^(T I p f G O R E N J S K I Č A S N I K O D L E T A 1 9 4 7 \ J I I C r v PRVI PREDHODNIK TEDNIK GORENJEC LETA 1900

Gorenjski Glas T O R E K , 4 . N O V E M B R A 2 0 0 8 ^ ^ r

Leto L X I , št. 88 , cena 1,25 E U R , 19 H R K ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKLADA: 22 .000 IZVODOV | WW.GORENJSKIGLAS.SI

V Elanu bodo odpustili 180 delavcev Vodstvo Skimarja je napovedalo, da bodo od skupno osemsto zaposlenih zaradi upada trga v Elanu odpustili osemdeset, v Elanu Marine pa sto delavcev.

ŠTEFAN ŽARGI

Begunje - Kot smo v četrtek že na featko poročali, je vod-stvo Skimarja - krovne druž-be Elan na sestanku s pred-stavniki sveta delavcev i n sin-dikata napovedalo, da razme-re na trgu, kjer zaradi napo-vedane gospodarske kr ize upada povpraševanje po luk-suznih izdelkih - mednje so-dijo tudi smučarska oprema in plovila, zahtevajo lačenje proizvodnje i n s t e m števila zaposlenih, sicer bo celo ogrožen obstoj družbe. O m e n j e n i sestanek, pa tudi kasnejši pogovor z novinarj i

je b i l presenečenje i n pre-sunljiv, saj nihče n i pričako-val tako številnega odpušča-nja. Kot je p o v e ^ predsed-n i k sindikata Dušan Ferjan, so še pred e n i m mesecem na upravi govorili o zmanjšanju zaposlenih za štirideset de-lavcev, m e d t e m pa predsed-n i k uprave Sk imar ja I v a n Štrlekar opozarja, da se raz-m e r e iz dneva v dan poslab-šujejo i n da bi zman jšan je zaposlenih mora l i izvesti že njegovi predhodniki.

O b tem naj omenimo, da so mnogi prepričani, da je za sedanji nezavidlj iv položaj Elana kriv neodgovoren od-

Vlada zavrnila koncesijo igralnici v Dvorski vasi DANICA ZAVRL ŽLEBIR

L jubl jana - V petek je vlada zavrni la zahtevo gospodar-ske družbe Predence za do-delitev koncesije za prireja-nje posebnih iger na srečo. Zahtevo družbe, k i že l i v Dvorski vasi postaviti igral-nico, zavrača z utemelj itvi jo, da je že obstoječa ponudba posebnih iger na srečo na i g r a l n i h av tomat ih v igral-n i h salonih na m e j i družbe-n e sprejeml j ivost i . Preko-

m e r n o povečevanje obsega tovrsme p o n u d b e b i l ahko negativno vplivalo na social-no , k u l t u r n o i n naravno okol je ter posamezn ika . I z t e h razlogov vlagatel ju n i dodelila koncesije za prireja-n je posebnih iger na srečo v ig ra lnem salonu na l o k a d j i Dvorska vas 373 pr i Begu-njah. V četrtek zvečer pa je k o m p l e k s v Dvorsk i vasi k r a j a n o m predstavil radov-lj iški ž u p a n Janko S. Stušek. Več na 3. strani.

II Rogla Krvavec [ Do 15.11. 2008 izkoristite do 1SX1

PREDPROffAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC

i j 03 75 M161

nos zlasti njegovega večinske-ga paradržavnega lastnika, poleg tega pa da vlada v Ski-mar ja precejšnja kriza vode-nja. Kako si sicer razložiti, da ob večletnih naslovih evrop-ske smučke in evropske jadr-nice danes ni t ržnih rezulta-tov, da pa na pr imer v Elano-vih prostorih sosednjemu Sea-wayu bratov Jakopin uspe proizvajati visoko donosna plovila. Bo morda celo k o m u žal za Finžgar-Koržetovo eki-po velikih poznavalcev in spe-cialistov, pa tudi izgovarjanje na nesmotrnost investicij U m k a ter Šarabona je pre-cejšnje poenostavljanje.

LjUBgANA

Pahor mandatar nove vlade

Predsednik države D a n i l o

TUrk je včeraj v državni zbor vložil predlog, da z a manda-tarja za sestavo nove vlade izvoli Boruta Pahorja. Deja-nje j e bilo pr ičakovano, predsednik Tiirk se je včeraj že sestal z Borutom Pahor-jem. Včeraj se je sešel tudi kolegij predsednika držav-nega zbora, ki je potrdil, da je predlog za mandata r ja vložen. Državni zbor pa bo o mandatar ju sklepal na seji, ki bo ta petek. V t e m času bo Borut Pahor pospešil po-govore o kandidatih za minis-tre s koalici jskimi partnerj i Katarino Kresal (LDS), Gre-gorjem Colobičem (Zares) in Karlom Erjavcem (De-SUS). Pogovori o sodelova-nju v vladi so potekal i ves konec tedna, vendar imena kandidatov za ministrice in ministre še vedno niso zna-na. S Pahor jem naj bi j ih uskladili do petka. D . Ž .

Gorenjska Gremo gor.

Pri nas je denar vreden več.

^ Gorenjska^ Banka ,

s t u s M " « ®

KIA ZNIZUJE VAŠE STROŠKE

F "HTturai« p r O - C ^ G ^ t J Motel 2009 že za m 9 3 a «

J S „ . . 'Nm«iema]X)rabaveraavTOtoCapro_eee'dil,6CB0ii«J ^

v/ww.kia.si lOTptopiiS^SiitiftMfim^miašRS^ UUBUANA: KMAG dd„ lestoSM 2,01i58«M3; ffiOVOOE: (SkNIK 01i36l-22-50; KRANJ: NASMEH (W235-17-77; BUD: AMBROSC 04574-17-84

88 IS st

i A K T U A L N O

i Kroj: sanacija i z likvidacijo?

i Lastniki ško^eloškega konfekeijske-; ga podjetja Kroj so se odloiili za lik-i vidacijo, programe pa bodo prenesli : na novo podjetje. Lani je podjetje za-I ključilo s skoraj 170 tisoč evri izgube, : letos je izguba presegla 500 tisoč ; evrov.

G O R E N ) S K A

Čebelnjaki postali brunarice

Občina Žirovnica je na pristojne in-špekcije prijavila trinajst domnevno nelegalno postavljenih objektov, ki so na kmetijskih zemljiščih zrasli iz če-belnjakov, enojnih kozolcev z lopo in gnojišč.

G O R E N J S K A

Nova žlička zdravila za Stari vrh

Škofjeloški občinski svetniki so spre-jeli odločitev o dokapitalizaciji dnji-be s r c Stari vrh v višini 84 tisoč ev-rov. Skoraj 80Kxlstotni lastnici smu-čišča sta namreč občini Škofla Loka in Gorenja vas-Poljane.

Š P O R T

Olimpiji derbi v Kranju Nedeljski drugoligaški nogometni derbi med domačim Triglavom in ljubljansko Olimpijo so zanesljivo dobili gostje, številne navijače pa je navdušil še vedno odličen nekdanji kranjski reprezentant Miran Pavlin.

V R E M E

Danes se bo :gutraj od juga pooUačUoindopddne postopno začdo deževad. Tudi jutri in v Mek bo oblačno, oh&isno bo deževalo.

9/i4°C jutri: oblačno s padavinami

POLITIKA danica.zavrl@g-glas.si

KRATKA NOVICA

Danes volitve v Ameriki

Danes v Združenih državah Amerike volijo novega predsed-nika. Z a ta položaj se potegujeta demokratski kandidat , temnopol t i Barack Obama, in republikanec John McCaine. Rezultati, ki j ih nestrpno pričakujemo tudi v Evropi, bodo najbrž znani že jutri. D. Ž .

( 3 G I oglasi M/20l 42 47,e-pi>5ta:triali(>9lasi#g-9l3S.si,www.9Otcnjsl(i9las.«

iirilo izžrebanemu naročniku časopisa

Gorenjski Glas

Knjigo prejme VALENTIN ŠTEFELIN iz Kamne Gorice.

K O T I Č E K Z A N A R O Č N I K E

Podarjamo vstopnice za narodnozabavno prireditev: HIT PARADA BLED 2008

Naši cenjeni naročniki, ki bi želeli obiskati narodnozabavno prireditev H I T PARADA BLED 2 0 0 8 , vabljeni k sodelovanju. V Športni dvorani Bled bodo v soboto, 22. novembra 2008, o b 2 0 . uri nastopili številni znani narodnozabavni ansambli . Če se želite udeležiti srečanja, vas vabimo, da odgovorite na nagradno vprašanje: Kje bo potekala prireditev H I T PARA-DA BLED 2008 .

Odgovore nam pošljite do srede, 12. novembra 2008 , na na-slov Gorenjski glas, Bleiwreisova cesta 4, 4 0 0 0 Kranj ali po e-pošti: narocnine@g-glas.si s pripisom H I T PARADA BLED 200S. Izžrebali b o m o 10 nagrajencev, ki bodo prejeli po dve vstopnici . Imena nagrajencev bodo objavl jena v Gorenj -skem glasu v petek, 14- novembra 2008 , vstopnice pa bodo nagrajenci prejeli po pošti.

VSAK PRVI TOREK V MESECU

Kupon za brezplačni mali oglas Brezplačen je mali oglas z besedilom do 8 0 znakov. Ugod-nost velja samo naročnikom časopisa Gorenjski glas. Veljavni so kuponi tekočega meseca v tekočem letu (ta mesec november /08) in imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Mal i oglas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 % ) . Kupon ni veljaven za objavo pod šifro ali z navedbo: naslov v oglasnem oddelku. Brezplačnega malega oglasa ne morejo uveljavljati pravne os«be (tudi s. p.). Oglase sprejemamo na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4 , 4 0 0 0 Kranj ali po telefonu 0 4 / 2 0 1 42 4 7 neprekinje-no 2 4 ur dnevno; za torkovo številko Gorenjskega glasa do petka do 14. ure in za petkovo številko do srede do 13.30. V malooglasnem oddelku na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju pa smo vam na razpolago od ponedeljka d o petka od 8. do 19. ure.

MALI O G L A S november/08 Naročam objavo malega oglasa z naslednjim besedilom: • prodam • podarim

• kupim • ižeem

• oddam • nudim

• najamem • zamenjam

Nečitljivih kuponov n e objavljamo.

V petek o mandatarju Državni zbor naj bi o mandatarju, ki bo sestavil novo vlado, glasoval v petek.

DAKICA ZAVRL ŽLEBI R

Ljubl jana - Tako je pred prazniki napovedal predsed-n ik državnega zbora Pavel Gantar . Predsednik države Dani lo T i i rk , k i je predlaga-telj mandatarja, se je prejšnji teden posvetoval s poslanski-n i i skupinami in te so že jav-no napovedale, kako bodo ravnale v pr imeru, da pred-sednik za mandatarja predla-ga Boruta Pahorja, prvaka stranke SD, ki je na volitvah dobila največ glasov. V stran-ki S D meni jo , da so l judje na volitvah 21. septembra glaso-vali za s p r e m e m b e i n te s svo j im m a n d a t a r j e m tud i napovedujejo. Nesporno Bo-ruta Pahorja podpirata tudi obe stranki, k i skupaj s S D sestavljajo "levi trojček", LDS i n Zares. Svojo podporo so napovedali tud i v poslanski

Mandatar za sestavo nove vlade bo Borut Pahor. / Foto: ima dom

skupini D e S U S . Od opozicij-skih strank so jasno stališče povedali tako v SDS kot tudi v Jelinčičevi S N S . M e d t e m ko SDS Pahorja ne podpira kot mandatarja, so v SNS na-povedali, da ga bodo podprli. V SLS pa pravijo, da je odgo-

vornost za podporo vladi na koaliciji , svoj im poslancem pa prepuščajo, da vsakdo gla-suje, kakor želi. Z a sedaj ima Borut Pahor zagotovljenih 55 glasov v parlamentu.

Pogajanja m e d koalicijski-m i par tner icami pa se do

praznikov še vedno niso kon-čala. Koalicijska pogodba, k i jo bodo sedaj imenovali koali-ci jski dogovor, še vedno n i dokončna, prav tako se do za-kl jučka prazn ičn ih d n i še niso povsem dogovoril i o tem, kateri ljudje bodo zase-dli ministrske položaje. Bo-rut Pahor napoveduje, da želi imet i v vladi predsednike ko-alicijskih partneric, ob t e m pa se še vedno zapleta pri Karlu Erjavcu, k i pr ičakuje enega od državotvornih ministrstev. Vselakor se bo ta teden dogo-varjanje o kadrovski kombi-natoriki nadaljevalo. Manda-tar, ki je izvoljen v državnem zboru, mora potem v 15 dneh predlagati ministrsko ekipo. Kandidati za ministre morajo pred mat ičnimi delovnimi te-lesi parlamenta prestati "za-slišanja", nato pa jih potrjuje državni zbor.

Z reformacijo na evropski zemljevid Slavnostni govornik na proslavi ob dnevu reformacije je bil predsednik države Danilo Turk.

DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Ljubljana - V Cankarjevem d o m u v Ljubljani je bila slo-vesnost ob letošnjem dnevu reformacije. Ta vsako leto po-nuja priložnost, da razmisli-m o o naši preteklosti in naši sedanjosti, o naši zgodovin-ski usodi in o vrednotah, k i j ih m o r a m o gojiti kot narod. To je nujno i n prav, ker želi-m o ne le preživeti, n e le "sta-ti in obstati", ampak tudi za-gotoviti si pravično mesto v svojem okolju, to je v Evropi i n svetu, je dejal slavnostni govornik, predsednik države Danilo TtSrk. Spregovoril je o obdobju evropske reformaci-je i n o vlogi slovenskih prote-stantov v njej, o času, ko se je Evropa postopoma izvila iz nadvlade katoliške Cerkve in n jen ih takratnih m o r a l n i h

Vrh slovenske politike na proslavi ob dnevu reformacije.

zablod, o času, kd je terjal pre-porod. Ta se je zgodil s hu-m a n i z m o m i n renesanso, z versko reformacijo i n širitvijo pisane besede, k i jo je omo-gočila iznajdba tiska, z uve-ljavljanjem nacionalnih jezi-

kov in nastajanjem nacional-n ih držav, je poudaril T i i rk . Takrat so nekateri Slovend, m e d n j i m i P r i m o ž T r u b a r , spoznali p o m e n preobrazbe in duha časa in ga znal i pove-zati s pot rebami naroda, je

men i l govornik, k i je objavo prvih slovenskih knjig, prevo-de biblijskih besedil in, napo-sled, prevod celotne Bibli je leta 1584 ocenil kot dejanja, ki so slovenski narod nepov-ratno postavila na zemljevid evropskih narodov. Poudaril je p o m e n osebnosti Primoža Trubarja za takratni i n današ-nj i čas. Dejal je tudi, da so te-me l jna etična sporočila slo-venske reformacije aktualna za vse nas. za verujoče in ne-verujoče, za kr ist jane in za pr ipadnike d rug ih ver, za kr ist jane vseh krščanskih Cerkva. Izrekel je tudi prizna-nje s lovenskim evangeliča-n o m i n njihovi Cerkvi, češ da so s svojo etično držo in s svo-j i m et ičnim pr izadevanjem dali veUk prispevek k duhov-n e m u i n mora lnemu razvoju našega naroda.

Nov kazenski zakonik že velja DANICA ZAVRL ŽLEBI R

L jub l jana - Prvega novembra je začel veljati nov kazenski zakonik, k i m e d d r u g i m uva-ja tudi dosmrtno z a p o m o ka-zen. Dosmrtna ječa je zagro-žena z a najhujša kazniva de-janja, d e n i m o za genocid, hudodelstva zoper človeštvo, vojna hudodelstva, z a dva ali več n a k l e p n i h u m o r o v . Z a man jša kazniva dejanja, za katera se predvideva kazen do šest ih mesecev zapora,

z a k o n i k uvaja nadomestno k a z e n h išnega zapora, na-mes to prestajanja k a z n i v zaporu pa bo odslej mogoče tud i družbeno koristao delo v korist dobrodelnih organi-zaci j ali lokalne skupnost i . Novost je tudi evidenca pe-dofilov, iz katere bo mogoče pod do ločen imi pogoji pr i -dobit i tudi podatke iz izbri-sanih sodb. Mladoletne ose-be bodo odslej tu.di dodamo zavarovane p r e d zastara-n j e m kazenskega pregona.

Do ločeno je n a m r e č , da v pr imer ih kaznivih dejanj zo-per spolno nedotakljivost in k a z n i v i h dejanj z o p e r za-konsko zvezo, d r u ž i n o i n m l a d i n o , s tor jen ih prot i mladoletn i osebi, rok za za-staranje kazenskega prego-na začne teči šele od jpolno-letnosti oškodovanca naprej . Zakon ik uvaja tudi nekatera nova kazniva dejanja, pove-zana z de lovn imi r a z m e r j i , den imo izsiljevanje n a delo-v n e m mestu, za katerega se

uporablja mednarodn i izraz mobbing . Kaznivo je poslej t u d i zaposlovanje na črno, k i z a j e m a z last i hujše pr i -mere , ko gre den imo za za-poslovanje več oseb, k i j ih storilec n e pr i jav i v zdrav-stveno in poko jn insko ter inval idsko zavarovanje i n zato zanje t u d i ne plačuje predpisanih prispevkov. Po-leg delodajalcev je zaostrena t u d i odgovornost delavcev glede zlorabe pravic iz soci-alnega ali pokojninskega za-varovanja. Vel iko pozornosti je namenjeno tud i kazniv im d e j a n j e m zoper gospodar-stvo in okolje.

AKTUALNO info@g-glas.si

Brez koncesije za igralništvo Vlada podjetju Predence ni podelila koncesije za igralniško dejavnost v Dvorski vasi, investitor zdaj predlaga le še 93 igralnih mest.

MARJAKA AHAČIČ

Poljče - "Začudeni smo nad negat ivnim stališčem urada za prirejanje iger na srečo, k i je o koncesiji odločal ne gle-de na to, da smo ministrstvo zaprosili za odlog, dokler za-deve Še enkrat ne pretehtano n a občinskem svetu," je n a predstavitvi projekta med i -cinsko turističnega komplek-sa Renesansa za domačine v četrtek zvečer v Poljčah p r i Begunjah dejal radovlj iški ž u p a n Janko S. Stušek. " V pojasnilu je vlada zapisala, da je so se tako odločili zaradi kulturnih, socialnih i n ekolo-ških pomislekov, a ker gre le za tehnično vlado, ^ o d b a ni-kakor Še n i zaključena."

Projekt sta sicer maloštevil-n e m u občinstvu v dvorani Centra za obrambno usposab-ljanje v od Dvorske vasi nekaj kilometrov oddaljenih Poljčah predstavila Mar jana Novak, svetovalka za turistično dejav-nost pri podjetju Predence, ter Andrej Slare, vodja medicin-skega programa. Kot je pouda-rila Novakova, gostinstvo, ho-telirstvo ter holistično-medi-d n s k i i n lepotni p rogram ostajajo osnovna dejavnost na-stajajočega kompleksa v Dvor-ski vasi, v igralnem salonu pa po novem, "da naredimo ko-rak proti lokalnemu prebival-stvu," načrtujejo le 93 igralnih avtomatov, kar naj bi bila s strani investitorja najmanjša še upravičena investicija. "Za

Za igralnico v Dvorski vasi vlada nI odobrila koncesije.

dopolnitev programske struk-ture z igralništvom smo se od-ločili iz različnih razlogov, za-radi povečanja obrestnih mer, globalno zelo zaostrenih eko-nomskih razmer, da spodbu-dimo motiv gostov iz tujine ter pr idobimo s tadoname goste iz Italije i n Avstrije. Poleg tega želimo z igralništvom poveča-ti potrošnjo na gosta ter zaradi strogih zahtev spomeniškega varstva pr i obnovi dvorca z do-datno ponudbo povečati vred-nost investicije."

T a naj bi bila najprej oce-njena n a 9 ,8 mi l i jona evrov, zaradi povečane vrednost i del na dvorcu D m č a kasneje zvišana n a 10,3 mi l i jona ev-rov, z dodatnim, igralniškira

p r o g r a m o m pa vrednost in-vesticije narašča že na 12,4 mil i jona evrov, od tega je za osnovno investicijo 2,7 mil i -jona evrov prispevala E U . Kot največjo prednost inve-sticije za domačine so pred-stavniki investitoria poudar-ja l i dejstvo, da naj b i kom-pleks zaposloval sto delavcev, od tega v p r v e m letu 75.

T u d i tokrat so domačin i , udeleženci predstavitve, izra-z i l i pomisleke glede primer-nosti igralniške dejavnosti tako v s a m e m kompleksu kot v lokalnem okolju ter še enkra t izpostaviU prob lem neurejene oz i roma preobre-m e n j e n e lokalne prometne infrastrukture.

Nasta ja jočemu k o m p l e k -su Renesansa v Dvorski vasi pa bo namenjena tudi izred-na seja občinskega sveta, ki jo bo ž u p a n Janko S. Stušek, kot je dejal, verietno sklical v ponedel jek , 10. n o v e m b r a . "Občina Radovljica dolgo-ročno stavi n a tur ist ičnega konja; že l im , da se .tega vsi zavedamo. A b o j i m se, da bodo nasprotovanja konkret-n i m lokaci jam povsod, tako tud i na M i v k i p r i Lescah, k je r prav tako n a č r t u j e m o gradnjo tur ist ičnega k o m -pleksa. K l j u b t e m u u p a m , da se bo vendarle mogoče uskladi t i tako s prebivalci kot z investitorji," je še dejal župan Stušek.

Kroj: sanacija z likvidacijo? Lastniki škofjeloškega konfekcijskega podjetja Kroj so se odločili z a likvidacijo, programe pa bodo prenesli na novo podjetje.

ŠTEFAN ŽARGI

Ško^a Loka - Pretekli teden s m o pr i G o r e n j s k e m glasu p r e k Slovenske t iskovne agenci je ( S T A ) izvedel i z a presenetl j ivo novico, da so se v ponedeljek lastniki kon-fekcijskega podjetja Kroj na skupščini d n i ž b e odločili z a redno likvidacijo. Č e pusti-m o ob strani vprašanje, za-kaj se j i m n i zdelo vredno o t e m obvestiti neposrednega okolja, lahko i z izjave za jav-nost povzamemo, da je pod-jetje, k i se več ne ukvarja s proizvodnjo, pač pa le z na-črtovanjem i n t r žen jem ob-lačil, lansko leto zaključilo s skoraj 170 tisoč evri izgube. V prv ih o s m i h mesecih le-tošnjega leta, k o je podjetje prodalo le za 1,1 mi l i jona ev-rov izdelkov i n storitev, kar

je m a n j kot 6 0 odstotkov načrtovane prodaje, je izgu-ba i z poslovanja presegla petsto tisoč evrov, posledič-no pa se je drastično zaostri-la tud i l ikvidnostna situaci-ja. Kot druga slovenska pod-jetja s področja tekstilne in-dustrije se tud i Kroj ž e dalj-še obdobje bori za obstanek v branži , k i so jo posledice g lobal izac i jsk ih procesov m o č n o pr izade le . Letošnja splošna gospodarska giba-n ja i n položaj na sloven-s k e m t r g u tekst i ln ih izdel-kov pa so ustvarili razmere , k i j ih v podjet ju n e m o r e j o več obvladovati.

Podjet je danes zaposlu je 38 delavcev, k i vsako leto pri-pravi jo dve lastni p r o d a j n i kolekci j i i n za znanega na-ročnika izdelajo dogovorjeni obseg kreatorskih i n proiz-

v o d n i h storitev. Vsaka od obeh osnovn ih dejavnosti predstavlja pr ibl ižno polovi-co prihodkov podjetja. Po v ponedel jek spre je tem pro-g r a m u sanacije bodo z na-m e n o m ohranitve tržno za-n imivejš ih delov poslovanja ustanovili hčerinsko družbo i n j i zagotovil sredstva, po-t rebna za poslovanje, za krovno družbo Kroj, d. d., pa uvedli postopek redne likvi-dacije. Kakšen obseg današ-n j i h programov bo ohranjen i n koliko delavcev bodo pre-zaposlili, še ne more jo napo-vedati. Zaradi nezadostnega likvidnostnega potenciala ne b o m o pripravili lastne kolek-ci je pomlad-pole t je 2 0 0 9 , bodo pa v celoti izpolni l i pri-čakovanja partner iev, k i v K r o j u naročajo storitve. Vsem, ki bodo ostali brez za-

poslitve, bo podjetje porav-nalo vse obveznosti , k i na-stanejo o b prekin i tv i delo-vnega r a z m e r j a . Podjet je ima danes še dovolj premo-ženja, da v celoti poplača vse upn ike . Ker pa je večj i del tega premoženja v nedenar-n i obliki, podjetje potrebuje predah pr i poravnavi teh ob-veznosti. O b terjatvah razpo-laga podjetje z z n a t n i m ob-segom zalog gotovih izdel-kov, kater ih prodaja se bo vr-šila postopoma.

O tem, kdo je likvidacijski upravitelj, pa je nekaj zmede. Po ponedeljkovem poročanju STA je to dosedanji direktor Gregor Popovič, po naknad-no v četrtek poslani izjavi za javnost pa Majda Šparovec. V Kroju so v četrtek o tej nena-vadni sanadj i osomo zavrnil i vsaka pojasnila.

Proti panoramski cesti Žirovski občinski svetniki za umik projekta Gorenjska panoramska cesta. Z rebalansom v letošnjem proračunu so jo že izbrisali.

BOŠTJAN BOGATAJ

ŽirI - Žirovski občinski svet-nik i so obravnavali in spreje-li rebalans letošnjega prora-čuna in prisluhnil i predlogu proračuna za leto 2 0 0 9 . Zav-zeli so se, da bi č i m hitreje kupi l i zemljišča na Polju (za cerkvijo) za potrebe šole in športnih dejavnosti. Največje s p r e m e m b e letošnjega pro-računa gredo n a račun od-prodaje zemlj išč, namenje-n ih d o m u za starejše občane ( 3 4 0 tisoč evrov), prodaj i lonet i je Brck v Ž i rovskem V r h u (250 tisoč), vračila vla-ganj v t e lekomunikad jsko omrežje, k i pripadajo lokalni skupnosti (544 tisoč), s pro-dajo drugih zemljišč so pri-dobil i še 232 t isoi evrov.

M e d odhodki so najbolj povečali postavke za odkup, zemljišč na Pol ju (170 tisoč evrov), dodatnih 9 8 . 7 0 0 ev-rov gre za komunalno oprem-I janje Gospodarske cone Ž i r i , za soBnanciranje grad-nje nordijskega centra 95 ti-soč evrov, za opremo knjiž-nice v Stari šoli šestdeset ti-soč evrov, visoka je tudi vred-nost gradnje kanal izaci je Nova vas, drugi del (petdeset tisoč). Še najbolj pa je svetni-ke zbodlo dvanajst tisoč ev-rov, k i j ih je občinska uprava nameni la za evropski projekt Gorenjska panoramska ce-sta, po katerem na j bi do leta 2 0 1 0 uredil i i n asfaltirali ce-sto Javorč-Troha. Z a projekt naj bi prihodnje leto name-

nil i (po osnutku proračuna) 54 tisoč evrov, vendar svetni-k i i n nadzornica upravi pred-lagajo, da se preveri upravi-čenost sodelovanja in ga po možnosti prekine.

"Del panoramske ceste, ki bo turistično povezovali Go-renjsko od Žirov do Jesenic, bo potekal tudi po naši obči-ni . Naš del projekta je vre-den 4 4 4 tisoč evrov. denar je odobren, m i pa b o m o pri-spevali 170 tisoč evrov," je pojasnil ž u p a n Bojan Star-m a n . Svetnikov n i prepričal. Mar i j an Žake l j je proti: "Ta cesta n i naša priori teta." F r a n d M l i n a r je želel vedeti, koliko denarja je občina do sedaj prejela iz EU , Branko Jesenovec pa se n i sponnnil, da bi kdaj razpravljali o pro-jektu Gorenjske panoram-ske ceste. M a r k o M r l a k je spomnil, da je njihova priori-teta športni center na Polju, Lado Oblak pa, da nit i v doli-ni ne uredijo pločnikov, v Ži-rovskem V r h u pa bodo asfal-t iral i cesto. Me tka Debel jak je vprašala, kol iko b i cesta stala, če bi se je lotili sami. V razpravi s m o lahko slišali, da b i občina sama cesto lahko zgradila ceneje, Ida Fi l ip ič Pečelin iz občinske uprave pa: "Denar iz E U n i zlat, mo-rali bi se odločati le za pro-jekte, k i bi j ih izpeljali v vsa-k e m pr imeru." Usoda evrop-skega projekta bo znana na p r ihodn j i seji občinskega sveta, ko bodo svetniki potr-jevali proračun.

Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA

Marija VoK^ak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik, Danica Zavri Žlebi r

UREDNIŠTVO NOVINAR)!-UREDNIKI;

Boštjan Bogataj, Aienb Brun, Igor KavSč, Suzana P. Kovafič, Ui4a Paemel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanowiil<, Simon Šubic,

Cveto Zaplotnik, Danka Zavri Žlebir, Štefan Žargi; stalni sodelavd:

Marjana AhaSč, Maja Berton«elj, Matjaž Cregorič, Ana Hartman, jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič, jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Vok^k

OBUKOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, Tricikel

TEHNIČNI UREDNIK C r ^ Flajnik

FOTOCRAFIjA Tina Dok), Corazd K a v «

LfKTORICA Marjeta Vozlič

VOD)A OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj

G O R E N J S K I G L A S ( I S S N 0352-6666) j e registrirana blagovna in storitvena z n a m k a pod i t 9 7 7 1 9 6 1 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski ^ a s , d .0 .0 . , Kranj / Direktorica: Marija VolJ jak / Nas lov : Blelweisova a s u 4 0 0 0 Kranj / Tel.: 0 4 / 2 0 1 4 2 0 0 , fax: 0 4 / 2 0 1 4 2 13, e-mail: infolglg-glas.si ; mali og las i in osmrtnice: tel.: 0 4 / 2 0 1 4 2 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 2 4 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od S. do 1 9 . ure / Goren j sk i g l a s j e poltednik, izhaja o b torkih in petkih, v nakladi 2 2 . 0 0 0 izvodov / Redne priloge: M o j a Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naroinir fa : tel.: 0 4 / 2 0 1 4 2 4 1 / Cena izvoda: 1 , 25 EUR. letna naroj!nina: 1 3 1 , 23 E U R ; Redni plačniki imajo 1 0 96 popus ta , polletni 2Q% p o p u s t a , letni 2 5 % popusta; v c e n e j e vračunan DOV po stopnji 8,5 % ; naročnina s e u p o i l e v a od tekoče Številke časopisa d o pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; o g l a s n o trženje; tel.: 0 4 / 20 1 4 2 48.

GORENJSKA

Vedna pogodb podpisana Postopki odkupov zemljišč v Planici tečejo po načrtih, pravijo na Ministrstvu za šolstvo in šport; tistim članom agrarne skupnosti, ki ne soglašajo s prodajo, bodo odmerili zemljišča na robu.

MARJANA AHAČIČ

Planica - V dolini pod Potica-m i so že zaključili pripravljal-na dela v okviru ureditve. Kot so sporočili z Direktorata za šport, v tem času tečejo pri-prave dokumenta Presoje vplivov na okolje ter priprave strokovnih podlag razpisov za razpisno in projektno doku-mentacijo, žičnice in gradbe-na dela. Pred kratk im so obvestili krajevno skupnost Rateče, da je ministrstvo že plačalo davek na promet z ne-premičninami. Tistim lastni-kom, ki so zemljišča v Planid pridobili po letu 2 0 0 2 , bodo zemljišča še enkrat ocenili, da j im bodo lahko odmeril i da-vek na kapitalski dobiček. Pravni posel je že odobrila upravna enota Jesenice, ta mesec pa bodo lastniki v prostorih KS Rateče overjali svoje podpise. Kot je znano, nekateri člani agrarne skup-nosti niso soglašali s prodajo svojega deleža zemlje državi. "Agrarne skupnosti ministr-stvo ne obvešča o tem, kdo vse je že podpisal pogodbe o prodaji zemljišč v Planid, saj se o t e m dogovarjajo indivi-dualno," je povedal Jože Bru-

dar, predsednik agrarne skupnosti Rateče-Planica. "Verjetno prav vsi postopki še niso končani, a se je treba za-vedati, da so bila n a območju, k i ga kupuje država, zemljiš-ča z denadonalizadjo odvzeta 4 9 lastnikom, vrnjena pa 103. Ko je prišlo do zapuščinskih razprav, se je dogajalo, da je bilo do marsikaterega posa-meznega vračila upravičenih tudi do dvajset solastnikov!"

Na direktoratu za šport pravijo, da za realizacijo pro-jekta N C Planica n i nu jen pristop vseh solastnikov omenjenih zemljišč. "Drža-va s t e m odkupuje zemljišča v idea lnem deležu celotnih o m e n j e n i h parcel v skupni i zmer i 174.617 m z , kar pred-stavlja zadostno površino zemlj išč, k i je potrebna za realizacijo projekta. Država bo postala lastnik odkuplje-nih delov zemljišč s plačano kupnino in z vpisom lastni-ne v Zemlj iško knjigo," po-jasnjujejo. Pogodbe, k i so j ih jjodpisali z lastoiki zemljišč, bodo notarsko overjene. Sle-dila bo odmera odkupljenih delov zemljišč, nato pa naj bi država v tridesetih dneh za-čela izplačevati kupnine.

