K r a n j , petek, 7. avgusta 1987

L E T

fc> Stro i

GLASILO SOCIALISTIČNE

ZVEZE DELOVNEGA

LJUDSTVA ZA GORENJSKO

stran 3 . s t r a n

GOSPODARJI NAJ POMAGAJO KMETOM

KRANJSKI TRGOVCI SO LETOS ZAVIHALI ROKAVE

s tran

N o v e c e n e o g r e v a n j a te-s t r a n

(AKCUE SO PREPOČASNE

j^otornega olja nimamo, lahko pa dobite oglje za žar. . . Foto:G. Šinik

Motornega olja n i , p a ga vsi i m a m o Motornega olja že nakaj časa primanjkuje, olja za menjalnike ni. Kdor nima svojega

»majstra«, je obsojen na mučno pot od črpalke do črpalke, najbolj nesrečnim pa preostane nasvet, da ima Petrol na Zlatem polju v Kranju delavnico, kjer olje v avtu zamenjajo.

Pomanjkanje zavračajo podatki o prodaji. Na gorenjskih bencinskih črpalkah so v le­tošnjem prvem polletju prodali 17 odstotkov motornega olja več kot lani v tem času, nekaj manjša je bila prodaja junija, toda še vedno 2 odstotka večja kot junija lani.

Motornega olja torej ni, a ga vsi imamo. Skrivalnica torej, kakršna pri nas ni nobena posebnost, kar dosti primerov iz zadnjih let bi namreč lahko navedli.

Pri vsem tem potegnejo kratko tujci. Beremo časopisne in poslušamo radijske vesti, kako je vsa Dalmacija na vrhu poletne sezone brez motornega olja. Vesti, ki, milo rečeno, spominjajo na norčevanje iz našega turizma. Za motorno olje pač ni nadomestila, kakor so ga pred leti lahko našli za pravo kavo ali ko so namesto pralnega praška uporabljali navad­no milo. Brez motornega olja lahko le nemočno ostanejo ob cesti.

Skrivalnica je tokrat podobna žaloigri, ki jo, vsaj slutimo lahko, igrajo zvezna vlada in naši naftarji. Zelo so ji zamerili junijsko podražitev bencina, ki ni kanila v njihov mošnji -ček, temveč je šla na račun zagrebške univerzijade. Ponovno podražitev bencina pa jim je pred nedavnim zavrnila. Zato hkrati beremo vesti, da je zagrebška rafinerija ustavila pro­izvodnjo nekaterih izdelkov, pri katerih ni več zaslužila, v Modrici pa navadnega olja delta ne izdelujejo več, temveč le sintetično. In tako naprej...

Vse skupaj je res žaloigra, ki jo igrajo v času, ko je nikakor ne bi smeli, če žele, da jim bo turizem polnil prazno devizno blagajno.

M. Volčjak

love p r e m i j e z a m l e k o i n m e s o V r e k i K o k r i pog in i l e r ibe

Kujica, 6. avgusta — Re-intervencijski sklad

uJ^^.°^'očil za višje premije v ^ w? ' n m e s o » vendar jih

l (j0 j^K-jevi kooperaciji " A_v,3>ca še ne morejo iz-«ftSji.v,*t>. ker še ni vseh so-

* dalje ° r a ^ u n k° 0 < * , ' U l i

^w!^ i t v i "'publiškega sklada

J«f|jli|fane naj bi od 1. julija lotos ,,/'%>, /, n° v° premije za mleko in •',n k!' s t e m s°Klašali vsi t*Jntervencijski skladi. tf°ICS0 dobil, jevi kooperaciji Rado-

obvestilo o novih , t pojasnilom, da v repu-

/A ter L e d n o čakajo na soglasje K''?ih . . ! h obči nskih intervencij-zS ifcJ ! a d°v, zato za julij novih

Krnot<,m še ne morejo v/.

plačevati. To bodo storili takoj (s poračunom od 1. julija), ko bodo dobili obvestilo.

Kmetje s hribovitih območij so do sedaj dobili za liter oddanega mleka 13 dinarjev, od 1. julija da­lje bodo dobili 22,10 dinarja. Ni­žinski kmetje so do zdaj dobili 5 dinarjev za liter mleka, poslej bo­do 8,5 dinarja; delovne organizaci­je in hlevske skupnosti so dobile za mleko 13 dinarjev premije, zdaj se je zvišala na 22 dinarjev; delo­vne organizacije, ki poslujejo v težjih razmerah, so dobile za liter mleka 18 dinarjev, poslej bodo 30,60 dinarja.

Za meso najboljše, E kategorije, so premije naslednje: premija za oddajo kilograma mesa s hribovi­tega območja je bila 254,40, zdaj bo 330,72 dinarja. Nižinski kmetje so dobili za meso 145,30 dinarja, /.daj bodo 188,89 dinarja. Meso s hribovitega območja (prva in dru-

|t| ^ , C e « 4. avgusta — V soboto so se z zvezne mladin­ko £ ' ° V r u * »krije Neretva vrnili brigudirji Jeseni-

bohinjskega odreda, delovne brigade, v kateri je N i V1'* šestnajst brigadirjev z Jesenic, organizirala do J * Jeseniška OK ZSMS. Brigadirji so od 4. julija

' Avgusta urejali nabrežine, postavljali prizme, 'Voh ' M l r k ter na vodni elektrarni v Mostarju čistili 6%4 *' e' struge. Njihova povprečna norma je bila

brj' • *a svoje delo je brigada dobila trak akcije, 11. p j ri*'v je dobilo značko udarnika, deset pa pohva-

°'eK brigadirjev z Jesenic so bili v brigadi Jeseni-iidi brigadirji iz Beograda,

>starja in Zenice. Komandant |® je bil Ilija Marjanac, traser pa Nedeljko Rad-

V. Stanovink

Ijj T bohinjskega odreda ti riwSj Sarajeva, Peci. Most

ga kvalitetna kategorija) je bilo deležno premije v višini i27,20 di­narja za kilogram, po novem bo 165,36 dinarja za kilogram; nižin­ski kmetje so dobili 72,65 dinarja za kilogram, poslej bodo 94,45 di­narja za kilogram.

Mesečna obveznost občinskih intervencijskih skladov se je s tem povečala za 33,57 odstotka.

Višje premije za mleko in meso morda le ohranjajo sedanji stale/, govedi, nikakor pa ne rešujejo nesprejemljivih cenovnih razme­rij. Odkupna cena je še vedno pre­nizka in se bo nujno morala pove­čati. Malce nerazumljivo je tudi to, da so se za višje premije odloči­li, še preden so dobili soglasja in­tervencijskih skladov, in jih bodo ori t no izplačevali še kar nekaj ča­sa po sklepu. Postopki, ki so po­trebni, administrativne ovire, iskanje soglasij, bo izplačilo zavle­klo, inflacija bo napravila svoje in tako bodo premije pri izplačilu vredne bistveno-manj, kot so vred­ne danes.

D. Sedej

Kresna noč na Bohinjskem jezeru

Bohinj, 7. avgusta — Danes ob 19.30 se bo s koncertom pi­halnega orkestra Papirnice Ra­deče in nastopom mažoretne skupine na trgu v Bohinjski Bi­strici začela kresna noč. Isti or­kester in mažoretke bodo nasto­pili tudi jutri zvečer pred hote­lom Jezero. Ob 21. uri bodo na jezeru in v okolici začeli priži­gati kresove in jajčne lučke, <»krog pol desetih pa bo tudi ma­li ognjemei. Nato ho nastopila folklorna skupina in mažoretke Pod skali o Pred prireditvijo in po njej bo za zabavo skrbel an­sambel Slovenija. v . Stanovnik

Š k o d o c e n i j o n a

s t a r i h m i l i j a r d Kranj, 6. avgusta — Ni še znano, zakaj so v torek popoldne v reki Kokri v Kranju pri iztoku kanalizacijskega jaška, s katerim je povezana celotna komunalna cona na Primsko-vem, začele poginjati ribe. Preiskava še traja, rezultati pa bodo znani čez nekaj dni. Po oceni članov Ribiške družine Kranj je škoda ogromna.

Pešci na mostu čez Kokro pri pošti so prvi opazili, da v reki poginjajo ribe. Po obvesti­lu Upravi javne varnosti se je akcija začela. DelaH so delavci milice, inšpektorji, delavci Za­voda za socialno medicino in higieno ter Ribiške družine Kranj.

O vzroku za pogin in o tem,

od kod je prišla množična mo­rija rib, za zdaj še ni nič goto­vega. Prve domneve merijo na kemikalije oziroma na zelo močan strup, saj so poginile vse ribe od iztoka kanalizacij­skega jaška na levem bregu pod Hujami pa vse do izliva reke Kokre v Savo in še delo­ma na levem bregu Save. S tem jaškom je med drugim po­vezana celotna komunalna co­na na Primskovem. Zato so vzeli vzorce za preiskavo iz vseh jaškov na tem območju.

Člani Ribiške družine Kranj so v torek pozno v noč in tudi v sredo preiskovali in pobirali ribe. Ocenjujejo, da so iz Ko­kre, kjer so poginile vse ribe, uspeli pobrati le približno de­setino rib, in sicer 543 poto­čnih postrvi, 440 lipanov, 108 šarenk in 290 podusti, poginile so torej tako imenovane ple­menite ribe. Gospodar družine Matevž Hudovernik je pove­dal, da je o škodi še težko go­

voriti, da bo ocena znana na podlagi katastra poribljenosti. Rekel pa je tudi, da bo zagoto­vo znašala nekaj starih mili­jard dinarjev.

Zdaj torej lahko ugotovimo le to, da je bil to eden največ­jih pomorov, da pa so se vse službe in delavci, ki v takšnih primerih ukrepajo, hitro vključili v akcijo. Se posebno hitro je ukrepal center za ob­veščanje. Čeprav skoraj zago­tovo lahko upamo, da bodo preiskave odkrile tudi brez­vestnega oziroma vzrok, da bomo ocenili škodo in kazno­vali in ukrepali, ostaja grenak priokus, da se nam to kar na­prej dogaja.

A. Žalar

s e l j u b l j a n s k a b a n k a Temeljna banka Gorenjske

o l i A N S K l G L A S P R O G R A M Z o P „ , C

s e j e m

2 3 - 8

Morje je za nami, zdaj so na vrsti hribi. Visoko, čim višje pojdimo, da bodo skrbi osta­le daleč daleč spodaj v doli­ni. Za planinarjenje ni treba veliko, le dobro obutev, pol klobase in krajec kruha ter obleka v nahrbtniku, če nas dobi nevihta. Pa seveda pla­stenka s čajem za pota, kjer ni studencev. Kjer pa so, si jih le privoščimo. Ni je pija­če na svetu, kot so gorski studenci. — Foto: D. Dolenc

VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG *

KOMPAS

K O M P A S LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347

@ ® 3 S S S S o i J © I E I I G L A S 2. STRAN N O V I C E IN D O G O D K I PETEK, 7. AVGUSTA#

PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI

0 Dražji mlečni izdelki Vse slovenske mlekarne so podražile mlečne izdelke povpre­

čno za 20 odstotkov. Cene konzumnega in sterilnega mleka so ostale nespremenjene. Po novem stane kilogram masla 5051 di­narjev ali četrtkilogramski zavitek 1263 dinarjev, sir gauda je po 4050 dinarjev, jogurt v lončkih po 148 dinarjev. To so cene v Lju­bljanskih mlekarnah, podobno pa so svoje izdelke podražili tudi v drugih mlekarnah.

• V lekarnah kljub podražitvi ni zdravil

Čeprav so se zdravila podražila, jih v lekarnah ni dovolj. Far­macevtske tovarne namreč nimajo-deviz za nakup surovin. Priča­kujejo, da bodo do konca letošnejga leta vendarle našli 120 mili­jonov dolarjev za nakup surovin in da se bo založenost lekarn popravila. Vendar farmacevtske tovarne opozarjajo, da je treba njihove probleme pravočasno in dolgoročno rešiti. Z izgubami, ki jih imajo, jim pomeni večja proizvodnja le še večje izgube.

• Otroški dodatek samo za tri otroke?

V Makedoniji se vsako leto rodi povprečno 240 tisoč otrok, torej je v tej republiki poleg v SAP Kosovo največji letni prira­stek prebivalstva. Nenadzorovana demografska eksplozija je ze­lo nevarna, saj lahko postane ena najhujših ovir za razvoj te re­publike. Zato razmišljajo o več ukrepih: med drugim naj bi spre­jeli predpis, po katerem bodo otroški dodatek izplačevali za naj­več tri otroke v družini. Številne družine naj bi izgubile tudi pred­nosti pri zaposlovanju, na listah za stanovanja, vpisu v šole in fakultete.

• Ob letu nova ustava Ustavna komisija naj bi 18. in 19. avgusta dokončno obliko­

vala osnutek ustavnih dopolnil. Razprava o njih naj bi se v delov­nih telesih zveznega zbora začela ob koncu septembra, ob koncu oktobra pa bo zbor sprejel osnutek ustavnih dopolnil. Osnutek bodo poslali v javno razpravo, ki bo trajala do prihodnjega aprila. Če bodo dana vsa soglasja, naj bi bil postopek končan po letu dni.

• Skrajšan delovni čas — boljši uspehi

V 12 delovnih organizacijah na Hrvaškem so se bili odločili za poskusno skrajševanje delovnega časa, zdaj pa ugotavljajo, da so rezultati dokaj spodbudni. Ponekod so povečali delovno storil­nost za 15 odstotkov, zaposlili so več novih delavcev in pripravni­kov. V nekaterih delovnih organizacijah so lahko povečali število zaposlenih tudi za 12 odstotkov.

Spominska plošča na kraju začetka vstaje — Na Slemenu, ob cesti Križe — Golnik, so 5. avgusta 1987 odkrili spominsko ploščo z napisom: »Na tem mestu je bil 22. julija 1941 sprejet sklep o začetku oboroženega upora v kranjskem okrožju.« O ta­kratnih dogodkih in poznejši dejavanosti partizanskih enot je zbranim spregovoril v imenu pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko Štefan Urbane—Štefko. Slovesnost, med katero je spomenik odkril predsednik tržiške občinske skupščine Ivan Kapel, so popestrili s priložnostnimi recitacijami. Na zgodo­vinski kraj so prišli ob odkritju razen družbenopolitičnih de­lavcev iz tržiške občine z Gorenjske ter gostov iz pobratenih mest s Tržičem tudi številni borci in drugi prebivalci iz okoli-ce

Besedilo in sliku: S. Saje

® ( Q ) M i K f ^ © I S I I G L A S m Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo

Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konferen­ce SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tr­žiča ;

Izdaja Časopisno podjetje (.las Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana

Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek

Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), I,eopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Leu Mencinger (kultura*, Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Hele­na Jelovčan (izobraževanje, i/ tolikih klopi. Škofja Loka), Jož« Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič). Vilmu Stanovnik (mladi­na, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja oh torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.5(H) din

O b p r a z n i k u o b č i n e T r ž i č

N o v a t e l e f o n s k a c e n t r a l a Križe, 5. avgusta — Prebivalci tržiške občine so za svoj praznik postali bogatejši za pomembno pridobitev. V Kri­žah so odprli stavbo za sodobno telefonsko centralo. V njej bodo vgradili tehnično opremo do jeseni, centrala pa bo oživela, ko bo prihodnje leto končana gradnja krajevnega telefonskega omrežja.

