično opredeljeno. Mi smo

imeli sistem nastavljen preden je prišel prejšnji minister Žagar…je bila nastavljena še ta

ministrica, prejšnja, Kovačeva ko je bila, je imela nastavljeno, da imamo vsake te

statistične regije so v bistvu kot razvojne regije in so imele znotraj tega tako imenovani

regionalni razvojni svet, ki je bil sestavljen dve petini gospodarstva, dve petini lokalne

samouprave in ena petina NGO-jev. In to mislim, da je edina zadeva kjer je tako nekako

razporejeno vse. Ko je prišel nov minister je ta sistem nekako obrnil na glavo in je dal ves

poudarek na lokalno samoupravo oziroma na občine, tako da zdaj je glavni v narekovajih

v statistični regiji svet županov. Osem županov, ki pač odloča o vseh projektih, o tem

denarju ki pride in tako dalje. Za našo regijo je bilo v tem obdobju 2007-2013 na

razpolago 31 milijonov Evrov in ta denar izključno lahko uporabljajo občine oziroma

njihovi sateliti, bom rekel, javne komunale in podobno. In ni šlo čisto nič za ostale

projekte, za gospodarstvo, ne vem, pač za vse ostale inštitucije. Tako da do leta 2013,

kar se tiče sredstev za regionalni razvoj, gre izključno na občine in seveda občine so

prijavljale tiste projekte, ki najbolj interesirajo posamezno občino. Vsak župan mora pač

na koncu svojega mandata nekaj pokazat in zato je šel ta denar več ali manj v ceste, v

komunalo in tako dalje, kar ne pravim da ni potrebno, ampak na drugi strani pa ostaja

en kup zadev nerešenih. In to nas ne bo pripeljalo daleč, tako imam občutek. Zdaj

zadeva naj bi se spet postopoma obrnila, ampak denar več ali manj, ta denar za

regionalni razvoj je namenjen za to in ne gre nikakor drugače. Seveda zdaj poskuša

vsako ministrstvo spodbujat svoje delovanje, vemo Golobič ima pač druge zadeve in

tako dalje, tako da vsako ministrstvo hoče imeti tisti svoj kupček. Če bi bile pokrajine, če

ne bi bile res politične, da bi bile…da bi imeli vpliv notri in gospodarstveniki in vsi in da bi

ves denar, ki je namenjen nekako regiji, tako ali drugače, ki bi moral biti namenjen in da

je nek tak strokovni odbor, ki bo to malo razporejal, enakovredno znotraj regije, sem v

tem primeru za regije. Če pa gre za to, da formiramo spet neke parlamente, neke

predsednike regijske in so to odstavni pasi za odpisane politike, s tem se nikakor ne

strinjam. Na žalost vidim, da če bo prišlo do tega, bo to tako. Mi trenutno itak imamo

dve regiji, vzhodno in zahodno…to je že v Bruslju in tako dalje, tako da…

M: Kohezijski?

PI-1: Ja, dve kohezijski regiji…ki bi imeli direkten vpliv tudi z Bruslja, to pomeni, da ne bi

šlo preko Ljubljane. Vse kar bomo ostalo naredili, znotraj teh pokrajin ker potem to v

bistvu niso več regije to so pokrajine, kar bi bile…teh osem ali pač kolikor bi jih bilo, nima

spet nikakršnega direktnega vpliva na Bruselj in bi moralo iti spet preko Ljubljane. In

tukaj nismo rešili zadeve nikakor, pač spet je vse centralizirano in centrala odreja koliko

komu. Vam samo primer povem, kako se recimo odvija denar za regionalne razvojne

agencije, govorim za administracijo zdaj. Administracija, to pomeni mi kot Regionalna

razvojna agencija, naj bi administrirali ta denar, zbirali projekte in tako dalje…to delo ni

enako plačano v Kopru ali v Murski soboti, pri administraciji….mislim, to je že deset let

ena in ista zadeva in jim hočem dopovedati, da administracijo ti ne moreš plačevat ali si

v razvitem področju ali v nerazvitem področju različno, ker potem bi tudi policijo, ki je v

Prekmurju plačevali več kakor policijo, ki je v Kopru. To je skregano z zdravo pametjo in

eno je denar za razvojne projekte, direktno za projekte in je razumljivo, da če hočemo

vsaj približno zbalansirat te zadeve je normalno, da daš pač več tam kjer je nerazvito. Ne

moreš pa za administracijo dajat različen denar. Tukaj je že zadeva, ki se kregamo okoli

nje ves čas. Se pravi, same regije…trenutno sem postal tak skeptik in tudi mislim, da ne

bodo šle skozi. To je moje mnenje, ker pač sedanja oblast, ki je bila prej opozicija je pač

zavrla takrat ko naj bi to prišlo in seveda bo sedanja opozicija zavrla tem, ki bodo zdaj to

dali naprej. Ker vem pač, da mora biti dvotretjinsko in mora iti skozi parlament in to po

mojem nikakor ne bo šlo in je ves ta napor, ki se zdaj daje v to, da naj bi zdaj ponovno

obudili te regije, mislim, da je to strel v prazno.