TRŽIČ

Poskrbeli za obnovo spomenika

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni ob cerkvi Marijinega oznanjenja na tržiškem pokopališču, ki ga je že močno načel zob časa, je zdaj dobil novo podobo. Obnovljeni spomenik je v sklopu osrednje žalne slovesnosti ob dnevu mrtvih blago-slovil tržiški župnik Roman Stare. Za obnovo je občina odšte-la nekaj manj kot devet tisoč evrov. Spomenik so slovesno odkrili pred več kot osemdesetimi leti v spomin na prek sto mož in fantov, ki so padli v prvi svetovni vojni. Spomenik je bil zato že močno dotrajan, saj so bile plošče popokane, ime-na padlih pa že povsem zbledela. Svojci padlih so pobudo za obnovo spomenika na občino naslovili že spomladi, pri ob-čini Tržič pa so k temu pristopili ob 90 . obletnici konca prve svetovne vojne. Obnovo so po besedah župana Boruta Sajo-vica zaupali mojstru za ohranjanje kulturne dediščine Leo-poldu Šajnu, domačinu s Pristave, ki je posamezna dela opravil tudi brezplačno. V sklopu obnove so odstranili moč-no poškodovane plošče In jih nadomestili z novimi, na novo so vklesali tudi črke. Poleg tega so na vrhu spomenika izde-lali nepropustno prevleko, ki bo preprečila zamakanje. M . R.

Padlim v prvi svetovni vojni so ob obnovljenem spomeniku položili venec./Foto coraid kjvču

Čebelnjaki postali brunarice Občina Žirovnica je na pristojne inšpekcije prijavila trinajst domnevno nelegalno postavljenih različnih objektov, ki so na kmetijskih zemljiščih zrasli iz čebelnjakov.

ANA HARTMAN

Žirovnica - V občini Žirovni-ca že dalj časa na kmetijskih zemljiščih opažajo pojavljaje nelegalnih gradenj v obl ik i vikendov, zaprtih kmeti jskih lop in brunaric. T e nastajajo iz čebelnjakov, eno jn ih ko-zolcev z lopo in gnojišč, k i so po prostorsko-ureditvenih pogojih za podeželje občino Žirovnica edini objekti, k i j ih je dopustno postavljati na kmetijskih zemljiščih. Obči-na je zato v zadnjih letih na urbanistično inšpekdjo pri-javila trinajst domnevnih čr-nih gradenj, je pojasnila Ma-rija Lužn ik , svetovalka za varstvo okolja, urbanizem ii i gospodarske javne službe. "Da gre za črne gradnje, do-mnevamo, ker nismo prejeli nobenega gradbenega dovo-ljenja, k i n a m jih sicer upra-vna enota pošilja v vednost Lastniki so brez gradbenega dovoljenja postavljali objek-te, k i so bi l i zelo malo čebel-njaki, ampak bolj zaprte lope in brunarice. O d inšpekcij pričakujemo, da objekte, po-stavljene n a črno ali v na-sprotju z dovoljenimi gabari-ti, odstranijo," je dodala Luž-nikova.

Ena od domnevnih črnih gradenj v občini Žirovnica/F<>to:Kaiii>ogatar

N a kmetijski inšpekdji , k i je pristojna za varovanje kmeti jskih zemljišč, so potr-dili, da so konec septembra prejeli dvanajst prijav občine Žirovnica, njene odločitve pa naj b i bile znane še ta mesec.

Namensko rabo postavlje-n ih objektov nadzira gradbe-na inšpekdja. T a m so n a m razložili, da je na kmetijskih zemljiščih nekatere objekte za kmetijsko rabo dovoljeno po-staviti brez gradbenega dovo-ljenja, seveda pa j ih je treba postaviti le tam, kjer to dovo-ljujejo občinski prostorski

aktL Za te objekte je pristojna kmetijska inšpekdja. Mednje na primer sodi čebelnjak veli-kosti do 2 0 kvadratnih me-trov, za katerega je moral in-vestitor po pravilniku o vrstah objektov, veljavnem do po-mladi letos, pridobiti lokadj-sko informadjo, pojasnjujejo.

"Gradbeni inšpektor izreče ukrep le v primeru, da gre za gradnjo objekta v smislu do-ločb zakona o graditvi objek-tov. V pr imeru gradnje take-ga objekta brez gradbenega dovoljenja gradbeni inšpek-tor naloži odstranitev objek-

ta," je razložila tiskovna pred-stavnica inšpektorata za oko-lje in prostor He lena Lovše Vrhovec Gradbena inšpekd-ja je tako v zadnjih dveh letih izrekla tri ukrepe zaradi gradnje objektov brez grad-benega dovoljenja na kmetij-skem zemljišču, postopki pa zaradi pritožb še niso zaklju-čeni. " M e d objekti, katere prijavlja Občina Žirovnica kot domnevno nelegalne gradnje, so tudi kmetijski ob-jekti, zgrajeni na podlagi do-voljenj - odločb o dovolitvi priglašenih del," je še dodala.

Z novostmi v novo sezono v Bohinju prenavljajo smučišče Kozji hrbet na Kobli, na Voglu pa so sanirali teren, ki je bil poškodovan zaradi gradnje novih štirisedežnic.

PETRA LOTRIČ

Bohinj - N a KobU na progi Kozj i h rbe t že nekaj časa kopljejo i n delajo. Direktor SC Kobla Peter Ž n i d a r je povedal, da prenavljajo ob-stoječe zasneževanje. Pove-čali bodo dotok vode in moč energije, obojega bo tr ikrat več. T o p o m e n i , da bodo lahko na s istem pr ik lop ih na en i progi vseh 17 snež-n i h topov, k i j ih imajo. Inve-st idja znaša pribl ižno dve-sto tisoč evrov. Prav tako bodo povečali zmogl j ivost zasneževalnega sistema na smučišču Kobla 1, pr ihod-nje leto pa tud i na Kobli 2. Z zmogl j i ve jš im s i s t e m o m bodo skrajšali čas, k i ga po-rabijo za zasneževanje posa-m e z n e proge. Koz j i h rbe t bo ob tem dobil tud i novo osvetlitev za nočno smuko. V pr ihodnj ih dneh pričaku-jejo tudi dostavo novega tep-talnega stroja z vitlo, kupi l i pa so tud i osemtonsk i ba-ger, s kater im sami opravlja-

jo omenjena dela na žasne-ževalnem sistemu.

" V pr iprav i je razvojn i p l a n Koble, k i b o z a j e m a l zasneževa ln i s is tem z do-da tn imi jezeri, nove napra-ve, dodatno gost insko in nastani tveno p o n u d b o ter uredi tev p a r k i r n i h prosto-rov," je povedal Ž n i d a r . Razvojni p lan naj bi uresni-čili v petih do šestih letih.

Ž e letos pa bo smučar-j e m dodatae storitve - smu-čarsko šolo, izposojo smu-čarske opreme, alpsko šolo in tečaje - ponujalo Športno društvo Kobla, k i je pred k r a t k i m pr ičelo delovati v sklopu SC Kobla. Vozovni-ce bodo letos stale: 2 0 evrov dnevna za odrasle, 15 evrov otroška dnevna , 16 evrov poldnevna za odrasle in 12 evrov otroška po ldnevna . Sezonska kar ta stane za odrasle 350, za otroke pa 250 evrov. Uvaja pa se tudi nova vozovnica - Skipass Bohinj , s katero bodo smu-čari i lahko smučal i na Ko-

Kozji hrbet bo poleg močnejšega zasneževanja dobil tud i novo osvetlitev za nočno smuko. / foio: p«™ uiti«

bl i ali na Voglu. Cena dnev-ne vozovnice za odrasle bo 27, za otroke pa 19 evrov.

Na Voglu pa so letos po-leti saniral i teren, k i je bi l poškodovan ob lanski grad-n j i novih štirisedežnic. Te-ren so tud i v celoti zasejali s travo, zato pr ičakuje jo , da bodo lahko proge uredi l i že p r i 4 0 c e n t i m e t r i h snega. Uredi l i so tud i teren snež-

nega parka, k i bo sedaj po-n u j a l už i tke b o r d a r j e m vseh kategorij znanja. Obis-kovalce pa pr ičaku je t u d i ra2š i r jena gostinska po-nudba v obnovl jenih in na novo postavl jenih loka l ih . Dnevna vozovnica bo stala za odrasle 25, za otroke pa 18 evrov. V n o v e m b r u j i h prodaja jo v predproda j i s 15-odstotnim popustom.

GORENJSKA

Praznik dupljanskih športnikov Letos mineva 53 ustsnovitve T V D Partizana Duplje in 50 let od začetka igranja rokometa.

JOŽE KOŠNJEK

Duplje - Sredi oktobra so v Dupljah praznovali 53-letni-co ustanovitve T V D Partizan Duplje in 50-letnico ustano-vitve rokometnega kluba, ki je po podatkih Rokometne zveze Slovenije najstarejši stalno delujoči klub v državi. Na slovesni prireditvi v po-častitev jubilejev v dvorani domačega gasilskega doma so se Dupljancem, med kate-r imi so bili tudi nekateri še živeči začetniki športa, pri-družil i številni gostje, med nj imi tudi župana občin Na-klo in Tržič Ivan Štuiar in Borut Sajovic. Prireditev je povezovala Katja Rozman, v kulturnem programu pa je sodeloval mladinski zbor osnovne šole Naklo. Spomi-ne na športno udejstvovanje so obujali eden od začetni-kov športa v Dupljah Janez Šter ali Grabnarjev Hanza, organizator množičnih tekov na smučeh in tudi eden od predsednikov Partizana Pe-ter Gradlšar in rokometašica Leonida Praprotnik Kastelic, ki skupaj z nekdanjimi soig-ralkami nastopa v veteran-skem rokometnem moštvu

Del prejemnikov priznanj ob jubileju športa v Dupljah

"Dupljanske žabice". V Dup-ljah so vsa leta igrali izvrsten rokomet Dekleta so sodelo-vala v najvišjih ligah nekda-nje Jugoslavije. Kraj je bil znan po smučarskem teka-škem maratonu, ki je bil med najbolje obiskanimi re-kreativnimi prireditvami na snegu. Ker je bilo snega ved-no manj, so leta 1989 in

1991 priredili "suhi tek", pet-najstega teka pa niso več pri-redili. Poleg z rokometom in smučanjem, veliko zanima-nja je bilo tudi za skoke, ki so jih organizirali na skakalnici v Zgornjih Dupljah, so v Dupljah gojili tudi druge športe, od tenisa in namizne-ga tenisa do rekreacije in celo boksa. Danes je največ

zanimanja za rokomet, tenis in namizni tenis, atletiko in različne oblike rekreacije. "V Dupljah je šport doma. saj skoraj ni hiše v vasi, kjer ne bi bil doma vsaj en športnik," je povedal sedanji predsed-nik T V D Partizan Duplje Vido Jagodic in podelil naj-zaslužnejšim za razvoj špor-ta v vasi posebna priznanja.

Cesta okoli Globusa ostaja zaprta VILMA STANOVNIK

Kranj - V zadnjih mesecih je bilo kar nekaj slabe volje in vprašanj, zakaj je cesta okoli Globusa oziroma m e d Globusom in Delav-skim domom v Kranju še naprej zaprta, čeprav še nič ne kaže na predvideno gradnjo knjižnice oziroma prenovo stavbe Globusa. Ker so se začeli tudi vse po-gostejši zastoji na Jeleno-vem klancu, je svetnik Sta-ne Boštjančič na zadnji ok-tobrski seji sveta Mesme občine Kranj želel pojasni-lo, kaj bo z zaporo te ceste in čemu je sedaj še vedno zaprta. Kot je odgovoril Brane Šimenc iz oddelka za

razvoj in investicije, je bil ta del ceste v Kranju, zlasti av-tobusno postajališče, ne-nehno zaseden z nepravil-no parkiranimi avtomobili, prav tako pa je bila cesta pri l jubljeno dirkališče za nekatere voznike, ki so s tem ogrožali pešce. Po no-vem bo del zaprtega dela ceste namenjen izvajalcem obnove Globusa, nato pa naj bi bilo območje za peš-ce razširjeno in prestavlje-no na Gregorčičevo ulico oziroma do križišča s cesto med Globusom in Delav-skim domom. Vzrok za ob-časne zastoje na Jelenovem klancu pa naj bi bilo pove-čanje prometa zaradi obnav-ljanja mostu čez Savo, zara-

di česar so se vozniki pre-usmerjal i na Koroško in Ljubljansko cesto. Prav tako je gneča na tem delu ceste

večja zaradi večjega števila pešcev, kar pa bi, po mne-nju Braneta Šimenca, rešil podhod za pešce.

Popravek

Prejšnji petek, 24. oktobra, smo v prilogi Razgledi objavili zapis o obisku kraljice Elizabete II. v Sloveniji. Pri objav-ljenih fotografijah s podelitve mednarodnih zlatih priznanj Mepi za mlade, ki jih je ob tej priložnosti podelil kraljičin soprog, vojvoda Edinburški, smo zagrešili napako. Na fotografijah so sicer mladi udeleženci z Gimnazije Škofja Loka in Tehničnega šolskega centra iz Kranja, ki sodelujejo v programu Mepi, niso pa še prejeli zlatih priznanj. Fo-tografijo 21 dobitnikov zlatih priznanj iz Gimnazije Škofja Loka, Tehničnega centra Kranj in Srednje šole Domžale objavljamo tokrat. Za napako se opravičujemo. Opravičilo pa velja tudi dobitnici priznanja Aleksandri Radosavac, kjer smo se zmotili v imenu. D. Ž .

V S P O M I N

Prof. dr. Maks Tušak Pretresla nas je novica, da med

nami ni več kolega, prijatelja in sode-lavca, rednega profesorja za klinično psihologijo Maksa Tušaka. To je pre-prosto dejstvo, ki pa ne more celoti zarisati izgube, ki je doletela pred-vsem njegove bližnje, pa tudi Oddelek za psihologijo in Filozojško fakulteto Univerze v Ljubljani ter številne ljudi,

ki se jih je Maks 1» življenju dotaknil s svojo toplino in jim vlil upanje takrat, ko so ga sami morda izgubili. Takšen je pač bil Maks, poln načrtov, kijih je udijanjal v svojih pre-davanjih, raziskavah, knjigah in i' iskanju rešitev za tiste, ki jim je življenje postalo pretežko in so potrebovali pomoč in upanje. Še teden prej smo se srečevali, pogovaijali, izme-njevali ideje o tem in onem, v ponedeljek pa je izgubil bitko, ki jo ho enkrat vsakdo od nas. Samo da je bilo tokrat veliko prezgodaj. Veliko načrtov in projektov je tako ostalo nedore-čenih, mnoga predavanja neodpredavana. Letošnja genera-cija študentov tretjega in četrtega letnika ne bo več črpala iz njegovega bogatega znanja. Pot, kije mladega fanta vodila iz Raven na Koroškem v Ljubljano in v Cerklje na Gorenj-skem, je nekako sklenjena. Toda nadaljevala se bo v idgah, ki čakajo na uresničitev, nadaljevali jo bodo tisti, ki so črpa-li iz tega, karJe na svoji bogati poti ustvatjal in ustvaril, da bi razdajal. Po diplomi seje zaposlil kot psiholog na osnov-ni šoli, nato je odšel v Svetovalni center za otroke mladostni-ke in starše v Ljubljano, leta 1977 pa je formalno začel svo-

jo akademsko kariero z izvolitvijo v asistenta za klinično psihologijo na ljubljanski univerzi. Končal jo je kot redni profesor. Dejanski začetki njegovega raziskovalnega udej-stvovanja segajo že v študentska leta in se kažejo tudi v izbiri diplomske naloge Linearno grafično izražanje. Gra-

fično izražanje kot diagnostično sredstvo ga je potem stalno spremljalo in se kazalo tudi v knjigah o risanju kot psihodi-agnostičnem sredstvu. Vendar so bili njegovi raziskovalni interesi še veliko širši. Ukvarjal se Je s psihosomatiko, diso-cialnostjo, psihologijo osebnosti, psihodiagnostiko, psiholo-gyo barv, komparativno psihologijo, psihologijo športa in še bi lahko naštevali. Različna podrol^aje med seboj ustvaijal-no povezoval, kar je zelo razvidno npr. v razvijanju hipote-rapije. Zadnja leta ga je sploh navdihovalo raziskovanje in udejstvovanje na podro^u terapije s pomoto živali. S svojim strokovnim delom Je neizbrisno zaznamoval tudi uspehe mnogih naših športnikov, saj je aktivno sodeloval v pripravah več vrhunskih slovenskih tekmovalcev. Ne nazadnje pa je treba omeniti njegovo delo v psihološki svetovalnici za študente na Filozofski fakulteti. Več kot dvajset let se je tam srečeval s študenti in študentkami v težavah, jim prisluhnil in skupaj z njimi iskal rešitve iz njihovih stisk. Marsikdo

je prav zaradi njegove zavzetosti uspešno zaključil študij in živel bolj polno življenje.

Besede ne morejo opisati bogastva in globine, ki Jo je z nami delil Maks. Ne prikažejo njegovega porednega nasmeha in ne veselja ter upanja, ki ga je znal dati. A kot pravijo, človek je umrljiv, delo je živo. In Maks je naredil in zapustil veliko. V njegovi zapuščini ostajajo knjige, tudi tista, ki Jo je pravkar končeval in za katero bomo njegovi kolegi poskrbeli, da bo zaživela tako, kot ji Je Maks namenil. Ostajajo tudi globoki in topli spomini na človeka, na skupno delo ter žalost, ker ga ni več med nami.

Prof. dr. Marko Polič, predstojnik Oddelka za psihologijo Filozofske fekultete Univerze v Ljubljani

Dr. Robert Masten, asistent za klinično psihol<^jo na Oddelku za psihologijo

KRATKE NOVICE

KRANJ

Javni zavodi se bodo predstavili

Svetnica Nada Mihajlovič je na julijski seji Mestne občine Kranj predlagala, da bi kranjski svetniki, prek njih pa tudi drugi Kranjčani, izvedeli več o tem, kaj se dogaja v zavodih, katerih ustanoviteljica je občina, predvsem o njihovih pro-blemih in tudi načrtih. Kljub predlogu vodstva občine, da bi zavode raje predstavljali na posebnih strateških tematskih konferencah, pa so na oktobrski seji svetniki podprli predlog Mihajlovičeve, tako da je na dnevnem redu novembrske seje med drugim tudi predstavitev javnega zavoda Gorenjski muzej Kranj. V. S.

GORENJSKA info@g-glas.si

GORENJA VAS

Največ za internetno omrežje

Občinski proračun občine Gorenja vas-Poljane bo prihodnje leto vreden 13,6 milijona evrov, so ob predstavitvi osnutka izvedeli svetniki na zadnji seji občinskega sveta. Večji del, skoraj 69 odstotkov, bo namenjen Investicijam, med njimi pa bo šlo največ denarja za gradnjo cestne infrastrukture in širokopasovnega omrežja. Občini je uspelo pridobiti dobra dva milijona evrov za gradnjo zmogljivega internetnega omrežja na področju t. i. belih lis, kjer ni komercialnega In-teresa za gradnjo tovrstnih sistemov. Še vedno ni jasno, ali bo občina morala od vrednosti projekta plačati tudi davek na dodano vrednost, zato skupna vrednost projekta znaša 2,41 milijona evrov. B. B .

Z a investicije sl<oraj osem milijonov

V občini Gorenjsa vas-Poljane bodo za gradnjo cest name-nili 2,33 milijona, za gradnjo komunalne infrastrukture v Gospodarski coni Dobje 973 tisoč evrov (tudi ta projekt so-financira evropski sklad za razvoj regij), za tretji evropski projekt - Urejanje porečja Sore pa so v letu 2009 namenili 815 tisoč evrov. Za Šublčevo hišo. Kulturni dom Lučine in kulturno dvorano v občinskem domu skupaj namenjajo skoraj 270 tisoč evrov, za gradnjo sekundarnega kanalizacij-skega omrežja 260 tisoč evrov In za ureditev vaškega centra Gorenja vas 2 5 0 tisoč evrov. Skupaj bo šlo za investicije kar 7,9 milijona evrov. Svetnike je zanimalo, kako napreduje in-vesticija v novo dvorano ob gorenjevaški osnovni šoli. "Ocene investicije še nimamo, trenutno še iščemo pravo rešitev umestitve v prostor. Zatem nas čaka prijava na razpis šolskega ministrstva, pogovori o odkupu zemljišč pa z lastniki že potekajo," je odgovorila Elizabeta Rakovec, di-rektorica občinske uprave. B. B.

DOBRA IN ZDRAVA ZELENJAVA PmktičrU nasveti za vrtičkatje

C E N A :

3.70 € Za naročnike Gorenjskega glasa 20% popusta

/..\K\INFI)H1,1|FPR1 VA ?

L U C I I A M U L E ) Cena 19,50 eur + poštnina

za naročnike 1 0 % popusta

Gorenjski Glas Za vos beležimo čas

Nova žlička zdravila za Stari vrh Škofjeloški občinski svetniki so sprejeli odločitev o dokapitalizadji družbe S T C Stari vrh v višini 84 tisoč evrov.

DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Škofla Loka - Občini Ško^a Loka in Gorenja vas-Poljane sta skoraj 8o-odstotni lastni-ci smučišča in morata sedaj sprejeti odločitev o dokapita-lizadji družbe "za potrebe iz-gradnje nove šestsedežnice". Šestsedežnico so že zgradili in jo v smučarski sezoni 2 0 0 6 / 2 0 0 7 že predali na-menu, družba pa je zanjo pridobila leasing. Dve slabi smučarski sezoni in sicerš-nje gospodarsko stanje druž-be pa zahtevajo nadaljnje "zdravljenje bolnika", kot so se izrazili svetniki, ko so na zadnji seji občinskega sveta razpravljali o potrebi po po-novni dokapitalizaciji smu-čišča. Sedaj je stanje resno, lahko pride tudi do stečaja, manjše zlo pa je prisilna po-ravnava, vendar je pogoj za-njo predhodna dokapitaliza-dja. Na to kaže gledati bolj kot na subvencijo, je dejal župan Igor Draksier, saj gre za domače smučišče z dol-goletno športno tradicijo, nekakšno telovadnico v na-ravi. Svetnik A n t o n Peršin (SDS) je spomnil na sklepe, ki jih je sprejel občinski svet v prejšnji sestavi, k i je inve-stidjski program posodobit-ve smučišča sprejel pod po-gojem, da se lastništvo ob-čin povečuje le še do leta

Za dokapitalizacijo Starega vrha so občinski svetniki odobrili 84.000 eurov. /Foto:conzdKavM

2007, nato se vključijo dru-gi viri financiranja. Dokapi-talizadjo sicer podpira, je pa odlodtev med dvema slabi-ma možnostma, meni Per-šin. Valentina Nastran (SLS) je menila, da si Stari vrh za-služi, da se ohrani pri življe-nju, vendar naj v občinah razmišljajo o tem, da se nju-na lastniška deleža zmanj-šata do tiste mere, da obdr-žita vpliv na dogajanje v družbi. Robert Strah (SDS) je dejal, da je treba sanadjo začeti takoj in ne čakati, da mine še ena sezona. Frand Feltrin (LBL) je opozoril, da bo Stari vrh pokopalo vre-

me, da je vlaganje v to smu-čišče metanje v jamo brez dna in da bo problem pri-hodnje leto enak, če ne še večji. M i r j a m Jan Blažič (SD) zagovarja možnost, da se omogoči "življenje objek-tov na obrobju občine", da je treba narediti red pri vo-denju in upravljanju družbe in da kaže na Starem vrhu poleg zimskega misliti tudi na letni turizem. Zanima jo tudi, na račim česa bo obči-na iz letošnjega proračuna vzela denar za dokapitaliza-cijo, na kar župan Igor Draksier odgovarja, da bodo nakup nekaterih zemljišč -

stavbišč preložili na prihod-nje leto. Tudi svetniki Kle-men Štibelj (NSi), Stanislav Praprotnik (SDS), Janez Jenko (SLS), Matej Demšar (SLS) so kljub dvomom, ah ne zdravijo na smrt bolnega bolnika, podprli možnost dokapitalizacije Starega vrha. Občina pa naj za na-prej išče strateškega part-nerja. Proti dokapitalizaciji so glasovali le trije svetniki, T ina Teržan (Zares) pa je svoj glas proti utemeljila z ekonomskimi argumenti in dejala, da s sklepom o doka-pitalizadji zavlačujejo gotovo smrt tega bolnika.

Za dom manjka še koncesija Zemlj išče ob župnišču v Selcih, kjer bi AIples s potencialnimi soinvestitorji zgradil d o m starejših občanov, so prekategorizirali iz kmetijskega v stavbno, sedaj pa bo treba še pridobiti koncesijo.

ANA HAKTMAN

Železniki - V Selški dolini si že dalj časa želijo, da bi imel i svoj dom starostni-kov, tako da starejšim obča-nom ne bi bilo več treba za-puščati domačega kraja in odhajati v oddaljene domo-ve. P r i m e m o zemljišče za dom je občina Železniki s potencialnim investitorjem Alplesom našla ob župniš-ču v Selcih in so ga pred kratkim s sklepom občin-skega sveta tudi prekatego-rizirali iz kmetijskega v Stavbno, zataknilo pa se je pri pridobivanju koncesije. Trenutno je namreč objav-ljen samo razpis za podeli-tev koncesij za institucio-nalno varstvo starejših za skupno 750 mest za Ljub-ljano in Maribor . "Ali in kdaj bodo razpisane konce-sije za Gorenjsko, pa ne moremo povedati," so raz-ložil i na miBistrstvu za

delo, družino i n socialne zadeve.

Železnikarski župan Mi-hael Prevc ne skriva zado-voljstva, ker so že našli pri-merno zemljišče za dom starejših, se pa zaveda, da bo projekt težko izvedljiv brez pridobitve koncesije. "Dom je zdaj možno ume-stiti v prostor, kar je velik korak naprej. Glede konce-sij oz. kakšne druge rešitve bomo poskušali č im prej obiskati novega ministra za delo, družino in socialne zadeve," napoveduje.

Tud i v Alplesu so pojasni-li, da se brez koncesije ne bodo lotili investidje, vodja projekta Brane Bertoncelj pa dodaja, da bodo nadalj-nje poteze odvisne tudi od razsežnosti svetovne fi-nančne krize, saj se ta lahko prenese tudi v realno go-spodarstvo, na kar najbrž ne bo imuno ni t i železni-karsko podjetje. AIples sicer

namerava skupaj z občino poiskal soinvestitorje in ustanoviti podjetje, k i bi bilo lastnik in upravljavec bodočega doma starejših, vloga Občine Že leznik i v tem projektu pa je poleg prekategorizadje zemljišča tudi urejanje postopkov za pridobitev soglasij in komu-nalna ureditev zemljišča.

Po načrt ih naj bi bilo v domu starejših prostora za nastanitev 9 6 oseb, k i bodo bivale v t . i. gospodinjskih skupinah s po največ dva-najstimi člani. V domu na-črtujejo tudi delovanje dnevnega centra, kot dodat-ne programe pa tudi začas-no namestitev in oskrbo za krajše obdobje, varovana stanovanja, dnevno varstvo in pomoč na domu. V takš-nem d o m u bi ustvarUi pet-deset novih zaposlitev, vrednost projekta pa je oce-njena na 4,5 do pet mihjonov evrov.

ŠKOF)A LOKA

Točko o severni obvoznici umaknili

Zahtevi sveta krajevne skup-nosti Stara Loka-Podlubnik in zbora krajanov vasi Vir-maše in Grenc, da se 2 dnevnega reda seje občin-skega sveta v Škofji Loki umakne točka dnevnega reda, ki predstavlja potek treh tras severne (selške) obvoznice, so v četrtek ugo-dili. Župan Igor Draksier je obravnavo umaknil z dnev-nega reda in krajani, ki so prišli poslušat na občinsko se/o, so se že na njenem za-četku umaknili. V obeh kra-jevnih skupnostih poudarja-jo, da ne nasprotujejo grad-nji severne obvoznice, pač pa naj občina pri teh pro-metnih rešitvah upošteva tudi voljo prizadetih obča-nov. Župan je z dnevnega reda umaknil tudi obvezno razlago odloka o občinskem lokacijskem načrtu za del območja Grenc, kar so prav tako zahtevali krajani Vir-maš in Grenca. Točka je bila povezana z gradnjo trgov-skih središč na Grencu, kjer pa je načrtovana prometna rešitev po mnenju krajanov neprimerna. D. Ž .

GORENJSKA «

ŽIRI

Soglasno za novi vrtec

Žirovski občinski svetniki so soglasno podprli predlog Irme Kokelj za odprtje zasebnega vrtca, ki ga namerava urediti v domači hiši, kjer bi lahko varovala 14 do i 6 otrok vseh starostnih skupin. Anton Beovič je svoj glas za utemeljil s tem, da vrtce v Žireh potrebujejo in da bodo na koncu ostali le najboljši. Marijan Žakelj, svetnik in hkrati ravnatelj Os-novne šole Žiri, pri katerem deluje tudi največji vrtec {letos so vpisali 190 otrok), nima nič proti konkurenci: "Rad pa bi vedel, kdo bo organiziral jasli in tudi, ali naše soglasje pomeni, da bomo novemu vrtcu podelili koncesijo. Občina naj določi jasna pravila igre." Odlok s 'pravili igre' delovan-ja vrtcev s koncesijo v občini bo občinska uprava pripravila za eno naslednjih sej. B. B.

ŠKOFJA LOKA

Kujundžič ne bo vodil zavoda za kulturo

Škofja Loka bo dobila zavod za kulturo, svetniki pa so tokrat dobili na mizo predlog, naj za vršilca dolžnosti direktorja za-voda imenujejo Blaža Kujundžiča. Predloga niso sprejeli: enako število svetnikov je glasovalo za in proti. Ena od svet-nic SDS je dejala, da predlog zavrača, ker kandidat nima us-treznih vrednot. V NSi, ki sicer sodi v županovo koalicijo, so predlog zavrnili, ker so predlagali svojega kandidata, in sicer režiserja Matija Logarja. Robert Strah (SDS) je podvomil o tem, ali je lahko občinski svetnik tudi direktor javnega zavo-da (po razlagi župana Igorja Draksierja tu ni ovir) in se čudil, da celo v županovi koaliciji ne morejo priti do uskla-jenega predloga. D . Ž.

VOKLO

Stanovanji v kulturnem domu bosta profitni

v Voklem gradijo kulturni dom, v zgornjih prostorih pa bodo uredili tudi trisobni stanovanji, veliki 70,5 in 73,6 kvadratnega metra, ki bosta predvidoma vseljivi marca pri-hodnje leto. Občinski svetniki v Šenčurju so na predlog občinske uprave sklenili, da bo občina stanovanji oddajala za profitno najemnino. "Čeprav se v Voklem govori drugače, moram pojasniti, da najemnika stanovanj še nista znana, izbrana pa bosta na podlagi javnega razpisa," je ob tem po-jasnil župan Miro Koželj. V razpravi so nekateri svetniki pripomnili, da bi morala občina več sredstev namenjati za gradnjo ali nakup neprofitnih stanovanj. S. S .

ŠENČUR

Spremembe pravilnika o sofinanciranju kulture

Občinski svet Občine Šenčur je na zadnji seji potrdil spre-membe pravilnika za vrednotenje kulturnih programov, s katerimi so jasneje določili, katere izvajalce kulturnih pro-gramov lahko sofinancirajo iz občinskega proračuna. Na javni razpis se tako lahko prijavijo kulturna društva, druga društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, zveze kulturnih društev, zavodi, registri-rani za opravljanje kulturne dejavnosti, in posamezniki, ki imajo stalno prebivališče v občini Šenčur. Po novem mora-jo izvajalci, ki se prijavijo na razpis, izvajati kulturno de-javnost najmanj eno leto oziroma so se že predstavili na občinskih prireditvah. S. Š.

Ekskluzivno na Gorenjskem glasu 500 strani obsegajoča knjiga, ki govori o življenju "vihamika", ki ga je življenje premetavalo in utrdilo.

Zelo zanimiva knjiga za Gorenjce, saj se največ dogaja prav v naših krajih.

Prvi Slovenec, ki je bil dvakrat zaprt na Golem otoku.

Cena za bralce Gorenjskega glasa z 20% popustom samo

2 3 , 2 + poš-tnina

V I H A R N I K MABAZTOTJMCASA

Gorenjski Glas Za l/as beležimo čas

Na Trati jih jezi promet Civilna iniciativa na Trati opozarja, da je zaradi gradnje industrijske cone nastalo nemogoče prometno stanje, za ljudi moteče in nevarno.

DANICA ZAVRL ZLEBIR

Škofja Loka - Svetnik SDS Anton Peršin je predlagal, da bi pobudo civilne iniciative Trata uvrstili na dnevni red seje občinskega sveta, ki je bila pred prvonovembrskimi prazniki. Župan Igor Draks-ler je pojasnil, da je na se-stanku s predstavniki dvilne iniciative oktobra prišlo do dogovora, da v zvezi s tem ni nič novega in da razprava ne bi bila smiselna. Tudi svetni-ki so izglasovali, da se predla-gana dodatna točka ne uvrsti na dnevni red. Iz gradiva, ki so ga predložili, pa je razbra-ti, da gradnja industrijske cone na Trati povečuje pro-metne zagate v vasi s 45 hiša-mi in 120 prebivalci. Že pred gradnjo industrijske cone je bilo na tem območju veliko prometa, saj imajo tu sedež trije večji industrijski obrati, in le za Knauf Insulation pri-pelje do sto priklopnikov z vlačilci dnevno, da o osebnih avtomobilih zaposlenih v šti-rih izmenah ne govorijo, na-vajajo prebivalci Trate. Edini dostop v vas s Kidričeve ceste pa je prek železniškega pre-hoda, k i ga poleg vaščanov Trate uporabljajo tudi lastni-ki kmetijskih zemljišč iz okolice. V času prometnih konic tu prihaja do motenj pretočnosti. Odkar pa gradi-jo industrijsko cono, je pro-metna gneča še hujša. Vašča-

Cradnja industrijske cone je še povečala promet skozi vas Trata. /Foio:M.ticzo<m.n

ni so na pomanjkljivosti do-stopa v vas in na nerešen do-stop v industrijsko cono opo-zarjali že v času sprejemanja odloka o novi industrijski coni, vendar so jih na občini vselej zavrnili kot nergače in nezadovoljneže. Povečan je tudi promet skozi vas, tudi s težko mehanizacijo in grad-benimi stroji. Opozarjajo tudi na pomanjkljivo pro-metno signalizacijo. Za reši-tev prometnih zagat pa pred-lagajo, da se pospešijo aktiv-nosti za gradnjo podvoza proti Ljubljanski cesti, da se uredi prometna signalizacija v vasi, da na cesti med želez-

niškim prehodom in novim mostom čez Žabnico dobijo protihrupno zaščito, da se vas ohrani kot celota in se iz-vedejo ukrepi za zašfito pred vplivi prometa. Nekatere od-govore so člani civilne inicia-tive dobili na sestanku z žu-panom v začetku oktobra. Tako so slišali, da je promet težke gradbene mehanizaci-je skozi vas Trata prepove-dan, izvajalci pa so dolžni uporabljati dovozno cesto iz smeri vasi Meja. Na občini so se zavezali tudi k tistrezni ureditvi prometne signaliza-cije in obljubili izdelavo štu-dije za uvedbo ukrepov umi-

Večna zvestoba po rokovnjaško Lukovčani, ki so bili doslej brez svoje poročne dvorane, se bodo lahko poročali v prenovljenih prostorih Domačije Rus.