Razvoju prometa in zveZ'V se­danjem srednjeročnem obdobju daje tržiško gospodarstvo kljub težavnim ekonomskim razme­ram veliko materialno podporo. To potrjuje tudi poglavje druž­benega plana o razvoju telefoni­je v občini. Materialno osnovo zanj namreč zagotavlja tržiško gospodarstvo z dodatnim zdru­ževanjem denarja v območni in­teresni skupnosti za ptt promet na Gorenjskem, z zbiranjem sredstev za negospodarske na­ložbe v krajevnih skupnostih, z delom sredstev za skupne nalo­ge na področju ljudske obram­be, s skladom stavbnih zemljišč in nekaterimi drugimi oblikami združevanja.

»Še tako smelo zastavljena razvojna naloga v družbenem planu bi ostala le črka na papir­ju,« je med drugim naglasil predsednik tržiškega izvršnega sveta Marko Valjavec v slo­vesnem govoru ob odprtju stav­be za novo centralo, »če zanjo ne bi bilo ustreznega posluha v združenem delu. Z novo centra­lo v Krizah pridobivamo nujno osnovo za celovito načrtovan razvoj telefonije v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Se-benje in Senično ter ob njih tudi v KS Kovor in delno v Dupljah. Povsod razen v KS Kovor zdaj gradijo primarno telefonsko omrežje. Glede na veliko zavest gradbenih odborov optimistično

slovesnosti pri novi telefonski centrali v K r i ž a h J H »rila Dragica Jenko (desno) in Marko Valjav

Na govori sredini posnetka)

Novo stavbo je simbolično odprla predsednica tržiškega zbora

pričakujem, da bo nova centrala v Križan kmalu dala čakajočim krajanom skoraj tisoč trenutno možnih telefonskih oken v svet.«

Sebenje je sedaj krajevna skupnost v tržiški občini, ki še nima niti enega telefonskega priključka. Zato ni čudno, da so lani sprejeti krajevni samopri­spevek njeni prebivalci nameni­li prav za razvoj telefonije. V drugih treh krajevnih skupno­stih se je za gradnjo novega tele­fonskega omrežja odločilo 378 investitorjev, katerim so se pri­družili tudi interesenti iz KS Ko­vor.

»Telefonska centrala v Krizah pomeni za tozd za ptt promet v Kranju novo naložbo, vredno 145 milijonov dinarjev, ki smo jo financirali z lastnim denarjem in sredstvi občine Tržič,« je v svojem nagovoru dejala Dragica Jenko, vodja te temeljne organi­zacije. »Danes sicer odpiramo samo stavbo, medtem ko bodo

centralo začeli montiraOl hodnjih dneh in bodo «1 jeseni.«

Vrvico na vratih nove je simbolično prerezala PjJ niča zbora združenega ške občinske skupščine T Lampič. Goste, med kate*l bili poleg delavcev ptt vodstva tržiške občine tir] bivalci pobratenih krajev čem, je k ogledu objekta PJj tehnični direktor ptt KraflJ jan Volk. Od njega stofi drugim izvedeli, da cjg omogoča 1520 telefonski ključkov, vendar bodo U* ku lahko priklopili ' c

prek 9000 naročnikov števila zvez namreč ne sedanja* centrala na vozl«f žič — Kranj. Ozko gr'0.«, fonskem prometu je tU« krajevni kabel Križe kjer bodo z dograditvijo t nih sistemov predvidoflJJ hodnje leto izboljšali linij. y

le J

R a d o v l j i š k i i z v r š n i svet o u k r e p i h pro t i l u b a d a r j u

G o z d a r j i n a j p o m a g a j o k m e t o m Radovljica, 4. avgusta — Člani radovljiškega izvršnega sve­ta so v torek na seji ocenili ukrepe, ki naj bi jih že bili in jih bodo v bodoče še izvajali v gozdovih zaradi množičnega pojavljanja lubadarja. Ker kmetje v zasebnih gozdovih ni­majo dovolj časa, marsikje pa tudi ne primerne opreme, naj bi jim pomagali gozdarji. Predpisane ukrepe bo treba izvajati dosledno, predvsem z namenom, da bi lubadarja uničili, da se v prihodnjih letih ne bi več pojavil.

Zaradi množičnega pojava luba­darja je centralni svet tok GG Bled na izredni seji sprejel ukrepe, o ka­terih je obvestil tudi člane izvršne ga sveta. Lastniki gozdov morajo takoj pospraviti lubadarske in dru­ge sušice ter hirajoče drevje, les pa spraviti do kamionske ceste, kjer ga prevzame in odkupi tok. V skrajnem primeru bo GG Bled ob­vestil pristojni občinski organ, da bo odredil potrebne ukrepe v skla­du z 2. točko 61. člena zakona o gozdovih. Izjemoma bo lubadarke. druge sušice in hirajoče drevje pospravil CiG Bled, lastniku gozda pa bo plačal minimalno ceno po panju, to je 5 odstotkov od prodaj­ne vrednosti tega lesa. Lovna dre­vesa polaga in izdeluje GG Bled, stroške pa odštejejo pri izračunu odkupne cene tega lesa. Obračuna­jo se tudi drugi prispevki kot pri redni proizvodnji. Zatiranje luba­darja s kemičnimi sredstvi ali poži­

ganjem je dovoljeno le izjemoma, in to pod neposrednim vodstvom in nadzorom revirnega vodje. Uve­de se plačilo posebnega dodatka lastnikom v višini 1.000 din za ku­bični meter, za takoj po poseku obeljen svež les smreke v gozdu. Odbitek za neolupljen les, ki je pravočasno (v treh tednih) spra­vljen do ceste, ostane pri tem nes­premenjen, to je 1.350 din za kubi­čni meter od I. julija dalje. Doda­tek se plačuje latnikom za sečnjo v kritičnem obdobju, to je do 30. septembra. Dodatek se prizna sa­mo za les, oddan toku, obračuna pa se pri odkupu. Na posameznem območju prizadetih gozdov bodo sklicali zbore lastnikov gozdov, da bodo organizirali hitre in učinko­vite akcije za zatiranje lubadarja.

Gozdno gospodarstvo Bled je izvršni svet tudi obvestil, da je biio vroče in vlažno vreme v začetku julija vzrok za množičen pojav lu­

badarja. Akcijo so pravočasno sprožili. Iz družbenih gozdov so odstranili 9.800 kubičnih metrov napadenih dreves in vzpostavili kontrolne ukrepe. Slabši pa je re­zultat akcije na razlaščenih parce­lah in v Soteski, kjer prav zdaj de­lajo. Gozdarji ocenjujejo, da luba­darja v družbenih gozdovih še ob­vladujejo, bojijo pa se škode in manjšega dohodka.

Lastnikom zasebnih gozdov so gozdarji poslali pospravilne nalo­ge, z lastniki pa se skušajo dogo­varjati tudi osebno. Ugotavljajo, da je odziv skromen, saj je v Bohi­nju začela pospravljati les pribli­žno ena tretjina lastnikov, podob­no je na Pokljuki, v Radovljici pa

4 so ga pospravili le 30( metrov. Lubadarja zatiran načrtnim polaganjem WJ\ ves in lovnih pasti, kemtffl,; v izjemnih primerih. Jj

Člani izvršnega sveta s • poudarili, da bo ukrepe <r J jati dosledno, da bo tre o ^ prihodnje skrbeti za gozdove, ki so leglo da so se nevarnosti luba0 J malo zavedali, čeprav sO* njaki po vetrolomu nanj M li. Predlagali so tudi, da P1 J) magal kmetom s svojim" ^ predvsem tam, kjer je s l

bolj kritično. . V, Sl««'

Pion irska brigada dela n a Rogl i Jesenice, 4. avgusta — Pionirska delovnu brigada dr. Francetu Prešerna, ki jo sestuvljujo pionirji, stari od osem do petnajst let, te dni končuje delo na turistično — rekreativnem centru na Rogli nad Zrečami.

Sedemintrideset pionirjev iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča in z Je­senic se je letos udeležilo mladinske delovne akcije Rogla 87, kjer urejajo bankine na novem cestnem odcepu od hotela na Rogli do koče na Pesku ter še z drugimi brigadirji pomagajo urejati smučiš­ča. Uspešno se vključujejo tudi v športno in kulturno življenje na akciji, sodelujejo v video in radijski delavnici, likovnem, računalni­škem in literarnem krožku, igrajo namizni tenis ali pa se kopajo v bazenu. Letošnji organizatorji brigade, OK ZSMS Jesenice, pravi­jo, da so pionirji na akciji izredno zadovoljni, da delo ni težko in da je akcija dobro organizirana, v gorenjski pionirski brigadi je 37 pionirjev, katerih povprečna starostjo dvajset let in pol, oserr jih je iz Tržiča, sedem iz Kranja, devet iz Škofje Loke in trinajst z Je­senic. Komandant brigade je Led Marčič z Jesenic, namestnik ko­mandanta za družbene aktivnosti je Tanja Logar iz Kranja, traser je Milan Alič iz Tržiča, predsednik zboru brigadirjev pa Sašo Kore njak iz Škofje Loke.

V. Stanovnik

I z v r š n i s v e t p o d p r l u r e d i t e v ces te ^ Radovljica, 4. avgustu - Zemeljski usad je letos ponoV*jJj škodoval lokalno cesto Mošnje — Graben. Zaselek * < i U \ , skih hiš v Grabnu je zato ostal brez cestne povezave šnjami. Komisija izvršnega sveta, ki skrbi za ocenjeval« mentarnih nezgod, je pregledala poškodovano obmoČj*] pogovorila glede sanacije. Stroške naj bi si razdelilo ko' no gospodarstvo občine Radovljica, vodno gospoda" skupščina občine Radovljica iz sklada za elementarne če. Izvršni svet je podprl ta predlog in odobril pet iniliJ0^ narjev iz sklada za elementarne nesreče. Upajo, da bol vilo čimprej gotovo, kot najugodnejšegu izvajalca pa laguli Kovinarja /. Jesenic.

Spominske slovesnosti S t o r ž i č e m

Ir/.ič, 5. uvgusta - Med prireditvami v |>o<.titev *\ praznika občine Tržič sta bili tudi nedeljski slovesnosti P čem. Številni prebivalci tržiške občine in njihovi gosti so ob 11. uri pri spomeniku žrtvam, ki so padle pod streli 5. avgusta 1941. leta. O tragičnih dogodkih v prvih dneh vobodilnega boja je spregovoril predsednik občinskega jA ZKS v Tržiču Milan Ogris, zbrane pa je pozdravil tudi P .^ l ••mit.'M j...h; s',.| •). : ... ... ,,.,-,1.1 ste M.ni.' au* flfft spod Armand Fleck. Kulturni nastop pa so pripravili č , Lom nad Tržičem, .>ić'k

Lro pozneje so v gozdu pod severnim ostenjeni Sto' f\e^ spominsko ploščo žrtvam gora. Na njej so mirna '',u''*$fW rili življenju so ugasnila v snežnem plazu 1037. leta, P^jOT kov, ki so se smrtno ponesrečili v Storžiču. Ob odknU imel nagovor predsednik Planinskega društva Tržič - J tih, bratje Zupan pa so /apeli planinske pesmi.

Slovesnosti pod Storžičem so dopolnili igralci KVV pfin pred planinskim domom uprizorili enodejanko Vrnitev ,| so se kljub slabemu vremenu udeležili številni obiskoV 7

jgEK, 7. AVGUSTA 1987 N O V I C E IN D O G O D K I .3. STRAN @ ® g ^ S S o I J © I E I I G L A S

Petnajst let ve l eb lagovn ice G l o b u s v K r a n j u

K r a n j s k i t r g o v c i s o l e t o s z a v i h a l i r o k a v e ^ranj, 4. avgusta — Petnajstletnica kranjske veleblagovnice Globus, največje na Gorenj­em., je bila priložnost za pogovor s tremi trgovci, Kokro, Merkurjem in Živili, ki družno "{složno gospodarijo v Globusu. Seveda ni manjkalo kritičnih besed o trgovcem nenaklo-n)*nih razmerah za gospodarjenje, saj so zlasti pri tehničnem blagu marže pičle, zaloge pa P tajajo vse težje breme. Naravnost so povedali, da je Globus energetsko potratnen objekt '1 da bo glede tega nekaj treba storiti. Ponovno pa so sprožili za Kranj pereč problem par-* , fišč, saj prav njihovo pomanjkanje ovira povečanje prometa v Globusu, kar najbolj obču-

Prodajal na živil. Sicer pa so letos kranjski trgovci krepko zavihali rokave, saj toliko no-v , n in prenovljenih prodajaln že dolgo ni bilo odprtih in stari Kranj počasi dobiva lepši obraz.

Dr lan ugega avgusta je minilo na-^ Jčno petnajst let, odkar so v Juriju odprli veleblagovnico lobus, ki je do danes največja

J* Gorenjskem. Družno so jo vadili trije kranjski trgovci, ki tožno gospodarijo v Globusu s •500 površinskimi metri prodaj-J" prostorov. Globus upravlja ^ra, ki ima v njem 57 odsto­pov prodajnih površin, Merkur

1,1 ima 31 in Živila 12 odsto­pov.

Odprtje Globusa je bilo pred |-fSetletjem in pol za Kranj ve-* dogodek, radovednost je kup-'. Prignala tudi od blizu in da­te

j - sčasoma pa se je seveda j^sla. V teh letih so trgovci pri­hajali tudi prodajni program, i Prav je treba reči, da je Glo-i s ostal veleblagovnica s širo-^ Ponudbo blaga. Opustili so, i 'rno, prodajo avtomobilov in J*sneje tudi avtomobilskih re-Pj nih delov, ki bolj sodi v spe-

ll2irane prodajalne kot v bla-

^rtjski trgovci so letos res i ePko zavihali rokave. Mer-

je odprl dve novi prodajal-' n eno obnovil, v Naklem pa *di skladišča, ki bodo še le-

j Pod streho. Kokra gradi na jl nskovem skladiščno-po-H*vni center, ki je deloma že ojted, l . septembra bodo olni'' obnovljeno prodajalno L _rešernovi hiši, v načrtu pa vaio tudi obnovo blagovnice

Živila grade prodajalno o^&klem, novo so letos že t^li na Planini, v starem

ar»ju pa so Živila že obnovi­la V eP lokalov. Nova pridobi-. v Je tudi Tekstilindusova |J[OdajaIna nasproti Delikate-[„• Stari Kranj, od Globusa pa Q do glavnega trga, je torej j, dobil lepši obraz, sliko kva-^ 8a le še nekaj ostarelih po->>j. Najbolj bode v oči do-„^na hiša, ki ima v pritličju u'^vljalnico dežnikov, po ^ovi pa kliče tudi poslopje •, *oncu ulice, kjer je proda­v a Jugoplastika.

govnice. Merkur pa je iz Globu­sa pred dvema letoma umaknil železnino, saj je bil na tem od­delku promet premajhen, pro­stor pa so dali v najem Gorenju, ki tam predstavlja svoje izdelke.