M: Skeptičen odnos, seveda, kar je čisto utemeljeno. Ali še kdo ima tako mnenje?

VTP-1: Itak je Slovenija sama po sebi ena sama regija. Po velikosti, po prebivalstvu in

tako naprej. Po mojem je nepotrebno to kar delajo, naj naredijo samo par ministrstev,

enega naj dajo v Gorico, malo naj razpršijo in bo zadeva nekako se zbalansirala na celo

Slovenijo, ne pa da se koncentrira vse v Ljubljano in pol je tudi posledično vse naprej kar

se dogaja pač v Ljubljani. Mislim, da se da z zelo enostavnimi prijemi zadeve rešit, sam

problem pri nas je ta klientelizem, ki je na oblasti in da vsak gleda za svojo rit, kako zase

poskrbet. Če oni, mislim saj se vrtijo neprestano isti ljudje….vsi prašiči, po domače

povedano, so pri koritu isti. Tako se pač tukaj žal v tej Sloveniji dogaja. V tujini je

drugače, ne vem, mi imamo izkušnje ker s tujino delamo tudi recimo če grem na to

podjetniško stran. V Sloveniji posel dobiti, moraš imet veze in poznanstva in še moraš

biti v pravi opciji. Ne vem kako ima kolega, ampak jaz sem že parkrat to doživel in

dobil….če nisi tam, težko bo. In pač pravim, to bi se moglo ta oblast…da dela za

državljane, za Slovenijo, za ljudi, ne pa da delajo zase. In, pa še to, pišejo pa te programe

o regijah in podobno, ti ljudje sebi v korist. Tako da, mislim da se vrtimo ves čas v

začaranem krogu…

M: …Zdaj mislim, da smo nekako, nekaj povedali o tem vprašanju….smo pač malo

skeptični do tega vprašanja, do ustanavljanja pokrajin oziroma do pomena ustanavljanja

sploh teh pokrajin. Zdaj pa imamo v bistvu dve glavni vprašanji, ki se….eno se nanaša na

povezanost med institucijami v katerih ste vi in kako pač vi opažate pa institucije, ki so

del nekako tega inovacijskega sistema, kako so te institucije povezane in kako so

podjetja povezana s temi institucijami oziroma kakšno korist imajo, če jo imajo, kakšno

korist imajo od teh institucij, katerih delovanje je namenjeno spodbujanju nekih novih

projektov, novih razvojnih zamisli. Kako je to v tej Koprsko-kraški regiji, kaj se da

rečt…kako je ta povezanost….ali gre za neko koordinirano delovanje, ali gre za neko

delovanje, ki…eden mimo drugega, ali se, bi rekel, tukaj povezuje bolj neformalno, da je

neka mreža, da omrežja nastajajo bolj neformalna kjer se ljudje povezujejo ne glede na

recimo institucije in ne glede na hierarhijo v institucijah…Skratka to bi bilo…na drugo

vprašanje pa v bistvu kakšne možnosti ima ta regija za nek preboj razvojni v naslednjih

letih. No, skratka o teh vprašanjih bi se naprej pogovarjali. Zdaj, če lahko vi preden

greste nekaj poveste, recimo o…to kar se vam zdi najpomembnejše.

VTP-2: Ja, jaz zdaj nekih izkušenj iz Obalno-kraške regije nimam, mislim pa da je …

M: A vi ste iz kakšne druge…

VTP-2: Ne, sem od tukaj ampak s temi institucijami iz te regije ne sodelujem.

M: Ampak ste pa v inkubatorju?