JASNA PAIADIN

Šentvid pri Lukovtci - Znana furmanska gostilna ob ne-kdanji glavni cestni povezavi med Ljubljano in Štajersko je z novim lastnikom v zadnjem letu dni začela dobivati lepšo podobo in nove vsebine.

"Zgornje prostore, ki so bili nekdaj stanovanjski, v zad-njem obdobju pa skoraj pov-sem zapuščeni, smo v zadnjih dveh mesecih temeljito pre-novili. Ohranili smo nekaj ori-ginalnega pohištva, prenovili tudi staro loušno peč, sicer pa dodali več starin in pohištva v baročnem stilu, ki pričara po-sebno vzdušje. Ker smo želeli storiti nekaj dobrega za celo občino in njene prebivalce, smo uredili poročno dvorano, galerijo za lokalne umetnike in sobo za slavnostne večerje manjših skupin," so povedali novi lastniki. Lukovška mati-čarja Janez Brnet in Ciril

Nova poročna dvorana bo prve ženine in neveste sprejela že novembra.

Smrkolj bosta mlade pare iz občine Lukovica odslej lahko poročala v domačem kraju, v baročni poročni dvorani, kate-ri - po besedah našelnika Upravne enote Domžale Branka Heferla, manjka le še kak državni simbol. Prvo jx>-roko bodo organizirali no-vembra,- mladoporočencem pa bo na voljo tudi posebna

rokovnjaška poroka, pri kateri bodo s kostumi in drugimi rekviziti sodelovali tudi loaja-ni.

V galeriji, namenjeni lokal-n im umetnikom, so že razsta-vili nekaj likovnih in rezbar-skih del, s katerimi se pred-stavljajo SUvo Cerar, Marcela Kopitar, Janez Jarc, Drago Jer-man, Jože Anžič in Meta Jarc.

ritve prometa. V zvezi s pro-metom v novo industrijsko cono župan zagotavlja, ^ se dostop z zahodne strani ne bo uporabljal dlje kot leto dni. Po odprtju glavnega podvoza iz industrijske cone proti Godešiču (gradbeno dovoljenje pričakujejo v tem mesecu) bodo dokončno re-šili tudi dovozno cesto do podjetja Knauf Insulation. Obstoječi nivojski prehod čez železniško progo na Tra-ti bo ukinjen, zgradili naj bi manjši podvoz za dvosmerni promet za osebne avtomobi-le, kolesarsko stezo in ploč-nik.

ŠENČUR

Gasilci oproščeni plačila komunalnega prispevka

Prostovoljno gasilsko druš-tvo Luže pridobiva gradbe-no dovoljenje v zvezi z nele-galno gradnjo, dozidavo in rekonstrukcijo dela gasil-skega doma v Lužah. Žu-pan občine Šenčur Miro Ko-želj je zato gasilsko društvo v celoti oprostil plačila ko-munalnega prispevka v viši-ni 1300 evrov, kar mu omo-goča občinski odlok o pro-gramu opremljanja zem-ljišč. Po njem ima namreč župan možnost oprostiti plačila komunalnega pri-spevka pravne osebe, ki se financirajo iz občinskega proračuna. "Gasilska druš-tva se v celoti financirajo iz občinskega proračuna, zato bi jim bilo nesmiselno obra-čunavati komunalni prispe-vek. Gre za prvi primer oprostitve plačila komunal-nega prispevka, za legaliza-cijo svojih objektov pa bodo sicer morali poskrbeti tudi gasilci v Vogljah in Hote-mažah, " je pojasnil župan. S. Š.

I simon.subic@g-^s.si

KRANJ

Pojasnilo

V zadnji številki Gorenjskega glasa smo poročali o kazen-skih ovadbah zoper odgovorne v gradbenem podjetju, ker naj bi kršili predpise o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. Takšen je epilog policijske preiskave de-lovne nezgode, v kateri se je petdesetletni delavec tega pod-jetja zaradi padca s strehe smrtno ponesrečil. O m e n j e n i prispevek z naslovom Ovadeni zaradi malomarnost i s m o pospremili s fotografijo, ki jo objavljamo tudi danes. Čeprav s m o pod njo jasno napisali, da gre zgolj za simbolično fo-tografi jo, so jo nekateri napačno tolmači l i , zato znova poudarjamo, da osebi na fotografiji in podjetje, v katerem sta zaposleni, niso nikakor povezani z opisano delovno nez-godo in kasnejšimi kazenskimi ovadbami. S. Š.

SVETI OŽBOLT

Prehitro vozil štirikolesnik

V nedeljo dopoldne se je na lokalni cesti Sveti Ožbolt-Sveta Barbara huje ponesrečila 44-letna Ljubljančanka, ki se je kot sopotnica peljala na štirikolesniku. Nekaj po n . uri je voznik štirikolesnika, 43-letni Ljubljančan, zaradi neprilagojene hi-trosti zapeljal desno z lokalne ceste in nato okoli 150 metrov po st rmem travniku, kjer s e j e štirikolesnik prevrnil. Pri tem je bila sopotnica, 44-letna Ljubljančanka, huje ranjena. S . S .

jESENICE

Vlomilec se je skrival v kleti

Jeseniški policisti so prejšnji teden prijeli 23-letnega Je-seničana, ki je vlomil v trgovino na Cesti maršala Tita. Za-sačiti so ga kar med "delom". Ko so tako policisti prispeli do trgovine, se je mlad i v lomi lec skril v kletne prostore. A možje postave so s službenim psom in v spremstvu odgo-vornega delavca pregledali vse prostore v trgovini ter tako odkrili tudi tatu. Privedli so ga na policijsko postajo, kjer so ga zaslišali, nato pa spustili na prostost.

KRANI

Ustrelil s svinčnikom

Kranjski kriminalisti bodo kazensko ovadili 33-letnega Kranj-čana, ki ga sumijo storitve kaznivih dejanj povzročitve lahke tele^sne poškodbe ter nedovoljene proizvodnje orožja ali ek-splozivov in prometa z njimi. Kranjčan naj bi se prek sve-tovnega spleta dokopal do načrta za izdelavo prikritega orožja, in sicer v obliki svinčnika. Na podlagi tega načrta m u je neznana oseba orožje tudi izdelala, osumljeni pa ga je shranil doma. Minul i petek je k sebi povabil 2j-letnega pri-jatelja, kateremu je želel orožje, v katerem je bil en naboj, pokazati. Pri tem se je "svinčnik" sprožil, tako da je prijatel-ja zadelo v levo podiaht in ga lažje ranilo.

ŠKOFJA LOKA

Ujeli le enega vlomilca

Loški policisti so v soboto zgodaj zjutraj prijeli 20-letnega osumljenca, ki naj bi z neznanim sostorilcem vlomil v av-tomehanično delavnico v Škofji Loki. Okoli i . ure je s po-močjo neznane osebe s silo odprl železna vhodna vrata delavnice, nato pa iz nje odnesel večjo količino različnega orodja, ročni dvigalki in dvestolitrski sod z nafto, kar sta zložila v kombi in se odpeljala proti Kranju. Z v lomom sta povzročila za pet tisoč evrov gmotne škode. Patrulja loške policije je kmalu po prejetem anonimnem obvestilu o v lomu njuno vozilo poskušala ustaviti z zvočnimi in svetlobnimi signali. Tedaj sta zapeljala na dovozno pot, skočila iz vozila in stekla v smeri Crenca. Policisti so 20-letnika po nekaj sto metrih ujeli, medtem ko je sostorilec pobegnil. S . Š .

Največ težav zaradi vetra v noči na minuli četrtek, ko je bil za severozahodni del Slovenije zaradi bojazni pred poplavami izdan rdeči alarm, je na Gorenjskem največ škode povzročil močan veter.

SIMON ŠUBIC, STOJAN SAJE

Lom pod Storžičem, Jezer-s k o • Agencija RS za okolje je za noč z 29 . na 30. oktober zaradi obilnih padavin izdala rdeči alarm za severozahod-n i de l Slovenije, k sreči pa deževje i n m o č a n veter na Gorenjskem nista povzročila hujših težav. Največ pregla-vic je povzročil veter, k i je ponekod dosegal hitrost se-demdeset kilometrov na uro. Druž in i Štamcar iz Loma je tako odneslo streho, na Je-zerskem pa so podrte smre-ke padle na dva objekta i n pretrgale električne kable.

M i n u l i četrtek je močan sunek vetra razkr i l streho dvostanovanjske hiše v L o m u 14. Polovico kovinske kr i t ine je z ostrešjem vred vrglo na tla in sosednje ob-jekte. Ker je bil na strehi tudi drog električne napeljave, je del vasi ostal brez elektrike. Delavci Elektro Gorenjska so postavili nov drog in popra-vili električno napeljavo, pri zasOnem pokrit ju strehe pa so pomagali gasilci iz Bistri-ce pri Tržiču in Loma ter do-mačini . Družino Štamcar in sorodbiike je 1. novembra obiskal tržiški ž u p a n Borut Sajovic, k i se je seznani l z

Družini Štamcar in sorodnikom v Lomu pod Storžičem je sunek vetra s stanovanjske hiše odnesel skorajda novo streho, /roto Tin« ooki

njihovo stisko. Lani so salo-nitno kr i t ino zamenjal i z novo, za kar odplačujejo po-sojilo, zavarovali pa so le pol objekta. Dogovorili so se, da bo občina dobila dovoljenje za hiter posek do dvajset ku-bičnih metrov lesa, ki ga bodo Štamcaijevi sami požagali i n pripravili za obnovo ostrešja.

Nekaj streh je veter delno odkril tudi na Jezerskem Ln v Bohinjski Bistrici, povsod pa

so pri "krpanju" lukenj po-magali domaf i gasilci. Na Je-zerskem so smreke padle na dva objekta, pr i t e m pa je pretrgalo tudi električne ka-ble, zato so nekater i odje-malc i za nekaj časa ostali brez električne energije. Za-radi močnega vetra so se v noči s srede na četrtek podr-la drevesa tudi na ceste na Korenskem sedlu, H r u š i d , v Bohinjski Bistrici, Javomi-

škem Rovtu, Gorjah in Rib-čevem Lazu. Podrta drevesa so požagali i n odstranili lo-kalni gasilci.

Nekaj preglavic so prebi-valcem povzročile tudi obil-ne padavine. Voda je zalila k letne prostore objektov v Kranjski Gor i , Gor jah, Bo-h in jsk i Bistrici i n v Skof l i Loki. Tamkajšnj i gasilci so jo prečrpali s potopnimi črpal-kami .

Voznike opozarjajo tudi "roke" Na gorenjski avtocesti v napačno smer zapelje zelo malo voznikov, k temu pa verjetno pripomorejo tudi opozorilne table Roka, ki so jih začeli postavljati pred dobrim letom.

SIMON ŠUBIC

Kranj - "Vožnje po avtocesti v nasprotni smer i na Go-ren jskem niso pogoste, so pa vsekakor zelo problema-t ične, saj lahko povzročijo nesreče s hudimi posledica-mi," pravi Boštjan O m e r z d , inšpektor za promet na Poli-cijski upravi Kranj . V zad-nj ih letih tako gorenjski poli-cisti ustavijo in kaznuje jo povprečno po enega takega voznika letno. Po novem je kazen za vožnjo v nasprotno smer tristo evrov i n pet ka-zenskih točk.

"O voznikih, k i na avtoce-sti pomotoma zapeljejo v na-pa too smer, smo sicer več-krat obveščeni, tja takoj poš-l jemo tudi policijske patru-lje, da upočasnijo promet in ustavijo kršitelja, a se največ-krat pr ipet i , da vozn ik že prej zapelje z avtoceste ali pa vozilo obrne v pravo smer," še pojasnjuje Omerze l . Po-dobno se je na avtocesti med predorom Karavanke i n iz-

vozom za Lesce v s m e r i Ljubljane zgodilo tudi prejš-nj i teden. Policisti so kasneje zaprosili Dars, naj preveri , ali so njihove nadzorne ka-mere zabeležile kršitev, a je niso.

"Ugotavljamo, da v napač-no smer ponavadi zapeljejo starejši vozniki , Id se tež je orientirajo oziroma jih zme-de nova prometna signaliza-cija na sicer znani cesti. T u j e voznike pa največkrat zavede neustrezno postavljena pro-metna signalizacija, pred-vsem ob gradbiščih, kjer se-daj za zagotovitev večje var-nosti postavljajo sredinske pregrade," je še povedal Omerzel.

Z Darsa so n a m sporočili, da obstaja več ukrepov za preprečitev vožnje v naspro-tno smer, od večjega poudar-ka na vožnj i po avtocesti v avtošolah in strožjih prever-janj psihof iz ičnih lastnosti starejših voznikov do različ-n i h tehničnih ukrepov, kot so ustrezna prometna signa-

Opozorilne table Roka je Dars postavil na najbolj kritične avtocestne priključke. / Foto: Kaja PogaJar

l izadja, sistemi za nadzor in vodenje prometa in video de-tekdja na uvozih na avtoce-sto, avtocesti i n v predorih.

Septembra lani so začeli na avtocestne uvoze postav-ljati tud i opozor i lne table Roka i n dodatne znake za prepovedan p romet v eno smer. Opozorilne table Roka ste zagotovo že opazil i , saj gre za velike fluorescentne

table, k i z veliko razprto dla-njo in besedo Stop opozarja-jo na nepravilno smer vož-nje. "Do konca januarja letos s m o z n j i m i opremi l i vse priključke i n avtocestna po-čivališča," so sporočili z Dar-sa. Če se bo pokazalo za po-trebno, se bodo odločili tudi za dodatae ukrepe - dodatno svetlobno s ignal izadjo i n m o ž n e fizične ovire.

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • mm^ • • • • • • • • : : : : : : : : • • • • j j ^ ^ j j «5 * * l # s« viltntt.stunovnik^g-^ds.si • • • • • • • # • • • • • • • • • • • •

Z biatlonci na Dachsteinu v b i a t l o n s k e m t a b o r u o p t i m i s t i č n o p r i č a k u j e j o z a č e t e k s e z o n e . N a j v i š j e c i l je i m a t a J a n e z M a r i č

i n T e j a G r e g o r i n .

MAJA BEKTONCELJ

R a m s a u - Na 2ačetek nove sezone se pripravl jajo tud i slovenski biatlonci. Pretekli četrtek so se predstavil i na avstrijskem ledeniku Dach-stein. Z n j imi smo se pogo-varjal i po dopoldanskem snežnem treningu, k i so ga opravili v m o č n e m vetru i n megli . Po t reningu na lede-n i k u pa so popoldne v dolini •imeli še trening na tekaških rolkah in v streljanju.

"S potekom priprav s e m zadovoljen. S n e ž n e m u tre-n i n g u na Dachste inu sicer n e dajem večjega poudarka. Ze lo kvaliteten trening se da opraviti tudi na rolkah. Raz-dalje v biatlonu so večinoma kratke, kar pomeni, da mora bit i trening zelo intenziven, hiter. Na Dachsteinu bi bilo to zaradi visoke nadmorske višine možno šele po nekaj dneh adaptacije," je povedal Uroš Velepec, trener moške ekipe, ki je s fanti v Ramsau ostal štiri dni in so bili druga-če kot dekleta med prazniki doma. Ta teden na tekaških rolkah trenirajo na Obertilli-achu. Pri m o š k i h se največ pričakuje od Janeza Mariča, k i se vrača po poškodbi kole-na. 'Težav n i m a m več, razum-ljivo pa je, da koleno ni takš-no kot pred poškodbo. Ci l j i so visoki, 20. , 25. mesta m i ne pomeni jo nič. Ž e h m si konstantne forme skozi celo-tao sezono z v r h u n c e m n a svetovnem prvenstvu. Testi-

Člani biatlonske A-reprezentance in strokovni kader spodaj (z leve) MKja Račečič, Andreja Mali, Teja Gregorin, Lili Drčar, Boštjan Lekan, Tomaž Šušteršič, zgoraj: Borut Nunar, Toma$ Kos, jože Mehie, Vasja Rupnik, Janez Marič, Klemen Bauer, Peter Doki, Uroš Velepec, Matej Oblak /Foto:Tina[>Dki

ranja s e m opravil dobro in sem optimist," je pojasnil bi-atlonec i z Stare Fužine. Slo-venija i m a na tekmah sveto-vnega pokala pravico nasto-piti s št ir imi tekmovalci. Po-leg Mar iča bodo to še Peter Doki , Vasja Rupnik in Jože , M e h l e N a Dachsteinu je po pri lagojenem programu tre-niral tudi K lemen Bauer, k i okreva po nesreči. V t e m ted-n u m u bodo iz rame odstrani-li vijak, nato bo odšel na reha-bilitacijo v toplice, ekipi pa se bo znova pridružil že v Skan-dinaviji. Ce ne bo snega kje v bližini, bodo v drugi polovid novembra tako fantje kot de-

kleta tam opravili zadnje pri-prave. Velepec Bauerja ra-čuna po novem letu, v štafeti morda že decembra.

Trener ženske reprezen-tance Tomaš Kos pa i m a v ekipi le tr i biatlonke: Tej o Gregor in , A n d r e j o M a l i i n mladinko Lili Drčar. Sloven-ske ženske štafete v prihaja-joči sezoni tako ne bo. "Za ekipo je to minus, za nas pa malce več počitka med sami-m i t e k m a m i . Bomo videli , kaj bo to pomenilo," je dejala Te ja Gregor in , dvakratna svetovna prvakinja v le tnem biat lonu. "Ta uspeh je že skoraj pozabljen. Glavni d l j i

so poz imi . Boljše rezultate pričakujem po novem letu in na svetovnem prvenstvu. Že-l i m si uvrstitev m e d petnaj-sterico," pravi tekmovalka iz Ihana, glede težav v strelja-n ju stoje pa dodaja: "V leže se preprosto u l e ž e m in kar vem, da bodo tarče padle. Ko pa pr idem do streljanja stoje, n isem prepričana vase in to je verjetno največja težava."

Časa za izboljšanje pri-pravljenosti, tako tekaške kot strelske, je še slab mesec. Prve tekme v novi biadonski sezoni bodo od 3. do 7. de-cembra v Oestersundu na Švedskem.

NORDIJSKA KOMBINACIJA

KRAN)

Berlot p r v a k , P l a z n i k tretji

Po tekmi v skokih prejšnjo nedeljo ter tekmovanju na rolkah minuli torek s m o dobili letošnjega poletnega državnega pr-vaka v nordijski kombinaciji. To je postal G a š p e r Ber lot (Ve-lenje), ki je v skokih osvojil peto mesto, v teku pa je bil naj-hitrejši. Drugo mesto in srebrno kolajno si je prislužil nje-gov klubski kolega Mar jan J e l e n k o (drugi v skokih in šesti v teku), bronasto pa Mat ic Plaznik (Triglav), ki je bil osmi v skokih in teku. Na četrto mesto se je uvrstil M a t e v ž Š p a r o -

v e c (Triglav), ki je bil sedmi v skokih in deseti v teku, na peto pa Mit ja Oranič (Tržič Trifix), ki je bil deveti v skokih in peti na teku. V . S .

ODBOJKA

BLED

Zmaga na Dunaju popotnica za Trento

Odbojkarji blejskega ACH Volleyja so minuli petek v srednje-evropski ligi gostovali na Dunaju in v derbiju kroga visoko z o : 3 ( -14 , - 21, - 23) premagali domačo ekipo Aon hot Volleys. Zmaga je našim prvakom vlila novih moči in zaupanja pred današnjo prvo tekmo v ligi prvakov, ko se bodo v Trentu ob 20 .30 pomerili s favoritom v naši skupini, ekipo odbojkarjev Trentino Volley. Prav tako pa je zmaga za blejske odbojkarje pomembna zato, ker jih že prihodnji torek, n . novembra, čaka prva tekma v ligi prvakov v domači dvorani. V. S.

ŠPORTNO PLEZANJE

MOSKVA

N a t a l i j a in K a t j a s k u p a j n a d r u g i s t o p n i č k i

Minul i konec tedna so se športni plezalci pomerili na final-ni tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Mo-skvi. Znova so se izkazali tudi naši, saj je aktualna evropska prvakinja, Škofjeločanka Nata l i j a C r o s osvojila drugo me-sto, ki ga je razdelila s sokrajanko Katjo V i d m a r , ki je bila na evropskem prvenstvu v Parizu peta. Zmagala je Avstrijka Kathar ina S a u r w e i n . Uspeh naše ekipe je s šestim mestom dopolnil Tržičan K lemen B e č a n , zmagal pa je Rus R u s t a m

C a l m a n o v . O b izvrstni formi naših se ljubitelji športnega plezanja že veselijo finala svetovnega pokala v težavnost-n e m plezanju, ki bo prihodnji konec tedna v Kranju. V . S .

ŠAH

KRANJ

12. rating turnir NLB Gorenjska in Kamnik

ŠK Stari Mayr Kranj vabi na dvanajsti rating turnir ciklusov N L B Gorenjska in Kamnik, ki bo danes, v torek, 4 . novem-bra s pričetkom ob 17. uri v klubskih prostorih. Prijavite se do 15 minut pred začetkom turnirja, zaželene so elektronske šahovske ure. Na zadnjem turnirju je s stoodstotnim izku-pičkom zmagal FM M a r k o Podvršnik (ŠK Stari Mayr Kranj), drugi je bil Z l a t k o jera j (ŠD Jesenice), tretji pa M a t e j Kerš ič

(ŠD Stari Mayr Kranj). Informacije: Matevž Mrak, telefon: 031/346-911, e-naslov: mrak.matevz@gmai l .com. O . O .

HOKEJ

JESENICE

J e s e n i č a n i n a o d m o r kot v o d i l n i

Minul i petek so hokejisti v ligi EBEL odigrali i8 . kolo. V Ti-voliju je Tilia Ol impi ja 5 4 : 2 premagala KAC, hokejisti Ac-ronija Jesenic pa so gostovali pri Linzu in po kazenskih stre-lih izgubili s 4 : 3. Kljub porazu Jeseničani ostajajo na vrhu lestvice s 2$ točkami, toliko pa jih imajo tudi Dunajčani. Ti-lia Olimpija je še vedno zadnja, vendar ima prav tako 13 točk kot predzadnji Innsbruck. Po odmoru bodo nove tekme v ligi EBEL spet prihodnji torek, 11. novembra, ko bodo igralci Acronija Jesenic doma gostili ekipo KAC-a iz Celovca, Tilia Ol impi ja pa bo gostovala pri VSV v Beljaku. V . S .

JESENICE

I z r e d n i o b č n i z b o r j e s e n i š k i h h o k e j i s t o v

Podpredsednik HK Acroni jesenice Mat jaž Skube je za ta če-trtek, 6. novembra, ob 12. uri sklical izredni občini zbor Ho-kejskega kluba Acroni Jesenice, Potekal bo v konferenčni dvo-rani Podmežaklo na Ledarski ulici 4 z eno samo točko dnev-nega reda. Tako naj bi najprej govorili o razrešitvi predsedni-ka kluba (kot je znano, je že pred časom odstopil Dimitrij Pi-ciga), podpredsednika kluba in članov upravnega odbora HK Acroni Jesenice ter nato imenovali nove vodilne v klubu. V. S .

G O R E N j S K I S E M A F O R

NOGOMET P r v a l iga T e l e k o m , 1 5 . k r o g : Interblock: Domžale o : o. Na lestvici vodi Maribor z 32 točkami, Domžaičani so na 6. mestu z 2 0 točkami. 2 . S N L , 1 3 . krog: Triglav Gorenjska : Ol impi ja Ljubljana o : 3. N a lestvici vodi Aluminij s 27 toč-kami, Triglav Gorenjska na 3. mestu ima 2 0 točk. 3 . S N L

- z a h o d : Roletk Dob : Jadran Dekani 2 : 2, Tinex Šenčur : To lmin 1 : o, Sava Kranj: Kamnik 1 : o , Kranj : Kalcer Vo-doterm i : 1. N a lestvici vodi Tinex Šenčur z 31 točkami, i . g o r e n j s k a l iga , 1 0 . krog: Kranjska Gora : Bled Hirter 3 : i , Bohinj : Polet 3 : 1 , Ve lesovo: Niko Železniki 2 : o, Alpina Ž i r i ; Šobec Lesce 1 : i , N a k l o : Visoko i : 1. Na lestvici s 25 točkami vodi ekipa Šobec Lesce. 2 . g o r e n j s k a l iga , 1 0 .

krog : Bitnje: Kondor i : 3, Preddvor: Mimovrste Jesenice 1 : 2, D L N : Britof 3 :3 , T r b o j e : Podbrezje 1 : 4 . Na letvici vodi ekipa Mimovrste Jesenice z 28 točkami. V . S .

KOŠARKA Liga UPC, 5. k rog : Luka Koper: TCG Mercator 89 : 7 0 , Za-gorje : Helios 53:73. Na lestvici vodi Krka z lo točkami , He-lios na 3. mestu ima 9 točk, TCG Mercator na 6. mestu pa 8 točk. Helios že danes ob 19. uri v Domžalah gosti Alpos Šentjur. 1 . B S K L mošk i , 5. krog: Šenčur CP KR: Rogaška 66

: 74, Branik M B : Triglav 6 9 : 82. na letvici vodi ekipa Par-kljev z 10 točkami, Triglav na 4. mestu ima 9 točk, Šenčur na 11. mestu pa 6 točk. 2. S K L - z a h o d , m o š k i , s- krog :

Splošna plovba : Tinex Medvode 8 4 : 7 0 , Krka m l a d i : Jese-nice 85 : 70, Stražišče : Radovljica 83 : 71. Na lestvici vodi ekipa Kolpa Črnomelj z 9 točkami, Tinex Medvode na 3. mestu in Jesenice na 4. mestu imajo po 9 točk, Radovljica na 5. mestu 8 točk, Stražišče na 9. mestu pa 6 točk. i . S K L

a ženske , 4 . krog: Merkur Celje : Odeja KED 78 : 56, ŽKK Konjice : Triglav 55 : 66, Rogaška : Domžale 4 0 : 82, Hi t Kranjska G o r a : AJM 6 8 : 7 0 . V. S .

HOKEJ D P , 1 4 . krog : Jesenice m l a d i : Triglav 6 : 4 (1 : o, 3 : 3, 2 : 1), MK Bled : Toja Ol impi ja 3 : 4 ( i : 1, 2 : 1 , o : 1, o : 1). Na lestvici vodi Medveščak s 37 točkami, drugi je Stavbar Maribor s 35 točkami, Triglav na tret jem mestu ima 29 točk. Ž e n s k a liga D E B L , 5. krog: Kitzbiihel : Merkur Tri-glav 4 : 5- V . S .

HOKEJ V DVORANI 1. floorbali l iga , 6 . krog : Ljubljana : Eirod 14 : 3, Inspor t : Polycom Brlog 1 : 4 , Žiri : Galaks 6 : 5, Borovnica : Idrija 1 0 : 0 , Zelenci Kranjska Gora : Bogojina 28 : 3. V . S .

KEGLJANJE Peti krog G o r e n j s k e razš ir jene lige: Plavž : Portorož 4 : 4 (3118:3113), lzola-2: KI Polet-2 3 :5 (3262:3297) , Jesenice-3 : Bela krajina 6,5 :1,5 (2993 : 2929), Železniki: Kranjska Gora 5 : 3 (3285:3273). Prvi Železniki, i o točk, 2. KI Polet-2, 7 točk, 4. Kranjska Gora, 6 točk, 6. Jesenice-3, 7. Ljubelj-3, oba po 4 točke , 8. Plavž, 3 točke, 9. Triglav-3,2 točki. M . F.

10

•••• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • : » : : : : : . . : ; : : K : : : : : . : : . . . . : : : : : : : : : : : : : : : :

vilma.sUinovnik@g-glas.si

GORENJSKI SEMAFOR

NAMIZNI TENIS

1 . C N T L , 1 . krog : Šenčur i : Vila Bella 3 : 7, Ladja Boh in j : O s m i n k a Jesenice 2 : 8, Škofja Loka i : Pizzeria Bazenček 2 : 8, Radiestezija Masel j - Erpo Sistemi 8 : 2 , Merkur -Kondor Godešič 7 : 3 ; 2 . C N T L , i . k rog : Škofja Loka 2 : Kri-že mladi 9 :1 , Prinsis : Stara Fužina 7 : 3, Dupl je : Jeseni-ce mladi 10 : o , Šenčur 2 : Kokrica 10 : o. V . S .

BALINANJE

S u p e r l iga , 1 4 . krog : Luka K o p e r : Hrast i 6 : 6 , Lokateks Trata : Kr im i 6 : 6, Dragomer G u t & P e t : Zar ja Balinček 8 : 14, Zabiče : Planina Kranj 11 : 12. Končni vrs tn i red p o

r e d n e m de lu : Krim 35, Lokateks Trata 33, Luka Koper 26, Zabiče 19, Zarja Balinček 19, Planina Kranj 15, Hrast 12, Dragomer G U T & P E T 9. Prve štiri ekipe bodo igrale v ligi za prvaka, preostale pa v ligi za obstanek. S . Š .

ODBOJKA

1. D O L R a d e n s k a C l a s s i c - m o š k i : Knauf Insulation je izgu-bil v N o v e m mestu s Krko s 3 : o (20, i8 , 22), malce nepri-čakovano pa je d o m a klonil tudi Astec Triglav. Ekipa Prva-čina je tekmo dobila 3 3 : 0 (21,21,18) . Calcit Kamnik se bo šele v sredo ob 19.30 v ŠD Kamnik pomeril s SIP Šempe-trom. Vodstvo je prevzel M O K Krka (12), ki ima 2 ročki več od ekipe Prvačina in 3 več od Astec Triglava. Calcit Kamnik je s tekmo manj na 7. mestu, Knauf Insulation pa ostaja na 8. mestu. i . D O L R a d e n s k a Nature l le - ž e n s k e : Samo dve odigrani tekmi v ženski 1. DOL, pa vendar najpomembne-je za navijače Calcit Kamnika - zmaga nad Luko Koper s 3 : o {18,19,14) in vsaj začasno drugo mesto z istim številom točk kot drugi novinec v 1. D O L - Aliansa. z . D O L ženske :

Jeseničanke so v derbiju lanskih prvoligašev v gosteh pre-magale Prevalje s 3 : i (14, - 22, 21, 23) in so na prvem me-sto povečale prednost pred drugcuvrščenim Ž O K Kočev-jem na 2 točki. Škofjeločanke šele v četrtek gostujejo v Šo-štanju, kjer se bosta med seboj pomerili ekipi, ki do sedaj še nista osvojili točke. 3. D O L z a h o d i ženske : Ž O K Triglav Kranj: Pizzeria Morena 3 : 2, Mladi Jesenice : Luka Koper mlade 3 : o, Solkan : Hol ida/ Autos Bled 1 : 3. V vodstvu ostaja ekipa Hol ida/ autos Bled (11), ki je ohranila točko na-skoka pred Eurokebel Nep tunom. Ž O K Triglav Kranj (8) ostaja na 3. mestu, takoj za njimi so odbojkarice Mladi Je-senice (5), še mesto nižje pa je Pizzeria Morena (4).

P o k a l S t o v e n i j e - Calcit Kamnik si je že na prvi t ekmi osmine finala Pokala Slovenije priigral skoraj neulovljivo prednost pred povratno tekmo, ki je na sporedu 19. no-vembra. Kamničani so zmagal i v Ravnah proti Fužinar Metalu 5 3 : 0 (12, 21, 20 ) . Tudi Astec Triglav ima po zma-gi v N o v e m mestu nad Krko s 3 : 1 (24, 20 , - 1 7 , 24) lepo prednost, m e d t e m ko so Škofjeločani v Mar iboru izgubili z visokih 3 : o ( i8 , 22, 23) in imajo le malo možnost i za napredovanje. Pri ženskah je sicer drugoligaška ekipa Je-senice-Bled doma s 3 :1 (22, - 1 8 , 1 5 , 20) ugnala prvoliga-ša M Z G Grosuplje, Calcit Kamnik pa je s 3 : o (14, 23, i o ) ugnal A C Prstec Ž O K Ptuj. Obe ekipi imata torej lepo pri-ložnost uvrstitve v četrtfinale. B . M .

m u j u j . c a F T E n j B H i G L H B . B I

Olimpiji derbi v Kranju Nedeljski drugoligaški nogometni derbi med Triglavom in Ol impijo so zaneslj ivo dobili gostje, številne navijače pa je navdušil še vedno odličen nekdanji kranjski reprezentant Miran Pavlin.