Globus je energetsko potra­ten objekt, ki mu manjka parkirišč

Pred petnajstimi leti nas še ni pestila energetska kriza in Glo­bus je bil zgrajen časom primer­no, to pa ga danes uvršča med energetsko potratne objekte. Stekla so denimo enojna, kor-tenska pločevina ni izolirana, in vsaj to bi morali popraviti, da bi zmanjšali porabo energije za ogrevanje.

Problem Globusa, ki mu reši­tve še ni videti, pa je pomanjka­nje parkirnih prostorov, kar je nasploh velik problem kranjske­ga mesta. Ko so Globus gradili, so razmišljali o ureditvi tržnice in parkirne hiše v stari Savi, vendar zamisel ni bila uresniče­na. Zdaj vse kaže, da bodo tržni-

' co uredili na Planini, nekaj par­kirišč bi morda lahko pridobili v tako imenovanem kareju A (ob gimnaziji), kjer nameravajo po­rušiti stara poslopja in zgraditi nova. Gradnja novega mostu čez Kokro, s katero bi bila smiselna ureditev parkirišč na bregu, pa je zaradi pomanjkanja denarja odmaknjena v prihodnost.

Pomanjkanje parkirišč naj­bolj občuti živilska prodajal­na

Kako pomemben je dober do­stop z avtomobilom, najbolje po­nazori primerjava med Živilino prodajalno v Globusu in novo prodajalno na Kokrici. Promet v Globusu je podpovprečen, ljudje tam nakupujejo predvsem drob­narije, vabljiva je predvsem de­likatesa, za tujce pa pijače. V no­vi prodajalni na Kokrici pa je promet presegel vsa pričakova­nja in dokaj veliko parkirišče je včasih že kar premajhno. Do­stop z avtomobilom je pač pri­

praven in ljudje tja prihajajo po večjih nakupih.

Dodati velja še, da prodajalke Živil v Globusu porabijo tudi ve­liko več časa za pripravo blaga, da obratovalni čas zanje ni naj­primernejši, saj bi morale priha­jati prej, da bi lahko pravočasno vse postorile. Veliko časa na­mreč izgube tudi s preklada­njem blaga. Vse to je seveda po­sledica dejstva, da Globus nima, tako kot druge veleblagovnice (denimo ljubljanski Maximar-ket), živilske prodajalne v kleti in zato ne pripravnega dostopa z avtom.

Merkur je železnino umak­nil in Globusa

Potem ko je Merkur v Globu­su opustil prodajo rezervnih de­lov za avtomobile, ki sodijo v specializirane prodajalne, je umaknil tudi železnino. Ugotovi-

Ob petnajstletnici Globusa je Kokra za svoje kupce uvedla posebne popuste, ki bodo ve­ljali avgusta, poimenovali pa so jih Zahvala za zaupanje. Ob nakupu blaga v vrednosti več kot 30 tisoč dinarjev boste de­ležni 5-odstotnega popusta, na posameznih oddelkih, se­veda. Pri nakupu konfekcije pa je popust 10-odstoten.

li so namreč, da promet ni naj­boljši, da ni dosegel prodaje v Starih prodajalnah. V delovnih haljah ljudje, kot vse kaže, nič kaj radi ne zahajajo v Globus, ki je pravzaprav hiša družinskih nakupov.

Prodajalno v Globusu je Mer­kur dal v najem Gorenju, idejo o ureditvi novih prodajaln pa mu je pravzaprav dal Peko, ki se je iz Globusa preselil čez cesto v »staro Savo«. Zdaj ima tam tudi Merkur dve novi prodajalni, pred dnevi pa so odprli preno­vljeno prodajalno vrh Jelenove­ga klanca, kjer so kot prvi trgo­vec s tehničnim blagom v Jugo­slaviji uredili samopostrežni na-

Konkurenca je seveda zdrava, toda če preraste v prepire in nagajanje, ni več tako. Slož-nost pred leti ni bila odlika kranjskih trgovcev, nezdravo je bilo predvsem rivalstvo med Elito in Kokro. S kanč­kom volje, zamenjalo pa se je seveda tudi nekaj direktorjev, so, kot vse kaže, plotove le po­drli. Direktorji Kokre, Elite, Merkurja in Živil se sestanejo večkrat na leto in se pogovore o skupnih stvareh. Najboljši dokaz, da so tekmovanje po­stavili na zdrave noge, pa je vrsta novih in obnovljenih prodajaln, saj jih že dolgo niso odprli toliko kot letos.

čin prodaje. Kupci so ga lepo sprejeli in promet je bistveno večji.

Kokra uvaja računalnike Največ prodajnega prostora

ima v Globusu Kokra, ki z njim tudi upravlja. Ponuja pisano iz­biro blaga, kakor se za velebla­govnico spodobi, in prodaje drobnarij, kakšna je denimo po-zamenterija, ne opuščajo, če­prav ne prinaša pravega zasluž­ka; podobno tudi ne kozmetika in šolske potrebščine, največ ga prinašajo konfekcija, čevlji in športna oprema. Kokra je med leti svoje oddelke v Globusu po­sodabljala in na novo razmešča-la; zdaj pravijo, da je postala v pritličju gneča prevelika.

Kokra, ki letos praznuje 40-le-tnico, gradi na Primskovem skladiščno-poslovni center. Pr­vih 3.300 površinskih metrov je že nared, v njih pa uvajajo raču­nalniško obdelavo podatkov, ki je za veleprodajna skladišča ze­lo pomembna, saj zaloge žal tudi za trgovce postajajo vse večje breme. Nikakršnih ugodnosti ni­majo, čeprav bi bilo prav, da bi zaloge imeli trgovci, ne pa indu­strija. Računalnike nameravajo uvesti tudi v maloprodaji, blago pa bo označeno s palično kodo. Vse to naj bi bistveno prispevalo k zmanjšanju zalog, ki so tre­nutno Kokrin najobčutljivejši problem, ob letošnjem 126-od-stotnem porastu prometa so jim zaloge porasle 150-odstotno. Sprotni podatki so pač najboljša osnova za hitre in dobre poslo­vne odločitve, ki so ob padcu kupne moči, ki ga v Kokri zad­nje čase že občutijo, toliko bolj pomembne.

M. Volčjak

6 J^z s p r o t n e g a p o s o d a b l j a n j a ne gre

P e k o se p r i p r a v l j a n a n o v e i n v e s t i c i j e julija — Če hočeš izvažati, moraš imeti najsodobnej-

U °premo, se zavedajo tudi v 11-žiškom Peku. Zdaj se pri-> na modernizacijo in obnovo opreme, ki bo name-

! S a predvsem proizvodnji za izvoz v Zahodno Nemčijo in «riko.

bo treba zaposlovati. Z novimi stroji se ne bo bistveno povečal obseg proizvodnje, pač pa bo dan večji poudarek kvaliteti pro­izvodnje modne obutve. V Peku z vso gotovostjo pričakujejo, da se bodo prav z novo kvaliteto

dvignili na zahodnem konverti­bilnem trgu v višji kvalitetni ce­novni razred, da bo manj rekla­macij, s tem pa seveda možnost za povečanje prodajnih cen in uspešnejše gospodarjenje.

D.Dolenc

\ j ? J*' te dolga leta med pr-\ ^ r e rnj največjimi izvozniki %tip' n a konvertibilno tržišče, (taJ^ Pa je edini proizvajelec

e v Jugoslaviji, ki je z last-i i Prt)izvodnmi imuni

obutve. Luni je bilo v ?to^ r°dreti na zahtev no tr; ^L;°dne

'zdelanih 4 milijon.• \ .A Parov različne obutve, to

? ok!1 S o 2 milijonu 524.404 pa *V<v.7?stotke več kot leta li»85.

24.404 pa to je 55 odstotkov

?li i "planih parov v Peku. od X v

0 k u r 2 milijona 141.054 ^ a konvertibilno tržišče. •

hi *H n S l , Podjetja Koekport Hig

'*v 0

r n p O r t Corporation so la z'b na ameriško tržišče '•li, Parov obutve, v letu 19HH

pa numeravajo na isto ii iste iz­voziti še več. To naj bi omogočili prav novi stroji. Peko namerava uvoziti nove stroje za stiskanje podplatov, za kosmatenje, stroje in kabino za brizganje, šivalne stroje in podobno. Z novimi stro­ji bodo opremljeni tozdi Obutev, Poliuretun, Gumoplast, Trbo­vlje, Budučnost, Orodjarna in DSSS. Prispevali bodo tudi sred­stva za novo opremo, ki bc sku­paj stala 1,008.914.000 dinurjev, Peko pa bo dobil zanjo tudi med­narodni kredit. Stroje naj bi do­bili že do konca letošnjega leta, tako da bi začeli redno obratova­ti že prve mesece leta 1988. Mon tirali jih bodo v sedanje prosto re, nobena nova stavba ne bo po trebna, tudi novih delavcev ne

D a bo p o z i m i toplo

Nove cene ogrevanja Kranjji. avgusta — Stanovalci v družbenih stanova­njih v kranjski občini bodo konec tega in prihodnji te­den dobili položnice z novimi akontacijami za ogreva­nje stanovanj in za toplo vodo

Plačevanje novih akontacij za ogrevanje stanovanj in po­slovnih prostorov ter za toplo vodo v kranjski občini za pri­hodnjo ogrevalno sezono, 1987/88, bi se bilo moralo začeti že 1. julija. Obračunska sezona namreč traja od 1. julija do 30. junija naslednjega leta. Vendar pa je odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj razpravljal in sprejel nove akontacije za ogrevanje šele 9. julija letos.

Čeprav so predvideni stroški ogrevanja od 16. oktobra letos do 4. maja prihodnje leto razdeljeni na mesečne akontacije (od 1. julija do 30. junija naslednje leto), se je odbor odločil le­tos za periodične akontacije. Tako naj bi sedanje akontacije veljale do oktobra oziroma novembra, ko bodo na podlagi obračuna in cene goriva ter drugih stroškov za ogrevanje mo­rali določiti nove akontacije.

Sedanja povečanja akontacij oziroma cen za ogrevanje so v primerjavi s prejšnjo obračunsko sezono po posameznih to­plarnah v občini različna in znašajo od 32 do 65 odstotkov. Ta­ko bo do oktobra oziroma novembra stalo ogrevanje kvadrat­nega metra stanovanja za toplarno Planina 359 (topla voda pa 1254 dinarjev za kubični meter), Vodovodni stolp 295 dinarjev, JIJ\ 6 276 dinarjev, H 8 324 dinarjev, Zlato polje 375 dinarjev, Cerklje 381 dinarjev, Preddvor 295 dinarjev, Golnik 36o dinar­jev in Mlakarjeva 386 dinarjev.

A. Z.

Obseg proizvodnje se je letos

zmanjšal Kranj, avgusta — Po podatkih zavoda za statistiko je industrij­

ska proizvodnja v letošnjem prvem polletju v primerjavi z ena­kim lanskim obdobjem na Gorenjskem upadla za 2,5 odstotka. Junija je bila sicer glede na prejšnji mesec večja za 1,8 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa manjša kar za 5,9 odstotka.

Za primerjavo poglejmo slovenske podatke: v letošnjem prvem polletju se je obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z ena­kim lanskim obdobjem povečal za 0,7 odstotka, junija pa je bila v primerjavi z majem večja za 6,9 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa večja za 1,7 odstotka.

Če pogledamo po gorenjskih občinah, lahko vidimo, da so v le­tošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem obseg industrijske proizvodnje povečali le v radovljiški, in sicer za 10 odstotkov, v jeseniški je bila manjša za 1,4 odstotka, v kranjski za 5,1 odstotka, v škofjeloški za 2,3 odstotka in v tržiški za 5,8 odstotkova.

Če pogledamo deset industrijskih vej, ki na Gorenjskem pred­stavljajo 90 odstotkov vse industrijske proizvodnje, vidimo, da je porasla le v treh, in sicer v proizvodnji končnih tekstilnih izdel­kov za 11,4 odstotka, v živilski proizvodnji za 6,6 odstotka in v predelavi kemičnih izdelkov za 2,6 odstotka. Najbolj je upadla v lesni industriji, in sicer za 14,8 odstotka, nato v obutveni industri­ji za 9,5 odstotka, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 4,6 odstotka, v kovinskopredelovalni industriji za 4,5 odstotka, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za 1,4 odstotka, v predelavi kavčuka za 0,2 odstotka in v črni metalurgiji za 0,1 odstotka.

Kranj, 5. avgusta — Na Laborah v Kranju so pred nedavnim odprli obnovljeno Petrolovo bencinsko črpalko, obnavljati pa bo­do začeli prav tako star objekt na drugi strani ceste. Zamenjati bodo morali tudi podzemne rezervoarje, ki so še enoplaščni. Za­nimivo je, da ima bencinski servis na Laborah največji promet med gorenjskimi. V letošnjem prvem polletju so prodali 2.629 ton naftnih goriv, na drugem mestu je bil z 2.396 tonami bencinski servis Jesenice 1 in na tretjem z 2.049 tonami bencinski servis Radovljica 1. Čeprav je nova avtocesta obšla Kranj, ima torej servis na Laborah še vedno največji promet, verjetno zato, ker ljudje vedo, da je odprt neprekinjeno in da tam lahko dobijo ben­cin ob katerikoli uri. — Foto: G. Šinik

Izvoz i n uvoz upadla Kranj, avgusta — Po podatkih Narodne banke Slovenije je go­

renjsko gospodarstvo v letošnjem prvem polletju izvozilo za 69,81 milijarde dinarjev blaga, od tega na Zahod 51 milijard dinarjev, kar je predstavljalo 73 odstotkov celotnega izvoza. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je celotni izvoz upadel za 19 odsto­tkov; izvoz na Zahod za 7 odstotkov, na Vzhod pa kar za 39 odsto­tkov.

Celotni uvoz gorenjskega gospodarstva v letošnjem prvem pol­letju pa je znašal 50,64 milijarde dinarjev, od tega uvoz z Zahoda 41,47 milijarde dinarjev, kar je predstavljalo 82 odstotkov celot­nega uvoza. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil celo­tni uvoz manjši za 35 odstotkov; uvoz z Zahoda za 37 odstotkov, z Vzhoda pa za 23 odstotkov. V uvozu je imel izdelavni material 93,2-odstotni delež, oprema 5,3-odstotnega in blago za široko po­trošnjo 1,5-odstotni delež.