VTP-2: Ja, ja, tukaj. Mislim pa, da lahko kar malo posplošim in rečem da je ta povezanost

ekstremno slaba. Iz dveh takih, dajmo rečt najbolj raziskovalno močnih institucij v

Sloveniji, pa jih ne bi rad omenil, so mi sami priznali, da, ko sem vprašal če imajo eno

tehnologijo za delat ene poskuse…so rekli, mogoče, moramo vprašat ker je reku, da v

naši hiši je tako da leva roka ne ve kaj dela desna roka. In dejansko ima vsak neki svoj

projekt na kateremu dela, ki ga fura in je to sodelovanje izjemno, izjemno slabo. Celo

toliko niso, da bi sodelovali takrat, ko bi od tega oboji imeli korist…in sem jaz bil

posrednik, če navedem primer, da sem uredil neke podatke, ker imam pač znance, ki so

mi te podatke posredovali pač in sem jih potem nesel v to organizacijo takrat. Tako da,

naj bi pa ravno oni sodelovali med sabo in imeli oboji neko korist od tega…

M: ..se pravi že znotraj ene organizacije, ene institucije ni povezanosti…

VTP-2: Tako je, ni povezanosti niti približno. Ne samo to, marsikje je zelo veliko rivalstvo.

Za primer naj povem, da v istem hodniku kjer so vsi kolegi med sabo, sem vprašal pač

kolege, če je moj produkt za njih zanimiv…je možakar rekel, ne vem, lej….pa sem rekel,

al se nič med sabo ne pogovarjate pa komentirate…gre za tako čisto novo zadevo pa

tehnologijo. Je reku, ne, ne, ne, sploh ne. Dejansko ne vejo…dve vrati naprej ne vejo kaj

tam delajo, kakšne raziskovalno razvojne projekte imajo. Sploh ne sodelujejo, sploh ne.

Niti ne zgleda da bojo, ker…

M: Ampak vi to pripisujete rivalstvu, nekemu osebnemu…

VTP-2: Delno tudi, ja.

M: …ali privatizmu ali..

VTP-2: Ne, veste kako je…eni so mogoče malo osebno taki, drugače pa same institucije

to spodbujajo, ker jih omejujejo z sredstvi, po drugi strani pa tisti, ki so na

vrhu….vodilni…zelo zapravljajo in potem iščejo grešne kozle nekje tam spodaj in se

potem vsak zase boji, da ga ne bodo potem pri kakšni banalni zadevi dobili, jo izpostavili

in bi imel zaradi tega probleme. Ker, če ne drugo se kakšna birokratska napaka kje pojavi

in bi lahko imeli tudi s tega naslova že napako, tako da, rajši so vsak zase, ne povejo nič,

ne komunicirajo in nekako gre naprej, ne.

VTP-4: Jaz sem tudi isto videla na univerzi. Delam tu, na Univerzi na Primorskem kolegi

vsak delujejo zase, to je velik problem.

VTP-2: Tudi če lahko nekaj zopet pokomentiram…recimo programska oprema pa

pripomočki, ki niso tako poceni pa so namenjeni včasih tudi večim oddelkom, se pravi

več oddelkov bi lahko isto zadevo uporabljalo…pa se sploh ne gre v to.

M:…(prihod ga. PI-2)…zdaj pa razpravljamo o tem, koliko so podporne institucije, recimo

inkubatorji, razvojne agencije, tehnološki parki in tako naprej povezane med sabo in

koliko so potem povezane z univerzo, inštituti, podjetji in tako naprej. Kakšne vrste

povezav obstajajo, kakšne vrste sodelovanja…no, in sedaj smo dobili mnenje, v bistvu je

bilo dokaj prepričljivo povedano, da je tega sodelovanja in povezovanja zelo

malo….ekstremno malo.

VTP-3: bom še jaz dal svoje mnenje…Sodelovanje, po mojih izkušnjah je odvisno od tega,

kdo posamezno institucijo vodi. Sodelovanje med institucijami. Če so, ne vem, na primer

sodelovanja med Univerzo in Mestno občino Koper praktično ni, ne. Ker je župan

skregan z rektorjem. Se pravi, če….politika…če bi bili na oblasti Socialdemokrati, bi bilo

verjetno sodelovanje med Mestno občino in Univerzo dobro, ker je trenutno rektor iz

Socialnih demokratov…tako, da je to zelo odvisno od trenutnega stanja v politiki. Kar se

tiče pa sodelovanja na nižjih nivojih, predvsem z javnimi institucijami, ki seveda na

učinkovitost svojega delovanja ne gledajo tako kot moramo gledati mi, ki smo odvisni

dejansko od svojega dela, oni so odvisni od proračuna…je zopet odvisno od tega, koliko

si komu simpatičen. Se pravi, kdo je komu simpatičen in kdo ne. Tako, da sodelovanje je

zelo odvisno od posameznikov oziroma se sodelovanje omejuje na nujno zlo…se pravi,

koliko nekdo mora z nekom sodelovat, da lokalna skupnost deluje. In, do tu pridemo, kar

je pa več pa je odvisno od, kot sem že prej povedal, od politike in od, bom rekel

poznanstev, koliko sta si dva čl