VILMA STANOVNIK

Kranj - Nedel jski derbi v 2. S N L je b i l tokrat v Kran ju , kar je bilo jasno že ob po^e-d u na do zadnjega kotička zapolnjeno parkirišče ob šta-d ionu i n z i m s k e m bazenu. Več kot 1 5 0 0 gledalcev se je zbralo n a tr ibuni i n ob njej, da b i si ogledali, kaj mlado domače moštvo Triglava Go-renjske lahko pokaže proti iz-kušeni ekipi O l impi je . Nav-dušenje domačih navijačev pa je že v 15. m inu t i zmanjšal gol Davoija Bubanje, k i je po ak-d j i M i rana Pavlina zadel gol rdečih v Triglavovih dresih. Toda varovanci domačega tre-nerja Braneta Pavlina se niso ustavili, zlasti v začetku dru-gega polčasa so čvrsto držali žogo. To vse pa n i pomagalo, saj je v 6 6 . minut i M i r a n Pav-l in iz prostega strela presene-til domačega vratarja Iztoka Likozarja, ki m u je žoga ne-rodno pristala za hrbtom. Z a končni rezultati o : 3 v korist gostov je poskrbel A g i m Ibra-imi, k i je izkoristil lep predor in podajo Mirana Pavlina. Ta je nekaj m i n u t pred koncem tekme ob glasnem aplavzu tako domačih kot Ol impi j in ih navijačev odšel na rezervno klop, nogometaši Triglava Gorenjske pa so se mora l i spri jaznit i s porazom ter še večjim zaostankom za vodil-n i m A l u m i n i j e m , k i i m a po nedeljski zmagi 4 : 3 nad Kr-šk im sedaj na prvem mestu 27 točk. N a drugem mestu je s 25 točkami O l impi ja , Tr i -

~ ' I r V v

1!> X •-

I r v

- I ' v t. . ' % I/ - T i f t ^

r

Luka Banič in Rok Dolžan sta se trudila preigrati obrambo zelenih, vendar se mreža Olimpije ni zatresla. /fKo iMOo"

glav pa ostaja na tretjem me-stu z 2 0 točkami. T ik za n j i m je z 19 točkami M u r a 05, ki je v nedeljo 5 3 : 1 premagala l i -var iz Ivančne Gorice, k i bo v z a d n j e m jesenskem kolu ta konec tedna gostil kranjske drugoligaše.

"Kljub derbiju smo tekmo igrali tako kot vse druge. Tru-dil i smo se z napadalno igro, toda dobili smo dva gola iz hi-trega protinapada. T u d i sod-n ik i so bili na strani Olimpije, vendar smo igral i po svojih

močeh, žal pa n a m ni uspelo zadeti gola. Vendar gledamo naprej i n u p a m o na zmago proti Livarju v Ivančni Gor id, saj si po jesenskem delu želi-m o ostati na tretjem mestu," je po tekmi povedal kapetan domač ih Rok Do lžan , tudi trener Brane Pavlin pa po tek-m i n i bil posebno slabe volje. "Ol impi ja je izkušena ekipa i n iz pol priložnosti so znali doseči gole, m i pa pač ne. Ve-sel sem, da se je na tr ibunah zbralo tol iko navijačev, ven-

dar pa m i je hkrat i žal, da ig-ralci takšnega vzdušja niso vajeni in so tudi zato naredili nekaj tehničn ih napak," je povedal trener Brane Pavlin, za katerega je bila tekma tudi bratski obračun z M i r a n o m , nekdan j im reprezentantom, sedaj pa prv im adutom Ol im-pi je. "Čest i tam M i r a n u , vsi pač vemo, da igra O l i m p i j e sloni na n jem," je na vpraša-n je o bratovi igri in njegovi z m a g i še dodal izkušeni tre-ner Brane Pavlin.

Vaterpolisti začenjajo novo sezono Medtem ko so Koprčani že začeli novo sezono, pa se j im bodo te dni pridružile tudi druge slovenske vaterpolske ekipe.

JOŽE MARINČEK

Kranj - Z drug im v ikendom v novembru se bo uradno tudi začela nova tekmovalna se-zona za vaterpoliste Sloveni-je. Tako bodo to soboto in ne-deljo kadeti (U16) v pokr i tem ol impi jskem bazenu v šport-n e m cent ru Kranja odigral i pokalno tekmovanje. Prijavi-lo se je šest moštev, i n sicer Slovan Ol impi ja , Rokava Ko-per, Branik, k i bodo predtek-movanje po sistemu vsak z vsakim igrali v skupini A , ter Triglav, K a m n i k i n Kokra, k i bodo igrali predtekmovanje v skupini B. Nato bodo prvi iz skupine A i n drugi iz skupi-ne B ter drugi iz skupine A in prvi i z skupine B igral i polfinale, poraženca polfina-la bosta nato igrala za tretje

mesto, zmagovalca pa za na-slov pokalnega prvaka.

Ž e v pr ihodnjem v ikendu (nedelja) pa bo Kranj gostil t u d i mlad inska moštva, k i bodo tako kot v pretekli sezo-ni državno prvenstvo odigra-li po sistemu vsak z vsakim na treh turnir j ih. Na vsakem turn i r ju bo vsako moštvo od-igralo po dve tekmi . V mla -d i n s k e m d r ž a v n e m prven-stvu nastopa šest moštev, i n sicer Tr iglav Kranj , Slovan O l i m p i j a Ljubl jana, Bran ik Mari lx)r , Rokava Koper, Ž u -stema Koper i n Kokra Kranj. Naslov prvaka brani kranjski Triglav.

V soboto, 22 . novembra , pa se bo začelo tudi državno prvenstvo za člane v p r v e m delu, v katerem nastopa pet moštev, i n sicer Slovan Ljub-

ljana, Kokra Kranj, Žus tema Koper, Pozejdon Celje in P N Trieste Trst . D o 21. marca bodo odigral i deset krogov, prva dva pa se bosta nato uvr-stila v d r u g i del državnega prvenstva, k i se bo začel v mesecu apr i lu , v n j e m pa bodo nastopi l i vsi tr i je , k i bodo sodelovali v Ugi A lpe Adria (Triglav Kranj, Slovan Ol impi ja Ljubljana i n Branik Maribor) , priključil pa še bo še Rokava Koper, k i bo do 4 . apri la 2 0 0 9 sodeloval v Ja-dranski ligi.

V l igi Alpe Adria, k i se bo začela v t re t jem tednu no-vembra (prvi krog se bo igral 12. al i 15. novembra, nekate-ri k lub i igrajo tudi v evrop-skih pokalih), pa bo nastopa-lo devet moštev. Po t i i priha-jajo iz Slovenije (Tr iglav

Kranj , Slovan Ol impi ja Ljub-ljana, Branik Mar ibor) i n i z Hrvaške (Opati ja 1981, Pri-m o r j e Reka, Zagreb), po dve iz Avstrije ( A S W W i e n z Du-na ja , W B C T i r o l i z I n n s -brucka) in eno iz Madžarske ( U T E iz Budimpešte) . Re-den ligaški del se bo igral do 25. marca 2 0 0 9 , nato pa sle-di še finale šestih najboljših v l igi, k i pa bo na sporedu 2., 4 . i n 5. aprila 2 0 0 9 . Naslov prvaka brani U T E iz Budim-pešte, v lanski sezoni pa je b i l od slovenskih klubov na j -

bol je uvrščen kran jsk i T r i -glav, k i je bil tret j i za U T E i n Opati jo 1981.

Seveda pa b o skozi celotno sezono, k i se bo končala v mesecu juni ju, potekalo tud i tekmovanje v d ržavnem pr-venstvu mlajš ih kategorij.

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • « « M • • • • • • • • • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • iHlma.stanomik@g-gfas.si 11

Deskarji smo močna ekipa Po zaslugi Polone Zupan, Dejana Koširja in Roka Flandra so slovenski deskarji postali prepoznavni, kot pravi eden mladih upov Jernej Demšar, pa so sedaj tudi močna ekipa.

VILMA STANOVNIK

Škofja Loka - D e s k ^ i v pa-ralelnih disciplinah so letoš-njo sezono začeli s tekmo v dvorani v Nizozemskem Landgraafu, v paralelnem slalomu pa so naši reprezen-tanti dokazali, da so se z no-v i m trenerjem Cil lesom )acquetom na zimo dobro pripravili. S četrtim mestom se je izkazal naš najboljši de-skar Rok Fiander, na 23. me-sto pa se je uvrstil 24-letni Jernej Demšar iz Loga nad Škofjo Loko, k i pa si je v le-tošnji sezoni, k i se bo nada-ljevala sredi decembra, zadal še višje cilje. Zato je tudi zadnji teden na pripravah v Soldnu trdo treniral, o njego-vi športni poti in načrtih pa sva se pogovarjala ob nekaj prostih prazničnih urah.

Kdo te je "zastrupil" s sne-gom, z deskanjem?

"Prav gotovo.ati, ki me je že z dvema letoma postavil na smuči. Rad sem imel sneg, vseeno pa sem se v šol-skih klopeh najprej spogle-doval s košarko. Vendar je kasneje zmagala ljubezen do smučanja in vpisal sem se v loški smučarski klub Alpeto-ur ter začel nastopati tudi na prvih tekmah. Toda, takoj ko nisem bil na klubskih tre-ningih, sem stopil na desko. Ati, bratranec Tomaž, pa tudi najboljši prijatelji so vedno več deskali in bili smo že kar prijetna ekipa. V okvi-ru Alpetourja so ustanovili deskarski klub, v n jem so bili vsi moji najboljši prijate-lji in ni več šlo drugače, kot da sem se tudi jaz omočil, da se bom raje posvetil deska-nju."

Kdaj pa ste šli loški fantje na prve tekme?

"Veliko smo bili na Sta-rem vrhu, kjer smo ugotovi-li, da smo pač tam postali najboljši in da je čas, da gre-mo na kakšno tekmo. Tako se je začelo. Najprej posa-mezne tekme, nato vedno več tekem doma in v tujini."

So prijatelji tudi VTtiajali? "Na tekmah ne, so pa vsi

nekako ostali povezani z de-skanjem. Ustanovili smo klub Sportpoint, v okviru kluba imamo šolo deskanja in večina jih je učiteljev de-skanja."

Uspeh pomeni nov cilj

Kako si napredoval? "Po osnovni šoli sem se

vpisal na škofjeloško športno gimnazijo, saj sem imel vizi-jo, da nekoč v tem športu tudi uspem. Že kot mulci smo občudovali vožnje Polone Zupan, nato Dejana Koširja in videl sem, da to ni nemogoče. Prišli so dobri re-zultati na FIS tekmah, nato na tekmah evropskega poka-la in želel sem si nastopiti tudi v svetovnem pokalu. Dodaten pogum in dokaz, da lahko uspem, je bila zma-ga na državnem prvenstvu. Sem namreč takšen, da ved-no pozitivno razmišljam, da si ob tem, ko nekaj dosežem, zastavim nov cilj."

Cilj deskarjev je navadno uvrstitev v finale, med šest-najst najboljših?

"Doslej se m i je v sveto-vnem pokalu na nekaj tek-mah že uspelo uvrstiti v fina-le, letos se bom tmdil, da bo to č im pogosteje. Na prvi tekmi sem bil že blizu, imel pa sem nekaj smole. Vendar sem prepričan, da sem tega sposoben. Žel im se uvrstiti tudi v ekipo za svetovno pr-

)ernej Demšar si na tekmah svetovnega pokala želi posegati po finalu, nato pa tudi po stopničkah.

venstvo, kar pa ne bo lahko, saj smo Slovenci postali močno moštvo."

Kako pomembna je opre-ma?

"Šport, tudi deskanje, je tako napredovalo, da brez dobre opreme ni možnosti za uspeh. Sodelujem z An-drejem Čemetom, ki dela deske, in z n j im i sem zelo zadovoljen. Vendar pa je te-žava, ker si moraš deske pri-skrbeti sam, jih seveda tudi sam plačati, na sezono pa so štiri minimalno, saj se tudi najboljše hitro obrabijo."

Kriza v blagajni SZS tudi za deskarje

Je zate sezona draga ali ima-te deskarji še pomoč domače Smučarske zveze?

Jernej na snežni deski uživa pri zavijanju, željo po skakanju pa izživi na morju pri kajtanju.

"Prve sezone, ko smo se deskarji prebijali proti vrhu, je bila pomoč naše krovne organizacije majhna, nato pa vsako leto večja in lani smo imeli plačane vse stro-ške, razen opreme. Kriza v blagajni zveze pa je pred le-tošnjo sezono precej težav prinesla tudi nam, saj smo si morali tako poti na treninge in tekme kot bivanje začeti plačevati sami. Edina pozi-tivna sprememba je nov tre-ner, izkušeni Švicar Gilles Jacquet, ki nam ga plača zve-za. Seveda še vedno sami plačujemo tudi opremo."

Kako zmoreš te stroške? "Ker redno študiram in

sem letos absolvent na Fa-kulteti za organizacijske vede, kaj prida sam ne mo-rem prispevati. Tako mi po-magajo starši, iščem pa tudi sponzorje."

Za deskarje niso redke po-škodbe. Kako je s teboj?

"Največ težav do sedaj sem imel s hrbtom. Vendar se s tem ubada veliko de-skarjev. Zato sem zadnje čase delal veliko vaj in upam, da bo težav manj."

Veliko deskarskih navdušen-cev SI želi skokov, navdušu-jejo se za prosti slog. Te ni-koli ne prime?

"Seveda sem tudi jaz po-skušal skakati, toda hitro sem staknil poškodbo in ugotovil sem, da ob resnem treningu ni mogoče združe-vati obojega. Še vedno naj-bolj uživam pri zavijanju. Da pa si potešim željo po pro-stem slogu, pa se izživim pri kajtanju."

GIBAJTE SE Z NAMI MIROSLAV BRACO CVJETIČANIN

Da nas ne bi zeblo

Zunanje temperature so ko-lesaijem še naklonjene, vendar ne bo odveč, če vam napišem nekaj nasvetov, še preden se spustijo pod deset stopinj čez ves dan.

Nekoč so priporočali, da si pred vožnjo v mrzlem vremenu oblečete več plasti oblačil, da jih potem med vožnjo lahko kaj sle-čete. če sonce pgrge ozraije, če se W začnete "pregrevati" ali pa če greste &2 kak dolg} klanec. Da-nes pri modemih, sodobnih ma-terialih je to make drugače. Če boste kdaj posedali kolesarja, ki

je že kaj prebral ali poslušal na to temo, boste kaj kmalu opazi-li, da na sebi nima več kosov ob-lačil kot pa v toplgših dnevih. Seveda ima oblečeno vse z dolgi-mi rokavi, vendar število kosov oblačil ostane skoraj enako.

Tekstilna industrija v kolesar-stvu dosega svoj pravi razmah. Sintetični materiali, kot so poli-propUen, poliester in lycra, so po dolgoletnih testiranjih postali

ja čim bolje piha čez giapo, na-stane problem. Rešimo ga tako, da si na gJavo, preden si nataknemo čelado, nadenemo "podkapo", "podčelado" prav-zaprav, posebno kolesarsko kapo, ki se tesno prilega gfavi in

je zelo tanka. Smučarska kapa odpade, ker boste težko čez njo spavili čelado. Prav tako boste imdi težave s kapo, ki vam jo je za miklavža spletla babica. Te posebne kolesarske kape so iz goretexa ali lycre in jih ne prepi-ha noben veter. Pod tako kapo se ne boste pretirano znojili pa tudi, kar je najpomembngše, ne bo vas zeblo in zaradi svoje tan-kosti vas ne bo ovirala pri vož-nji. Naivni trakovi, ki vam prekrijgo le ušesa in čelo, so tudi prit}\emi, vendar dajgo ndago-den občutek v predelu lasišča. Obstaja tudi posebna kapa, ki

jo internacionalno imenujejo tudi balaklava, ne haklava, da ne bo pomote. To je taka kapa, fci vam pokrije tudi vrat, brado

vodilni materiali v kolesarski korekciji. Najbo^e od vs^ pri tg sintetiki je to, da diha! Po do-mače pov^no - vso vJogo, ki jo vpije iz telesa, hitro prenese na zunanjo stran tkanine, kjer hi-tro izhlapi in s tem prepreči pre-mraženost ali pregrevanje.

Pomemben nasvet, katerega se je vredno zapomniti, se ^asi: za kolesaijenje v mrzlem vre-menu se obledte tako, da vas bo na začetku nekoliko mrazilo, vam bo hladno, ker se bo vaše telo c^do že po nekaj vrtljajih pedal! Kotesaijerije se priporoča do nič stopinj Celzija. Pod le-diščem se raje držite doma in toplega zapečka.

Glava

Na kolesu je hladno, če se temperatura spusti pod deset stopinj. Nekako pri sedmih sto-pinjah je kolesaijenje samo s čelado na g/avt že prehladno. Torg, čelado rwsimo tudi pozi-mi. Ker pa so vse čelade zelo poletno nargene. kar pomeni, da so vse tako zračne, da nam

in le oči, nos in usta vam kuka-jo izpod čelade. Take kape pri-poročam pri temperaturah od plus pet do nič stopinj.

Dlani

So prav tako "kritična" kde-saijeva točka pri kolesaijenju v mrazu. Če nas zebe v dlani in s tem v prste, imamo tako kot pri nogah občutek, da nas zebe po celem telesu. Priporočam na-kup dvojih rokavic z dolgimi pr-sti. Ene za temperaturo okoli desetih stopinjplusa in druge, še toplgše pod petimi stopinjami. Vse rokavice naj bodo izdelane iz omenjenih materialov in naj bodo na dlanskem delu prevle-čene z materialom, ki prepreču-

jejo drsenje po krmilu. Za tiste, ki se vozite tudi pri temperatu-rah pod lediščem, pa so dobro-došli palčniki, rokavice na en prst po domače, ki so ponavadi še toplgše.

V prihodnji številki bomo nadaljevali z oblačili nog, sto-pal, zgornjim in spodnjim de-lom telesa...

Jutri se vidimo na spinningu v športnem centru Vogu v Spodnji Besnici ob 20.30!

1 2 NASVETI mfo@g-^s.si

Ič MOJ P O G L E D DAMJANA ŠMID

Ko eksplodira otrok... (4) Značilnosti otrok, ki vpli-

vajo na to, kako se otrok odzi-va v nekem okolju, so poveza-ne z reševanjem problemov, z obvladovanjem novih situa-cij, z opažanjem ter presojo. Vse to in še marsikaj spada k zrelosti, ki jo otrok pridobiva z leti. Posledice nezrelosti so: pogosta jeza (otrok ne obvla-da situacije, ampak situacija njega), upiranje odraslim, nizek prag za jhistracije, ne-prožno mišljenje (črno-bela slika), vztrajanje pri neprila-godljivem vedenju kljub ne-prijetnim posledicam. Ko si predstavljamo otroka z vsemi temi značilnostmi, ki ga iz dneva v dan spravljajo v teža-ve in mu prinašajo dodatne kazni v situaciji, ki od njega zahteva razumski in hiter odziv, je popolnoma nelogič-no, da bi to zmogel. To je tako, kot te bi od levičarja za-htevali, na j piše z desno roko. Saj se bo potrudil, potem pa bo obupal in spet pisal z levo roko. Čeprav je nagrada za lepo vedenje pogosto zelo mamljiva, je otroci s takšni-mi težavami ne morejo dose-či. Nobene pametne razlage ni, zakaj bi otrok iz dneva v

dan počd nekaj, kar mu pri-naša samo Škodo. Potreba po pozornosti zbledi oh slabi ko-munikaciji in načetih odno-sih, kijih prinaša neprilago-jeno vedenje. Škoda je, ker premalo razmišljamo o tem, kako prekiniti takšen zača-ran krog vedenja in otroka usposobiti za primemo vede-nje. Preveč se ukvarjamo samo s tem, kar nas moti. Zavedati bi se morali, da pri-lagodljivo vedenje ni nekaj sa-moumevnega in da se po tem zelo razlikujemo tudi odrasli. Bolj kot smo sami prilagodlji-vi novim situacijam, težje ra-zumemo ljudi, ki tega ne zmorejo. Pri njih enostavno pride do blokad in ne morejo naprej. Če jih potiskamo na-prej, nismo storili nič korist-nega. To je podobno, kot bi otroka, ki še ne zna hoditi, postavili na tla in ga vlekli za roke naprej samo, da bi ho-dil. Če pa otroku, ki še ne ob-vlada hoje, damo svoj čas, ga razumemo in mu damo čim več pogojev, da se bo hoje na-učil (da preko različnega banja trenira mišice, ki so po-trebne za hojo), bo rezultat vsekakor boljši.

Prisluhnite nam -polepšali vam bomo dan.

91.0 MHz

TU ISTICNI

uiuiw.potepuh.com

Gladež žene na vodo G l a d e ž uporabljamo za odvajanje vode, saj deluje diuretično. Ampak pozor, njegova učinkovitost z dnevi postopoma izginja. Takrat gladežvo kuro vsaj za teden dni prekinemo. Ko po tem času spet nadaljujemo s čajem, se izločanje spet okrepi.

PAVLA KUNER

Jesen, še bolje pozna je-sen, je čas, ko nabiramo zdravilne jesenske plodove i n čas, ko kopljemo pod-zemne dele zdravilnih ras-tlin. Izkopljimo danes kore-nino navadnega gladeža (Ononis spinosa). Slednja je trda, najprej osladnega, nato pa zoprnega, žgočega okusa. Izkopl j imo samo dolge, več let stare korenike. Razkoljimo j ih po dolžini in posušimo v sušilniku ali v pečici pri 4 0 stopinjah Cel-zija. Pri kopanju korenin bodimo pozorni, da nas ne rani giadeževo trnje.

Kmetje se jezijo, zeliščarji veselijo

Bodež, gladuško ali rabuš, kot gladežu ponekod pravi-jo, je polgnničasta rastlina, k i se pri nas pogosto pojav-lja. Kmetje se nanj jezijo, saj ga je težko iztrebiti, ljubite-l j i zdravilnih zelišč pa se nad nj im prav nič ne prito-žujemo. Poleg tega, da je zdravju koristna rastlina, je tudi zelo lep. Njegovi rožni cvetovi so pravi božji dar na pustih in suhih prisojnih pobočjih, pašnikih in kam-nitih poteh, kjer se najpogo-steje pojavlja.

Krajši čas delovanja

Ko imamo posušene in drobno zrezane korenine en-krat pri roki, moramo vedeti, pri katerih težavah nam bodo stale ob strani. Če ste pozabili, bomo s skupnimi

CIadež je čudovita rožica

močmi obnovili znanje. Kot smo zapisali že v uvodu, čaj iz korenin žene na vodo in je zato dobrodošel za odvajanje vode pri vnetju in obolenju sečnih poti in mehurja ter za izpiranje sečil ob ledvičnem pesku in kamnih. A strokov-njaki so ugotovili, da glade-žev čaj le nekaj časa intenziv-no deluje pri izločanju vode, potem pa se njegov učinek zmanjša. Zdravljenje s ča-jem moramo za kakšen te-den prekiniti, nato spet lah-ko začnemo z uživanjem čaja - in izločanje se bo spet okrepilo. Med vsakim izpira-njem ledvic in sečil je treba popiti zadostno količino te-kočine in s tem nadomestiti izgubljeno. Gladež je ena od

sestavin tako imenovanega urološkega čaja ter mnogih diuretičnih čajnih mešanic, kd jih dobimo v lekarnah. Še bolj kot samostojni gladežev čaj, se priporoča v čajnih me-šanicah.

Koristen za bronhije

V l judskem zdravilstvu prisegajo na čaj iz gladeževih korenin tudi v pr imem rev-matičnih težav in težav pri putiki. Omenjeni čaj naj bi tudi čistil kri, spodbujal delo-vanje jeter, uravnaval pre-snovo, pomagal pri ledvičnih boleznih in oteklih nogah. Poživlja tudi prebavne žleze, da bolje izločajo prebavne so-kove. Ugoden vpliv ima na

bronhije, da močneje izloča-jo sluz in se katarji hitreje pozdravijo.

CIadežev čajni napitek

Za čaj v obliki prevretka vzamemo zvrhano žlico zre-zanih ali zdrobljenih kore-nin, ki jih prelijemo s pol li-tra hladne vode in namaka-mo eno uro (Simon Ašič je svetoval, da jih namakamo osem ur, najbolje čez noč), nato čaj kuhamo pet minut in ohladimo. Precedimo in pijemo po eno skodelico dva do trikrat na dan med obro-ki. Nekateri svetujejo čajni napitek v obliki poparka: dve čajni žlički zmletih korenin prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati trideset minut in precedimo.

"Sečna" čajna mešanica

Stiški dohtar je pri težavah s sečem priporočal čajno me-šanico iz treh delov gladeža in po enega dela brinovih ja-god, peteršiljevega korena in njivske preslice. Dve žlički mešanice poparimo s pol li-tra vrele vode in popijemo po tri skodelice na dan.

Pozor

Pripravkom iz navadnega gladeža se je priporočljivo ogniti pri edemih oziroma zastoju vode zaradi oslabele-ga delovanja srca in ledvic. Pri kroničnem ledvičnem obolenju se lahko uživa le pod nadzorom zdravnika. Nosečnice in doječe matere naj ga ne uživajo.

"Guncanje afen" 69 v R A K O V I H K L E Š Č A H

MARJEIA SMOLNIKAR

Zdrav Hovek ima tisoč raz-ličnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Petek, 13. julija

Vsekakor sem od Jrizeija od-šla brez dlake na glovi. /n bila sama s seboj nadvse zadovoljna.

O dogodkih, povezanih z mojo novo frizuro ali, bolje re-čeno, z mojim novim videzom, bi lahko napisala roman. A, se bom, vsaj za zdaj, omgila le na dva dogodka (in si prived-la kratek preskok v prihod-nost).

Prvi (omembe vreden) dogo-dek se mi je dogodil že kar prvi

dan, kar je pravzaprav danes. Je vroč petkov popoldan in z Andrejem se peljeva proti Kol-pi, kjer nameravava taboriti konec tedna. Se pravi, zunaj je petintrideset stopinj v senci, v avtu pa nimava klime (in je niti ne želiva imeti). Hladiva se tako, da spustiva stekla na vseh štirih vratih. Ker je od zad-nje kemoterapije minilo komaj dobrih štiriindvajset ur, si za vsak primer, da se, recimo, po nepotrebnem ne prehladim, zavarujem ušesa. Ker nimam pri roki nič bolj primernega od toaletnega papirja, si ušesa za-mašim pač s toaletnim papir-

jem. Bolj za šalo kot zares obli-kujem dva dolga zvitka in si z

njima zamašim ušesa. Po^-dam se v ogledalo in se ne mo-rem odločiti, ali sem bolj podo-bna umišljenemu Vesoljcu ali bolniku v umobolnici. Nekaj časa "guncam ajhe" (in An-drg se mi od srca smgi), potem pa na svojo nenavadno podobo pozabim.

Z Andrgem se voziva in vo-z i l« in voziva in nimava poj-ma, kje svo. Po dobri uri vožnje po makadamski cesti pririneva iz gozda in "padeva" nazaj p civilizacijo. Nasproti nama pri-haja gruča ljudi; tri odrasle ženske in šest ali sedem razpo-sajenih otročičkov, starih med dvema in petimi leti, ki se očit-no vračajo s kopanja. Andrej

ustavi in gospe vpraša, kje sva, medtem pa jaz ogovorim pun-čko, staro kve^emu leto in pol. Deklica zakriči, kot da jo ogo-varja velika prikazen, in se skrije za mamo. Kot bi mignil, poiščgo vamo zavede t id i dru-gi otroci, njihove mamice pa so tako zmedene, da tudi same komaj vedo, od kod prihajajo in kam gredo. Veijeli ali ne, zme-de ni povzročil nihče drug, kot moj videz, se pravi jaz, s svojo obrito giapo in z anteno v vso-kem ušesu. Ne da bi natanko zvedela, kje sva in kam naj za-vijeva, da prideva do urejenega kopališča in kampa ob Kolpi, se z Andrejem odpeljeva naprg, tako rekoč za nosom, skupina

mamic in otrok, skritih za nji-mi, pa še kar stoji ob robu ceste in naju spremlja z očmi, dokler ne zgineva za ovinek.

"Zakaj, hudiča, me nisi spomnil na antene v ušesih, a,"

jezno očitam Andreju. "Sama sem čisto pozabila, kakšna sem videti."

"Niti pomislil nisem, da se te utegnejo ljudje ustrašiti. Razen tega, pa sploh nisi nič posebne-ga, " se Andrg bolj zagovori kot ne. Ko se tako refeo^ do scAz na-smqiva "incidentu", pa si ušes-ne zamaške vendarle odstra-nim. Tako, za vsak primer, da se me otroci in dame le ne ustrašijo preveč.

(Se nadaljuje.)

RADOSTI ŽIVLJENJA 13

Še več marmelad BORIS BERGANT

Čebulna marmelada

Potrebujemo: 4 velike rdeče čebule, 5 žlic oljčnega olja, j dl rdečega vina, 3 žlice vinsluga kisa, 5 žlic sladkorja, ščep soli in sveže mlet poper.

Čebulo olupite in narežite na kocldce. V posodi segrejte oljčno olje, nanj stresite če-bulo, jo potresite s soljo in jo na majhnem ognju počasi pražite 15 minut. Dodajte sladkor in malo popra ter pražite še 15 minut. Čebulo stresite v kožico, jo zalijte z vinom in kisom, pokrijte in dušite eno uro. Marmeladi odstranite peno in jo takoj nalijte v čiste kozarce. Kozar-ce zaprite s primernimi po-krovdd, jih pokrijte z odejo in pustite, da se ohladijo.

Takšna marmelada je od-lična na kruhu, Francozi pa jo najraje ponudijo kot prilo-go k pečenemu mesu.

Džem iz buč in jabolk

Potrebujemo: 50 dag kislih jabolk, 50 dag muškatne buče, sveže stisnjen sok ene limone, 60 dag sladkotja, 1 vrečko ždi-na za marmelade, 1 strok va-nilije in pol žličke mletega ci-meta.

Jabolka in bučo olupite, odstranite pečke, narežite na majhne kocke in stresite v primemo kožico. Dodajte li-monin sok, sladkor, želin, strok vanilije in cimet. Vse skupaj premešajte ter pusti-te stati dve do tri ure. Bučno-jabolčno zmes med meša-njem zavrite, jo kuhajte 5 minut , odstranite peno ter

vanilijo in marmelado takoj nalijte v čiste kozarce. Kozar-ce zaprite s primernimi po-krovčki, jih pokrijte z odejo in pustite, da se ohladijo.

Marmelada iz suhih sliv

Potrebujemo: 1 kg izkoSčiče-nih suhih sliv in 80 dag slad-koija.

Slive stresite v posodo in jih prelijte z veliko vrele vode ter pustite namakati, dokler se voda ne ohladi. Ohlajene slive odcedite in jih grobo na-režite. Narezane stresite v po-sodo, dodajte sladkor, zavrite in kuhajte 20 minut. Marme-ladi odstranite peno in jo ta-koj nalijte v čiste kozarce. Ko-zarce zaprite s pr imernimi pokrovčki, j ih pokrijte z odejo in pustite, da se ohladijo.

Jabolčni džem z ingverjem

Potrebujemo: 1,2 kg jabolk, sveže stisnjen sok ene limone, 10 dagsv^ga ingvetja, 1 žlič-ko mletega cimeta in 80 dag sladkotja.

Jabolka olupite, j im od-stranite peščišče in jih nare-žite na kocke. Stresite j ih v posodo, jih takoj pokapljajte z l imonin im sokom in do-dajte sladkor, sesekljan ing-ver ter cimet. Prilijte 2 dl vode, zavrite in kuhajte 10 minut. Marmeladi odstrani-te peno in jo takoj nalijte v či-ste kozarce. Kozarce zaprite s primernimi pokrovčki, j ih pokrijte z odejo in pustite, da se ohladijo.

Mangova marmelada

Potrebujemo: 1,5 kg manga in 80 dag sladkotja.

Mango olupite, meso po-režite iz koščice in ga zmelji-

te v električnem mešalniku. Zmlet mango stresite v koži-co, dodajte sladkor, zavrite in kuhajte 15 minut Marme-ladi odstranite peno in jo ta-koj nalijte v čiste kozarce. Kozarce zaprite s primerni-mi pokrovčki, jih pokrijte z odejo in pustite, da se ohla-dijo.

Žele zelenih paradižnikov

Potrebujemo: 1,5 kg zelenih paradižnikov, 2 dl naravnega jabolčnega soka in 80 dag sladkorja.

Paradižnike dobro operite in jih narežite na krhlje. Stresite jih v lonec, zalijte s 4 dl vode zavrite in kuhajte 15 minut . Kuhane paradiž-nike stresite na cedilo z gazo i n pustite čez noč, da se odtečejo. Izmerite 11 te-kočine, dodajte sladkor in jabolčni sok ter zavrite. Na močnem ognju kuhajte 30 minut , odstranite peno in žele takoj nalijte v čiste ko-zarce. Kozarce zaprite s pri-mern imi p o k r o v ^ , jih po-krijte z odejo in pustite, da se ohladijo.

Pomarančna marmelada

Potrebujemo: 2 kg neškrop-Ijenih pomaranč, 1 vrečko želi-na za marmelade in 80 dag sladkotja.

Pomaranče operite in ob-rišite s suho krpo. Najprej naribajte za eno žlico poma-rančne lupinice in jo prihra-nite. Pomaranče potem olu-pite tako, da ne ostane niti sledu bele kožice ali nitk. Po-maranče zmeljite z električ-n im mešalnikom in jih pre-tlačite skozi redkejše cedilo. Pretlačeni masi dodajte želin in sladkor, zavrite ter kuhaj-te 15 m i n u t Odstranite peno in žele takoj nalijte v čiste ko-zarce. Kozarce zaprite s pri-mernimi pokrovčki, j ih po-krijte z odejo in pustite, da se ohladijo.

KUHARSKI RECEPTI ZA VAS IZBI RA DANICA DOLENC

Tedenski jedilnik

Nedelja - Kosilo: goveja juha z rezanci, pečena gosja bedra, grah na maslu, endivija s krompirjem, jabolčna pita; Večer-ja : ohrovt z jajci in slanino, toast, mandarine. Ponedel jek - Kosilo: polenta, telečje srce v paradižnikovi omaki, zeljnata solata s fižolom; Večerja: govedina iz juhe v solati, zrnat kruh. Torek - Kosilo: juha iz bučk, špageti s slanino po milansko, radič z jajcem v solati; Večerja: mleti zrezki s skuto, čebulni kruh, motovileč s sojo v solati. Sreda - Kosilo: gobova juha iz vrečke, v belem vinu dušen piščanec, zeliščni riž, rdeča pesa v solati; Večerja: tunin na-maz, kruh, pečena paprika. Četrtek - Kosilo: porova kremna juha, rižota s teletino in ze-lenjavo, endivija s paradižnikom v solati; Večerja: mlečna kaša s suhimi slivami, mleko ali kakav. Petek - Kosilo: ohrovtova kremna juha, ribji fileji v pivovem testu, krompir v koscih, motovileč v solati; Večerja: skutni svaljki, mešana solata ali kompot. Sobota - Kosilo: korenčkova juha, s kislimi jabolki nadevan piščanec, pečen krompir, zeljnata solata s fižolom, sladki jur-čkl; Večerja: narezek iz pršuta in sira, toast, pečena jabolka.