Zunanjetrgovinska menjava gorenjskega gospodarstva se to­rej letos odvija na znatno nižji ravni, manjši je izvoz, prav tako tudi uvoz, zato pokritost uvoza z izvozom seveda ni problemati­čna; celotno pokrivanje je bilo v prvem polletju 138-odstotno, konvertibilno 123-odstotno in klirinško 209-odstotno.

N A D E L O V N E M M E S T U

M i l e n a Ž a l i g :

Delati moraš z veseljem kako gre. Trudim se, da bi stran­ke slabe volje ne opazile, rada pa razdajam dobro voljo. Delo v trgovini z živili je včasih prav naporno, saj so zaboji z različno hrano težki, trgovke pa smo ve­činoma ženske. Tudi za izmen­sko delo nismo preveč navduše­ne, saj imamo doma majhne otroke in je včasih zelo nerodno zaradi varstva. Jaz imam tri hčerke,« pravi Milena.

Ljudje v trgovinah vedno bolj vzdihujejo in se pritožujejo nad cenami. Kako to sprejemate?

»Povedati moram, da je nego­dovanja ob podražitvah vedno več, posebno'sedaj, ko se dražijo osnovna živila. Najbolj vzdihuje­jo upokojenci, pa tudi mlajši kupci, ki ne morejo več slediti tamkšnemu povečanju cen. V tr­govini je veliko prometa, nas pa, posebno v teh mesecih, malo. Tako včasih nimamo niti časa napolniti polic, zaradi česar se kupci tudi pritožujejo. Za trgov­ko je najtežje delo v trgovini z živili, zato sem že večkrat pre­mišljevala, da bi šla drugam. To­da veselje do dela z ljudmi, to, da me imajo ljudje radi, me ved­no znova odvrne od te namere.«

V. Stanovnik

Škofja loka, 5. avgusta — Mile­na je trgovka že šestnajst let, osem let pa je zaposlena v samo­postrežni trgovini v Frankovem naselju. Med kupci v trgovini je priljubljena, saj je ponavadi do­bre volje. »V trgovino pride toli­ko različnih ljudi različnih zna­čajev in volje, da je včasih prav težko biti z vsemi prijazen, jim prijazno postreči. Če sem zdrava in sama dobre volje, potem ne-

@®iMisyj©iEacaAs 4. s t r a n N O V I C E IN D O G O D K I PETEK, 7. AVGUSTA 1§87 P|

Z A V T O B U S O M N A P R E D S T A V O M I -K L O V E Z A L E

Škofja Loka — Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka zbi­ra prijave za ogled Miklove Zale v Svatnah pri Šentjakobu na Koroškem. Ob prijavi je treba vplačati 4500 din za avtobusni pre­voz. Odhod avtobusa bo v soboto, 15. avgusta, ob 16. uri izpred ho­tela Transtunst. Prijave sprejemajo na sedežu ZKO, Puštal 21. Cena vstopnice za predstavo je 1500 dinarjev.

SREČANJE GORENJSKIH PIHALNIH ORKESTROV Tržič — Srečanje pihalnih orkestrov z Gorenjske, ki ga letos

organizira Zveza kulturnih organizacij Tržič v okviru skupnih kulturnih akcij gorenjskih ZKO, bo 5. septembra ob 15. uri pred stavbo skupščine občine Tržič. Razen godb z Gorenjske so pova­bili k sodelovanju tudi godbe iz zamejske Koroške. Organizator pričakuje, da se bo prireditve, ki bo v primeru slabega vremena v osnovni šoli heroja Bračiča, udeležilo več kot 300 godbenikov iz osmih pihalnih orkestrov. Prireditev bo tudi svojevrstno nadalje­vanje praznovanja 60-letnice pihalnega orkestra Tržič. Razen or­ganizatorja bodo sodelovali še turistično društvo Tržič, Peko in Živila.

Odbor za pripravo srečanja pihalnih orkestrov je na svoji se­ji minuli teden določil tudi program za predstavitev tržiških glas­benih amaterjev, ki bo 6. septembra, to je na šuštarsko nedeljo, med 9. in 13. uro na parkirnem prostoru pred skupščino občine Tržič. V štiriurnem programu bodo nastopili: pihalni orkester Tr­žič, folklorna skupina Karavanke, duo Tretji človek, tržiški citra-ši, učenci glasbene šole Tržič, trio Jožeta Meglica, duo Viktor Pla­nine in Ivan King ter Marina Bohinčeva. Prireditev ob pomoči ZKO Tržič in tovarne Peko organizira Glasbena mladina Tržič. Če bo vreme slabo, bo prireditev v kinodvorani.

Boris Kuburič

DODATNE PREDSTAVE MIKLOVE ZALE

Šentjakob — Ker je slabo vreme pred časom preprečilo tako premiero kot tudi naslednjo predstavo Mik love Zale v Svatnah v Rožu, so organizatorji poskrbeli za nekaj dodatnih predstav. Mi-klovo Zalo bodo igrali danes, v petek, 7 .-avgusta, ob 20.30, ponovi­li pa jo bodo tudi jutri, v soboto, ob isti uri. Predstavi bosta še 15. in 16. avgusta, vedno ob pol devetih zvečer.

K U L T U R N I K O L E D A R

KRANJ — V galerijskih prostorih Mestne hiše je odprta razstava del članov Likovnega društva v Kranju. V Mali galeriji Mestne iiiše se predstavlja slikar Izidor Jalovec. V Prešernovi hiši je na bgled razstava Slovenski kraji v starih grafičnih upodobitvah. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik danes, v petek, ob 18. uri odpirajo retrspektivno razstavo slik Tineta Markeia, člana Dolika.

V Kosovi graščini sta odprti dve razstavi: akvarele in risbe razstavlja France Smole, obenem pa je odprta tudi razstava iz­delkov obrtnikov jeseniške občine. RADOVLJICA — Danes, v petek, ob 18. uri v Šivčevi hiši odpira­jo razstavo del akad. kiparja medaljerja Staneta Dremlja.

V avli občine Radovljica so na ogled dela akademskih likov­nikov radovljiške občine. BLED — V Festivalni dvorani razstavljajo trije akad. slikarji: Čr­tomir Frelih, Albin Polajnar in Janez Ravnik. §KOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu razstavlja Vladimir Klanjšček. — Stalne zbirke Laškega muzeja so odprte vsak dan raz i ponedeljka od 9. do 17. ure.

V Groharjevi galeriji je na ogled razstava kipov in reliefov akad. kiparja Toneta Demšarja. SORICA — Groharjeva spominska zbirka je odprta vsako nedeljo od 16. do 18. ure. Ogled je možen tudi druge dneve (Drol, Kačar). Pri Pintarju razstavlja slike Miro Kačar. Razstava je odprta vsak dan. TRŽlC — V Peku razstavlja slike iz slame Ivan Ijiuseger. V Kur-nikovi hiši razstavljajo tržiški likovniki. KAMNIK — V razstavišču Veronika razstavlja akad. slikar Alojz Berlec. KRANJSKA GORA — Liznjekova hiša (etnografski muzej) je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. DOSLOVCE — Finžgarjeva hiša je odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 9. do 13. ure. VRBA — Prešernova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 16. ure.

Z a r o ž e je treba imeti roko

jV a r i j a Vole :

Na Jezerskem morajo rože naprej prezimiti

>4

Kot pisan slap se z gornjih oken hiše usipajo bršhnke. Koruške br-šhnke jim pravijo na Jezerskem, ker so sadike verjetno prinesli z one strani

»Če rože pri nas prezimi jo in se aklimatizirajo, bodo naslednje le­to zelo lepe, drugače pa sploh ne bodo uspevale. Bršhnke so ene teh, ki so se udomačile tudi na Je­zerskem. Zelo so hvaležne. Jaz jih presadim že jeseni in v prst že ta­krat dam kompost in suh kurji gnoj, leto star, ves presusen, s prstjo pomešan. Rože močno obre-žem, čisto na kratko, in spravim v zasteklen balkon, kjer jih pustim čez zimo. Temperatura ne sme pa­sti pod ničlo, temveč se mora usta­viti nekako na dveh stopinjah, ra­vno toliko, da ne zmrzuje.

ttrslinke moraju ouMU svetlobo vso zimo. Zelo malo jih tudi zali­vam, le na sunnajst dni, da imajo malo vlage, spomladi, ko se začno poganjki, pa pogosteje. Nikoli ne uporabljam kemikalij. Vse rože so v lesenih koritih, ki jih naredi kar mož. Tudi mali tagetisi in drobne, mnogocvetne begomje se na Je­zerskem dobro obnesejo. Na kle­tnih oknih, na robu garažne stre­he, jih je kar lepo videti«

I) Dolenc

J e z e r s k o v o č e h d o m a č e g a gosta

T e lepote n e b i s m e l i pus t i t i t a k o v n e m a r zerja. Vsaj kakšen dan na teden naj bi de-laL Rabili pa tudi pedikerja, saj smo tu uprinnma starpiši linriip *

Vsako leto prihajajo domači gostje. Iz Beograda, Zagreba, z Reke, iz Ljubljane, od vsepovsod. Pridejo in se zaljubijo vanj, v vršace in skale nad Jezerskim, v kristalno zeleno planšarsko jezerce, dober zrak, cerkvico sv. Ožbolta, cvetoče večinoma starejši ljudje« livade, v bistro Kokro, slap Četce, stare mogočne kmetije in njih pristave, v pla­ninske poti, ki jih pripeljejo pod samo Kočno in Grintovec. Pa tudi ljudi imajo radi, ki ob poti ne napišejo »Zimmer frei«, ampak le »Sobe«, ki jim je prvi in najljubši domači gost. Nekateri prihajajo že po dvajset, trideset let. Veselili so se prvih napredkov po vojni, prenov hotela, novih gradenj, posebno Planinke, kjer imajo vse sobe kopalnice. Pa se je vendar nabralo toliko stvari, ki jih moti­jo, da jih morajo nekomu povedati. Na Jezerskem bi se moralo marsikaj popra­viti na bolje. Domačini, ki so vedno tu, vsega morda sploh ne opazijo.

Meta Kovačević z Reke, gospodinja: »Na Jezersko pri­hajam že več kot 30 let. Vsa leta stanu­jem v vili Zorka. Zaljubila sem se vanjo, tako kot tudi v samo Jezersko. S seboj pripeljem prijatelje, tu pa se najdemo stari znanci, ljubitelji Jezerskega. Všeč

mi je, da je v hotelu ista kuhinja. Ta nam veliko pomeni, saj smo navajeni na isto hrano. Prijazni ljudje so tu, pri kmetih do­biš dobro kislo mleko, prekrasni so spre­hodi. Imam pa tudi nekaj pripomb. Kako to, da natakar ne more pri mizi postreči navadne vode, če to gost želi, zakaj ne pri­nese več kruha, če ga zmanjka? Na terasi ni več senčnikov, ker so pač vsi razbiti, no­vih pa ne kupijo. Zarašča jo plevel, plošči­ce so razbite, krive, nihče jih ne zamenja, stoli so zarjaveli. Nič čudnega, da tujci pri­dejo in pogledajo, usedejo se pa ne. Priro­da pa je tu tako očarljiva, da na vse napa­ke pozabiš in se navadiš z njimi živeti. Škoda pa je. Te lepote bi ne smeli pustiti tako vnemar.«

Boris Petkovič, ekonomist iz Ba­kra pri Reki: »Veli­ko sem prepotoval po svetu, na Jezer­sko pa prihajam že 20 let prav zaradi naravnih lepot. No­ben kraj nima ta­kih prednosti kot jih ima Jezersko. A jih ne znajo izkori­stiti, namesto na­predka opažam sa­

mo uničevanje, mrtvilo. Včasih so se na tej terasi vrstile folklorne skupine, vsaka miza je imela svoj senčnik, ob sprehajal­nih poteh je bilo več klopi. Ko je bilo odpr­to gostišče ob Planšarskem jezeru, je bila to krasota v alpskem stilu. Danes je notri vse umazano, polno prahu, da se mi gabi. Jezersko se lahko primerja z Železno Ka-plo, vsaj po velikosti, saj Železna Kapla ni niti senca Jezerskega. A primerjajte tam­kajšnje življenje s tem! Tam je trgovina pri trgovini, lokal pri lokalu, na Jezer­skem pa ni niti frizerja, niti aspirina ne dobiš. Saj ljudje na Jezerskem so uslužni, vendar bi se moral najti nekdo, morda ne­ka turistična agencija, Kompas, Alpetour ali kdo drug, ki bi prevzel skrb nad turiz­mom. Jezersko se mi zdi kot nekakšen si-rotek brez staršev. Kraj bi potreboval vsaj še eno Planinko, več ugodja bi moralo biti. Zdaj pa lahko gledamo televizijo samo v Planinki, hotel Kazina je nima. Zakaj ne bi na Jezerskem vsaj dvakrat na teden vr­teli filma? Včasih so sem gor prihajali za­bavat goste celo čarovniki!«

Mara Soban, upo­kojena prosvetna delavka iz Ljublja­ne: »Na Jezersko prihajam že dvaj­set let, tako da se prijatelji kar čudi­jo. Jaz pa sem silno zadovoljna. Stanu­jem pri Volčevih. Najprej sem hodila sem gor po en me­sec, potem po dva, zdaj ostajam že tri.

Kot družinski član sem v hiši. Ce je slabo vreme in se na Jezerskem ohladi, tudi sre­di poletja zakurijo v peči. Pogrešam le fri-

\ Zvonimir Krulc, $ i dr. geofizike iz Za­

greba: »Z ženo Leo , T. prihajava na Jezer­

sko že dvajset let. Mislim, da je Jezer­

ci sko zadnja leta na­zadovalo. V teh le­tih so naredili sa-

: ; mo dve poti do je­zera in asfaltirali pot do Makeka. Ne­dopustno je, malo­marnost, da že na

leta ne gori ena in ista žarnica javne raz­svetljave. Mostiček čez Kokro pod hote­lom je voda vzela, nihče se ne spomni, da bi postavil novega. Nič ni namenjenega mladim. Jezersko je imelo nekdaj vrsto družabnih prireditev, plesov ob koncu ted­na, imelo je kegljišče, teniško igrišče je zdaj le za domačine, in zdaj ostajajo le sprehodi. Če je slabo vreme, pa ni niti dru­žabnega prostora, kjer bi se zbrali vsi gostje. Če ne stanuješ pri gospodarju, ki bo tudi sredi poletja zakuril, če bo treba, moraš drgetati v postelji.«

»Pavle Gaspari n, upok. inž. elektro­tehnike iz Maribo­ra: »V desetih letih, kar prihajam sem, se ni nič spremeni­lo, le poslabšalo se je. Vidi se, da v kraju ni nobenega pravega skrbnika za turizem. Vem, da bi bilo o plaval­nem bazenu tu gori danes neumno go­

voriti, ker ni denarja, toda konja bi morda lahko imeli za jahanje, igrišče za otroke. Vsaj barometer pri turistični pisarni, ki že vsa leta kaže le lepo vreme, bi lahko za­menjali. Vsa pohvala pa gre Konečniku, gostišču Valerija. Tam imajo pravo razu­mevanje za gosta. Gospodar tam zakuri gostom tudi sredi poletja, če je treba.«

D. Dolenc

Zlata poroka p r i R e z m a n o v i h

Sp. Jezersko, avgusta — Tako lepo domačijo imata visoko nad dolino Kokre, na 960 metrih, da bi jima zavidal marsikateri doli-nec. Preden pa sta prišla do vse­ga tega, sta pretrpela veliko hu­dega...