Pečena gosja bedra po Kristinino

3 do 4 gosja bedra, sol, poper, 2 žlici olja ali masti, 4 čebule, 3 sueže paprike, zelen peteriilj, 2 žlici šerija, 2 žlici kisle smetane, 1 žlička zmletih nageljnovih žbic, io krompirjev (za 5 do 6 oseb) Očiščena, oprana in obrisana bedra na več mestih prebode-mo z zobotrebcem, solimo in popramo. Čebulo in očiščeno papriko zrežemo na drobne kocke, peteršilj sesekljamo. V po-maščen pekač potresemo po dnu čebulo, papriko in peteršilj, po vrhu zložimo bedra. Pomažemo jih z maščobo in pečemo približno 45 minut pri aoo stopinjah Celzija. Medtem zmeša-mo šeri, kislo smetano in zmlete nageljnove žbice, s tem be-dra med dušenjem večkrat namažemo. Pečemo še naslednjih 45 minut. V zadnje pol ure dodamo olupljene surove krompir-je. Počasi pečemo, da se krompir zmehča. Ostati mora cel! Meso in krompir zložimo na ovalni krožnik. Bedra prej razre-žemo na polovice. S soka v pekaču posnamemo maščobo, če je je preveč, prilijemo nekaj žlic vrele vode, prevremo in zlije-mo k mesu. Omaka je lepša, če jo precedimo ali pretlačimo. Ponudimo z grahom na maslu in s solato.

Sladki jurčki

20 dag naribanih keksov, 20 dag sladkorja v prahu, 20 dag zmehčanega nrnsla, 10 dag kokosove moke, 5 dag kakava, 1 jajce, 2 žlici ruma, malo mleka.

Iz keksov, sladkorja, jajca, masla in rimia napravimo glad-ko testo, odvzamemo tretjino mase in zamešamo vanjo kakav, preostalima dvema tretjinama pa dodamo kokosovo moko. Iz kokosove mase napravimo bete, iz kakavne pa klobuke.

Zdrav jedilnik za hladnejše dni 5 O K U H A R S K I RECEPTI

JANEZ ŠTRUKELJ

Piščanec po domače

Sestavine: 15 dag sira emen-talca, dva kosa piščancih prsi, 4 dag moke, 2 jajci, 15 dag gnjati, 2 tU kisle smetane, 2 ru-menjaka, 10 dag naribanega parmezana. Olje za peko.

Priprava: Piščančje prsi lo-čimo od kosti, j im odstrani-mo kožo, potolčemo jih v zrezek in solimo. Povaljamo jih v mehki moki in stepenih jajcih in v vročem olju ocvre-mo. Ocvrte položimo v na-mazano ognjevamo posodo drugega poleg drugega. Na-nje položimo narezano gnjat in sir. Prelijemo j ih z legir-jem, k i ga pripravimo tako, da nunenjake, kislo smetano m nariban parmezan, sol in fjoper dobro premešamo in

prelijemo po zrezkih. Tako pripravljeno jed zapečemo v pečici, da dobi lepo zlato m -meno barvo. Kot prilogo po-nudimo pečeni b-ompirček z baziliko. Seveda tudi dobra sezonska solata ne sme manjkati.

Čokoladna rulada

Sestavine: 6 jajc, i j dag slad-korja, 1 dl olja, 15 dag moke, 2 dag kakava, pol zavitka pecil-nega praSka.

Čokoladna krema; 25 dag ifiasla ali margarine, 5 dag sladkorja v prahu, 6 dag čoko-lade, 1 žlička maraskina.

Priprava: Penasto umeša-mo nmienjake, ki smo j i m dodali polovico sladkorja in po kapljicah tudi olje. Nato

umešamo moko, pecilni pra-šek in kakav, dodamo sneg iz beljakov, v katerega smo vte-pli preostali del sladkorja. Narahlo premešamo. Pekač namažemo z maslom ali margarino, ga potresemo z moko in po njem razgrnemo pripravljeno maso. Spečemo v segreti pečid na 180 stopi-njah Celzija. Pečen biskvit zvrnemo na s sladkorjem po-suto kuhinjsko krpo in ga ta-koj zvijemo in odvijemo ter ohladimo.

Krema: Maslo ali margari-no penasto umešamo, med mešanjem dodamo sladkor v prahu in raztopljeno čokola-do. Nazadnje primešamo še maraskino. Rulado navlaži-mo z nunovo vodo. ali vodo iz kompota in jo premažemo

s pripravljeno Čokoladno kre-mo, potresemo s kakavom in ponudimo.

Kaneloni z blitvo in skuto

Sestavine: 40 dag mlade blit-ve, 2 stroka česna, 12 dag par-mezana, 12 malih palačink, 1 žlico pinjol, 25 dag dobre skute, J jajca, sol, poper, j dl smetane, 1 žlica margfirine ali masla.

Priprava: V skledo damo skuto in jajce, začinimo s so-ljo in poprom ter vse skupaj gladko razmešamo. Blitvo dobro operemo in skuhamo v slanem kropu. Dobro ožeto z nožem grobo narežemo. Nadevu dodamo očiščen in stisnjen česen. Pinjole posta-vimo v vročo pečico in jih ne-koliko prepražimo ter ohladi-

mo. Ohlajene sesekljamo in jih umešamo v nadev. Nade-vu dodamo še blitvo in vse skupaj temeljito premeša-mo. Za kanelone lahko vza-memo testene kupljene cev-ke in j ih nadevamo z malo žličko. Ali pa spečemo male palačinke, jih nadevamo in zvijemo v obliki sarmic. Ka-nelone zložimo v pomašče-no jensko posodo drugega ob drugem. Smetano zmeša-mo s parmezanom, 2 jajce-ma, začinimo in prelijemo po kanelonih. Po vrhu potre-semo še nariban parmezan, potresemo še s koščki masla, da se parmezan lepo raztopi in da se pri peld ne zažge. Po vrhu potresemo še nekaj pi-njol in pečeno okrasimo z li-sti bazilike.

H ZANIMIVOSTI info@g-^s.si

89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj

Radio Sara d.0.0..

Kapucinski trg 4,4220 Škofja Loka,

tel: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60,

e-mail: info^adio-sora.si

®

R c i d i o Triolciv firm-mm-ii mna-r i •iiTii««ii'iaiB i irTirr

G o r e n j s k a 96 M H z R A D I O Z A R A D O V E D N E

MojeDelo.com Izberi prihodnost

MO)E DELO, spletni marketing, d.o.o. Podutiška 9 2 . 1 0 0 0 Ljubljana, Slovenija. T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.moiedelo.com.info@mojedelo.com

Kuhar in picopek m/ž (Kranj) Od vas prtč£^ajienx): ictrezno 8troko^m izobrazbo kuhar ai IV. stopnp smeri: da ste učinkovi), ambiciciznj in prfazni. Engfotuš, d. d.. CestavTmON^ 1QA, 3000 C^.prfaue zbiramo do 27.11.2008.Vacnawww.rnoiedek).ccm.

Natakar m/ž (Kranj) Od vas pričakujemo: ustrezno strokovno izobrazbo natakar ali IV. stopnjo neobvezne smeri, da ste učinkoviti, ambk^iozni in prijazni. Engrotuš. d. d., Cesta v Tmovlie 10A, 3 0 0 0 Celje, prijave zbiramo do 27.11. 2(X)8. Več na www.mojedeto.com.

Več tehnično prodajnih svetovalcev / terenskih komercialistov m/ž (cetolna Slovenija) Zaradi širitve družbe, ter uresničitve ciljev v ietu 2009. iščemo več tehnično prodajnih svetovak^ / terenskih komercialistov m/ž, zato objavljamo prosta dek)vna mesta za kandidate/ke z območja celotne Skjvenije za področje avto programa, za področje kovinskega programa ter za področje lesnega programa. VVuerth. d. o. o., Brodišče 25, 1236 Trzin, prijave zbiramo do 20.11. 2008. Več nawww.moiedeto.com.

Vodja strežbe m/ž (Kranjska Gora/Gozd Martuljek) Pričakujemo: IV. aH V. stopnjo izobrazbe gostinske smeri, vsaj 3 leta detovnih izkušenj z delom v strežbi oz. na področju gostinstva, aktivno znanje sk)venskega jezika in pasivno znanje dveh tuj^ j e z ^ , poznavanje osnovnih računalniških orodij, samostojnost pri defu, inovativnost. kreativnost In natančnost, sposobnost vodenja in razporejanja sodelavcev ter reševanja konfliktov. Hit Alpinea, d. d.. Borovška cesta 99, 4280 Kranjska Gora. prijave zbiramo do 15.11.2008. Več nawww.mojedeto.com.

Vodja kuhinje m/ž (Kranjsica Gora/Gozd Martuljek) Pričakujemo: V. ali VI. stopnjo izobrazbe gostinske smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj z delom v kuhinji oz. na področju gostinstva, aktivno znanje slovenskega jezika, poznavanje osnovnih računalniških orodij, samostojnost pri delu, inovativnost. kreativnost in natančnost, sposobnost NKKtenja in raz-porejanja sodelavcev ter reševanja konfTtkiov. Hit Alpinea. d. d., 8orovška ces-ta 99, 4280 Kranjska Gora. prijave zbiramo do 15. 11. 2008. Več na www.motedeto.com.

Kuhar m/ž (Kranjska Gora/Gozd Martuljek) Pričakujemo: IV. ali V. stopnjo izobrazbe smeri kuhar ali druge ustrezrie smeri, vsa) 1 leto detovnih izkušenj z delom kuharja, samostojnost pri delu, inova> tivnost, natančnost in kreativnost, iščemo več oseb za delo kuharskih pomočnikov, kuharjev, vodje izmen - odvisno od kvalifikacij posameznih kandidatov. Hrt Alpinea, d. d., Borovška cesta 99, 4280 Kranjska Gora, prijave zbiramo do 15.11. 2008. Več nawww.mojedeto.com.

Receptor m/ž (Kranjska Gora/Gozd Martuljek) Pričakujemo: vsaj IV. stopnjo izobrazbe turistične ali druge ustrezne smeri, vsaj 1 leto dekMith izkušenj z detom receptorja oz. dela z ljudmi, aktivno znanje slovenskega jezika in aktivno znanje vsaj dveh tujih jezikov. Hit AIptnea, d. d.. Borovška cesta 99, 4280 Kranjska Gora. prijave zbiramo do 15. 11. 2008. Več na www.mojedelo.com.

Portir m/ž (Kranjska Gora/Gozd Martuljek) Pričakujemo: zaključena osnovna šola ali pokRcna Izobrazba. aktivr>o znanje slovenskega jezika in pasivno znanje dveh tujih jezikov. Opis delovnega mesta: sprejem gostov in prenos prtljage, usmerjanje gostov in podajanje informacij o hotelski ponudbi, skrb nad zunanjim parkiriščem. Hit Alpinea. d. d., Borcwška cesta 99, 4280 Kranjska Gora. prijave zbiranro do 15. 11. 2008. Voč na www.mpjedeto.com.

Avtoklepar m/ž (Kranj) Avtohiša Vrtač zaposli avtokteparja m/ž. Pričakujemo: Izobrazbo - avtome-hanik/avtoklepar ali avtomehanična/avtokteparska znanja, vozniški izpit kategorije B, vestnost in natar^čnost pri delu, pozr^avanje osnov računalništva. Nudimo: delo v mladem, dinamičnem kolektivu, urejeno delovno okolje, stimulattvno nagrajevanje, možnost zaposlitve za nedot. čas In šolanja po programih koncema VW. Avtohisa Vrtač. d. o. o.. Delavska cesta 4, 4000 Kranj, prijave ztMramo do 18.11. 2(X)8. Več na www.mojedeto.com.

Prodajalec vozil m/ž (Kranj) Avtohiša Vrtač zaposli prodajatoa avtomobitov m/ž. Pričakujemo: najmanj V. st. izobrazbe tehn. ali ekon. komercialne smeri, poznavanje M$ Office, znanje nem. ali angl.. komunikativnost, urejenost, poznavanje področja avtomobiliz-ma. Nudimo: delo v mladem, dinamičnem kolektivu, urejeno detovno okolje, stimulativno nagrajevanje, možnost zaposlitve za nedol. čas in šolanja po pro-gramih koncema VW. Avtohiša Vrlač. d. o. o., Delavska cesta 4 . 4 0 0 0 Kranj, prijave zbiramo do 18.11. 2008. Več nawww.mojedeto.com.

Programer m/ž (Šenčur pri Kranju) Zaželeno je poznavanje programskega orodja Delphi 2006; poznavanje podatkovndi baz; samostojnost in samointoiativnost; da se dobro počutite kot d«l ©kipe. Nudimo: er>oizmef»ko delo v sodobno opremljentfi prostorih; deto, kjer ni norm in rrrerjenja učinkovitosti; prijetno vzdušje v timu programerjev; nadpovprečno plačilo in 13. plača; službeni telefon; samostojnost In kreativnost pri delu. Vasco. d. o. o.. Poslovna cona A 21, 4 2 0 8 Šenčur, prijave zbiramo do 15.11. 2008. Več na www.mojedeto.com.

Na Osolniku F. J. PODHOMSKI

V zavetju večstoletnih bu-kev, hrastov in lip stoji na vrhu Osohiika cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki spada pod starodavno sorško faro. Poleg omenjenih patro-nov so V oltarjih lepega hra-ma še SV. Jera in zdravnika SV. Kozma in Damijan.

Osolnik je mogočna gora, ki se V vznožju razteza od Sore do Škofje Loke. Pogorje tvorijo še griči in grebeni s Homom, ki se dviga narav-nost s Sorškega polja. Oso-lnik objemajo reke Hrastni-ca, Ločnica, Sora ter potok Lipnik. Z Osolnika se razo-deva razkošen pogled na Do-lomite. na Šmarno goro, k Sveti Katarini, v ljubljanski kotlino, na poljanske in sel-ške gore, na Sorško polje in Kranjsko ravan vse do Smlednika. Nad tem boga-stvom kraljujejo Julijske in Kamniške Alpe ter Karavan-ke, za vse te lepote pa ima-mo. Prešernovo poimenova-nje - podoba raja. Grebeni pod Osolnikom so Šija, Brezni vrh, Mavrovec, Mar-tancova planina, Kogel ter Rožnikovo, Močeradnikovo, Gosteško ter Draško gradiš-če. Ta gradišča so že davno

razvaline, delno je ohranje-no le Draško. Gradišča so v davnini nudila zavetje prebi-valstvu pred navali Himov, Mongolov, Tatarov in Tur-kov. Cvetko Golar z Gosteč, ki je imeniten pesnik, pisa-telj in dramatik, je grebene pod Osobiikom imenoval "lepe grive osolniške". Te grive so dobrotne, saj so vir življenja že od davnin. Boga-te so z lesom, gozdnimi sa-deži, z divjadjo, z rastlinjem ter z izviri pitne vode, vodne sile pa so ljudje izkoriščali za mline in žage.

Osobiik je bil v preteklem stoletju smučarska gora. Od blizu in daleč so priha-jali smučarji, ki so se spuš-čali nato nazaj v ravnine. Vsa leta so bile gori tekme v veleslalomu, ki so jih prire-jah smučarji iz Medvod. Trase so potekale po strmi severni strani ali pa po zložnejši jugovzhodni mimo Anžica in Rožnika. Osolnik je redno obisko-van. Gor prihajajo planinci, pohodniki, izletniki, lovci in številni romarji. Najbolj imeniten romar vseh časov je sv. Mohor. Stara legenda pripoveduje, da je pripoto-val na Osolnik iz daljne Pa-nonije, ko je bil na poti v

Oglej in Rim. Še danes so vidne sledi na severnem pobočju gore, ki se imenu-jejo Mohorjeve stopinje.

Odkar je Slovenija svobod-na skupnost, potekajo v osol-niški cerkvi maše za domovi-no, ki jih darujejo redno na kresni dan. Tudi letos je bilo tako. Maševal je župnik Jože Čuk, peli so pevd iz Sore in bilo je obilo vernikov od bli-zu in daleč. Po maši smo imeli še dodatno slavje - mi-nilo je petnajst let, ko so leta 1993 ljudje dobrih namenov zasadili pod vrhom gore slo-vansko drevo - lipo za mir. Za slovensko trobojnico, ki je plapolala v ugodnem za-h o ^ e m vetru, so se navzo6 podali do lipe. Pod njo so pevd zapeli slovensko him-no in še nekaj domovinskih pesmi. Govornik je narod-njake takole nagovoril:

"Prešeren, pesnik in niis-lec, ki je uveljavil slovenski jezik, je s svojo Zdravljico še naš veliki mirovnik. Mir je dobrina, ki pogojuje napre-dek človeštva. Dvajseto sto-letje je bil čas številnih vojn -dveh svetovnih in mnogih lokalnih. Strašili so diktator-ski zločinski režimi. Mir je Sloveniji prinesel svobodo, uveljavitev jezika in vključi-

tev v združeno Evropo. Oso-Iniška lipa nas bo spominja-la na premike v zgodovini našega naroda. Boljši od vsa-ke vojne je tudi slab mir! Spokoju pravimo še dušni, srčni, družinski ter seveda svetovni mir. Lipo, ki odra-šča v drevo, sta takrat blago-slovila gospod Bahor iz Pre-ske in gospod Zaplotnik iz Sore 2 namenom, da se mir utrdi in ohrani. Pobudnik za lipo je bil Miro Debeljak, vid-ni dan demokratične usme-ritve. Sv. Mohor in Fortunat ter dobri Bog, ohranite nam ljubi mir in domovino Slove-nijo!"

Pobudnik za letošnje slav-je je bil Janez Gašperin, nje-gov asistent pa France Jen-ko. Ko so bronasti zvonovi sv. Mohorja in Fortunata za-peli Avemarijo, je množica udeležencev že uživala do-brote gostoljubne Rožnikove domačije. Gospodar Stanko se je izkazal kot že nešteto-krat - na široko je odprl hišni tabemakelj in shrambo. Zborovodja Miha Gaber je dajal intonacije za prilož-nostne pesmi, ki so se slišale gori do Igal, kjer so najvišji vrhovi medvoške občine, v kraljestvo naših blagajan-skih Dolomitov.

RADIJSKI SPOREDI Radio Kranj, 97,3 Mhz

^ (www.radio-kranj.si/progrm.php)

V torkovi dopoldanski temi ob 9.15 se bomo pogovarjali z županom občine Ško^a Loka Igorjem Drakslerjem, sredino namenjamo dogod-kom, ki jih pripravljajo v Zavodu za turizem Kranj, četrtkovo pa smo rezervirali za pogovor o gorenjski univerzi. Pa se vrnimo še na popol-dneve: torkovo namenjamo avtomobilizmu. Z oddajo, ki jo pripravlja in vodi Marjan Potrata, bomo začeli ob 17.15. V sredo popoldne ob 16.15 se nam bodo v studiu pridružili s Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Četrtkovo popoldne pa bo z vami preživel Darko Torkar. Tako kot vedno, tudi tokrat ne bo manjkalo zanimivih in aktualnih prispevkov. Petkovo popoldne bo tako kot vedno v zname-nju radijske lestvice in "pometanja" po slovenski glasbeni sceni. Seveda se bomo pripravljali na martinovanje s podokničarjem Fran-cem Pestotnikom, ki se bo začelo ob 20. uri v dvorani Biotehniškega centra v Strahinju. Se na nočna programa lokalnih in regionalnih radijskih postaj naj vas opozorimo. V noči s petka na soboto in s sobote na nedeljo bosta potekala iz našega studia.

Radio Sora, 91,1 Mhz (wvrtv.radio-sora.si)

V današnji oddaji aktualno, namenjeni varčnemu ravnanju z energijo, bomo govorili o neposrednem pridobivanju električne energije iz son-čevega sevanja, v oddaji Zdravje in lepota pa nam bo strokovnjakinja za prehrano Marija Merljak povedala, da je jezik ogledalo zdravja. Po-poldne bomo nizali Kulturne paberke, zvečer pa zavrteli Torkov glas-beni vrtiljak. V sredo ob devetih bomo gostili PreSernovo gledaliSČe, ob enajstih žirovskega župana Bojana Starmana, ob pol enih pa spre-govoriti o tomboli v Železnikih, popoldne in večer pa bo popestrila oddaja Na planetu glasbe. V četrtek ob devetih vas bomo povabili na odprtje prenovljenega Ško^eloSkega gradu, ob enajstih bomo pripra-vili redno tedensko oddajo Vprašanja in pobude, ob petih popoldne gostili vrtnarskega mojstra Slavka Zgonca, zvečer pa se prepustili zvokom narodnozabavne glasbe. V petek bomo med pol enajsto in pol dvanajsto spet zaželeli dober dan sosedom z Idrijskega, Cerkljan-skega in Kobariškega, nato bomo izbrali najodmevnejši dogodek mi-nulega tedna, popoldansko petkovo razglednico pa tokrat poslali iz dežele oljk. Sobotno dopoldne bo smučarsko obarvano, popoldne športno, zvečer pa v znamenju glasbene lestvice Desetnica. V nedelj-ski kmetijski oddaji ob enajstih bomo spregovorili o spremembah pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, v ponedeljek ob deve-tih pa bomo predstavili letošnjo akcijo za lepo urejeno Škoflo Loko.

Radio Potepuh, 91,0 Mhz (TELE-TV in SAT-TV) (vrtvw.potepuh.com)

V torek ob 13. uri ne preslišite nagajivega Skritega mikrofona, ob 14.10 oddaje Moja dežela in ob 15.10 uri Babičinih nasvetov. V sredini

oddaji Rože&Vrt ob 14.10 bomo govorili o vrtnicah; ob 15.30 pa prisluhnite oddaji Mozaik Slovenije. V četrtkovi oddaji Teme za vse di-leme ob 14.10 se nam bo v studiu pridružil Mile Hodnik s kranjskega Urada za droge. V petek naj opozorimo na oddajo Moja dežela ob 14.10 in Živimo lepo ob 16.10. Soboto in nedeljo bomo obarvali z obilico dobre glast^ in ponovitvami tedenskih oddaj. V ponedeljek naj opozorimo na Zdravstveni kotiček ob 12.10 in na oddajo Turistični podmladek ob 14.10, ko se nam bodo v studiu pridružili Študentje Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled.

Radio Triglav, 96,00 Mhz (www.radiotriglav.si/spored/)

Danes ob 11. uri bomo pozornost posvetili mesecu preventive v Kranj-ski Gori. Ob 13. uri bomo govorili b zaposlovanju. Triglavska družab-na kronika bo na vrsti ob 15. uri. Ob 16. uri bo na vrsti Razgled na ob-čino Gorje. V sredo ob 9. uri bomo pozornost posvetili malim Živa-lim, ob 11. uri boste lahko slišali glasbeno oddajo Zlata kočija Formu-la V ob 13. uri pa bo na vrsti oddaja Glas ljudstva. Uro kasneje bo naš sogovornik Mario Ponjevič s Hrušice, ki je oktobra pretekel mali ma-raton v Ljubljani. Ob i8. uri boste lahko prisluhnili oddaji Moda in Čas. Ob 19. uri bo na vrsti Druga stran. V četrtek ob 7. uri bomo od-krivati zaklade ljudske modrosti, ob 11. uri bo na vrsti oddaja Kamen spotike, ob 13. uri pa Miscellenea kulture. V petek ob 8. uri boste lah-ko sliSali Godovnike, ob 9. uri bo na vrsti davčni nasvet, ob i i . uri od-daja 1001 nasvet, ob 13. uri pa oddaja Doktor Petek, v kateri bodo naši gostje predstavniki društva DAM. Razgled s Triglava na občino Bled bo na vrsti ob 16. uri, ob i8. uri pa tedenski pregled dogodkov pod Tri-glavom. V soboto boste ob 8. uri lahko slišali planinski nasvet, uro kasneje bodo okoljske minute. Ob 10. uri bo na sporedu humoristič-na oddaja Godrnjanje in meketanje. Beseda mladih se bo začela ob 13. uri, oddaja Motord pa bo na vrsti ob 15, uri, oddaja za ljubitelje resne glasbe pa ob 19. uri. V nedeljo se bo ob 8. uri začelo Triglavsko nedeljsko jutri za otroke, ob 10. uri bo na vrsti Triglavska kuhalnica.

Radio Ognjišče, 102,3, 105,9 Mhz (www.ognjisce.si/napovednik/napovednik.htm)

V torek ob 18.15 bo tretja oddaja, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Uradom vlade za komuniciranje, v njej pa bomo govorili o mobilno-sti delavcev. Ob 20.30 bo oddaja za slepe in slabovidne ter njihove spremljevalce, Luč v temi. Drobtinovojuho, nadevana piščančja steg-na, kuhan krompir in zabeljen ohrovt ter indijančke bomo pripravljali v oddaji Kuhajmo s sestro Nikolino v sredo ob 11.15. V Pogovoru o... ob 17. uri bomo govorili o volitvah v ZDA. V četrtek ob 8.io bo MiSa PuSenjak spregovorila o jesenski pridelavi zelenjave. Ob 17, uri ne preslišite oddaje o svetem Dominiku Saviu, ki ruši sleherni dvom, Češ da mladina ni sposobna duhovnega junaštva. V petek ob 13.30 bomo z Marijo Merljak govorili o izgubi okusa, ob 17. uri bodo Zanimivosti nočnega neba. V soboto ob 11. uri bo v studiu Bogdan Žorž, ob 18.15 bo Naš gost 8o-letnik prof. Justin Stanovnik. Dve uri nedeljsk^a popoldneva med 17. in 19. uro bomo namenili rojakom, ob 19. uri pa spoznali Borisa Furiana, pravnika, ministra v Šubašičevi vladi v Londonu in povojnega dekana ljubljanske Pravne ^kultete.

GRADBENI DELAVEC dO 16.11.2008; LATIF BAHTIČ. S.P.. C. MARŠALA TITA 99. JESENICE DEUVECBREZPOKUCA do 04.12.2008: GRADBENO PODJET-JE KARU. d.o.o.. MOTNICA 9. 1236 TRZIN do 11.11.2008; KI INTERIM. d.o.o., KOTNIKOVA UL 32. UUBUIANA do 27.11.2008; OGREX. d.o.o.. PO-DREČA 5. MAVČIČE POMOŽNI DELAVEC do 06.11.2008; BOŠTJAN ŠPRAJC S.P.. BISTRICA 11. NAKLO do 16.11.2008; SIMON KODEUČ S.P.. STARA C. 47 .9240 UUTOMER SNAŽILKA do 21.11.2008; TADEJ PIVK S.P.. ROV-TE43. 1373ROVTE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA do 23.11.2008; CESTNO PODJETJE KRANJ. d.d.. JEZERSKA C. 20. KRANJ do 09.11.2008; GRANIM. d.o.o.. SELO PRI VODICAH 26 B. 1217 VODICE do 09.11.2008; KI INTERIM, d.o.o., KOTNIKOVA UL 32, UUBUANA do 18.11.2008; MANPOVVER. d.o.o., KOROŠKA C. 14. KRANJ do 12.11.2008; MANPOVVER. d.o.o.. KOROŠKA C. 14. KRANJ do 19.11.2008; R & M TRADE, d.o.o.. FRANKOVO NASEUE 67. ŠK. LOKA VARNOSTNIK dO 27.11.2008; BBR S E C U R m r , d.o.o., LETAUŠKA C. 5. UUBUANA KUHARSKI POMOČNIK do 08.11.2008; MOJCA JERAM S.P., GORENJA DOBRAVA 34. GORENJA VAS P1SM0N0ŠA do 06.11.2008; POŠTA SLOVENIJE. D.O.O., ČOPOVA UL 11. UUBLJANA do 12.11.2008; POŠTA SLOVENIJE. D.O.O.. DRAŽGOŠKA UL 8. KRANJ NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) do 05.11.2008; ENGROTUŠ. d.d., GREGORČIČEVA UL 10. 6280IDRUA do 12.11.2008; MIU. d.o.o., ZABREZ-NICA 7 H. ŽIROVNICA do 20.11.2008; SKUPINA KARIERA. d.0.0.. DUNAJSKA C. 21. UUBUANA PEK do 12.11.2008; ADECCO H.R.. d.o.o., BRNČIČEVA UL 15 B, 1231 UUBUA-NA-ČRNUČE SLAŠČIČAR do 19.11.2008; PT RESMAN. d.o.o., ZGOŠA44. BEGUNJE

MESAR do 16.11.2008; SIMON KODEUČ S.P., STARA C. 47. 9240 UUTOMER MIZAR do 09.11.2008; JIB DESIGN, d.o.o., KRNICA 73 A. ZG. GORJE do 19.11.2008; BORUT ZUPAN S.P.. JEZERSKA C. 93 A. KRANJ do 15.11.2008; MRAK BOŠTJAN S.P.. HOTEMAŽE20. PREDDVOR do 06.11.2008; SAŠO ANŽUR S.P., P 0 T V D 0 U N 0 2 4 A . 1281 UUBUANA -DOBRUNJE do 19.11.2008; SANING INTERNATIO-NAL, d.o.o.. UL MIRKA VADNOVA 1, KRANJ OBUKOVALEC KOVIN do 06.11.2008; BRANISLAV GODEJŠA S.P.. LOM POD STORŽIČEM 87, TRŽIČ ORODJAR do 24.11.2008; EXOTERM-rr. d.o.o., STRUŽEVO 66. KRANJ do 12.11.2008; BOJAN KOCJAN S.P., PODUUBEU 239, TRŽIČ do 05.11.2008; SIUKO, d.o.o., BREZ-JE PRI DOBROV110, 1356 DOBROVA MONTER VODOVODNIH NAPRAV do 06.11.2008; NENAD MILAKOVIČ S.P., PREBAČEVO 1. KRANJ MONTER OGREVALNIH NAPRAV do 09.11.2008; MARJAN DOUNAR S.P.. KRVAVŠKAUL 11.1217 VODICE STROJNIK

do 07.11.2008; HIDROTEHNIK, d.d., SLOVENČEVA UL 97. UUBUANA AVTOMEHANIK do 05.11.2008; JANEZ KADIVEC S.P.. RPANOVAC. 46. ŠENČUR ELEKTRIKAR ENERGET1K do 07.11.2008; ELEKTRO PRIMOŽIČ, d.o.o.. TREBUA 52. GORENJA VAS do 14.11.2008; ETA ŽIVILSKA INDU-STRIJA. D.D.. KAJUHOVA POT 4.1241 KAMNIK MONTER TK OMREŽJA do 18.11.2008; MOJCA RAVAS S.P.. NOVI SVET 17. ŠK. LOKA AVTOELEKTRIKAR do 29.12.2008; AVTOTRADE, d.o.o.. SINJA GORICA 11.1360 VRHNIKA ELEKTROMEHANIK do 05.11.2008; SKUPINA KARIERA, d.o.o.. DUNAJSKA C. 21, UUBUANA TKALEC

dO 13.11.2008; SVILANIT, d.d., KOVI-NARSKA C. 4.1241 KAMNIK KONFEKCIONAR TEKSTILU do 06.11.2008; SVILANfT. d.d., KOVI-NARSKA C.,4.1241 KAMNIK FRIZER do 16.12.2008; ALEX KUDUZOVIČ S.R. MUAVČEVAUL 15.1291 ŠKOFUICA do 05.12.2008; UROŠ ŽVAB S.P.. ROŽNA UL 2 .1360 VRHNIKA

do 04.12.2008; IRENA HOMAN S.P., BLAŽEVAUL11,ŠK. LOKA do 23.11.2008; MITJA TAVČAR S.P., TOMŠIČEVA UL 8. 6210 SEŽANA do 04.12.2008; MARJETA MLAKAR S.P., ŠOLSKA UL 20. PREDDVOR do 13.11.2008; STUDIO MJ. d.o.o., LI-TIJSKA C. 45. UUBUANA STROJNIK GRADBENE MEHANiZA-CUEZAZEMEUSKA DELA do 07.11.2008; HIDROTEHNIK, d.d., SLOVENČEVA UL 97. UUBUANA PEČAR KERAMIK

do 06.11.2008; NENAD MILAKOVIČ S.P., PREBAČEVO 1. KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK do 16.11.2008; MESTRANS. d.o.o., C. ANDREJA BriENCA 68. UUBLJANA PRODAJALEC do 23.11.2008; ADECCO H.R.. d.o.o.. BRNČIČEVA UL 15 B. 1231 UUBUA-NA-ČRNUČE do 25.11.2008; AGENCUA M SERVIS. d.o.o.. SLOVENSKI TRG 8, KRANJ do 18.11.2008; AGENCUA M SERVIS, d.o.o.. SLOVENSKI TRG 8. KRANJ dO 05.11.2008; ENGROTUŠ podjetje za trgovino, dd. , GREGORČIČEVA UL 10. 5280 IDRUA do 12.11.2008; UIZ KARANTANIA. D.O.O., VODOPIVČEVAUL 16. KRANJ do 12.11.2008; PALAMIDA BREKALO & CO. k.d., DRAŽGOŠKA UL 5. KRANJ do 23.11.2008; PEKARNA POSTOJNA. d.0.0.. KOLODVORSKA C. 5 C. 6230 POSTOJNA do 11.11.2008; TRAMP. d.o.o.. NOVA-KOVA UL 3. 2000 MARIBOR do 06.11.2008; TRAMP. d.o.o.. NOVA-KOVA UL 3. 2000 MARIBOR KUHAR do 19.11.2008; CŠOD. FRANKOPAN-SKAUL 9. UUBLJANA do 05.11.2008: RESTAVRACIJA TUŠ PLANET. C. JAKA PLAT1ŠE 18. KRANJ do ie.11.2008; IMTERTREND. d.o.o., HOTEMAŽE 60. PREDDVOR do 05.11.2008; MARCHE GOSTIN-STVO, d.o.o.. GASILSKA C. 53. ŠEN-ČUR do 08.11.2008; MOJCA JERAM S.P., GORENJA DOBRAVA 34. GORENJA VAS do 12.11.2008; PALAMIDA BREKALO & CO. k.d.. DRAŽGOŠKA UL 5. KRANJ do 11.11.2008; SODEXO. d.o.o.. ŽE-LEZNA C. 18. UUBUANA do 23.11.2008; TRADICUA AVSENIK. d.o.o., BEGUNJE 21. BEGUNJE NATAKAR ' do 05.11.2008; RESTAVRACUA TUŠ PLANET, C. JAKA PLATIŠE 18. KRANJ do 16.11.2008; INTERTREND. d.o.o.. HOTEMAŽE 50. PREDDVOR

do 08.11.2008; MOJCA JERAM S.P.. GORENJA DOBRAVA 34. GORENJA VAS do 04.12.2008; SAMARIN, d.o.o., KO-ČEVJE 10 C, 8340 ČRNOMEU do 04.11.2008; TEHNOCAR, d.o.o., BRODE 20, ŠK. LOKA SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA do 18.11.2008; AGENCUA M SERVIS. d.0.0.. SLOVENSKI TRG 8, KRANJ do 25.11.2008; AGENCUA M SERVIS, d.o.o., SLOVENSKI TRG 8. KRANJ do 05.11.2008; JANEZ KADIVEC S.R. PtPANOVAC. 46. ŠENČUR do 05.11.2008; BORIS PUSTOVRH S.P.. TREBINJSKA U L 3. UUBUANA do 11.11.2008; DOOP CAR. d.o.o.. KA-JAKAŠKA C. 40 A. 1211 UUBUANA-ŠMARTNO

do 07.11.2008; ERA GOOD. d.o.o.. POSLOVNA CONA A 20. ŠENČUR do 19.11.2008; GROUP 4 SECURI-COR. d.o.o.. STEGNE 21, UUBUANA do 25.11.2008; JOŽEF ČREŠNAR S.R, KONJIŠKA C. 6. 2317 OPLOTNICA do 13.11.2008; ISKRA ISD - PLAST, d.o.o.. SAVSKA LOKA 4. KRANJ do 09.11.2008; KI INTERIM. d.o.o.. KOTNIKOVA UL 32. UUBUANA do 04.11.2008; KOVINATOR. d.o.o., KURILNIŠKAUL 21, JESENICE do 09.11.2008; LAMEX S.R.O., ROŠ-NJA 16 A. 2205 STARŠE do 25.11.2008; FRANC POZVEK S.P.. C. ANDREJA BTTENCA 198, UUBUANA do 20.11.2008; SKUPINA KARIERA, d.o.o.. DUNAJSKA C. 21. UUBUANA do 05.11.2008; SKUPINA KARIERA, d.o.o.. DUNAJSKA C. 21. UUBUANA do 10.11.2008; SKUPINA KARIERA, d.o.o.. DUNAJSKA C. 21. UUBUANA do 24.11.2008; SPAR SLOVENIJA, d.o.o.. FUŽINSKA C. 8. JESENICE do 24.11.2008: SPAR SLOVENUA d.o.o.. C. STE MARIE AUX MINEŠ 9 A. TRŽIČ