Ata Jože Rogelj je bil Nabrn-kov iz Potoč pri Preddvoru, ma­ma Ana pa Andrejčeva iz Zg. Kokre. Ko je bila na gradu Thurn za hišno, sta se spoznala in potem 8. avgusta 1937. leta v Kokri poročila. Oče je fural pri Dolencu. Med vojno je bilo hu­do, se spominja oče. Videl je, ka­ko so Nemci požgali Kokro, ubili tri njegove bratrance, Haričeve, in njih očeta. Za vse si moral hi­rati, se spominja danes, sicer si bil ob kruh. Doma pa so bili majhni otroci...

Njegova teta Micka mu je za­pustila Rezmanovo domačijo tu zgoraj in po vojni sta z mamo zagrabila na kmetiji. Trda je bi­la. Šest otrok sta imela, štiri de­kleta, dva sinova, zdaj pa ni no­benega doma, sama sta za vse. Zdaj, ko so pri hiši vsi stroji, še gre. Najhuje pa je bilo, ko jima je pogorelo, in to kar dvakrat: 1972. leta je strela zažgala hlev, 1983. leta pa se je vžgala hiša. Mama je prvič tako hudo zbole­la, da je bila več mesecev po bol­nicah, ko je drugič gorelo, je bila pa pri hčerki v Švici. Tri mesece ji niso upali povedati o požaru. Pa še enkrat je bilo hudo, ko se jima je nekaj živine podušilo v hlevu. Pod kotlom sta kurila, pa so se polena vžgala...

Takole hudo pride in če si nu kmetiji sam, je še huje. Čez dve leti, se nadejata, bo bolje. Ta­krat bo prišel domov sin z druži­no, ki živi sedaj v Avstriji. Zanju je dela preveč. Po dvajset glav živine imata v hlevu, konja in pa ducat ovac, pa oba jih imata že 75. Ata je še kar krepak, mama pa za noge potarna. Jutri bo 50 let, ko sta se poročila, praznovali pa so že prejšnjo nedeljo, ko so bili vsi otroci doma. Okrog se­demdeset je bilo vseh; samo vnukov imata 18 in tri pravnuke.

Še na mnoga leta, Rezmanova mama in ata! Da bi še dolgo z domačimi dobrotami gostila pla­nince, ki mimo vas hodijo na štegovnik.

I) Dolenc

19. t e k m o v a n j e h a r m o n i k a r j e v n a P o k l j u k i

P o z d r a v s p l a n i n Pokljuka — Turistično društvo Pokljuka bo 30. avgusta

pod pokroviteljstvom tovarno glasbil Melodija i/. Mengša pri* pravilo že devetnajsto turistično zabavno prireditev z naslO' vom Pozdrav s planin. To bo pravzaprav tekmovanje harmO' nikarjev na diatonični harmoniki.

Začelo se bo ob 10. uri na jasi pred Šport hotelom na kljuki. Tekmovanja se lahko udeležijo harmonikarji amaterji z dvema melodijama, in sicer s partizansko in narodno. Obe skladbi pa ne smeta biti daljši od štirih minut.

Prijavite se lahko najkasneje do 10. avgusta (poštni žig) na naslov Albin Golja, Bled, Koritenska 21. V prijavi morate navesti naslova obeh melodij, prijavnino pa boste lahko p>a' čali pred pričetkom tekmovanja. Zbirališče harmonikarjev bo v depandansi Jelka. 30. avgusta pa bodo z avtobusne postaje na Bledu vozili na Pokljuko tudi avtobusi. Prvi bo odpeljal ob 8.20.

Izlet za fante in dekleta Ziri — Pred dnevi se je v uredništvu oglasil Jaka Peternel >*

Izgorja pri Zireh in nam povedal, da namerava 23. avgusta l^ t 0

organizirati izlet za samske kmečke fante in dekleta v l>irf l IJ! Tam bi se po kosilu kopali, med potjo bi si morda ogledali se 1-JPjj co. Če bo kdo od udeležencev prinesel harmoniko, bi lahko tu zaplesuli. Kosilo bi moral seveda plačati vsak sam ali pa fant**? kletu. Prijavite se lahko do 18. avgusta na naslov: Jaka Peteri« * Izgorje 5, 64226 Ziri. Vaša prijava pa bo upoštevana, če boste I takrat po pošti nakazali tudi 6000 dinurjev.

Praznovanje v Zasipu Zasip — Ob letošnjem prazniku v krajevni skupnosti

Zasip pri Bledu že ves teden potekajo različne prireditve. V ponedeljek je bilo na programu tekmovanje mladih v namiznem tenisu, v torek pa strelsko tekmovanje pri bife­ju Jurček v Homu. V sredo popoldne je bilo pri gostišču Burja v Zasipu najprej tekmovanje v balinanju, zvečer pa je bila v dvorani kulturnega doma slavnostna seja skup­ščine krajevne skupnosti. Tekmovanja v balinanju so se nadaljevala tudi včeraj, danes, v petek, zvečer pa bo pred gasilskim domov gasilska vaja. Jutri, v soboto, ob 11. uri bodo v Zasipu najprej pozdravili goste i/, pobratene kraje­vne skupnosti Pozemelj, popoldne pa bo na Homu piknik s srečelovom. Igral bo ansambel Niku Krajgerja.

A Z.

41» Nevarno smetišče - Posn** je iz Ljuhnega oziroma iz vne skupnosti Ljubno, kjer j* e

cesti v naselje precej vfl smetišče. Kljub napisu, odlaganje odpadkov prt"|M»v«-*, no, še vedno to |x>< enjajo d« čini pa tudi drugi. V kraj**,, skupnosti no tako rekoč , , e ^ <ni Smetišče bi radi ured«1' 0 $ i oma Kmeti odstranili, veii"**^ /.daj ne gre več tako kot pr^ iji leta, ko so jih lahko s sir«»Jr porinili v grapo Pod srned^p je namreč izliv kanalizacU jj vami Ljubno. Navlake pa že toliko, da Ne lahko zama** hf nali/at ija. Edinu rešitev, dovolj učinkovita, hi bila of*5> ob ceati, ker bi na ta načifl 1' -prečili od lagun je smeti I"1

padkov. — A. Z.

?TEK' 7 AVGOSTA 1 T E L E V I Z I J A . DIO. KINO 5. STRAN GLAS

T V S P O R E D

p e t e k

Poročila Osnovna šola tenisa Dr. Who Ladja v vesolju, fc del angleške otroške Serije Risanka Propagandna oddaia Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja E.Dark Brezčasna dežela. 2: del avstralske nadaljevanke Propagandna oddaja Zgoaovina izumov Izumi *a ubijanje, dokumentarna serija Propagandna oddaja. 2 del avstralske nadaljevanke Pop delavnica, 3. del TV dnevnik Poletna noč, Ciklus Clauda Chabrona Mesar, francoski film

> Oddajniki II. TV mreže *j> Test ^ TV dnevnik * Otroška oddaja ™ Ermmie, izobraževalna

oddaja 2 £ i s a n k a

^ Številke m črke —kviz J Alpski večer 87, 2 oddaja 5 TV dnevnik Tj: abavnoglasbena oddaja S Poročila

Pejsaži v megli, 45 , u 9 ° s i o v a n s k l f l , m

5 En avtor, en film

~|p-JV_Zagreb |, program: Poročila, Poletno

9An poldne Nepoznana Makedonija, dokumentarna serija

ftta f r ,i a t e ,J l 9<asbe »K* Lutkomendija Hljlt ,Somrak mS. Vel'kam jazza 1 ^ Ustvarjanje Titove

Jugoslavije, fc^ dokumentarna serija fig Poročila 'lin Program plus m Risanka imPoročila Iga? Banduk, otroška oddaja ™ Ermime, izobraževalna

N.«n 2 d d a l a

tnn ltey''keinčrke-kviz

18 40 Španska državljanska vojna. 10.del dokumentarne serije

19 10 Risanka 19 20 Propagandna oddaja 19 24 Iz TV sporedov 19 26 Vreme 19 30 TV dnevnik 20 10 Propagandna oddaja 20 15 Bronco 8illy, ameriški film 22 10 Propagandna oddaja 22 15 Alpe Jadran, zabavno

informativna oddaja 22 45 TV dnevnik 23 00 Poletna noč. Sever in Jug,

1N del ameriške nadaljevanke. Blažen med ženami

Oddajniki II. TV mreže 14 30 Test 1445 Kako biti skupaj 15 15 Milijoni na otoku,

jugoslovanski film 16 45 Zgodbe jz tovarne, 2. del

nadaljevanke 19.30 TV dnevnik 20 00 Glasbeni večer: Človek in

glasba 21 00 Poročila 21.05 Oddaja iz kulture 21 33 Jazz 22 05 Športna sobota

TV Zagreb I. program 9.30 Ko na vrbi zraste grozdje,

sovjetski film 10 45 Ustvarjanje Titove

Jugoslavije 12 45 Program plus 17.00 Poročila 17.05 TV koledar 17.15 Narodna glasba 17.45 Kritična točka 18.30 Prisrčno vaši,-

dokumentarna serija 19 30 TV dnevnik 20.00 Kot bumerang, ameriški

film 21 45 TV dnevnik 22.00 Netopir — nočni spored 00.00 Poročila

N E D E L J A 9. avgusta

™ Večer pri lipi, •L *abavnoglasbena oddaja Qv V dnevnik H Kulturni magazin Iv^ogram plus

čila

l8«0 ?

0 r o č l l a

nak, ponovitev 5 dela '0 n

, r ° * k e serije TV Sarajevo 0,vie živali na cestah, "Tierisk. film

10.05 Poročila 10.10 Živ žav Risanke, Smrkci 11.00 Dr. Who: Ladja v vesolju,

ponovitev 1. dela angleške otroške nadaljevanke

11.25 Domači ansambli: Ansambel Vitija Petriča

11 55 Propagandna oddaja 12.00 Kmetijska oddaja

16.15 Zdravnik umirajočega časa, 2 del slovaške nadaljevanke

17.35 Pot ob samotnemu boru, ameriški film

1910 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19 24 Iz TV studiov 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 V Radovanovič: Tudi to je

sreča. 3 del nadaljevanke 2045 Propagandna oddaja 20 50 Poletna noč

Oddajniki II. TV mreže 14 OOAnglunipe. oddaja v

romščini

ttXb l M U !

za določen čaa je domača komedija, vedra m , "a. obenem pa lepa in topla filmska zgodba, ki s sme

*0(i0.n Salami v komičnih zapletih odkriva številno probleme Jpora

n e družbe Zakonske /gode in nezgode, ljubezenski ne % *u,tii, ločitev zaradi stanovanja, avantura na dopustu *Hiuk'a,a n a s b ° " V f S ' n a ekipa naših priznanih igralcev, kot Sn> *a Samardžic. Milena Dravic Bata Živo|inovic. Jelisa

*'blić m drugi detektivi |« komedija, prihaja pa iz

, «lC| , .., če je zahtevna preiskava zaupana W|, Pn»modežev? Ničesar ne napravijo pravilno, le pri pu

nd»h°V e ,° s a l v e smeha V filmu nas bosta zabavala David *rB in Lorin Dreyfuss

"ieV* e n a k o m e f 1 l l « . «o |e Skandal v družini ki prihaja iz l "•»n , e e n a l ' s t i n , , a l ' l a n 9 k , n komedij, v katerih prihajajo ^•k» 8 , r o 9 a Povila družinskega življenja v malomes Jli ,*rT1 Okolju in strasti, iskrene in silne, ki jiht je treba pori S^u^riine uglajenega obnašanja Film nam obeta vrsto

"'n situacij, nekaj pikantnih pn/orov In dosti smeha

14 15 Budimpešta Avtomobilske dirke F1 za VN Madžarske

17 00 Oddaja iz kulture 17 45 Subotica Kasakaški derby 18 15 Glasbena oddaja 19 10 Tito na sirijski alki,

dokumentarna oddaja 19 30 TV dnevnik 20 00 Smjska alka, reportaža 20 40 Poročila 20 45 Na robu teme. serijski film 21 40 Revolucija, ki traja

Vladimir Nazor 22 25 Mah koncert 22 40 TV galerija Miloš

Vuškovic

TV Zagreb I. program 10 20 Poročila 10 30 Otroška matineja 12 00 Kmetijska oddaja 13.00 Koncert Mirelle Matthevv 14.00 Vsi smo hodili v šolo,

serijski film 14 55 Nedeljsko popoldne 16 50 Reportaža 17 20 Trije vojni tovariši,

ameriški film 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pretežno jasno,

nadaljevanka TV Skopje 2100 Domača zabavnoglasbena

oddaja 21 35 TV dnevnik 21 55 Športni pregled 22 50 Program plus 00.10 Poročila

P O N E D E L J E K

10. avgusta 18 30 Poročila 18 35 Radovedni Taček: Srce 18.50 Pamet je boljša kot žamet:

Nova obleka za staro železo

18.55 Sedem stopnic do glasbe: Jurij Raketa

19.10 Risanka 19 20 Propagandna oddaja 19.24 iz TV sporedov 19 26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19 55 Propagandna oddaja 20.00 B. Taylor — Brandford:

Bogataiinja, 2. del angleške nadaljevanke

20 50 Propagandna oddaja 20.55 Poletna noč 22 00 TV dnevnik. Sever in jug,

3. del ameriške nadaljevanke

Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17 30 Basnodrom, otroška

oddaja TV Skopje 17.45 Skriti zaklad, otroška

oddaja 18 00 Beograjskt TV program

18 55 Premor 19 00 Indirekt, oddaja o športu 19 30 TV dnevnik 20 00 Zunanjepolitična oddaja 20 30 Znanstveni grafiti 21 15 Poročila 21 20 Domači kino Portret

igralca 21Ž50 Cary. ameriški film 23 20 Mali koncert

TV Zagreb I. program 8 55 Poročila 9 00 Nepoznana Makedonija 9 30 Zabava vas Pierro Soffici