VETERINARSKI TEHNIK do 08.11.2008; MAGNETIK. d.0.0.. UL HEROJA VERONIKA 3 8 A. JESENICE STROJNI TEHNIK do 19.11.2008: AŽUR, d.o.o.. POD STRAHOM 38.1291 ŠKOFUICA RAČUNALNIŠKI TEHNIK do 27.11.2008; MMBIt, d.o.o.. LESKO-ŠKOVAC.9E. UUBLJANA KEMUSKi TEHNIK do 12.11.2008; MANPOVVER. D.O.O.. DUNAJSKA C. 49. UUBUANA FARMACEVTSKI TEHNIK do 05.11.2008: SANOLABOR. D.D., LESKOŠKOVA C. 4. UUBUANA PROMETNI TEHNIK dO 05.11.2008; FERSPED. d.d., PAR-MOVAUL 37. UUBUANA

GOSTINSKI TEHNIK dO 16.11.2008; INTERTREND. d.o.o., HOTEMAŽE 50. PREDDVOR EKONOMSKI TEHNIK do 05.11.2008; JANEZ KADIVEC S.P., PIPANOVA C. 46. ŠENČUR db 05.11.2008; MATMAR-UNE, d.o.o., BRNČIČEVA UL 13. 1231 UUBUANA -ČRNUČE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠ-NA IZOBRAZBA do 20.11.2008; ABB Inženiring, d.o.o., KOPRSKA U L 92. UUBUANA do 10.11.2008; BISTRA VODA. d.o.o., POD HRUŠEVCO 48 C. 1360 VRHNI-KA do 04.12.2008; GENERAU, d.d.. KRŽ-ČEVA UL 3, UUBUANA do 12.01.2009; MERKUR zavarovalni-ca, d.d.. DUNAJSKA C. 58. UUBUA-NA do 04.11.2008; PAUSADA, d.o.o.. C. BORISA KIDRIČA 36 A. JESENICE do 05.11.2008; PLUS ORBTTA. d.o.o.. VRTNA UL 24. KRIŽE do 20.11.2008; SKUPINA KARIERA, d.o.o., DUNAJSKA C. 21, UUBUANA do 11.11.2008; TINA, d.p.o., Nasovče 18a. NASOVČE 18 A. 1218 KOMENDA I N l STROJNIŠTVA do 12.11.2008; CREINA. d.d.. U L MIR-KA VADNOVA 8, KRANJ do 05.11.2008; SIUKO, d.o.o., BREZ-JE PRI DOBROVI 10. 1356 DOBROVA INŽ. KEMUSKE TEHNOLOGIJE do 27.12.2008; PRALNICA LUCIJA. D.O.O.. UMINJANSKA C. 102. 6320 PORTOROŽ-PORTOROSE INŽ. GRADBENIŠTVA do 11.11.2008; GRADBINEC GIP. d.o.o., NAZORJEVA UL 1, KRANJ VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA do 07.11.2008; ERA GOOD. d.o.o.. POSLOVNA CONA A 20. ŠENČUR DIPL INŽ. STROJNIŠTVA (VS) do 18.11.2008; THVSSENKRUPP DVG DVIGALA, d.o.o.. ŠPRUHA 19. 1236 TRZIN DIPL INŽ. RAČUNALNIŠTVA IN IN-FORMATIKE (VS) dO 20.11.2008; MMBit, d.0.0,. LESKO-ŠKOVA C. 9 E. UUBUANA DIPL I N l LABORATORIJSKE BIOME-DICINE (VS) do 08.11.2008; BOLNIŠNICA GOLNIK. GOLNIK 36. GOLNIK MAGISTER FARMACUE do 04.12.2008; BARIČEVIČ DEA - LE-KARNA BARSOS+I. GREGORČIČEVA U L 9 A . UUBUANA UNIV. DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA do 11.11.2008; GRADBINEC GIP. d.0.0.. NAZORJEVA UL 1. KRANJ

do 19.11.2008; SANING INTERNATIO-NAL. d.o.o., UL MIRKA VADNOVA 1. KRANJ PROF. GLASBENE VZGOJE do 12.11.2008; OSNOVNA ŠOLA DR. JANEZA MENCINGERJA. SAVSKA C. 10. BOHINJSKA BISTRICA UNIV, DIPL INŽ. ARHITEKTURE dO 19.11.2008; SANING INTERNATIO-NAL. d.o.o.. UL MIRKA VADNOVA 1. KRANJ DR. MEDICINE dO 04.12.2008; OZG, ZD BLED, ZD BOHINJ, MLADINSKA C. 1, BLED dO 04.12.2008; OZG. ZD JESENICE. C. MARŠALA THA 78. JESENICE dO 15.01.2009; OZG. ZD ŠK. LOKA. STARA C. 10. ŠK. LOKA dO 09.11.2008; OZG. ZD TRŽIČ, BLEJ-SKA C. 10. TRŽIČ DR. OENTALNE MEDICINE dO 19.11.2008; OZG. ZD TRŽIČ. BLEJ-SKA C. 10, TRŽIČ dO 20.11.2008; OZG. ZOBNA POUKU-NIKA KRANJ. GOSPOSVETSKA UL 8, KRANJ DR. MEDICINE SPECIAUST SPLOŠ-NE MEDICINE dO 04.12.2008; OZG. ZD BLED, ZD BOHINJ, MLADINSKA C. 1. BLED dO 15.01.2009; OZG. ZD ŠK. LOKA. STARA C. 10, ŠK.LOKA DR. MEDICINE SPECIAUST PEDIA-TRUE dO 23.11.2008; OZG, ZD RADOVUI-CA, KOPAUŠKAC. 7, RADOVUlCA VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOB-RAZBA dO 11.11.2008; DOOP CAR. d.0.0.. KA-JAKAŠKA C. 40 A. 1211 UUBUANA-ŠMARTNO UNIVERZITETNA IZOBRAZBA dO 13.11.2008; HUMANA. OLDHAM-SKAC. 14, KRANJ

Prosta delovna mesta obiavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi pre-glednosti objav lzpu§čamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne iz-kušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni In manj-kajoči podatki so dostopni:

- na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;

• na domači strani Zavoda RS za za> poslovanje: http://www.ess.gov.sl;

-pri delodajalcih

Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.

Izdelki so dobavliivi samo v omejenih kollCinah V ptimeru. Ua bodo k!|ub skrbnemu naertovanju zalog pri nepnfiakovfino velikeniu povpraSet/aniu le prvi dan (azprodam. ceniene kupce prostmo za razunnevanje. Prodaja samo v količinah. obiCainih za gospodinjstva. Slike so simbolične. Vse cene veljajo za izdelke brez dekorativnih elementov do ra^fodaje zalofc Vse m t so v EUR s pripadajnfiim DDV Za tiskarske napake ne odgovaijamo Udi d.o.o. k.d. D E 3 0

i 6 ZANIMIVOSTI info@g-^as.si

Prvaki med krvodajalci DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Ško^a Loka - "V območnem združenju Rdečega križa v Škofji Loki že vrsto let ugo-tavljamo, da so škofjeloški krvodajalci nekaj posebne-ga. Predvsem so zanesljivi. Vedno se odzovejo povabilu in letni obisk je vedno vsaj 30 odstotkov višji od sloven-skega povprečja. V območ-nih zdmženjih RK Velenje, Idrija in Škofja Loka krvo-dajalci prispevajo največ krvi slovenskemu zdrav-stvu. Tud i v zadnj ih dneh oktobra je akcije obiskalo nepričakovano število krvo-dajalk in krvodajalcev," spo-roča sekretarka območnega združenja RK Skofja Loka Marjeta Žagar. 28. oktobra

je samo v Škofji Loki daro-valo kr i 228 krvodajalcev, 29 . oktobra j ih je bilo 345. Letošnja posebnost pa je bila akcija v Žireh, kjer se je vabilu na odvzem odzvalo kar 281 krvodajalcev. M e d n j i m i j ih je bilo veliko iz Idrije in Cerknega, in to je dokaz medsebojne solidar-nosti. "Zaradi odličnega od-ziva, na katerega niso bile pripravljene nit i transfuzij-ske ekipe, so krvodajalci ča-kali na odvzem krvi dlje kot običajno, tudi tri ure. Vsem krvodajalcem in krvodajal-k a m se za njihov obisk kr-vodajalskih akcij iskreno za-hvaljujemo, tudi za potrpež-ljivost, in se obenem opravi-čujemo za morebitno pre-dolgo čakanje."

VABIMO VAS NA OTVORITEV OBNOVLJENEGA SV STOLPA

IN VZHODNE FASADE ŠKOFJELOŠKEGA GRADU, KI BO V ČETRTEK, 6. NOVEMBRA 2008,

OB 18. URI, V ŠKOFJI LOKI

Obnovljene prostore bo predal svojemu r\amenu predsednik državnega sveta RS mag. Blaž Kavčič.

Občina Škofja Loka župan Igor Draksler

- v W

J E S E N S K I POTEP: IZVIR Z A V R Š N I C E ( 1 4 2 5 M)

Dolina plemenitenja jesen, ko listje spreminja svojo barvo, je, vsaj zame, najlepši letni čas. Narava se pripravlja na zasluženi počitek in zelena barva okoli nas se mavrično spreminja. Tokratni izlet je vzpon, ki pa nima vrha.

JELENA JUSTIN

Glavna planinska sezona je za nami; poletje je bilo bolj kilavo, vsaj konci ted-nov, zato je bilo treba kar med tednom ali pa v popol-dnevih izkoristiti čas za kak-šen hiter vzpon. Jeseni, ko je narava tako barvita, ga ni lep-šega kot povzpeli se na kak-šen kucelj, in opazovati svet okoli sebe. No, saj n i treba ravno na kucelj. Končna toč-ka današnjega izleta ne bo vrh, temveč koča pri izviru; na naši levi in na naši desni strani pa bosta dva dvatisoča-ka. Pa pojdimo do izvira Za-vršnice.

Če greste iz Kranja, se po avtocesti zapeljete do izvoza Lesce oz. Vrba in pot nada-ljujete po stari cesti proti Je-senicam. Na koncu Žirovni-ce zavijete ostro desno in se zapeljete v dolino Završnice. Gozdna cesta vas mimo aku-mulacijskega jezera pripelje vse tja do Tinčkove koče, na nadmorski višini 1070 m. Ceste je približno pet kilo-metrov, vendar v zadnjem

kilometru je precej razrita, zato vam svetujem, da avto pustite nižje.

Peš nadaljujete m i m o spodnje SmokuSke planine, do Tinčkove koče, kjer boste lahko opazili zanimivo tablo: Izobraževalno vzrejni center Žirovnica, Plemenilna postaja Anton Janša, Plemenišče ro-dovniških matic Kranjske siv-ke. Začetki plemenilne po-staje pod Zelenico segajo v leto 1962, uradno odprtje je bilo leta 1965. Postajo je na-daljnjih 4 0 let vodil Ciril Ja-len, trenutno pa jo vodi Bra-ne Kozinc. Sedem kilome-trov dolga dolina Završnice je nedostopna za trote, saj je obdana z gorskimi vrhovi, vi-sokimi nad 2 0 0 0 m. V to do-lino je v sezoni parjenja ma-tic prepovedano pripeljati če-bele, in tako je zagotovljeno, da se matice parijo le s troti iz odbranih čebeljih družin. Značilnost Kranjske sivke je predvs'enrt taimost in dobro prezimovanje. Kranjska če-bela tudi leti dlje kot druge čebele, kar j im omogoča, da nabirajo medičino in opra-

šujejo cvetje na veliko večji površini.

Za omenjeno tablo zavije-mo desno po strmem travni-ku navzgor, kjer dosežemo gozdno cesto, po kateri nato nadaljujemo vzpon. Pot se vzpenja kar naravnost in ver-jetno bo kdo pogrešal kakš-ne okljuke, ki strmino poti oblažijo. Po približno 4 0 mi-nutah hoje boste pred seboj zagledali streho lesenega vi-kenda; a naj vas ne zavede. Prišli ste do vikenda na Smokuški planini; planšari-ja je na levi strani, vi pa po cesti nadaljujete še preko planine in po 15 minutah bo-ste pri Domu pri izvim Za-vršnice. Objekt doma je bil postavljen kot vojaška karav-la leta 1952. V letu 1970 je bil obnovljen in kasneje poznan pod imenom Planinski dom Iskra. Planinsko društvo Ži-rovnica je dom leta 1996 vzelo v najem od lastnika Ministrstva za obrambo.

Razgled'izpred Doma je čudovit; vidi se Blejsko jeze-ro s spodnje bohinjskimi go-rami. Če gledamo proti Ble-

du, je na naši levi Begunjšči-ca, desno Vrtača, na zahodu pa Srednji vrh. Če se odloči-mo za vzpon naprej na Be-gunjščico, bomo potrebovali 2 uri in pol, do Stola pa 3 ure. Nad Domom je izvir po-toka Završnice, ki se izliva v akumulacijsko jezero Završ-nica. Pri vrnitvi v dolino se ustavite še pri jezera, ki ima površino 2,5 ha in največjo globino 10 m. Jezero je bilo urejeno leta igL^ za akumu-lacijo vode za hidroelektrar-no Završnica, k i je bila prva javna hidroelektrarna v Slo-veniji.

Na koncu poti si lahko pri-voščite okusno kosilo v Lov-skem domu pod Stolom, ki slovi po okusni divjačini, žabjih krakih in jedeh po na-ročilu. Za popestritev za-ključka izleta si pa pri ome-njenem Lovskem domu lah-ko ogledate tudi medveda. Živega, seveda!

Nadmorska višina: 1425 m Trajanje: 2 uri Višinska razlika: 450 m Zahtevnost: * * * * *

s poti proti Tinčkov! koči. Pred seboj vidite Srednji vrh. Akumulacijsko jezero v dolini Završnice/Fomidenaiusim

Dom pri izviru Završnice. Do Zelenice je še pol ure, /'»fo- icienajunm

•J J

EKONOMIJA stefan.zargi@g-^.si 1 7

Manj ležišč, več gostov v kranjskogorskem hotelskem podjetju H I T Alpinea so v devetih mesecih dosegli boljšo zasedenost, gostje pa so tudi potrošili več. Po osmih letih so prejeli tudi vrsto priznanj.

ŠTEFAN ŽARGI

Kranjska Gora - I z hotelske-ga podjetja H I T Alpinea, k i ima v Kranjski Gor i kar 8 8 odstotkov vseh hotelskih zmogljivosti, prihajajo dobre novice. Kljub zaprtju Hotela Špik, k i ga obnavljajo, dose-gajo dobre rezultate, pri če-mer je pomembna tako zaže-lena spremenjena struktura gostov. Pogovarjali smo se z d i rektor jem Alešem Topol-škom, k i vodi družbo H I T Alpinea dve leti.

Kaj kažejo devetmesečni re-zul tat i poslovanja d r u ž b e H I T Alpinea?

"V devetih mesecih letoš-njega leta smo zabeleži l i neto 12 mil i jonov evrov pri-hodkov iz poslovanja, kar je m lanski ravni, čeprav smo imel i zaradi zaprt ja Hotela Špik v marcu l a r dvesto ali drugače rečeno, za šestino manj ležišč. Zelo spodbudno je, da smo v poletnem obdo-bju dosegli kar 68-odstotno zasedenost zmogljivosti ozi-roma za sedem odstotkov višjo kot lani, ustvarili 198 ti-soč nočitev, kar je za naše gorsko okolje precejšen us-peh. Pomemben podatek je tudi, da se je za šest odstot-kov povečala povprečna po-raba na gosta, kar kaže, da se struktura gostov spreminja v smeri zahtevnejših gostov.

Pri teh spremembah opa-žamo, da nas obišče več indi-v idualnih gostov, več smo imeli organiziranih seminar-skih i n kongresnih gostov. Na obisk je vplivalo tud i predsedovanje Slovenije Ev-ropski un i j i , saj s m o ime l i tu, v Kranjski Gor i kar nekaj zanimivih dogodkov. Navse-zadnje so k boljšemu obisku domačih in tujih gostov pri-spevali tudi vroče poletje ozi-roma klimatske razmere ter naši programi i n ponudba športnih aktivnosti."

V e n d a r je Kranjska Gora predvsem z imskošpor tno središče, torej se prava se-zona šele začenja. Kakšne so napovedi, vaše ocene, re-zervacije.'

" M o r a m reči, da smo kljub dvema, lahko rečemo zeleni-ma z imama, ko narn narava n i dala snega, delovali pred-vsem po zaslugi umetnega zasneževanja. To je zagotovo vplivalo tud i na letošnji so-razmerno dober odziv, zlasti s trgov bivše [ugoslavije, pri-čakujemo pa tud i pr ibl ižno enako število gostov iz Rusi-je i n Ukrajine. Ž e v decem-brskem času je veliko rezer-vacij i n samo upamo, da bodo temperature dovolj niz-

ke, da bo mogoče zasneževa-n je ali celo morda naraven sneg. Uradno načr tu jemo začetek smučarske sezone v Kranjski Gor i 19. decembra. Ker i m a j o v sosednji I tal i j i praznike že na začetku de-cembra, bo pri nas živahno že prej, saj i m a m o precej re-zervacij že tudi za tedaj."

Boste pripravil i kaj novosti? "Letos pripravl jamo pose-

ben animacijski program za

Gori, kar je naša pomembna prednost."

P o m e m b n i vrhunci sezone v Kranjski Gor i so t e k m i za svetovni pokal v a l p s k e m smučanju in tekma v smu-čarskih poletih v Planici. Se nanje posebej pripravljate?

"Seveda. T u d i letos bo v Kranjski Gor i ob teli dogod-k ih Eksplozija zabave. Tek-m o na Vi t rancu že l imo po-pestriti s kakšnim pomemb-

Ale i Topol iak

otroke Na snežni plaži in vr-sto glasbeno zabavnih prire-ditev v okviru Music teatra s celo vrsto uvel javl jenih do-m a č i h i n tu j ih izvajalcev. Naša pr izadevanja gredo v smer i bogatitve obsmučar-ske ponudbe, pri čemer ima posebno mesto wellness, saj smo obnovil i tovrstni center v hotelu Larix i n savna cen-ter v Ho te lu Alpina s storit-v a m i na prcccj višj i ravni. Obnovi l i s m o tud i p u b Le-gende v Hote lu Prisank in s t e m povečali m o ž n o s t i ve-černih zabav, vso z i m o bodo odprti tudi diskoteka i n seve-da dva casinoja za tiste s tež-k im i nogami, k i si želijo iz-zivati srečo."

Seveda ostaja smučar i j a n a j p o m e m b n e j š a . Kakšni so vaši odnosi z žičničarji?

"Z žičničarji zelo dobro so-delujemo. Letos se že l imo dogovoriti o možnosti za ve-ljavnost večdnevnih smučar-skih vozovnic tudi za druga smučišča v okolici v sosednji Italiji i n Avstriji, žičničarji pa napovedujejo tudi dokonča-nje F u n parka, torej parka za e is t remno smučanje i n san-kališča, osvetlili bodo tudi novo žičnico Kekec. Tako bo ponudba na snegu bogatejša tudi v večernih urah, pod ref-lektorj i bo mogoče kot po-sebnost organizirati tudi tek-me. Vse to zaokrožuje celovi-tost ponudbe v Kranjski

n e j š i m večern im dogod-kom. pr i čemer t e k m e le-gend letos ne bo, pripravlja pa se tekma estradnikov. Na tekme v Planici si že l imo pritegnili več obiskovalcev iz Skandinavije, saj je t e r m i n tekem letos ugodnejši (lani so bile tekme na cvetno ne-deljo, ko večina ostaja doma), pripravljamo koncer-te in zabavo. Naj poudarim, da vse omenjene prireditve pr ipravl jamo v sodelovanju z Lokalno tmistično organi-zacijo (LTO), žel imo si tudi več sodelovanja z d r u g i m i hotel i r j i , za celovit nastop Kranjske Gore kot celovite destinadje."

Kol ikšen je vaš delež v Kran jsk i G o r i i n ko l iko je gostov iz tujine?

"Naš delež je 8 8 odstotkov hotelirskih kapacitet. Večina gostov - okoli 7 0 odstotkov je iz tujine."

V teh d n e h se p<^osto ome-nja kriza. Pričakujete, da bo vplivala tudi na vaše poslo-vanje?

"Vpliv zagotovo bo, čeprav ocenjujem, da se s t e m i sva-rili pred k r i zo pretirava. V preteklosti smo i m e l i pro-b leme s stroški - rastjo cen energentov i n živi l , p r i če-mer smo si prizadevali dose-či č i m ugodnejše nabavne pogoje. N a obisk bo po naših ocenah napovedana kriza

vplivala manj , morda nekoli-ko pri gostih iz bolj oddalje-n i h krajev, veliko pa je pred-vsem odvisno od nas, kako bomo aktivni, konkurenčni, prepričljivi, celo agresivni."

I n kakšni so vaši načrti? "Predvsem se zelo aktivno

ukvarjamo z investicijo v Ho-tel Špik, za katerega pričaku-jemo, da bo odprt v m a r c u prihodnjega leta, dogovarja-m o in u s H a j u j e m o se še o gradnji apartmajev, s kateri-m i bi nato investiranje nada-ljevali I m a m o tudi načrte za druge investicije, vendar so časi za to sedaj neugodni , zato jih ne bi omenjal."

Z n a n o je reklo T u r i z e m s m o l judje. Kako je v H I T Alpinea s kadrom?

"V H I T Alpinea nas je bilo v devetih mesecih zaposle-n i h 289 . Z delavci se n a m je uspelo dogovoriti za nov pra-vi lnik o nagrajevanju i n sti-mulaci jah, k i je po m o j e m m n e n j u precej prispeval k dobremu delu. Zaradi zaprt-ja Hotela Špik nas je sicer man j , m i s l i m pa, da se je vzdušje precej popravilo. Zmanjšalo se je število bolni-ških odsotnosti, v avgustu le-tos pa s m o imel i , glede na lanski avgust, za 16 odstot-kov višje bruto plače.

Mis l im, da n a m je uspelo ustvariti vzdušje i n spozna-nje , da prakt ično sleherni lahko prispeva k d o b r e m u počut ju naš ih gostov. Vs i m o r a m o postati prodajn ik i naš ih storitev. Največja in tud i najcenejša rek lama je prav zadovoljen gost, pr i ka-terem n a m je uspelo izpolni-t i ali celo preseči pričakova-nja. To seveda pri skoraj tri-sto zaposlenih in skoraj pet-deset tisoč gostih n i lahko. L judje m o r a j o pr i t i z vese-l j em v službo, saj le tako lah-ko svoje delo opravljajo vest-no i n prizadevno."

Sle deležni tud i strokovnih priznanj?

"Z vel ikim veseljem lahko povem, da smo po osmih le-t ih odsotnosti na nedavnem Gostinsko turističnem zboru v Moravskih Toplicah ekipno osvojili srebrno medaljo. Ob t e m smo zlate medalje dobili v kategorijah strežbe, pripra-ve jedi pred gosti i n v tekmo-vanju hotelskih receptorjev; srebrne na razstavi s l i č i c in tekmovanju barmanor , bro-naste pa za pripravo menija, kuho v kotličku, kar vse daje pečat kvaliteti naše gostinske ponudbe. T e medal je ne bodo le na stenah, prepričan sem, da j ih bodo naši gostje tudi občutili."

Inflacija se še umirja Vse od polletja statistiki ugotavljajo, da se je rast povprečja cen življenjskih potrebščin ustavila, medletna rast cen pa se znižuje.

ŠTEFAN ŽARGI

Ljubljana - Statistični urad RS je v četrtek objavil poda-tke o gibanju cen življenjskih potrebščin in že drugi mesec zapored ugotovil, da se pov-prečje teh cen, k i je tudi me-rilo uiilacije, n i spremenilo.

(za 2 ,4 odstotka), meso (za dva odstotka), ulja in maščo-be (za 1,5 odstotka) ter kava, čaj i n kakav (za 1,2 odstotka), najbolj pa se je pocenila zele-njava (za 1 4 odstotka).

Praktično enaka gibanja cen se p k a ž e j o tudi pri izra-čunu tako imenovanega har-

I M cai IMMtlli pomMOn (iriUdM

I '

" i

" m««d"ura« ictnirait

o i ® . 9 I X XI nii 3009 II III IV v VI VII v IX X 1 -e^

Ugotavljajo namreč, da se je blago v povprečju podražilo za 0 , 4 odstotka, storitve pa pocenile za 0 ,8 odstotka. Iz-računali so, da smo v desetih mesecih leta 2 0 0 8 pridelali v povprečju za 3,5 odstotka viš-je cene, m e d t e m ko je med-letna infladja, torej primerja-va cen z lanskim oktobrom, zdrknila na 4 , 9 CKistotka.

N a omen jene skupne re-zultate so najbolj vplivala si-cer sezonska nihanja i n po-cenitev n a f t n i h derivatov. Znižanja cen so ugotovili v skupinah rekreadja i n kultu-ra, prevoz, stanovanje in ko-mtmikaci je, podraži l i pa so se obleka i n obutev (v pov-prečju za kar 6 , 8 odstotka), izobraževanje, hrana i n brez-a lkohobe pijače (v povprečju za 0 , 4 odstotka), stanovanj-ska oprema, zdravje ter go-stinske i n nastanitvene sto-ritve. V s k u p i n i hrana i n brezalkoholne pijače so se oktobra najbolj podražili ribe

monizuanega indeksa cen, k i je mednarodno primerlj iv. Letna infladja, k i je v Sloveni-ji po teli izračunih znašala 4 ,8 odstotka, se tako postopoma približuje evropskim vredno-stim. V evropskem statistič-n e m uradu Eurostat so izra-čunali, da je znašala infladja v območju evra 3,2 odstotica.

Relativno hitro umi r jan je inf ladje v zadnjih štirih me-secih je po pojasnilih Urada za makroekonomske analize in razvoj ( U M A R ) predvsem posledica zniževanja cen energentov, hkrat i pa se umirjajo tudi cenovni pritiski večine drugih skupin cen. Poleg zelo verjetne predpo-stavke, da se trend upadanja cen energentov ne bo obrnil, bodo na u m i r j a n j e in f lad j -sk ih pritiskov v preostalih mesecih leta vplivali tud i upočasnjena gospodarska ak-tivnost in pričakovanja glede njenega vnovičnega okreva-nja, poudarjajo v U M A R - j u .

Novi vodniki po naravi

S M d a S M

s t f f i n l f

1 1 0 0 ^ 3 2 0 0

Cena za posamezni vodnik: 1 9 , 9 0 € + poštnlia (za naročnike Gorenjskega glasa 20% popust)

Cena za komplet: 79,60 € + poštnina (za naročnike Gorenjskega glasa: 6 9 , 6 8 € )

Gorenjski Glas (f«»

i 8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-glas.si

KRATKE NOVICE

BRODE

Predavanje in delavnica

Razvojna agencija Sora, ob sodelovanju s projektnimi part-nerji KOZ Kranj, Oddelek za kmetijsko svetovanje iz Škofje Loke, Čebelarsko društvo Škofja Loka, Društvo za razvoj po-deželja Resje, Občina Gorenja vas-Poljane in Občina Žiri, vabi na animacijsko delavnico za ohranjanje tradicionalnih medenih izdelkov, ki bo v četrtek, 6. novembra, v Domu če-belarjev v Brodeh ob i6. uri in na predavanje svetovalke za zdravo hrano na Čebelarski zvezi Slovenije Nataše Lilek z naslovom Čebelji pridelki - moč narave, ki bo v petek, 14. no-vembra, ob 17. uri na isti lokaciji. Na delavnici bodo poleg kratke predstavitve projekta in možnosti razvoja na Škofje-loškem svoje izkušnje predstavili čebelarji in izdelovalke dražgoških kruhkov. Organizatorji prosijo za prijavo na tele-fonski številki 04 /50 60 225. M. G .

PogANE

Predavanje o kisanju zelja in repe

Društvo podeželskih žena Blegoš organizira v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Škofja Loka predavanje o kisa-nju zelja in repe, ki bo v sredo, 5. novembra, ob 15.30 v pros-torih Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka v Poljanah. Predavala bo specialistka za zelenjadarstvo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana Ana Ogorelec. M. C .

LESCE

Tržnica s kmetijskimi pridelki

Kmetijsko svetovalna služba in kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce vas obveščata, da bo v mesecu novembru začela delovati tržnica. Ta bo potekala pred kmetijsko gozdarsko za-drugo Sava v Lescah vsak petek popoldne od 14. do 17. ure in vsako soboto dopoldne od 9. do 12. ure. Na tržnici bo mo-goče kupiti pridelke in izdelke okoliških kmetij. M. C .

Trop koz želijo podvojiti Andreja Burnik z Dolenje Dobrave je edina prejemnica priznanja kmetijskega ministrstva na Gorenjskem za rejo plemenskih koz in splošno urejenost kmetije.

BOŠTJAN BOGATAJ

Dolenja Dobrava - Z rejo plemenskih koz se pravza-prav ukvarja vsa družina - gla-vi družine Andreja in Tone Bumik ter otrod Anže, Nast-ja in Lea. Gospodarijo na os-mih hektarjih, od tega so štir-je hektarji obdelovalne povr-šine, nekaj je tudi najemajo. Letos imajo 45 mohaiic, vse skupaj pa trop 6 4 plemen-skili koz sanske pasme. Tako lani kot tudi letos so prejeli različna priznanja za vzrejo koz, nekaj tudi za sodelovanje na razstavah. "Naša kmetija ni velika, s kmetijstvom smo se začeli ukvarjati pred šesti-mi leti, z možem sva Še ved-no redno zaposlena drugje. Začela sva s tri mesece stari-m i kozami, trop se vseskozi veča, zato nam ta priznanja zelo veliko pomenijo. To je spodbuda za delo vnaprej," pojasnjuje Andreja Bumik.

Za vzrejo plemenskih koz, v Poljanski dolini je zagoto-

Najinteligentnejši sistem 4x4 je označen s črko X. Doživite ga na lastni koži - na dogodku B M W xDrive Tour 2008.

Avtohiša Malgaj vas vabi na ekskluzivrvi dogodek BMW xDrive Tour 2008, u petek in soboto, 14 in 15. novembra 2008 s pričetkom ob 9. in 14. uri na Smarjetni Gori nad Kranjem.

Na dogodku boste imeli priložnost preizkusiti modele BMW xDrive - BMW serije 3. BMVV serije 5. BMW X3, BMW X5 in prvi Sports Activity Coupe na svetu. BMW X6. na posebnem poligonu in na off-road poti.

Spoznajte, doživite m testirajte najinteligentnejši sistem štirikolesnega pogona. BMVV xDnve.

Veselimo se srečanja z /ami.

S prijaznimi pozdravi.

Avtohiša Malgaj ti.o.o.. PSC Bl.^vv Tržaška cesta 108 1000 Ljubljana

Prijave nrosimo pošljite na bmm^Pialgaj.com ali pokličite na šte/ I>',o0'! ;20 00 638. najkasneje do 11.11.2008.

vo bolj običajna govedoreja, sta se odločila po spletu oko-hščin. "Sodelavec, tudi sam rejec, me je navdušil za koze, saj imajo manjše kmetije, po mojem prepričanju, več pri-hodnosti v kozjereji kot pa govedoreji," pravi Bumiko-va, ki je ena redkih rejk ple-menskih koz na Gorenj-skem. Pri odločitvi je zakon-cema pomagal Milan Brence Pustotnikov, ki je zagotovil odkup mleka. Tega je danes od 150 do 200 litrov na dan, poleti ga oddajo tudi do 300 litrov, tri mesece na leto pa ga zaradi kozličkov ni.