10 20 »Šaram, baramuotroška oddaja

10.50 V somraku . 1115 Velikani jazza 11 50 Ustvarjanje Titove

Jugoslavije, dokumentarna oddaja

15 30 Poročila 15 40 Program plus 17.10 Risanka 17.25 Poročila 17 30 Basnodrom, otroška

oddaja 17.45 Skriti zaklad, otroška

oddaja 18.00 Zdravje za vse,

izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke —kviz 19.00 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Kdo si je sposodil vašega

' moža, angleška drama 21.20 Pohodi evropske

civilizacije, dokumentarna serija

22.10 TV dnevnik 22.30 Program plus 00.00 Poročila

T O R E K 11. avgusta 18.40 Poročila 18.45 Baletni trenutek:

Pedenjžep 19.00 Zgodba o goskici Gagici 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 00 A. Foerster: Gorenjski

slavček, opera 21.15 Propagandna oddaja 21.20 Integrali 22.00 TV dnevnik 22 15 Poletna noč

Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17 30 Otroka oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18 40 številke in črke—kviz 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik

20 00 Kiparske tehnike Modeliranje in oblikovanje, dokumentarna serija

20 30 Baletni nokturno: Nina 20 45 Poročila 20 50 Narodna glasba 21 35 Žrebanje lota 21 40 Muppet Show

TV Zagreb I program 8 55 Poročila 9 00 Nepoznana Makedonija,

dokumentarna serija 9 30 Zabava vas Dons

Dragovič 10 15 Otroška oddaja 10 45 V somraku 1110 Velikani jazza 11 50 Ustvarjanje Titove

Jugoslavije, dokumentarna serija

15.30 Poročila 15 40 Program plus 1710 Risanka. 17 25 Poročila 17 30 Otroška oddaja 18 00 Tehnična vzgoja,

izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke —kviz 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20 05 Sinovi in hčerke steklarja

Jakoba, serijski film 2105 Kontaktni magazin 22.35 TV dnevnik 22.55 Program plus 00.25 Poročila

S R E D A 12. avgusta 18.40 Poročila 18.24 Pravljice iz lutkarjevega

vizička. Kako je revež prodal zajca bogatinu

19.10 Risanka 19 20 Propagandna oddaja 20.00 Film tedna-Ciklus

Jamesa Deana: Vzhodno od raja, ameriški film

21.50 Propagandna oddaja 21.55 Mednarodna obzorja 22.35 TV dnevnik 22 50 Poletna noč, Sever in jug,

' 5. del ameriške nadaljevanke

Oddajniki II. TV mreže

TV Zagreb I. program 8 55 Poročila 9 00 Nepoznana Makedonija,

dokumentarna serija 9 30 Zabava vas Dons

Dragovič 10 15 Otroška oddaja 10 45 V somraku.. 1110 Velikani jazza 1150 Ustvarjanje Titove

Jugoslavije. dokumentarna serija

15 30 Poročila 15 40 Program plus 17 10 Risanka 17.25 Poročila 17.30 Otroška oddaja 18 00 Tehnična vzgoja,

izobraževalna oddaja 1830 Risanka 18 40 Številke in črke —kviz 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 00 Žrebanje lota 20.05 Sinovi in hčerke steklarja

Jakoba, serijski film 21.05 Kontaktni magazin 22 35 TV dnevnik 22 55 Program plus 00 25 Poročila

Č E T R T E K 13. avgusta 18.35 Poročila 18.40 Morski zakladi, oddaja za

otroke 18.55 Plesne domislice: Packa iz

Celja 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19 24 Iz TV sporedov 19 26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Zabava vas Doris

Dragovič 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Maupassantove novele, 5

del francoske nanizanke 21.50 Medaljer: Stane Dremelj,

dokumentarni film

22 05 TV dnevnik 22 20 Poletna noč, Sever in jug,

6 del ameriške nadaljevanke

Oddajniki II. TV mreže 16 55 Test 17.10 TV dnevnik 17 30 As, otroška TV igra 18 00 Kulturna dediščina

Korčula 18.30 Risanka 18 40 Številke m črke —kviz 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Balkanski folklorni

festival: Ohrid 87 2045 Poročila 20.50 Dokumentarni večer 22.40 Videopis 23 10 Kronika dubrovniških

poletnih prireditev

'TVZagreb I. program 8 55 Poročila 9 00 Komedija in satira

-9.30 Ah. ta televizija, zabavna oddaja

10.15 Otroška oddaja 10.45 V somraku 1110 Velikani jazza 11.55 Ustvarjanje Titove

Jugoslavije, dokumentarna oddaja

15 30 Poročila 01 q l 15 40 Program ploscjL'/it.' 17 10 Risanka ">d2£i 17.25 Poročila 17.30 As, otroška TV igra 18.00 Kulturna dediščina:

Korčula 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21.05 Vrnitev Pink Panterja,

ameriški film 22.45 TV dnevnik 23.05 Program plus 23.35 Poročila

radio žiri

17.10 TV dnevnik 17.30 Zgodbe modrega

telefona, otroška serija 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke kviz 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Poročila 21.20 Umetniški večer:

Gledališče na prostem

Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na

UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz

Nedelja, 9. avgusta 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas

10.00 Kam za konec tedna? — Minute za prometno varnost 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo 11.50 čestitke in pozdravi

Četrtek, 13. avgusta 19.30 Napoved programa — Novice :

(oddaja v živo) 21.30 Napoved programa za nedeljo

Se radi slikate?

R A D I O PETEK, 7. avgusta Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -stereo - 8.05 Dober dan... «r 9.05 Z glasbo v dober dan -12 10 Pod domačo marelo... -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije Jugoslovan skih narodov m narodnosti -13.20 Osmrtnice, obvestila in za­bavna glasba - 13 30 Od melo dije do melodije - 1600 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Minute z ansam blom Janeza Jeršinovca - 20.00 Mladi mostovi - 23.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 24.00 Poročila - 00 05 - 4.30 Nočni program

SOBOTA, 6. avgusta Prvi program 8.05 Pionirski tednik Počitni­

ško popotovanje - 10.05 Sobot­na matineja - 11.05 Naši znan­stveniki pred mikrofonom -14.05 Kulturna panorama -15.10 Popoldanski mozaik -17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Opojno poletje., baletna glasba - 19.35 Za naše najmlajše -

22.20 Od tod do polnoči - 23.05 Literarni nokturno - 00.05 -5.00 Nočni program - glasba

NEDELJA, 9. avgusta Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 807 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tova riši? - 10.05 Promenadni kon­cert - 11.00-13 00 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo -13 20 Za naše kmetovalce -15.30 Poročila - 16.00 Lojtrca domačih - 17.05 Nedeljaka re portaža - 19.45 Glasbene raz glednice -- 20.00 -22.00 V nede­ljo zvečer - 22 20-24.00 Glas ba za prijeten konec tedna -00 05 - 4.30 Nočni program glasba

PONEDELJEK, 10. avgusta Prvi program 4 30-800 Jutranji program -glasba - 8 05 Glasbena lepljen­ka - 8.40 Pesmice na potepu -9 05 Z glasbo v dober dan -10 05 Tekoča repriza - 12 10 Pod domačo mareio - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Ponedeljkov knžemkraž - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrti Ijak želja ^ 18.25 Zvočni signali - 20 10 Pesmi slovenskih skla­dateljev M. Kogoja, s.Vremšaka, P Šivica - 2100 Poročila -23.05 Zimzelene melodije -00.05 - 4.30 Nočni program -glasba

TOREK, 11. avgusta Prvi program 4 30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Dober dan z dixie-land orkestrom Chrisa Barberja

8 35 Igraj kolce - 9.05 Z glas bo v dober dan - 11 05 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mla­

dimi - 14,35 Iz mladih grl -15.30 Dogodki in odmevi -18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radij­ska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zaba­vna glasbe - 22.50 Literarni nokturno • 23.05 Mozaik lahke glasbe - 00.05 - 4.30 Nočni pro­gram - glasba

SREDA, 12. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, -glasba - 8.05 Počitniško popo­tovanje od strani do strani -9 05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -14.46 Popoldanski mozaik -1555 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17 00 Studio ob 17 — (h - 18 00 Minute z ansam­blom Slovenski muzikantje -18.15 Naš gost - 18.30 Na ljud­sko temo - * 20 00 Zborovska

glasba po želji poslušalcev -21.05 Odlomki iz opere Italijanka v Alžiru - 22.30 Znane melodije - 23.05 Literarni nokturno -00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 13. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba — 8 Ob Dober dan z za­bavnim ansamblom RTV Ljublja­na - 8 30 Koncert za mlade po­slušalce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... -11 05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo - 13 30 Od melodije do melodije - 14.20 Mladi koncertant - 14.45 Popol­danski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja -17 00 Studio ob 17 00 - 20 00 Četrtkov večer domačih pesrfii in napevov - 21.45 Lepe melo­dije - 22.15 Informativna odda­ja v nemščini in angleščini — 22.30 Večerna podoknica — 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program

um KRANJ CENTER

7. in 8. avgusta: ital srhljivka DEMONI ob 16., 18. in 20. uri, 8. avgusta: prem amer. barv ak cij komedije TOPOGLAVI DETE KTIVI ob 22. um 9 avgusta: ital srhljivka DEMONI ob 15., 17 in 19 uri, angl. barv thriller shrljiv ke LINK ob 21 uri, 10. avgusta: avstr amer barv. akcij film PO BESNELI MAKS III ob 18.. 18 in 20. uri, 11. avgusta: amer barv. pust film PLAČANEC ob 16.. 18 in 20 uri, amer. barv komedija DVIGNI SIDRO ob 16.18. 20 uri. 13 avgusta: amer barv fant film TERMINATOR ob 16 , 18 in 20 uri

KRANJ 8TORŽIČ 7 avgusta: premiera jug barv komedije LOČITEV ZA DOLO ČEN ČAS ob 18 m 20 uri, 8. av gusta: novozeland barv glasb film VELEMESTNI ROKERJI ob 16 uri, jug barv komedijo LOČI TEV ZA DOLOČEN ČAS ob 18 in 20 uri, 9. avgusta: amer barv krim. film PAJČEVINA SMRTI ob 14 in 18 uri, amer barv ko medi|a DVIGNI SIDRO ob 16 uri, jug barv komedija LOČITEV ZA LOLOČEN ČAS ob 20 uri, 10. avgusta: amer barv thriller film PRIČA ob 18 Ifl 20 uri, 11 avgu •ta: amer barv krim film PAJ ČEVINA SMRTI ob 18 in 20

uri.12. avgusta: amer. barv. ak cij. film KAMION SMRTI ob 18 in 20. uri, 13. avgusta: angl barv spektakel NEKA DALJNA OBZORJA ob 18.in 20,uri.

JESENICE ŽELEZAR 7 avgusta: amer barv srhljivka MOJ SOSED JE VAMPIR ob 16 in 18. uri, predpremiera angl. barv. thriller srhljivka LINK ob 20 uri, 8. avgusta: amer barvna srhi MOJ SOSED JE VAMPIR ob 16. in 18 uri, prem amer barv komedije PEKOČA PAPRI KA ob 20 uri, 9. avgusta: amer barv. srhi MOJ SOSED JE VAMPIR ob 16 uri, amer barv komedija PEKOČA PAPRIKA ob 18. in 20 uri, 10. avgusta: amer barv. akcij film KAMION SMRTI ob 16., 18. m 20 uri, 11. avgusta: amer. barv komedija DVIGNI SIDRO ob 16., 18 in 20. uri, 12. avgusta: amer barv fant film TERMINATOR ob 16 . 18. in 20 uri,13. avgusta: avstr amer barv. akcij film POBESNELI MAKS III ob 16.. 18 in 20 uri.

KAMNIK DOM 7. avgusta: jug barv vojna ko med PROSTOVOLJCI ob 18 in 20 uri, 8. avgusta: amer barv. pust film PLAČFNEC ob 18 in 20 uri. 9. avgusta: amer barv akcij film POLICAJ ŠT 1 ob 17 in 19 uri, premiera amer barv akcij komed TOPOGLAVI DE TEKTIV ob 21 uri, 10. avgusta: amer barv komed DVIGNI SI DRO ob 18 In 20 uri. 11. avgu­

sta: amer. barv akcij, film KA MION SMRTI ob 18 in 20 uri, 12. avgusta: ni kinopredstav, 13. avgusta: amer barv. fant. srhlj. GREMLINI ob 18. in 20 uri.

TRŽIČ 7. avgusta: amer barv akcij film POLICAJ ŠT 1 ob 18 in 20 uri, 8. avgusta: jug barv voj. ko medija PROSTOVOLJCI ob 18 in 20. uri, angl. barv. thriller srh LINK ob 22. uri, 9. avgusta: jug barv vojna komed. PROSTO VOLJČI ob 17 in 19 uri, premie ra novozel. barv glasb t'ma VE LEMESTNI ROKERJI ob 21. uri, 10. avgusta: amer barv pust. film PLAČENEC ob 18. in 20. uri, amer. barv. fant. srhlj. GREM1.1 NI ob 18. in 20. uri, 13. avgusta: ital. barv vvest film VRNITEV MOŽA TRINITA ob 18. in 20 Uri.

KOMENDA 7. avgusta: ital barv komed ŠKANDAL V DRUŽINI ob 20. uri, 8. avgusta: amer barv akcij film POLICAJ ŠT. 1 ob 20. uri

KRANJSKA GORA 7. avgusta: amer barv akcij kom. TOPOGLAVI DETEKTIVI ob 18 in 20 uri.

DOVJE 9. avgusta: ital barv komed GANGSTER NEŽNEGA SRCA ob 18. uri, amer barv thrill. film PRIČA ob 20 uri

ŠKOFJA LOKA 7. avgusta: amer. komed Y0 UNGBLOOD ob 18 30 in 20.30, 8. in 9. avgusta: amer komed. PO­LICIJSKA POSTAJA ob 18.30 in 20 30, 11. avgusta: ital erot. film SUŽNJA STRASTI ob 20 30, 12. avgusta:ital. erot. film SUŽNJA STRASTI ob 18 30 in 20.30,13. avgusta: amer. komed LEPOTI­CA V ROŽNATEM ob 20 30, 15. avgusta: amer komed. ČAST PRIZZIJEVIH ob 18.30 in 20 30

ŽELEZNIKI 7 avgusta: amer komed POLI­CIJSKA AKADEMIJA ob 16 30 in 20 30, 8. avgusta: ital. drama ŽENSKA V OGLEDALU ob 20 30 uri, 8. avgusta, amer. akcijski film YOUNGBLOOD ob 18.30 in 20 30, 12. in 14. avgusta: amer komed ČAST PRIZZIJEVIH ob 20 30, 15. avgusta: ital. erotični film SUŽNJA STRASTI ob 20.30, 16. avgusta: amer. komed. LE­POTICA V ROŽNATEM ob 18 30 in 20 30

POLJANE 7. avgusta: ital drama ŽENSKA V OGLEDALU ob 21. uri, 8. avgu­sta: amer. komed. ČAST PRIZZI JEVIH ob 18. uri, 11. avgusta: amer. kimed LEPOTICA V RO ŽNATEM ob 21. uri.

RADOVLJICA 7. avgusta: ni predstave, 8. av­gusta: ital barv. film PLESALCI PRVE VRSTF ob 18. uri, MOJA AFRIKA ob 20 uri 9. avgusta:

' ' „! I • " amer. akcijski film*TO*P"GT)N ob 16. uri, amer. pustolov, film MOST, KI NE PELJE NIKAMOR ob 18. uri ital. zabavni film MO­JA LEPA ŠOFERKA ob 20 uri, 10. avgusta: amer. pustol film MOST, KI NE PELJE NIKAMOR ob 2Q.uri, 11. avgusta: ital. zaba­vni film MOJA LEPA ŠOFERKA ob 20.uri, 12. avgusta: ital. barv. film PLESALCI PRVE VRSTE ob 20, uri, 13. avgusta: amer. barv. film MOJA AFRIKA ob 20,uri

BLED 7. avgusta: amer. pustolov, film POBESNELI MAKS I4I del ob 20. uri, 8. avgusta: amer. zabavni film KRONIČNI SAMOMORILEC ob 18 uri, 9. avgust: avstralski pustol. film POBESNELI MAKS III del ob 18*un, amer. pustol. film ZNAK ZA NEVARNOST ob 20. uri, 10. avgusta: ital. barv. film PLESALCI PRVE VRSTE ob 20.uri, 11. avgusta: ital pustol. film MOST, KI NE PELJE NIKA­MOR ob 20»uri, 13. avgusta: amer. barvni pustol. film MOST, KI NE PELJE NIKAMOR ob 20

BOHINJ 8. avgusta: amer. akcijski film KRONIČNI SAMOMORILEC ob 18. uri, avstral. pustol. film PO­BESNELI MAKS III. del ob 20.| uri, 9. avgusta: amer. zabavni" film KRONIČNI SAMOMORILEC ob 18. in 20. uri, 13. avgusta: ital. film PLESALCI PRVE VRSTE ob 20. uri.

( ^ K ^ m © I E H G L A S 6. STRAN. R A Z V E D R I L O PETEK, 7. AVGUSTA 191

.. S ^ s p o š t i n i

I IZTREBEK

BAZENU Le malokdo ve, kaj se je na nedavnem plavalnem prven­

stvu v Ljubljani zgodilo našemu najboljšemu plavalcu Darja-nu Petriču.

Ko je skočil v bazen, je proti njemu priplavalo nekaj čr­nega, se ve kaj — človeški iztrebek. Darjanu se je — povsem razumljivo — vse uprlo in se je z gnusom obrnil.

Ko so hoteli organizatorji iztrebek uloviti v mrežo, jim ni uspelo. Umazanija se je le odmikala in porazdelila po vsem olimpijskem bazenu...

V Podnartu imajo križe in težave gostinske sorte. V vsem vesoljnem Podnartu ni niti ene same »oštari-

je«, je pa napis na pošti še star in oznanja, da je bila ne­kdaj v sedanjih poštnih prostorih gostilna.

Domačini vedo, da je pošta pošta, medtem ko turi­sti, ki iščejo osvežilni napitek, pritiskajo na kljuko, misleč, da so prišli v gostilno.

Pošta nima denarja, da bi stari napis prebelila, zato mora hočeš nočeš vztrajno dopovedovati, da zaenkrat še ne prodaja vina in piva.

NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI

je v spominu leto 1981, ko je bilo evropsko prvenstvo v Splitu. Tu je Borut Petrič na 400 m kravi z zmago nad »torpedom« iz SZ, Vladimirjem Salnikovim, postal evropski prvak. Na 1500 m kravi je bil drugi. Trikrat je bil udele­ženec poletnih olimpijskih iger in leta 1983 je bil na evropskem prvenstvu v Rimu dvakrat dru­gi. Na zimskih in poletnih držav­nih prvenstvih je bil več kot sto­krat državni prvak. Še vedno si lasti državne rekorde na 200 in 400 m kravi ter na 200 in 400 m mešano. To so absolutni rekordi SFRJ.

Od plavanja in od plavalnega športa se je Borut Petrič poslo­vil. »Ni se mi dalo več ne plavati, ne tekmovati, ne trenirati. Ve se, kakšne so razmere za trenin­ge in plavanje v Kranju. Za vod­stvo plavanja bi bilo.treba dobiti boljše ljudi. Če bi bili, bi tudi jaz še ostal. Tudi razmere v jugoslo­vanskem plavanju so vsem do­bro znane. Zato sem popolno­ma zapustil plavalni šport. V tri­najstih letih sem preplaval okrog 30 tisoč kilometrov. Da postaneš dober plavalec, moraš imeti že prirojeni talent, voljo do treninga in seveda postavlje­ne cilje. Imeti moraš tudi srečo, da treniraš in plavaš pod vod­stvom pravega trenerja.

Z ženo Vanjo sva odprla na Koroški cesti v Kranju Jeans club. To je trgovina, v kateri mladi in mladi po srcu lahko za zmerno ceno dobijo stvari, po katere so včasih hodili v trgovi­ne in na trge v Italiji. Šport mi je dal veliko. To spoznavam šele sedaj. Čeprav sem na čisto no­vem področju, se ne predam. Po­skušam delati najboljše in biti najboljši.

D. Humer

B O R U T PETRIČ Težko je pisati o vrhunskem

športruku mednarodnega razre­da, ki je v svoji tekmovalni ka­rieri naredil ogromno, zapisal se je v zlato zgodovino plavalnega športa. To je Kranjčan Borut Pe­trič, ki je v trinajstletni plavalni ' irieri svetovnemu, jugoslovan­skemu in slovenskemu plavanju dal toliko, kot še nihče doslej. Imamo sicer olimpijsko zmago­valko, Splitčanko Džurdžo Bje-dov, in Ano Šegert, vendar je bil Borut Petrič med najboljšimi v Jugoslaviji in v svetu.

Prvič je svoje znanje dokazal na mladinskem evropskem pr­venstvu leta 1976 v Oslu. Zlato je osvojil na 1500 m kravi (16:00,0). Leta 1977 je bil v tej disciplini na evropskem prvenstvu tretji. Še več je dal od sebe leta 1978 v Berlinu. Tu je na svetovnem pr­venstvu bil drugi in s tem doka­zal, da je v samem vrhu svetov­nega plavanja. Še najbolj nam

Ker so se celo gorenjske proda­jalne s ploščami prejšnji teden obogatile z nekaj novimi naslovi (!), tokratno vsebino rubrike na­menjamo informacijam s tega področja.

Pri Suzv je ugledala luč sveta velika plošča petorice mladeni-čev, ki so se poimenovali po sta­rem dobrem kontinentu. The H-nal Countdovvn, tak je tudi na­slov plošče, je tudi prvi veliki hit ansambla Europe. Skladbe so si precej podobne, a moda je pač moda, kar potrjuje tudi Carrie, kot prepeva Joey Tempest.

Beograjska založniška hiša RTB vam ponuja noviteto Keep Your Distance, ki so jo naslovili s Curiositv Killed The Cat. Če bo tudi vas premagala radovednost in boste zavili v trgovino, priča­kujte devet bolj ali manj osladnih pesmic, boljši sta le Free in Red Lights.

Bolj zanimivo je lahko posluša­nje Johna Cougarja Mellencam-pa (na iliki), katerega Scare-crovv je izšel pri ljubljanski ZKP. Razen glasbe so prijetna tudi raz­

nolika Cougarjeva besedila (videl sem Hruščova, poljubil Castra...). Priporočamo.

ZKP je ljubiteljem Kool & The Gang namenila njihove največje uspehe. Dvojna Best of namreč vključuje kar sedemnajst h.tov (Fresh, Cherish, Joanna, Cele bration...).

Zagrebški Jugoton je založil police s tremi uspešnicami: Com-munards, seveda s Somerville-om, s podpisom WEA smo v Ju­goslavijo dobili tudi Chrissie Hynde oziroma The Pretenders. Njihova novost, imenovana Cet close, se je v tujini že dobro uve­ljavila. Tudi pri nas uspešno zače­nja pot z Don't get me vvrong.

§e Jugotonova pika na i — Pa­ul Simon in Craceland. Nekateri so mu že očitali zaspanost in po­manjkanje idej, vendar ko poslu­šamo Graceland... Njegovo spo­gledovanje z zvoki in ritmom glasbe južne Afrike je rodilo za ljubitelje tovrstne glasbe in seve­da Simonovega glasu čudovit čr-novinilski produkt, ki se mu godi krivica, če ostane na polici!

VIC O G O R E N J C I H

• Pomanjkanje vode »Ti,« vpraša sosed Jože so­

seda Franca, »a ti veš, kdo se zjutraj najprej pritoži na vo­dovodno podjetje, če zmanj­ka vode?«

»Ne vem,« pravi Franc. »Kmetje,« odvrne Jože.

»Zato, ker so najbolj priza­deti, ker po jutranji molži ne morejo mleka zaliti...«

Š. L., Kranj

• Voznika pa nikjer Dve veseli družbi Dolenj­

cev in Gorenjcev še peljeta na izlet z enonadstropnim avtobusom.

Dolenjci so spodaj, Go­renjci zgoraj. Dolenjci spo­daj vsi veseli prepevajo, se šalijo, medtem ko so Gorenj­ci na vrhu čisto tiho in vsi prestrašeni.

Dolenjce končno le z ma, zakaj so Gorenjci tafr tiho. Zato gredo po stopfl1' čkah na vrh in Gorenjce pO" barajo, čemu taka otožnost

»Hja,« odgovorijo presti*' šeni Gorenjci, »vam je lahko« ko imate pa šoferja. Kaj i* mi, ki voznika sploh nirtJ*' mo.«

Z. L., Škofja Loka

Dobro je, če NE veste

Zgodilo se je na slavnostni podelitvi priznanj in med™ v naši gorenjski občini.

Ko so se vsi prav slavpfr stno in dostojanstveno drža*1

in prevzemali v svoje zasl* žne roke podeljene jim dalje, je neki nevoščljivec v

ozadju neprimerno izustil: »Medalja in bomba še n''

koli nista ta pravega zadeli-'

VREME - DEŽ Lunine spremembe: V nedeljo, 9 avgusta, bo ob 11 "uri in 18 minut ŠĆIP zato. ker se Luna spremeni dopoldne, bo po Herschlovem vremenskem I DEŽ, vrem bo slabo tudi teden dni kasneje Dan bo v nedeljo dolg 14 ur in 25 minut

• Britanci se u č i j o r u š č i n o

Najuglednejše britanske srednje šole so začele s pou­kom ruščine, ker pedagogi mislijo, da bodo ruščino učenci veliko bolj potrebova­li v življenju kot, denimo, ja­ponščino. V vseh zasebnih britanskih šolah je zdaj pouk ruskega jezika obvezen.

• N i sem vinjen, gripo imam

Voziti avtomobil in imeti gripo je zelo nevarno, so ugo­tovili strokovnjaki. Voznik z gripo je tako omotičen, kot bi popil 14 vrčkov piva! Ljudje se tega premalo zavedajo, angleški strokovnjaki pa za­to v veliki kampanji opozar­jajo, da se veliko prometnih nesreč zgodi prav zaradi na videz tako zelo nenevarne gripe.

• M i š k a v hangarju Neka mala ljubka miška je

resno ogrozila upe kanad­skih znanstvenikov, ki so na­meravali ob koncu julija pre­izkusiti novo letalo na mikro-valovih. Miška se je vtihota­pila v hanger, v katerem je bil prototip letala, ki bi mora­lo vzleteti na višini 20.000 metrov. Letalo je precej manjše od navadnega potni­škega. Miški je bil všeč pred­vsem novi material, ki ga je hrabro začela gristi.

• P r e m o č Kitajcev Bolnišnica v Šanghaju

zdaj res ni najbolj slavna.. bo slavna še postala. Kit# ski kirurgi so namreč po?1? gali nekemu pacientu, ki J zaradi nesreče ostal brez nisa. Napravili somu n o V v i gan in po dveh tednih je j'1, povsem normalen. Do zdw so pomagali približno pet"., setim pacientom, tudi iz ^h, ne, na specializacijo v to b° nišnico pa prihajajo zdravn ki z vsega sveta.

• Seks poleti Po neki francoski anketi J*

vsak četrti mož, ki zaradi i* zličnih vzrokov poleti ostaj doma, brez žene, svoji s°P rj. gi nezvest. Približno 48 °,. stotkov moških je izjavilo so bili nezvesti ženi, ko je la odsotna. Za tolažbo: le odstotkov prevarantov je 1

javilo, da so poletne avan* re prerasle v resno zvezo-

0

• Rol l ing Stones spet na sceni

Ena izmed najslavnej ročk skupin, Rolling Stoftf' se je odločila, da se bo ob 1

tošnjem novem letu spet r f

javila na sceni. Mick J a#L je izjavil, da se vračajo 11

koncerte in da bodo spet sfl mali plošče, kajti »vsi ^ ostali dobri prijatelji...«

Podjetje (2) Pise: D. Dolenc

Krhlji so se sušili pri vsaki nisi

Včasih se je tu gori drugače ži­velo, se spominja Gregorčkova mama. Doma so pridelovali vse vrste žita, ječmen, rž, oves. In tudi dobre letine so bile. Pri Krucman v Zgornjem Podjetju, kjer je bila ona doma, so pride­lali po 32 mernikov ječmena. Na hlevskih vratih se še vedno vidi znamenja, koliko je bilo kakšno leto mernikov, ki jih je vrezal stari Krucman. Zdaj pa raste le še krompir, zelje pa fižol, oves je le še za krmo.

»Kot bi prišlo sem gor čisto drugo podnebje,« razmišlja ma­ma. »Pa tudi čisto drugi časi so. Saj tisto, kar se doma pridela, sploh ni več dobro. Otroci hočejo samo kupljeno, iz trgovine. Da bi se kdo spomnil krhljev — kje pa! Danes sem jih skuhala za naše, ki sečejo tamle v hribu, na roko, ker s kosilnico ne moreš v tako strmino, pa vem, du bodo morda le vodo popili, krnlji bodo šli pa za pujske. Včasih smo jih pa s tako slastjo pojedli. Kako

veseli so jih bili partizani, če smo jim jih natresli v nahrbtni­ke! Ko so se sušili krhlji, je diša­lo vse Podjelje. Precej kmetij je imelo pajštve, posebne hišice za sušenje sadja, jaz pa sem jih su­šila v peči. Malo sem zakurila, odmaknila žerjavico, leso porini­la notri, poravnala krhlje po njej, pa se je sušilo. Kadar sem pekla kruh, sem potem sušila tu­di sadje. Zdaj za sadje ne kurim več posebej, sušim le še na peči.