Je delo s kozami zahtevno? "Veliko ljudi misli, da je s ko-zami manj dela, vendar ni tako. Če želimo imeti višjo količino mleka, je potrebno paziti več živali, saj dajo koze veliko manj mleka kot kra-ve," pravi Bumikova in na vprašanje, ali je delo težko, odgovarja: "Trenutno od kmetije še ne moreva živeti, oba sva zaposlena, zato vsta-

neva ob štirih zjutraj in po-molzeva. Vendar delava z ve-seljem in sploh ni težko." S kozjerejo sta se začela ukvar-jati pred šestimi leti, ko sta nameravala graditi družui-sko hišo. Po odločitvi, da pre-vzameta kmetijo, pa sta na-mesto hiše postavila hlev, kupila čredo in molzni stroj ter drugo opremo.

" Na z a č e ^ je bilo tudi ne-kaj težav, saj nisva imela molznega sbroja. Brez njega je mleko slabše kakovosti, ne-primerno za oddajo. Posojila nisva uspela dobiti, saj majh-ne kmetije danes prej propa-dajo in se ne obujajo, kot sva to storila z možem," pravi Andreja Bumik. V njun us-peh institucije niso verjele, zato vse do danes nista preje-la nobenih finančnih podpor. Tud i zato so priznanja o zgledno urejenem tropu ple-menskih ovac še več vredna. Seveda pa se, tako kot drugje, tudi pri kozjereji pojavljajo te-žave. Sanske pasme na Go-

renjskem skoraj ni, v vsej Slo-veniji je zelo malo kozlov. "V tem času sva vzredila dva ple-menska kozla in ju tudi takoj prodala, saj j ih je izredno malo. V hlevu imava danes le enega plemenskega kozla," pojasnjuje Bumikova. Večji del tropa imajo Bumikovi v hlevu, mladice, ki se ne mol-zejo, pa čez leto pasejo, ven-dar so jih pred dnevi že pre-peljali v hlev.

"Upam, da bomo še napre-dovali. Načrtujeva povečavo in ureditev modernejšega hleva, kar pomeni, da bi rada povečala trop. Vsaj 8 0 do 100 kvalitetnih koz naj bi imela čez dve leti," o načrtih zaključi Bumikova, S podvo-jitvijo tropa bi lahko vsaj eden, Andreja ali Tone, osta-la doma in se ukvarjala zgolj s kmetijstvom. Za izdelke iz kozjega mleka in tudi kozje meso pa tako ali tako velja ve-liko zanimanje, predvsem v Ljubljani, v Poljanski dolini pa nekoliko manj.

Andreja in Tone Burnik, edina s priznanjem kmetijskega ministrstva za zgledno rejo koz in splošno urejenost kmetije na Gorenjskem

Za predvidljivo kmetovanje Slovenija zadržana do povečanja mlečnih kvot.

MATFAŽ GBEGORIČ

Ljubljana - Minister za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehra-no Iztok Jarc se je na zaseda-nju Sveta E U za kmetijstvo in ribištvo, v pogajanjih s pred-sedujočo Francijo in Evrop-sko komisijo zavzel za rešit-ve, ki zagotavljajo slovenskim kmetom čimbolj stabilno in predvidljivo kmetovanje do leta 201}. Jarc je na pogaja-njih s francoskim predsed-stvom in Evropsko komisijo znova izpostavil potrebo po ohranitvi posebne premije za bike in vole ter izvajanje pla-čil za ekstenzivno rejo žen-

skih govedi do leta 2013. Go-vedoreja je namreč za sloven-sko kmetijstvo strateškega pomena, saj se z njo ukvarja več kot polovica kmetijskih gospodarstev, večina v ob-močjih z omejenimi mož-nostmi za kmetijstvo. Poleg tega je poudaril, da bi morale imeti države članice dovolj možnosti za reševanje speci-fičnih problemov v posamez-nih sektorjih v težavah. Glede predloga, ki se nanaša na po-stopno povišanje mlečnih kvot vse do njihove ukinitve leta 2015, je minister Jarc po-vedal, da je "Slovenija zadrža-na, ker bi to lahko ogrozilo

mlečno pridelavo zlasti v gorsko-hribovskih območ-jih". Predlagal je, da se mleč-ne kvote do izdelave poročila o učinku letošnjega poveča-nja za dva odstotka, ne pove-čajo. Poročilo naj bi bilo izde-lano leta 2011. Minister Jarc je vnovič poudaril, da si Slo-venija prizadeva, da se odloči-tev o določitvi spodnje meje skupnega zneska ali skupne površine, ki je upravičena do plačila, prepusti državam čla-nicam. Na podlagi zadnjega predloga Komisije bi Sloveni-ja lahko uvedla spodnji prag na ravni 0,53 hektara na kme-tijsko gospodarstvo.

FINANCE cveto.2apiotniic@g-gias.si 1 9

Nepremičninski balon rahlo pušča v prvi polovici leta so se pocenile hiše, stanovanja še vedno rahlo navzgor.

MATJAŽ GREGORIČ

Ljubljana - Indeksi cen sta-novanj in družinskih hiš na slovenskem nepremičnin-skem trgu v prvi polovid le-tošnjega leta kažejo prva zna-menja puščanja nepremič-ninskega balona. Po poda-tkih Statističnega urada Re-publike Slovenije so se na-mreč cene bivalnih objektov v letošnjih prvih šestih mese-cih znižale v povprečju za 2,6 odstotka v primerjavi s pov-prečnimi cenami iz lanskega leta, k čemur so največ pri-spevale družinske hJše. Te so se namreč v primerjavi s ce-nami iz lanskega leta znižale kar za 17,1 odstotka, medtem ko so lani zrasle kar za 29,3 odstotka. Pri stanovanjih v prvi polovid leta še ni bilo za-beleženega upadanja cen, saj so se v primerjavi z lanskim letom podražila za 4,7 odstot-ka. Poleg tega je statistika za-beležila precejšen upad pro-

daje oziroma nakupov bival-nih enot, ki jih je bilo v prvi polovid leta vsaj za četrtino manj kot običajno. Izračimi kažejo, da so se cene obstoje-čih stanovanj v Ljubljani in zvma] Ljubljane gibale različ-no. Šibko naraščanje cen sta-novanj v Ljubljani iz druge polovice leta 2007, s četrtlet-

no stopnjo v višini okrog ene-ga odstotka, se je v prvem le-tošnjem četrtletju prevesilo v znižanje cen za 1,3 odstotka, temu je v drugem četrtletju 2008 sledil ponovni dvig cen za 2,3 odstotka. Rast cen sta-novanj zunaj Ljubljane se je iz zadnjega četrtletja leta 2007, ko je bila 4-odstotna,

nadaljevala še v prvem četr-fletju, ko je bila 3,7-odstotna; v drugem četrtletju pa so se cene teh stanovanj znižale za 14 odstotka. V skupnem se-števku pa so cene stanovanj v Sloveniji v prvem četrtletju 2008 še narasle, in to za 1,6, v drugem pa upadle, za 0,2 odstotka.

Izdanih še 26.905 dohodninskih odločb MATJAŽ GREGORIČ

Kranj - Davčna uprava je v če-trtek, 30. oktobra, z osebno vročitvijo izdala še 26.905 od-ločb o odmeri dohodnine ti-stim zavezancem, ki so vložili ugovor zoper informativni iz-račun dohodnine ali so sami vložili napoved za odmero do-hodnine. Zneski preveč plača-

ne dohodnine so bili na trans-akdjske račune že pred praz-niki, rok za doplačito dohod-nine pa je 30 dni od datuma vročitve odločije. Zoper odloč-bo je možna pritožba, ki pa ne zadiži izvršitve. Od 26.905 iz-danih odločb j ih je 17.122 (63,6 odstotka) z vračili, 7.913 ( 2 9 4 odstotka) z doplačili in 1.870 (7 odstotkov) brez vrači-

la ali doplačila dohodnine. V tem svežnju je skupaj 7.45 milijona evrov vračil in 5,08 milijona evrov doplačil. Pov-prečni znesek vračila znaša 435,30 evia, povprečni znesek doplačila pa 643 evrov. Tisti, Id se z odločbo o odmeri do-hodnine ne strinjajo, lahko \dožijo pritožbo v 15 dneh od dneva prejema odločbe. Pri-

tožba je tieba poslati davčne-m u uradu oziroma izpostavi davčnega urada, ki je odločbo izdala, kot je to navedeno v pravnem pouku odločbe. Pri tem je treba opozoriti, da vlo-žitev pritožbe ne zadrži izvr-šitve, to pomeni; da mora za-vezanec kljub morebitni pri-tožbi davek plačati v 50 dneh od datuma vročitve odločbe.

Iz rdečega v zeleno MATJAŽ GREGORIČ

Kranj - Po zatišju in vnovič-nih padcih indeksov večine pomembnejših delnic na Ljubljanski borzi se je stanje v drugi polovid tedna rahlo popravilo. Oba borzna indek-sa sta sicer zabeležila rahel

tedenski zdrs, vendar so ne-katere dehiice pred prazniki pridobile nekaj vrednosti, med n j imi so Telekomove, Mercatorjeve in Istrabenzo-ve, medtem ko je delnica Nove kreditne banke Mari-bor vredna že manj kot po-bvico vrednosti ob izdaji.

Delnica

30. Enotni tečaj (v eviih)

10. 2007 24.10. 2008 30.10.2008 Gorenje Velenje 45,02 18,20 17.05 Intereuropa Koper 40,39 H,93 1348 Krka Novo mesto 115.78 65,24 64.79 Luka Koper 98.95 36,60 3 4 4 9 Mercator Ljubljana 349.95 175,92 190,65 Petrol Ljubljana 959 .99 365,62 362,93 Telekom Slovenije 422 ,69 177,07 179.57 Aerodrom Ljubljana 133.96 48.40 44.50 Istrabenz Koper 112,30 44,78 48,52 Pivovarna Laško 96 ,84 55.33 52,90 Sava Kranj 605.77 2 7 4 4 8 253.34 Nova KBM - 15.07 13.79 Pozavarovalnica Sava - 17,01 Zavarovalrica Triglav - 26,22 23.97 Žito 357.59 - -

I D K D 14,67 5 4 8 5,05 N F D i 6,93 1,21 1,20 Krona Senior 11,65 6,40 6,16 Zvon Ena I D 21,03 9,50 8.50

SB /20 11.669,60 J. 148,60 5,03i<95 SBITOP 2.sp,82 1.163,75 1,141,60

a> M CD

& t N

O O M 'S to O >

ct t - l

f n

iS O 12

C/5

C E o o

DC O S t o - f

i l

0 5 o.

•I

0) t h

I J J 0» 0) o £ £ <= 3 >0 ;o

i l | K -N - ^

f l s I ? ® g « « I CD i

s l o

" E «

(O C iS.

o •o -5 S E

co i 8

CM m !» (O C

" I KO Q

' « C

= ss.^

E

O) p* ' ( O N i Z N S

I š .

I g J f a®

o- ® s i lu-S-iSS

o

^ ~ i 0 •o -9 E « 2 1 -C <5 o o C

o <2 •D E o ®

! S | a> tc r č .8 I J i

•8 " ffl

o co o P l o m o

20 ZANIMIVOSTI in/b@g-gias.si

Trobente in patrobente Božo MALOVRH

Črna trobenta (Craterellus cornucopioides)

Rastišča te gobe so v listna-tem in mešanem gozda Ra-ste od avgusta do novembra v večjih skupinah. Je sožite-Ijica (mikorizna goba). Tros-njak ima obliko trobente. Odprtina, ki jo vidimo na zgornji strani, sega vse do dna. Zgornji del doseže pre-mer do 7 centimetrov, v viši-no pa zraste do 12 centime-trov. Notranja stran je sivo rjave do črne barve in drobno kosmičasta. zimanja pa je

njej na zunanji strani lahko opazimo letvice, ki so značil-ne za lisičke. Tudi siva lisička je užitna.

Nagubana patrobenta (Pseudocraterellus undulatus)

Kot sožiteljica raste v sku-pinah pod listavci. Pojavlja se od avgusta do novembra. Ime nam pove, da je goba po zunanjosti le delno podobna črnim trobentam. Od čmih trobent se razlikuje po svoji rjavkasti barvi klobuka ter po nakodranem in lijasto udr-tem klobuku, pri katerem se

Črna trobenta (Craterellus cornucopioides)

rahlo nagubana (nima letvic) in zaradi trosov sivkasto po-pihnjena. Meso je tanko in žilavo. Uporabna je za meša-nje z drugimi gobami, naj-boljša pa je posušena. Prašek iz čmih trobent je odlična za-čimba raznim jedem. Podo-bne oblike in barve je precej manjša siva lisička (Cantha-rellus cinereus), vendar pri

udrtina običajno ne podalj-šuje navzdol v bet. Na spod-nji strani ima radialno nagu-bano trosovnico v obliki gub, ki 30 podobne zakrnelim let-vicam. Bet je kratek in sivka-sto rumen. Sprva je poln, kasneje se izvotli. Goba je užitna in okusna ter primer-na za mešanje z drugimi užitnimi vrstami.

Nagubana patrobenta (Pseudocraterellus undulatus)

Mesto mrtvih v mestu živih v zadnjih dneh smo množično obiskovali pokopališča, med svetovno najbolj obiskanimi pa je zagotovo pokopališče Pere-Lachaise v Parizu. Tu je zadnje počivališče številnih svetovno znanih osebnosti, med njimi tudi rokerja Jima Morrisona iz glasbene skupine Doors.

DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Pariško pokopališče Pere-Lachaise je eno najslavnejših pokopališč na svetu. Ne gre le za največje pokopališče v Parizu, kjer je pokopanih milijon ljudi, tudi ne zgolj za drugo največjo zeleno povr-šino v tem mestu (takoj za Bolonjskim gozdom), pač pa je zaslovelo zato, ker je tu svoje zadnje počivališče na-šlo veliko slavnih ljudi. Vic-tor Hugo, Edith Piaf, Fride-ric Chopin, Jim Morrison, Oscar Wilde, so le nekateri od njih. Zaradi znamenitih pokojnikov je to tudi najbolj obiskano pokopališče na sve-tu, ki na leto privabi več sto tisoč obiskovalcev.

Pokopališče nosi ime po očetu Francoisu de la Chaisu (1624-1709), spovedniku Ludvika XIV. , ki je živel na tem griču. Postaviti ga je dal Napoleon I. leta 1804, ko za-r a i higienskih razlogov niso smeli več pokopavati v sre-dišču mesta. Takrat so začeli na novo pokopališče preko-pavati posmrtne ostanke s pokopališč v mestu. Pokopa-lišče Pere-Lachaise imenuje-jo tudi "mesto mrtvih v me-stu živih". Pariz namreč šte-je dobra dva milijona živih duš. na Pere-lachaisu pa po-čiva mili jon mrtvih. Spočet-ka Parižani niso bili takoj navdušeni nad tem, da bi tu

pokopavali svoje drage po-kojnike, saj je veljalo, da je predaleč od mesta. Potem pa jih je prepričalo nekaj spek-takulamih pogrebov slavnih. Najprej so tu prekopali po-smrtne ostanke dveh literar-ruh velikanov, slovitega bas-nopisca La Fontaina in ko-mediografa Moliera ter par znamenitih pariških ljubim-cev, Heloiso in Abelarda. Gre za zaljubljenca iz 13. sto-letja: Heloise je bila kanoni-kova hči, oče Abelard pa njen domači učitelj, kar dvajset let starejši od nje. Heloisina družina in tudi širfa družba je zvezi nasprotovala. Ko je dekle zanosilo in je zveza pri-šla na dan, so ljubimca kruto kaznovali, Abelarda so celo kastrirali, Heloiso pa poslali v samostan in ji ob porodu vzeli otroka. Za življenja se nista nikoli več videla in ustregli niso niti njeni želji, da ju po smrti pokopljejo skupaj. Sele na pokopališču Pere-Lachaise so njune po-smrtne ostanke združili v skupni grobnici. Ganljiva ljubezenska zgodba z nesreč-n im koncem privablja na njun grob številne obiskoval-ce.

Obiska so deležni tudi šte-vilni drugi slavni pokojniki. Na grobu "pariškega slav-čka", znane pevke Edith Piaf, je vedno sveže cvetje. Neneh-no ga prinašajo tudi Frideri-

Na grobu Jima Morrisona

cu Chopinu, skladatelju polj-skega rodu, čigar telo počiva na tem pokopališču, njegovo srce pa v domovini. Na nje-govem grobu pogosto posto-jijo tudi njegovi rojaki, ki ču-tijo dolžnost, da brezplačno skrbijo za zadnje počivališče slavnega Poljaka. Eden naj-bolj obiskanih pa je grob Jima Morrisona, rokerskega glasbenika, ki je leta 1971 v Parizu u m r l zaradi preveli-kega odmerka mami l . Nje-gov grob je bil edini, ki je bil zaradi množičnega obiska njegovih oboževalcev deset-letja deležen policijskega var-

stva. Še danes poleg cvctja na njem najdemo tudi kako prazno pločevinko ali ostan-ke jointa. Na pokopališču je pokopanih še veliko znanih ljudi, ob vhodu visi kar zem-ljevid, s katerega je razvidno, na kateri "aveniji" najdemo poslednje počivališče katere-ga izmed njih. T u stojijo tudi spomeniki padlim v sveto-vnih vojnah, na Pere-Lachaisu pa se je končala tudi slovita pariška komuna. Za pokopališkim zidom so namreč zadnji dan "krvavega tedna" leta 1871 ustrelili L47 komunardov.

tus

Banane Redna cena: 0,95 €

Svinjsko stegno • brez kosti • vakuumsko pakirano Redna cena: 4,99 €

Akcija velja v vseh Tuš marketih. supermarketih in franšiznih prodajalnah Tuš.

Vabimo vas tudi v naš nov Planet Tuš Kranj

ZANIMIVOSTI, OGLASI info@g-glas.si 21

Dnevi srbske kulture Kulturno društvo Brdo je na Dnevih srbske kulture gostilo več kot sto udeležencev iz drugih držav. Osrednji dogodek je bila folklorna manifestacija Razigrana Mladost.

Su2ANA P. KOVAČIČ

Kranj - Konec oktobra Kul-turno druStvo (KD) Brdo pri-redilo četrte Dneve srbske kulture. "V četrtek sta bili v Kulturnem domu Predoslje književna tribuna in predsta-va Boing, Boing v izvedbi dramske sekdje KD Brdo in v režiji Vesne Andelkovic'. Na tribuni so sodelovali gostje iz Banjaluke, književniki Mihaj-lo Orlovič, Zlatko Jurič - Ata-nas in Duško Pevulja. V petek je bil na isti lokadji književno-

pesniški večer in večer ljud-skih pesmi. V soboto je bUa v Prešernovem gledališču fol-klorna manifestadja Razigra-na mladost, letos že šestič. V treh dneh smo gostili več kot sto udeležencev iz drugih dr-žav," je povedal predsednik KD Brdo M o m i i Glamočanin in opisal dogajanje kot nepo-pisno ter dodal: "Vsi dogodki so bili zelo dobro obiskani" Na folklorni manifestadji so zapeli in zaplesali članice in člani K D Brdo Kranj, SKD Prosvjeta Vukovar, SKD Kolo-

Razigrana mladost, na sliki člani folklorne sekcije KD Brdo, ki jo vodi Milan Glamočanin. / Foto:Tin. doh

vit Gradiška, SKUD Vidov-dan Ljubljana, AFS Marlot Ljubljana, SPKD Sveti Sava Kranj, M K D Ciril in Metod Kranj, SKD Sloga Nova Gori-ca.

"V KD Brdo že štirinajst let delamo na tem, da srbsko kulturo v pozitivni luči pred-stavljamo širši javnosti, seve-da ob spoštovanju slovenske-ga naroda in prostora, v kate-rem živimo in delujemo. Čez leto izvedemo številne projek-te, ob finančni podpori Mi-nistrstva za kulturo Republi-ke Slovenije, Javnega sklada za kulturne dejavnosti - Ob-močne enote Kranj in Mest-ne občine Kranj. To so dram-ski studio, večeri književno-sti, večer ljudskih pesmi in foUdoma dejavnost Celoletne projekte sklenemo v osred-njem dogodku pod imenom Dnevi srbske kulture. Za pri-zadevanja smo si leta 2005 prislužili status dništva, ki de-luje v javnem interesu RS na področju kulture," je povedal Glamočanin in poudaril, da m u vse te projekte uspe izve-sti z veliko pomočjo sodelav-cev, članov društva.

Komunala se utaplja v izgubi Komunala Kranj je lani s poslovanjem pridelala pol milijona evrov izgube, v letošnjem prvem polletju pa še dodatnih 7 0 7 tisoč evrov. Največji minus zaradi štirimesečnega zaprtja deponije Tenetiše.

SIMON ŠUBIC

Kranj - Javno podjetje Komu-nala Kranj že nekaj časa po-sluje z izgubo. Poslovno leto 2007 so sicer zaključili s po-zitivno ničlo, vendar pa so imeli iz poslovanja petsto ti-soč evrov izgube, večji del za-radi odvoza komunalnih od-padkov na deponiji Kovor in Mala Mežakla. Negativen po-slovni izid so pokrili z odpi-som amortizadje in odproda-jo objekta, v katerem je bila poslovna enota Vodovod. Iz-guba se je letos še poglobila, saj so samo v prvem polletju zabeležili za 707 tisoč evrov minusa, od tega pol milijona evrov zaradi odvoza odpad-kov na Malo Mežaklo, rdeče

številke pa se pojavljajo tudi pri odvajanju in čiščenju od-padnih voda ter preskrbi z vodo. "Zadeve v našem pod-jetju so zapletene in drama-tične," je tako ob predstavitvi poslovanja javnega podjetja občinskim svetnikom v Šen-čurju dejal direktor Komuna-le Kranj Ivan Hočevar.

Izgubo, nastalo zaradi štiri-mesečnega zaprtja deponije Tenetiše (cena odlaganja 22 evrov na tono odpadkov) ter odvoza odpadkov na deponiji Kovor in Mala Mežakla (ceni odlaganja 85 oz. 87 evrov), na-meravajo po sklepu sveta ustanoviteljev podjetja (župa-nov) pokriti v dveh letih, in si-cer na podlagi začasne podra-žitve odvoza za 9,08 odstotka

Izgubo, nastalo zaradi štirimesečnega zaprtja deponije Tenetiše (cena odlaganja 22 evrov na tonoodpadkov) ter odvoza odpadkov na deponiji Kovor in Mala Mežakla (ceni odlaganja 85 oz. S7 evrov), nameravajo po sklepu sveta ustanoviteljev podjetja (županov) pokriti v dveh le-tih, in sicer na podlagi začasne podražitve odvoza za 9,08 odstotka in deponiranja smeti za 52,23 odstotka.

in deponiranja smeti za 52,23 odsto&a. "Čeprav je ta pred-log ministrstvo za okolje in prostor prejelo že pred šesti-m i mesed, še vedno ni izdalo predhodnega soglasja. In to čeprav so skupaj z nami sode-lovali na mediadji s krajani Tenetiš in obljubljali, da se bodo potrudili, a da naj bomo tudi mi prilagodljivi. .Sedaj moramo počakati na novo vlado in novega sogovornika," je nezadovoljen Hočevar.

Ob tem je pripomnil, da so tudi na soglasje vlade k nove-m u tarifnemu pravilniku in tudi višjim cenam ravnanja s komunalnimi odpadki čakali skorajda leto dni. "In še odo-breno povišanje cen je bilo nižje od predlaganega, tako da še vedno ne moremo po-krivati vseh stroškov. V pri-meru Šenčurja tako z novimi cenami pokrivamo le 88 od-stotkov stroškov odvoza in deponiranja komunalnih od-padkov," je še dejal Hočevar in ocenil, da takšnih neena-kosti, kot so pri plačevanju komunalnih storitev, ni v Slo-veniji na nobenem drugem področju.

JESENICE

Po zdravila kar iz avtomobila

Jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger je na seji občin-skega sveta koner oktobra povedal, da se bo zasebna lekarna Plavž prihodnje leto preselila v stavbo bivše Pi-kove dame. Objekt bodo te-meljito obnovili, v pritličju bo lekarna, v zgornjih nad-stropjih pa tri stanovanja, ki bodo dostopna z dvigalom. Ob stavbi bodo uredili pre-čno povezavo proti Tavčar-jevi ulici, ki bo omogočala prevzem oziroma nakup zdravil kar iz vozila, torej po sistemu "drive in". To bo popolnoma nova ponudba v tem delu Gorenjske, je po-udaril župan. U. P.

ŠKOF)A LOKA

Romali so v Novo mesto

Prosvetno društvo Sotočje je 31. oktobra pripravilo romanje v Novo mesto. Že za prvomajske praznike so člani društva ro-mali peš iz Škofje Loke v Štandrež pri Gorici, rojstni kraj patra Romualda Marušiča, avtorja Škofjeloškega pasijona. Med potjo so izročili vabilo na Škofjeloški pasijon, ki bo leta 2009, goriškemu, tržaškemu in koprskemu škofu. Tokrat so vabilo izročili novomeškemu škofu Glavanu (na sliki). D. Ž .

lelosKi msijpn S I O U ^ P O I ^ A N A

1 7 2 1 - 1 9 9 9

Župan ol)čine Škof ja Loka objavl ja

Javni natečaj za izbor kakovostnih spominkov, ki bodo lahko uporabljali zaščitni znak kulturne prireditve Škofjeloški pasijon 2009.

Pogoji za sodelovanje na natečaju:

1) Na natečaju laliko suilclujcju TuiCiic iii pravne u!>ebc.

2) Na natečaj lahko pošljete s amo izdelke, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo:

- aplikacije pasi jonskih motivov in čas pasijona (18. stoletje, postno velikonočni čas), - občino Škof ja Luka, mesto in SirSo okolico, - kult imio in naravno dediščino, - tradicijo in sodobno ustvaijalnost Upoštevali bomo samo gotove izdelke (z embalažo, zloženkami, certifikati in drugo opremo) in prototipe.

3) Prispele izdelke (spominke) bo ocenjevala strokovna komisija, ki j o imenuje občina Š k o f j a Loka. Spominke bo komisija ocenjevala v skladu s strokovnimi merili, ki vkl jučuje jo tako sporočilnost izdelka, primernost tehnologije, n jegovo uporabnost, celovitost in primernost cene glede na možnosti trženja.

4) Izdelovalci izbranih spominkov bodo imeli izključno pravico uporabe pasijonskega logotipa za konkretne izdelke, pravico do prodaje spominkov v času uprizarjanja pasi jona neposredno ob prizoriščih uprizoritev in možnost posredovanja izdelkov za potrebe obdarovanja (protokolarnega, poslovnega idr.) v pasi jonskcm letu 2009. Najbol jš i izdelki bodo prejeli naziv: "Pasi jonski spominek 2009" in možnost prodaje pod to oznako tudi v obdobju do naslednje uprizoritve leta 2015.

5) Prijava na javni natečaj mora vselx)vati: - ime in priimek, naslov in telefonsko številko avtorja, - dokončan izdelek (spominek) ali prototip z embalažo in drugo opremo (certifikat, pojasnjevalna zloženka ali obešanka), - 2 fotografiji dokončnega izdelka, - izpolnjen prijavni obrazec z vsemi zahtevanimi podatki. Skupaj s prijavo mora avtor oddati ustrezno embaliran in označen izdelek.

6) Rok z a prijavo na razpis je 22 . d e c e m b e r 2008.

7) Za vse zainteresirane bo organizirana brezplačna delavnica na temo kakovostnega spominka, ki j o bo pripravil dr. Janez Bogataj . Delavnica bo potekala 13. novembra 2008 ob 10.00 v prostorih Loškega muzeja . Grajska pot 13 v Škof j i Loki. Svojo udeležbo na delavnici nam sporočite na telefonsko številko: 04 5 I I 24 60 ali na e-naslov: info@pasijon.si.

8) O izbiri spominkov bodo kandidati obveščeni pisno v 30 dneh po zaključku natečaja.

9) Z izbranimi ponudniki bodo podpisane pogodbe o sodelovanju.

10) Pri javnica z dokumentaci jo j e od dneva objave do izteka roka za oddajo spominkov doseglj iva na spletni strani Občine Ško f j a Loka www.skofjaloka.si in na spletni strani Škof je loškega pasijona pasijon.skofjaloka.si. 2^interesirani prijavitelji pa j o lahko v času uradnih ur dvignejo tudi v Pasijonski pisami na Mestnem trgu 34 (Romana Bohinc), telefon 04 511 24 60, kjer lahko dobijo tudi vse dodatne infomiacije.

11) Prijave z izdelki (spominki) pošljite na naslov: Občina Škof ja Loka, Poljanska cesta 2, 4220 Škof ja Loka s pripisom: za razpis Škof jeloški pasijon - ne odpiraj . V primeru, da boste spominke oz. prijave prinesli osebno, se oglasite na vložišču Občine Škof ja Loka.

Igor Draksler, Jiipan Občine Škof j a l .oka

22 KAŽIPOT, ZAHVALE info(g>g-^as.si

ŠKOFJA LOKA

Ob obletnici pobratenja razstava

Nedavno tega so predstavniki občine Škofja Loka sodelovali na mednarodnem srečanju mest v projektu Evuropeagether v Bologni. Srečanje je pripravila provinca Bologna, ki je koordi-nirala mednarodno srečanje njenih 19 mest s 24 pobratenimi mesti iz desetih držav, med njimi tudi iz Slovenije. Občina Škofja Loka je pobratena z občino Medicina. Gre za najstarej-še sodelovanje Škofje Loke s katerim od mest v drugih drža-vah, saj traja že 4 0 let. Kot je povedala Andreja R. M e g u š a r ,

so poleg sodelovanja kot partner v evropskem projektu Euro-peagether ta obisk izkoristili tudi za dogovor z županjo Medi-cine N a r o Rebecch i o praznovanju 4 0 . obletnice sodelovanja med občinama. Tako nameravajo v Škofji Loki novembra pri-rediti razstavo Luigga Samoggie iz Medicine v mali Galeriji Občine Škofja Loka. T a m bo predstavljeno tudi dosedanje so-delovanje s to italijansko občino, in delo nasploh z vsemi po-bratenimi občinami. Školja Loka sicer sodeluje še s sedmimi občinami v petih državah. To so Sele in Zgornja Bela v Avstri-ji, Sovodnje ob Soči, Freising na Bavarskem, Carlov/ na Ir-skem, Tabor na Čekem in Maasmechelen v Belgiji. D. Ž .

KRANJ

Zgodnejša brezplačna jutranja dostava v mesto

Po novenh odloku o ureditvi in varnosti cestnega prometa v Mestn i občini Kranj so bili dobavitelji sveže hrane in druge-ga blaga v staro mestno jedro oziroma na območje za peš-ce v jutranjih urah omejeni na brezplačno dostavo m e d 6. in 10. uro (v soboto med 6. in 8 . uro), prej pa je bilo treba pla-čati voznino. Z a t o so nekateri dobavitelji začeli odklanjati zgodnjo dostavo. Tako je kranjski Mestni svet na oktobrski seji sprejel spremembo odloka in brezplačno polurno jutra-njo dostavo podaljšal na čas med 4. in l o . uro ter ob sobo-tah m e d 4. in 8. uro. S takšno dostavo bo zopet omogočen dolga leta običajen način preskrbe. V . S .

UUBgANA

Odpadna zdravila bodo sprejemale tudi lekarne

Vlada je sprejela uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki odgovornost za organizacijo sheme zbiranja zdravil nalaga veletrgovcem z zdravil i , odpadna zdravila pa bodo lahko sprejemali tudi v lekarnah. D . Ž .

HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00

Sjioiilo u i)()j«(i sptejemjmo po itlefonu 04/J(II-(2-(». faksu M/20t-<2-13 ali OKbno nj BltivitisiM con t, v Kfaniu 0M)0 poSi • do pootiMJIa in(«itlai)oIl,OOutt!(«Mo9l«ovinp<mu(lbv niljnki: to«)no ugodi«.

JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVgiCA, TEL: 04/53 '5 249. FAX: 04/53 04 230 MADŽARSKE TOPUCE: 11.12. -14.12.; TRST: i8.11; PALMANOVA IN TOV. ČOKOLADE 28. n.; KOPALNI IZLET BERNARDIN: 24. n.; LJU-TOMER S PANONSKIMI TERMAMI: 23.12. - 26.12.

O B V E S T I L A O D O G O D K I H O B J A V L J A M O v R U B R I K I G L A S O V

K A Ž I P O T B R E Z P L A Č N O S A M O E N K R A T .

PRIREDITVE

Srečanje veteranov vojne za Slovenijo Z g o r n j e G o r j e - O Z VVS Zgornja Gorenjska organizira spominsko srečanje, na katerega vabi udeležence osamosvo-jitvene vojne in ostale občane. Srečanje bo v petek, 7. novem-bra, ob 19. uri v Gorjanskem d o m u v Zgornjih Gorjah.

Regijsko srečanje malih pevskih skupin Kran j - V petek, 7 . novembra . O b m o č n a izpostava Kranj Javnega sklada RS za kulturne dejavnost i organizira pre-gledno gorenjsko regijsko srečanje malih pevskih skupin, ki bo potekalo v avli Mestne občine Kranj. Začetek srečanja bo ob 19. uri.

Martlnovanje in festival folklornih skupin K r a n j s k a G o r a - V dvorani Vitranc se bo v soboto, 8. novem-bra, ob 19. uri začelo mar t inovan je In festival folk lornih skupin. Nastopile bodo Ozara iz Kranja, C O F Iz Ljubljane, K U D O t o n Zupančič iz Vinice in Folklorno društvo iz Vipave.

V knjižnicah za otroke R a d o v l j i c a - V Knjižnici A. T. Linharta si otroci predstavo Muca Copatarica lahko ogledajo v četrtek, 6. novembra, ob 17. uri. Predstava je primerna za otroke, ki so stari vsaj 3 leta.

B o h i n j s k a Bis tr ica - V knjižnici si otroci predstavo M u c a Co-patarica lahko ogledajo jutri, v sredo, 5. novembra, ob 17. uri. Predstava je pr imerna za otroke, ki so stari vsaj 3 leta.

IZLETI

Zaključni planinski izlet Bitnje , S t r a ž i š č e - Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vabi v četrtek, 20 . novembra , na zakl jučni planinski iz let do SankaSke koče nad Sv. Petrom. Prijave In vplačila sprejema Cirila Resman v ponedeljek, l o . novembra, v društveni pis-arni v Bitnjah in v sredo, 12. novembra, v Šmartinskem d o m u v Stražišču. Uradne ure na obeh lokacijah so od 9. do n . ure. M o ž n e so tudi telefonske prijave po tel.: 0 4 0 / 2 6 8 005.

Na Smrekovec Tržie - Vodniški odsek Planinskega društva Trž ič vabi v soboto, 8. novembra, na Smrekovec (1577 m ) . Tura je lahka in primerna za vse starosti. O d h o d posebnega avtobusa ob 6. uri izpred OŠ Tržič. Prijave in informacije po tel. 5971 536 do četrtka, 6. novembra.

OBVESTILA

Krvodajalska akcija Bled - V Zdravstvenem d o m u na Bledu bo v četrtek in petek, 6. in 7. novembra, potekala krvodajalska akcija.

Akcija zbiranja odpadnih surovin B r e z f i i c a - Brezniški skavti pr ipravl ja jo akcijo zb i ran ja o d p a d n i h surovin (odpadni papir , že lezo , baker, bron, m e d e n i n a , svinec, a lumini j , ner javno jek lo) . Zb i ran je bo potekalo na Breznici na parkirišču ob cesti v Vrbo v petek, 7. novembra, od i 6 . do 17. ure, v soboto, 8 . novembra, od 9. do 12. ure in v nedeljo, 9. novembra, od 8 .30 do l o . ure. Če n imate možnost i prevoza surovin na Breznico, obvestite o tem skavte, ki bodo poskrbeli za odvoz.

Skriti zaklad J e s e n i c e - Gornjesavski muze j Jesenice vabi na pedagoško delavnico Skriti zaklad, ki bo jutri, v sredo, 5. novembra, ob 16. uri v Kasarni na Stari Savi.

PREDAVANJA

Zdravilne rastline Mississippija Kranj - Iz Osrednja knjižnica Kranj jutri, v sredo, 5. novem-bra, ob 19.30 vabijo v Študijski oddelek na Tavčarjevo 41 na predavanje o ameriških zdravilnih rastlinah. Skozi virtualno predstavitev In sprehod m e d zdrav i ln imi rast l inami sub-t ropsklh gozdov in t ravnikov vas bo popel ja la M o n i k a Bernard. Sledi tudi praktični del priprave tinktur po amer-iškem zgledu.

Kitajska je res carska R a d o v l j i c a - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes, v torek, 4. novembra, ob 19-30 začelo predavanje Štefana Reharja o Ki-tajski.

RAZSTAVE

Ob 8o-letnici rojstva Lojzeta Kovačiča Kranj - Osrednja knjižnica Kranj vabi ves november v avlo Študijskega oddelka na Tavčarjevi 41 na ogled razstave ob 80-letnici rojstva našega pomembnega književnika Lojzeta Kovačiča (1928-2004) . N a ogled so njegova dela za odrasle in mladino ter prispevki, objavljeni v revijah In časopisih.

Dela Evgena Cuština J e s e n i c e - V četrtek, 6. novembra, ob 18. uri bodo v Kosovi graščini odprli razstavo likovnih del slikarja In kiparja Evge-na Guština.

60 let Planinskega društva Domžale D o m ž a l e - Planinsko društvo Domžale vabi na odprt je razs-tave ob 60- letnic i Planinskega društva D o m ž a l e z nago-vorom častnega predsednika Planinskega društva D o m ž a l e Petra Primožiča. Odpr t je bo danes, v torek, 4 . novembra, ob 19. uri v Knjižnici Domžale , Cesta talcev 4 .

Drevesa J e s e n i c e - O d p r t j e fotografske razstave Janeza Kramar ja , člana Fotokluba Jesenice, Drevesa bo v četrtek, 6. novem-bra, ob 16. uri v Kasarni na Stari Savi.

PREDDVOR

Sedaj še skupna revizijska služba

Na seji občinskega sveta v Preddvoru so svetniki prisluhnili predlogu o ustanovitvi novega skupnega organa več občin. M e d t e m ko že imajo skupne medobčinske inšpekcijske službe, gre sedaj za skupne službe notranje revizije, ki naj bi jih imele občine Kranj, Cerklje, Jezersko, Preddvor, Naklo, Šenčur In Tržič. Letni strošek za občino bi bil od pet so šest tisoč evrov, je pojasnil direktor občinske uprave Marko Bo-hinec, pri čemer država povrne polovico stroškov. Kot je še dejal, se doslej za skupni organ ni odločila edinole občina Cerklje. D . Ž .

V I R M A Š E

Krajani pričakujejo gradnjo pločnika

Na zboru krajanov naselij Grenc in Virmaše so prejšnji teden razpravljali tudi o nevarni cesti, ki vodi m i m o skladišča Alpe-toura. Ker so slišali, da je načrtovana obnova te ceste ob novem skladišču, ki je hkrati edina šolska pot, so v zvezi s tem na zboru zahtevali gradnjo pločnika. Tega j im občina menda že dolgo obljublja in bi bil zaradi šolarjev tudi nujno potreben. Ker je ta pot v šolo zelo nevarna, je občina za otroke zago-tovila prevoz v šolo na Trato, čeprav je po besedah direktorja občinske uprave Jerneja Prevca za tako kratke razdalje nera-cionalno. Krajani torej podpirajo gradnjo pločnika, nasprotu-jejo pa temu, da bi se cesta na tem delu kakor koli širila, češ da bi se promet s tem povečal, varnost pa poslabšala. D . Ž .

Z A POPOLN PREGLED SI OGLEJTE

WWW.GORENJSKIGLAS.SI/KAZIPOT

O S M R T N I C A

Z žalostjo sporočamo, da se je poslovil naš dragi ata

BOGOMIR ROZMAN -MIRO

dolgoletni direktor tovarne Almira iz Radovljice

Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 5. novembra 2008, ob 15. uri na pokopališču na Bledu. 2 a r a bo na

dan pogreba v tamkajšnji mrliški vežici od 9. ure dalje.

Žalujoči: vsi, k i smo ga imeli radi

Knjiga "Gorenjska Vodnik"

predstavlja Gorenjsko na 312 straneh.

Vsebuje 2000 fotografij, 50 kvalitetnih zemljevidov

in podrobnih opisov lepot gorenjske pokrajine

v slovenščini in Šestih svetovnih jezikih.

Cena enega vodnika je 29 EUR + poštnina. N a n i č n i d Gorenjskega g lasa imajo 1 0 H ) d s t a ^

NaroiSai^: po telefonu i t 0 4 / 2 0 1 4 2 41 afipo s fo i t i : narocnine@g^|i8s.si

Gorenjski Glas

MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-^s,si 23

OBVESTILO Z g o d o v i n s k i arhiv Lju-

bljana« E n o t a v Škof j i

Loki o b v e š č a svoje

uporabnike« d a bo arhiv

j zaradi adaptacijskih del

! v skladiščih z a p r t pred-

j v i d o m a d o k o n c a leta

} 2 0 0 8 . Prosimo za razu-

mevanje.

GG naročnine

04/2014241 e p o š t a : n a r o c n i n e @ g - g l a s . s i

w w w . g 0 r e n j 5 k i g l a s . s i

LOTO

Rezultati 88. kroga - 2. novembra 2008

1. 6, 8 , 1 2 , 1 7 , 31, 33 in 22

Lotko: 6 4 5 7 8 1

Loto PLUS: 3, 8. 22, 24, 31.35. 3 7 i n i 6

Predvideni sklad 89. kroga

z a Sedmico: 530.000 E U R

Predvideni sklad 89. kroga za Lotka: 1 2 0 . 0 0 0 E U R

Garantirani dobitek P L U S : 2 0 . 0 0 0 EUR

L O I V ^ n e p r e m i č n i n s k a e

d r u ž b a ^ ZevntVova ul. u. Kran), PE Strrtarjeva ul J

Kranj. tel.. 04^/347 04/2362 890

PARCELE PRODAMO PREDDVOR, Tupaliče, zazidljive par-cele 762 m2, 782 m2 in 802 m2, na izredni in mirni lokaciji, z obilico son-ca, na robu vasi, ob zelenem pasu. z razgledom na julijce in Karavanke. Dostop možen iz dveh urejenih cest, elektrika in voda na parceli. Cena: 130 EUR/ma. BRrrOF • VOCE, prodamo dve ravni, sončni, komunalno urejeni parceli, 638 m2 in 764 m2. Cena: 260 EUR/mz. STANOVANJE PRODAMO TRŽiC, Kovorska ul., vzorno ohranje-no. opremljeno dvosobno st., 57 m2, I. nad./lll, 1.1974. )V lega, balkon, lo-čen WC, shramba, klet, vpisano v ZK. Vseljivo takoj! Cena: 92.500,00 EUR. KRANJ, Vrečkova, trisobno, 69,51 m2, adaptirano 2006. lepo urejeno in opremljeno, VII. Nad./VII, garde-robna soba, balkon, klet, vpisano v ZK. Vseljivo julij 2009. Cena: 1 15.000 EUR.

SK0F|A LOKA, Podlubnik, prodamo enosobno 39 m2. letnik 1976, lepo vzdrževano, X. nad./XII, JZ lega« bal-kon. Cena: 79.cxx? EUR. HISE PRODAMO

KRANj, Ptanina, zelena in mirna lo-kacija v osrčju Planine II, stanovanj-ska hiSa (lahko dvostanovanjska), adaptirana 1991 . 165 m2 bivalnih po-vršin 4 klet -t- garaža (dva avta), tesen nadstrešek, 700 m2 parcele (mož-nost novogradnje na že odmerjeni parceli 399 m2). Cena: 299.000.00 EUR.

e-pošta: l-oman(^volia.net

Mali oglasi teL: 2 0 1 4 2 4 7 f a x : 2 0 1 4 2 1 3 e-mall : malioglasi@g-glas.si

Mate og l a se sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 1330 in za objavo v torek do petka do 14.00! De lovn i cds: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 8. - 1 9 . ure.

NEPREMIČNINE STANOVANJA

PRODAM

DVOSOBNO stanovanje v Radovljici, velikost 48 .86 m2, visoko pritlični. Stanovanje ni obnovljeno, vendar je vzdrževano In takoj vseljivo. t r 031/623-662 d0075O4

KtKERN N E P R E M I Č N I N E

Maistrov trg 12,4000 Kranj Tel. 04/20213 53,202 25 66

GSM 051/320 700. Email: infb®>k3-kem.si

KRANJ - Šoriijeva ul.. trisobno stano-vanje, 3. nad., nizkega bloka. 1.1968. 76 m2. CK. 12. balkon, vpisano v ZK. cena 122.000 EUR. t r 041/744-709

6007S46

KUPIM

STANOVANJE v velikosti 40 do 55 m2 z balkonom. « 04/23-28-646

8OO70OS

ODDAM

DVOSOBNO, delno opremljeno stano-vanje na Zoisovi 13 v Kranju, t r 031/621-796, po 14. uri 8007624

ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV TRG 7.

4000 KRANJ TEL: 04/23-81-120,

04/23-66-670 041 /755*296, 040/204-661,

041/900-009 e.po$ta: ltd.ncpremlcnlnc®5lol.net

www.itd-plus.si

lUi HIŠE

PRODAM

STANOVANJSKI DVOJČEK v Pred-dvoru. t r 051/388-822 eoorso«

V ORMOŽU oz. Jastrebcih prodam staro h i ^ s hišno št., vodo in elektriko ter 8302 m2 zemljišča, tr 00437664-41-063 60076ts

JUR-TAN, nepremičnifie, d. o. o. PE Cankarjeva ulica 03 (staro-mestno jedro),

4000 Kranj, tel.: 04/236-92-14. mobi: 041/451-857

e-pošta: info(§)jur-tan.si

www.jur-tan.si

V PODREČI prodam stanovanjsko no-vogradr jo, « 051/388-822

6007600

V STARI LOKI je v pripravi gradnja sta-novanjskega dvojčka. 9 051/388-822

6007602

ODDAM

STANOVANJSKO hišo, 6 ležišč za se-zonske delavce,« 040/519-073

«007388

P O S E S T I

PRODAM

KRANJ Kokrica 880 m2. zemljišče s starejšo hišo. za nadorrvestno gradnjo dvojčka ali delitev na dve enoti, na iz-redni, Intimni k»kaciji, priključki ob par-celi, urejen dovoz, cena 270 EUR/m2. samo resni, t r 041/648-778

8007625

Naklo, prodamo 6000 m zazidljivo stavbno zemljišče za poslovno gradnjo v bližini Exotrema v industrijsko obrt-ni coni. Zemljišče je delno komunalno opremljeno, je ravninsko in lepo dostopno. Cena po dogovoru. Kalan Franci. 041/734-144

PARCELO za dvojčka, z gradbenim dovoljenjem - NakJo « 051/388-822

e00?498

PARCELO z gradbenim dovoljenjem -ŠkofjaLoka, n 051/388-822

POSLOVNI P R O S T O R I

PRODAM

A U ODDAM v naf€^ vpeljano vrtnarijo na atraktivni tokaciji. Telefon za infor-macije. « 041 /837-695 e(»?5?6

ODDAM

OPREMUEN gostinski lokal 120 m2, primeren tudi za bar, šifra: GORENJ-SKA 8007599

OBLAČILA KUPIM

MOTORNA VOZILA A V T O M O B I L I

PRODAM

MITSUBISHI Pajero Pinin 1.8 ODi 4x4. I. 00. 126.000 km, klima. ABS. lepo ohranjen. 040/870-»30

aoftTjfl?

ES (g K] Brtiov Prtprolnik 10.4202 Nahlo PE Kran tka c««ta 23.4203 N »kto

• izpušni siStemi in katalizatorji • amortizerji in vzmeti , hitri sorvis • avtooptika ter vse za podvozje (zavore, disiki) f

. pnevmatike in platišča

T; 04 26 76 062 www.ag9antdr.si

RENAULT laguna privilege 2.2 DCI, I. 02, 134.000 km 1. lastnik, cena: 6.100.00 EUR. 031/307-022

8007628

A V T O D E L I I N O P R E M A

PRODAM

4 GUME za Mercedes E s platišči 225/55/16 Goodyear. cena po dogo-voru.'O'041/320-131, Vinko floors®3

STROJI IN ORODJA PRODAM

ELEKTROMOTOR Sever, dvobfTinski z el. zavoro tip y/y, 380 V, 0,5/3KW. 700/2890 obr/mln, tt 04/25-22-910

6007628

GRADBENI MATERIAL G R A D B E N I MATERIAL

PRODAM

PUNTE, dolžine 2.5 - 2.8 m. možna dostava, t r 041/446-510 800758»

STREŠNO kritino, dvozareznikzvsemi dodatki, cena zelo ugodna, t r 0590/2/ -168 6007614

KURIVO

PRODAM

DRVA metrska ali razžagana, možna dostava. « 041 /718-019 eoorsoa

DRVA. gabrova in jeseoova. suha. cena 40 EUR. tr 04/5301-610 aooTeoa

DRVA, suha. možen raziez in dostava. tr 041/Ž14-500 8007610

SUHA. metrska bukova drva, t r 031/688-234 6007e2g

SUHE. bukove butare, t r 04/53-12-263 6007564

STANOVANJSKA OPREMA P O H I Š T V O

PRODAM

KAVČ. modre baive. leseno ogrodje. 4 okrasne blazine, dim 140x200. raztegjjK/ v posteljo. zek> mak) rabljen, cena po do-govonj. t r 04/23-11-141 3007503

G O S P O D I N J S K I APARATI

PRODAM

PROSTOSTOJEČ električni štedilnik s stekloKeramično ploščo, Gorenje, t r 04/51-21-414, 041/506-274

O G R E V A N J E , H L A J E N J E

MOŠKO, gorenjsko narodno nošo, t r 031/505-087 6007563

MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULISTIČNI pregledi In komplet očala na recept brez doplačila Optika Aleksandra Olandla Kranj, tel. 04/235«01-23 in Optika Saša Tržič, t r 04/59-22-802 coo66W

ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM

HIŠNEGA mucka, želim ga podariti le tistemu, ki bi ga Imel v stanovanju, ker je tako navajen, t r 04 /2046-864

9007617

MUCKA, mladega, t r 04-25-51-516 8007623

KMETIJSTVO K M E T I J S K I S T R O J I

PRODAM

DVOBRAZDNI plug IMT in trosilec gnoja, t r 04/25-22-239 6007609

MANJŠI sekular za hobi in žaganje drv. t r 04/20-46-578. 031/812-210

8007590

TRAKTOR torpedo 48. I. 86. s kab^ no, t r 051 /213-206 800/S82

TRAKTORSKI odjemalec silaže s tele-skopom In tribrazdni plug Krajnik. nor-veške izd., t r 041 /608-765 80075«

KUPIM

SAMONAKLADALKO za seno SIP 17 ali 20 m3. t r 051 /673-752 6007686

TRAKTOR Zetor. t r 031 /450-241

P R I D E L K I

PRODAM

JABOLKA, krompir, zelje (tudi nariba-no), slsujki mdšt (tudi pasteriziran), ja-bolčni kis in suho sadje. Matijovc - Je-glič, Podbrezje 192, t r 04/53-31-144 8007523

JEČMEN in koruzo za krmo, suho. t r 040/384-187 6007540

KORUZO v zrnju In kupim bikca simen-talca od 100 kg naprej, t t 04/25-22-637 6007615

KVALITETNO bio seno, balirano v kva-dratne bale - prva košnja, t r 041 /378-798 6007567

REPO ter jedilni in krmni krompir, t r 041/242-375 6007«i8

SILAŽNE bale luceme 1. košnja, seno in otavo balirano v kocke, t r 040/951-707 8007B17

SLAMO v balah 4 kom. pšenična, t r 041/728-092 eQ07»i9

V Z R E J N E Ž IVALI

PRODAM

BIKCA simentalca. starega 3 mesece, t r 041 /284-609 800769t

BIKCA mesne pasme, starega 7 me-secev. t r 04/25-22-814 e007607

BIKCA simentalca do 10 dni t r 031/687-062

BIKCA simentak^a. starega 10 dni ter jedilni in krmni krompir, t r 041/971-508 8007627

ČB BIKCA, starega 10 dni, t r 0 4 0 / 3 5 5 - 8 6 5 8Q07sai

ČB BIKCA starega 10 dni, t r 041/357-944 8007«i2

ČB BIKCE. Stare dva tedna, ugodno, t r 031/416-894 6007600

TEUCO simentalko, t>rejo 7 mesecev, t r 04/51 -46-308 8007592

PRODAM

STAREJŠO kaminsko peč Lokaterm. t r 040/378-977 eoo76J6

TELIČKO Simentalko. staro 10 dni, tr 04/25-22-269 6007568

TRI BIKCE simentalce težke od 150 do 240 kg, t r 040 /990^10 60O7eo8

ZAJCA liščka in ovnača, starost 6 me-secev, 9 040/735-487 6007664

KUPIM

BIKCA simentatea, starega do 14 dni. t r 04/25-91-269 80076n

ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM

BAR MONIKA zaposli dekle za delo v strežbi ter več deklet za 2 do 3x teden-sko. Delovni čas In plačilo po dogovo-ru, šipec Monika s.p., Velesovo 56a, CeriOje. t r 040/330-060 6007172

GOSTILNA Zaje, Lahovče 9, Cerklje na Gorenjskem, zaposli kuharja (m/ž) z del. izkušnjami, lahko tudi pripravnik in kuharskega pomočnika (m/ž). gostllna.zajc@siol.net. t r 041/423-833 6007605

KUHARJA/ICO zaposlimo v piceriji BH-, Deteljica 10, v Tržiču, lahko tudi mlajši Up6k0jen< i. V 040/661-984

80073S3

TRGOVKO v tekstilni trgovini iščem za hof>oranx) dek> v popc^danskem času. trgovina Nina, Sr. Bela 41, Preddvor, t r 041/686-802 8007586

ZAPOSLIM natakarico za strežbo. Bistro Enka, Nazorjeva 1, Kranj, t r 04t /618^17 8007382

ZAPOSUM dekle za dek) v šanku, Bar Jordan. Žiganja vas 52. Križe, t r 040/516-024 6M7524

ZAPOSLIMO prodajalko za delo v živil-ski trgovini, dobro plačilo, možnost za nedoločen čas, Pekarna Zevnik. d.0.0.. Ljubljanska c. 36 a, Kranj, t r 031/506-691 8007520

ZAPOSUMO KUHARJA/ICO . Redno delovrvo razmerje. Delo je pretežno v dop. času. nedelje in prazniki prosti. Prošnje pošljite na: REINA. d.d.. Sav-ska loka 1, Kranj. Inf.:, t r 04/23-75. ^46

ZAPOSLIMO KUHARSKEGA PO-MOČNIKA/CO . Redno detovno raz-merje. Delo je pretežno v dop. času, nectelje in prazniki prosti. Prošnje po-šljite na: REINA, d.d.. Savska k>ka 1, Kranj. Inf.: t r 04/23-75-546 8007«20

ZAPOSLITEV dobi kuhar/lca, plco-pek. Klub Kovač. Andrej Marinšek s.p.. Glava cesta 1, Naklo, t r 031 /339003 8007163

ZAPOSUMO več voznikov za dostavo hrane na dom. picopeka In kuharico iz Kranja z okolteo, Trtanik. D. Britof 120, Kranj, t r 040/230-559«

ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo za-stopnike za terensko prodajo artiklov za varovanje zdravja. Oglejte si www.sinkopa.si. Sinkopa. d .0.0., Ži-rovnica 87, Žirovnica, t r 041/793-3 6 7 8007437

POSLOVNI STIKI

COTOVINSK! K R E O m DO lO LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA CX)LOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi voziia in leasingi. Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom, NU-MERO U N O , Kukovec Robert s.p., Mlinska 22,2000 Maribor, 02/252-48-26,041/750-560

STORITVE NUDIM

ADAPTACIJE, novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje dvorišč, z našim ali vašim matefiak>m. SGP Bytyql d.rj.o., Stnoževo 3a, Kranj, t r 041/222-741 60076W

Kot listje pada z drevesa, tako odšla si brez slovesa.

ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, rotoji. ro-lete, lamelne zavese, pliso zavese, ko-mamiki. markize, www.as9erik$.r>et

dO075»5

BELJENJE notranjih prostorov, Krtanje sten in stropov, premazi oken in vrat, odstranjevanje tapet, ban^ je fasad In napuščev vam nudi slikopleskarstvo Pavec Ivan s.p., Podbrezje 179 , Na-kto.tr 031/3&^9-09

6006923

DELAMO vsa zkiarska dela, notranje omete in fasade z našim ali vašim ma-terialom. ArjanitI, d.0.0.. Žabnica 47. Žabnica. t r 041/288-473. 041/878-386 6007597

FLORIJANI, d.0.0.. C. na Brdo 41, Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, ometi, ometi fasad, kamnite škarpe. tlakova-nje dvorišč, t r 041/557-871

6006522

NOVOGRADNJE, adaptacije, tlakova-nje dvorišč in ostale gradbene storitve, tudi manjše. Odgovorno, kvalitetno In ugodno. Stanko Sarafimovs.p.. R. Pa-peža 6. Kranj, t r 041/47a-535

NUDIM vsa slikoplesKar&Ka dela. izde-lava fasad, polaganje vseh vrst talnih oblog, Volčanšek Albin s.p.. Kidričeva 7. Jesenice, 04/586-38-35, t r 041/873-706 800747«

RAČUNOVODSTVO, pnafesionalno in kakovostno, OSSAT, d .0.0.. Planira3, Kranj, t r 031/267-537

8007«8a

SLO DOM - stene, stropi knauf, arm-strong; izd. podstreh in adaptacije sta-novanj; laminati, okna. vrata. str. okna veliix; pleskarska in vzdrževalna deta, Slavko Mar i^č s.p.. Suška c. 28. Šk. Loka, «041 /806 -751

8007155

STROKOVNO osebje nudi pomoč na domu in dnevno varstvo starejšim ose-bam v Kranju in okolici. Diomed, d.0.0.. Partizanska c. 10, Kranj, t r 040/874-491

TESNJENJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogreva-nju. Prepiha In prahu nI več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. BE & MA, d.0.0., Eksierjeva 6, Kamnik, t r 01/83-15-057, 041/694-229

VIJOSA, d .0.0., Tomšičeva ul. 40, Kranj, izvaja vsa gradbena dela, adap-tacije, vse vrste fasad, zunanje uredit-ve in notranje omete, t r 031/451-4 2 0 6006375

ŽALUZUE - notranje in zunanje, lamel-ne, panelne in plise zavese, roloje, screen senčila izdelamo in montiramo. RONO SENČILA, d .0.0.. Mavsarjeva cesta 46. Notranje Gorice, t r 01/365-12-47. 041/334-247

ZASEBNI STIKI 35 .000 POSREDOVANJ, 11.000 po-znanstev v preteklem le^u je karakteri-stika ženitne posredovalnice Zaupanje za vse generacije, ki posreduje po vsejSk) ,« 03/57-26-319,031/505-495, 031/836-378

8000004

39-t-£TNi skromen moški z otrokom išče pošteno dekle za skupno življenje, t r 041/229-649

8007328

DEKLETA, brezplačno lahko spoznate 1ante za iskrene, resne, trajne zveze iz vse države, n 031/836-378

8000005

MLAD. skromen, preprost, uspešen moški hrepeni po trajni ljubezni, t r 041/959-192 8007330

RAZNO PRODAM

STARO mentergo. kredenco, preda-lnik. omaro in čevljarski brusilni stnsj. t r 04/53-18-664 80078i3

w u w.p()«»rebnik.com

Šestnajst let že v grobu spiš, v naših srcih še živiš.

Včeraj, 3. novembra je minilo šestnajst let. odkar nas je zapustila draga mami, hčerka, sestra

Z D E N K A COTMAN roj. Sajevic, Voglje

Hva la vsem, k i se je spomin ja te i n pr iž igate svečke.

24 GG info@g-^s.si

AN K E T A

Slovenci smo

precej solidarni

SIMON ŠUBIC

Ta teden je teden solidarno sti, ko za vse poštne pošilj ke doplačujemo po 12 cen tov za Rdeči križ Slovenije Podpirate tak način zbiranja humanitarne pomoči? Smo Slovenci solidarni?

Dere Pušnik:

"Tudi doplačilo za Rdeči križ je način zbiranja huma-nitarne pomoči, še najraje pa vidim, da vsak daruje sam od sebe. Slovenci ima-mo sicer še vedno velik čut za solidarnost."

Tereza Markelj:

"Dvanajst centov ni veliko, zato jih najbrž vsi lahko da-rujemo. Za Slovence to naj-brž ne bo velik problem, saj smo glede na finančno zmogljivost med najbolj so-lidarnimi v Evropi."

Dušanka Lepej:

"Čeprav je afera z Rdečim križem zasejala kar nekaj dvoma o delovanju humani-tarnih organizacij, se soli-darnosti nismo odrekli. Tudi doplačevanje znamk to do-kazuje."

Asima Rošič:

"Doplačilo znamk se mi zdi primeren način zbiranja de-narja za Rdeči križ, pričaku-jem le, da bo zbrana pomoč prišla v prave roke, torej do ljudi, ki so v socialni stiski."

Grega Šivic:

"Podpiram doplačilo znamk za potrebe Rdečega križa. Mislim, da tako meni tudi večina Slovencev, saj smo kar precej solidarni. Tudi sam rad pomagam kot član Lions kluba."

Čarobni napoj za srečo Na Blejskem gradu so pripravili noč čarovnic, na kateri so stare čarovnice medse sprejele mlajše.

MATEJA RANT

Bled - Blejski grad so nainu-li petek spet zavzele čarovni-ce, k i so ob tej priložnosti medse sprejele tudi mlajšo generacijo čarovnic. "Neka-tere stare čarovnice se že tako tresejo na metlah, da se še komaj obdržijo na njih," je bila zato novih čarovni-ških moči vesela čarovnica Urška.

Noč čarovnic so tudi letos pripravili v hotelu Astoria skupaj z blejskim zavodom za kulturo, ki j im je odstopil sobane na Blejskem gradu. V njih so skupaj z Damjano Golavšek najprej rajali mali čarovniki in čarovnice. Med nj imi sta s svojimi oranžni-mi klobuki najbolj izstopali čarovnici Marjuška in Teja. "Klobuke sva izdelali sami iz časopisnega papirja, ki sva ga pobarvali z oranžnim sprejem," sta nam zaupali mali čarovnid, k i sta bili vi-deti zelo mladi, čeprav se jima je čez obraz bohotila ve-lika pajčevina. Mogoče je k

Male čarovnice in čarovniki so rajali 2 Damjano Goiavšek./Foto AniasuiovK

temu pripomogel čarobni napoj, s katerim so postregli obiskovalcem gradu na ta dan. Ta je bil po besedah ča-rovnice Urške letos še bolj strupen kot lani, izvedeli pa smo tudi, da prinaša srečo, za kar je s čarobnimi beseda-mi poskrbela njihova čarov-nica. V grajski restavraciji pa je bilo mogoče izbirati jedi s

čarobnega jedilnika. Dišalo je po z bronastim prizna-n jem nagrajenem bograču in bučni juhi. Kdor je želel, je lahko pokukal tudi v svojo prihodnost, ki jo je ena od čarovnic napovedovala iz ste-klene krogle. Če jo pri tem seveda niso preveč zmedl i grajski duhci, k i so se zloveš-če plazili med grajskimi ste-

nami. Čarovnice so si lahko ogledale tudi novo kolekcijo čarovnišldh oblačil, ki j im bodo prišla prav predvsem druge dni v letu, ko se mora-jo skrivati. Najboljšo čarovni-co in čarovnika pa so na za-bavi, ki se je nadaljevala v baru Tlačan, kjer so čarovni-ce rajale še pozno v noč, tudi nagradili.

R O K O M E T P R V E N S T V E

R D M E R K U R N A T E K M A

: R K C I M O S

Športna dvorana Roden MERKUR SREDA, 5. 11. 2008, ob 20. uri

KAMNIK

Odprli bodo nove prostore

v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku so letos končali prenovo in dograditev prostorov, s čimer so močno posodobili možnosti za kakovostno in strokovno delo v šolskih in zdravstvenih programih, namenjenih otro-kom in mladostnikom s posebnimi potrebami. Slovesnost ob odprtju novih prostorov bo v petek, 7. novembra. D. Ž.

vremenska napoved Napoved za Gorenjsko

Danes se bo zjutraj od juga pooblačilo in dopoldne postop-no začelo deževati. Tudi v sredo in četrtek bo oblačno in občasno bo deževalo. Vmes bodo posamezne nevihte. Postopno bo malo hladneje.

Agencija RS za okolje. Urad za meteorologijo

T O R E K i SREDA ; ČETRTEK

7 / 1 3 ° C i 9 / 1 4 ° C i 8 / 1 3 ° C 'oReki i _ is/ie c

KRATKE NOVICE

O d danes nižje cene naftnih derivatov

Cene naftnih derivatov se bodo danes, 4. novembra, spreme-nile skladno z vladno Uredbo o oblikovanju cen naftnih deriva-tov. Cena motornega bencina NMB 95 se bo znižala za 0,048 evra na liter in bo znašala 0,936 evra na liter. Cena motornega bencina NMB 98 se bo znižala za 0,043 svra, znašala bo 0,955 evra na liter. Znižala se bo tudi cena dizelskega goriva PLO D-2, in sicer za 0,047 evra na liter in bo od danes znašala 0,997 evra za liter. Kurilno olje bo cenejše za 0,046 evra na liter, po novem bo za liter treba odšteti 0,664 evra.

GORENJA VAS

Šibek potres v Gorenji vasi

Agencija RS za okolje. Urad za seizmologijo in geologijo, je sporočila, da so minulo nedeljo seizmografi ob 9.20 zabele-žili šibek potresni sunek.; Potres so čutili prebivalci Gorenje vasi in okoliških krajev, učinki potresa v širšem območju pa so bili tretje do četrte stopnje po evropski potresni lestvici. Prebivalci potresa niso posebej občutili, v objektih je le zelo zabobnelo. Župan Milan Čadež nam je povedal, da o more-bitni materialni škodi ni obveščen, nekateri prebivalci so bili včeraj le nekoliko prestrašeni. B. B.

t

GOR)E

Srečanje veteranov v Gorjah

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska v petek ob 19. uri v Gorjanskem domu v Zgornjih Gorjah organizira prvo srečanje veteranov vojne za Slovenijo iz občine Gorje. Gost srečanja bo dr. Božo Repe, ki bo pred-stavil svoja videnja in pričakovanja o rojstvu, odraščanju in zrelosti države. V kulturnem programu bodo nastopili učenci osnovne šole Gorje in veteranski pevski zbor. Srečanje bo po-svečeno spominu na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije in 40-letnici ustanovitve teritorialne obrambe. M. R.

Novorojenčki

Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 38 novoro-jenčkov, od tega 19 dečkov in prav toliko deklic. V Kranju se je rodilo 14 deklic in 14 dečkov. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 2.140 gramov, najtežja pa deklica, ki ji je tehtnica po-kazala štiri kilograme in pol. Na Jesenicah je svoje glasilke prvič preizkusilo 5 dečkov in 5 deklic. Najtežja je bila dekli-ca, ki je tehtala 3.960 gramov, najlažji pa se je kazalec na tehtnici ustavil pri 2.580 gramih.

m

M RADIO KRANJ d.0.0. Slrilarjeva ul. 6, KRANJ

TEIEFON: ( M ) 2 8 1 - 2 2 2 0 KUKOiA <04) 2 8 1 - 2 2 2 1 T i , ^

<04) 2 0 2 2 - 2 2 2 »KoeMii <OS1) 3 0 3 - 5 0 5 iKoaMiioiM

F A X : <04) 2 B 1 - 2 2 2 B UOMCM ( 0 4 ) 2 S 1 - 2 2 2 9 iRjuue

EpoSla : r a d l o k r a n J O r a d l o - k r a n J . s l

www.radio-kranj.si