Petkov jesprenj Suho sadje smo rabili tudi za

kuho. Ob petkih smo kuhali pe­tkov ješprenj. Bil je brez mesa, kuhan s sadjem. Posebej sem skuhala suho sa ije, češplje. hru­ške, jabolčne ki Uje, posebej pa ješp-enj Ko je . ;io oboje kuha­no, sem diia sk paj tabelo pa sem nar -dila nt maslu. Jaz ga imam s i.'no rada, raje kot mes­na ega T'.di pciboljš'ce imam raje domače kot iz trgovine. Je kaj bolj šeg;« kot domače maslo, domača češplji va marmelada?

Pri Kristan v Spodnjem Podje Iju imajo še vedno »pajštvo«, le da zdaj rabi za shrambo namesto za sušenje krhljev. — Foto: D. Dolenc

Pa dober domač kruh? Čaje tudi kuham. Pravijo, da so dobri, enajst vrst rož imam nameša-nih. Včasih smo se zdravili samo s čaji. Danes, ko manjku zdravil, bodo ljudje spet večknat nomisli li na rože.«

Gregorčkova mama mi je zau­pala svojo čajno mešanico. Po njej se najbolje počuti. V čaju so kamilica, meta, hribja resa, pre­slica, rman, lipovec, bezgovo cvetje, šentjanževe rože, materi­na dušica, ajbiš in lapuh.

Težko čakajo na asfalt in kapelico

Vaščani zelo težko čakajo, kdaj bo asfalt položen skozi vso vas Zdaj vse taku ka :v, da le tos ne bo. Vsaka hiša je plačala 12 starih milijonov dinarjev in dala štiri kubike lesa. Druga večja investicija v vasi pa je ka­pelica, ki jo delajo tik nud Spod­njim Podjetjem. Prej je stala pod potjo, zdaj nad njo. Za kape­lico skrbi Podbregarjev Lojze, pa je zdaj, ko so imeli opraviti s cesto, delo pri kapelici kar zasta­lo. Kip sv. Martina je že obno­vljen, le »berač« je še pri sosedu. Ne manjka veliko, tudi beli ce­ment, ki mora biti za zadnju de la, so dobavili. Gregorčkova ma­ma bi zelo rada pričakala to ka­pelico. Nič nimajo v vasi: ne go­stilne, ne trgovine, ne šole, ne cerkve, ne telefona. Včasih je bi­lo mulo gostilne pri Hribarju, pu je pogorela. Tum so veliko plesa­li ob nedeljah. Dobro bi bilo, če

bi imeli trgovinico kje tu gori, za vse Podjelje eno majhno, a zdaj že niti več ne razmišljajo o njej. Od vsuke hiše hodi kdo na delo v dolino, pa sproti prinesejo, kar rabijo. Le pri spodnjem in zgor­njem Krucmanu nobeden ne ho­di na delo.

Imajo pa pet javnih luči. Ko­nec marca 1982 so zagorele, si je v svoj mali dnevnik zapisala Gregorčkova mama. Kapelo pa so začeli delati 5. aprila 1981. Ta dan so šli les sekat /anjo.

Ljudje iz Podjetja tudi majari-jo

Precej mirno je po vasi. Lju­dje so po senožetih, kjer spra­vljajo še zadnje seno, nekaj pa jih je tudi po planinah, na paši. Iz Podjetja se prav lepo vidi na drugo strun, na smučišča Koble, na Črno prst in Lise. Ko Lise ozeleni, v Zajamnikih pina za-breni, pravijo. Takrat gre živina v planino. Ljudje iz Podjelja tu­di majanjo. Blažkova Mina in Jože pas»ta na Volem polju, Kuj žarjeva dvu, Julku in Janez, pa v Konjski dolini. Ta dva deluta trapist, ki ga turisti sproti pobe ro. Tudi zgornja Krucmuncu,

Nova. lepa kapelica sV. " £ na bo Podjelčanom JJJLjlJ nadomestila cerkev. $\ kova mama trdno "P3'.*: * bo se dočakala... - f 0

Dolenc

Minka, dela trapist, . | i [ s l pa delajo sir pri vsaki - -^ je doma živinu. Sir je P8

doma

R A Z V E D R I L O 7. STRAN @ ® l I ® I M f © I E S G L A S

N A Š A N A G R A D N A I G R A

• K d a j s o b i l i j e s e n i š k i h o k e j i s t i p r v i č d r ž a v n i p r v a k i ?

Jeseniški hokejisti so bili uradno državni prvaki dvaindvajsetkrat Eno sezono pa so jim naslov vzeti

Jeseničani se bodo tudi letošnjo sezono srčno borili, saj želijo ponovno osvojiti najvišji naslov

Pri Hoke ( skem klubu Jesenice bo­do 15. avgusta začeli prodajati perma­nentne vstopnice za 50 hokejskih te­kem prvega moštva Jesenic in Kranj­ske gore Te vstopnice ne veljajo za mednarodne tekme in tekme državne reprezentance, vendar se jih strastnim navijačem splača kupiti, saj stanejo 15,000 dinarjev. Posamezne vstopnice bodo v prvem delu državnega prven­stva stale 1 000 dinarjev, v drugem de­lu pa bodo dražje. Stalne vstopnice

imajo tudi nekatere sindikalne organizacije, ki tudi tako poma­gajo jeseniškemu klubu.

V n a i i n a g r a d n i i g r i v a s h o k e j s k i k l u b n a g r a j u j e t a ­k o , d a t r o m r e š e v a l c e m p o k l a n j a

3 s t a l n o v s t o p n i c o za 5 0 h o k e j s k i h t o k o m J e s e n i c in K r a n j s k e g o r o .

Vprašanje: V k a t e r i s e z o n i s o b i l i j o s o n i i k i h o k e j i s t i PRVIČ d r ­

ž a v n i p r v a k i ? Odgovore pošljite na dopisnici na naslov: uredništvo Go­

renjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj do srede. 12. av­gusta. Lahko pa nas v sredo, 12. avgusta, od 10. do 12. ure po­kličete po telefonu, številki sta: 21-860 ali 21-835.

Šestletni Jure Senk iz Britofa pri Kranju, ki je v eni naših zadnjih nagradnih iger uganil, koliko jajčnih lupinic bo pla­valo po jezeru, je prišel v Park hotel po nagrado s svojimi starši in sertrico. Direktor Park hotela Ludvik Kerčman mu je slovesno izročil lepo nagrado Park hotela: celoletno vstop­nico za bazen v hotelu in za 40.000 dinarjev gostinskih uslug. Jurček je bil nagrade zelo vesel in je ob tej slovesni priložno­sti izjavil, da bo nadvse rad prihajal v Parkovo slaščičarno, kjer prodajajo tako slastne »kremšnite«... — Foto: F. Perdan

N a g r a d n a k r i ž a n k a Rešitve prejšnje križanke mojstrana, ojekli-tev, astra, ost, tri, est, pravda, ol, ri, lik, red, ecija, durmitor, marelica, bienale, nevin, rela-tiv, otrok, paloma, aka, prost, akov, nora. rant, annecv, na, eva, osir, ira, bon, maledivi, konte-sa, ardea, ać, seksta.

Naša K l a v d i j a je izžrebala naslednje re­ševalce: 1 nagrada J o i e B o g a t a j , Grenc 8/a, 64220 škofja Loka; 2. nagrada: Ve ra J o -c i f , Mencingerjeva 1, Kranj; 3 nagrada: V i l k o P e t e k , Svetje 52, 61215 Medvode

Za današnjo križanko razpisujemo tri na­grade: 1 nagrada: 3 000 dinarjev 2 nagrada: 2 000 dinarjev 3. nagrada: 1 500 dinariev

tljite do srede, 12 avgusta, na naslov: Uredništvo Cio-Moše Pijadeja 1 64000 Kranj (za nagradno križanko)

Obvestilo v a r č e v a l c e m

3 1 . j u l i j a 1 0 8 7 j o Z d r u ž e n j e b a n k J u g o s l a v i j e o b j a ­v i l o s p r e m e n j e n e o b r e s t n e m e r e z a d e p o z i t e o b č a ­n o v , v e z a n e n a d t r i a l i n a d i e s t m e s e c e v .

Nove le tne ob res tne mere s o : 92 % za v loge , vezane nad 3 m e s e c e , 93 % za v loge , vezane nad 6 mesecev .

Obrestne mere za vpog ledne dinarske hranilne vloge in vlo-Qe z dal jšo dobo vezave ostanejo nespremenjene.

Skladno z določi l i od loka Zveznega izvršnega sveta o ciljih ^ •n nalogah skupne emi f i jske in denarne pol i t ike ter o skup- j H nih temel j ih kredi tne pol i t ike v letu 1987 veljajo nove obre I f | stne mere za nazaj, in sicer od 1 julija letos dalje

Varčevalcem, ki se j im je t r imesečna oz i roma šes tmesečna § | | vezava depoz i ta iztekla med 1 in 31 jul i jem pa bo l jubijan | | | *ka banka obračunala dodatne obrest i za čas od 1 .7 do I Poteka vezave in jih v drugi polovici avgusta nakazala na imetnikov tekoč i račun ali hrani lno knj iž ico, navedeno v po-Oodbi o vezavi

/ O ljubljanska banka T e m e l j n a b a n k a G o r e n j s k e

P O P U L A R N I N A G O R E N J S K E M

H e l e n a B l a g n e , p e v k a : » P e l a b o m p r i O b v e z n i s m e r i «

»Po festivalu sem dobila zani­mivo tujo ponudbo, ki pa je do­končno še nisem sprejela. Odlo­čila sem se namreč, da bom na­stopala doma, še posebej zato, ker bo pri Jugotonu izšla moja plošča. Skupaj z Načetom Jun-karjem se pripravljam na na­stop na Veseli jeseni, kjer bom 12. septembra zapela pesmico Brigita. Oktobra bom na Mak fe­stivalu v Skopju, na katerega imć.m lepe spomine. Tega nasto­pa se veselim.

Po splitskem festivalu so me obiskali člani kranjske skupine Obvezna smer in dogovorili smo se, da že ta teden začnemo vadi­ti. Pri Obvezni smeri so nastale nekatere spremembe: vodja Frenk Kebler je zamenjal pevca Tonija Kapušina in klaviaturi-sta Ivana Žaubija. Po novem bo klaviaturist moj brat, Heini Bla­gne, pela pa bom jaz. Obvezno smer bodo odslej sestavljali: Frenk Kebler, kitara, Slavko Vesel, bas kitara, Darko Plesni-čar, bobni, in Heini Blagne, kla­viature.«

In seveda prijazna in posta­vna Helena Blagne, ki jo bomo odslej lahko poslušali pri Obve­zni smeri, ki vsak teden nastopa v Škofji Loki in na Primskovem.

D. S.

* Gorenjski ili C L A S 1 L O O S t A J N t C A O D • O 1 A O T K • AH j

S k o p a l i š č e m n i s m o z a d o v o l j n i Menda v Kranju ni kopalca, ki se ne bi pritožil čez mestno

kopališče. Ob delavnikih že od 11. ure naprej ne dobiš več kabine, saj jih je očitno premalo. Mlakuža, luža in ne vem kakšne vzdevke dobiva voda v bazenu za odrasle že teden dni zatem, ko jo preme-njajo. Komur je zdravje pri srcu, se hladi samo pod prhami.

Več vzrokov je, da je voda tako umazana: kopalci se ne prha­jo, v bazen prenešajo pesek. Črpalka, ki odvaja vodo, dela zelo počasi , kemikalije za čiščenje so slabe. Na hrapavi podlagi se na­bira umazanija, ki je ni mogoče očistiti.

Najbolj idealn6 bi bilo, ko bi v kopališče napeljali vodo iz Kokre, za kar pa seveda ni denarja.

Gorenjski glas, 23. avgusta 195)

Helena Blagne, simpatična mlada pevka z Jesenic, ki je veli­ko bolj kot doma znana in upo­števana v Makedoniji, je letos uspešno nastopila na splitskem festivalu.

»Dobila sem prvo nagrado v drugem delu festivala pod na­slovom Vstaja in morje, medtem ko sem bila v zabavnem večeru na dvanajstem mestu,« pravi Helena.

PRIJAZNI N A S M E H SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO

L J U D S K I O B I Č A J I

• č e je na Lovrenca lepo vreme, se vol smeje Lovrenc, ki goduje 10 avgusta, je nekakšen mejnik med visokim poletjem in

prvo jesenjo Ljudje pravijo, da trava, ki do Lovrenčevega ni pokošena, ni nič vred­na, ker jo konj poje ali pomendra Zbadajo tiste, ki jim ob Lovrencu trava še stoji, češ da »jim bo sent Lorenc v mrvo stango postavil«, ker je tako trda. da je ni moč kositi

Do Lovrenca se mora sejati repa ker je Lovrenčeva repa zelo dobra, čeprav Gorenjci ne verjamejo in mislijo, da je tedaj za repo že pozno korenje mora tudi že biti opleto. proso je zrelo, grozdje mehko Lovrenc če je jasen, tudi grozd bo strden in viničar g lasen; če je na Lovrenca lepo vreme, se vol smeje...

Nasploh pa velja kakršno vreme je na Lovrenčevo. taka bo jesen

D A H N I L I S O D A :

V Kran ju : Vinka Hozjan in Franc Globočnik iz Britofa. Majda Jereb m Zoran Slak iz Zgornjih Bitenj, Darja Kovač in David česen iz Velesovega. Karla Ma-kovec in Miran Drol iz Kranja. Mateja Roblek m Matjaž Jelovčan iz Mošenj, Irma Resmk m Jernej Orehek z Mlake Marjeta Gra i ič in Bogomir Grasič s Koknce. Hermina Bizjak in Jože Močnik iz Medvod, Damjana Lombar in Slav­ko Žibert s Koknce: Mejrima Alibabič m Zdenko Tarle s Planine: Irena Golub m Borut Berce iz Kranja Damijana Bobnar m Branko Frigelj iz Kranja, Darja Jekovec in Edvin Žlindra iz Šenčurja. Brigitto Sitar in Božidar Kosmrl j iz Kra­nja. Marjeta Žan in Jožef Skerjanc s Stefanje gore

Še v e d n o s r e č u j e m o p o u r a d i h , p i s a r n a h , t r g o v i ­n a h . . . p r e v e č n e p r i j a z n i h o b r a z o v , še v e d n o n i s m o t a ­k o g o s t o l j u b n i , k o t b i m o r a l i b i t i .

Simona V. z Jesenic nam je pi­sala: »Stopite v Kokrino trgovi­no pri hotelu Pošta na Jeseni­cah. Vse, prav vse mlade proda­jalke v tej trgovini so izredno prijazne in vam znajo dobro po-streči. Zaslužijo si, da jih pohva­lite!«

V trgovini Kokre, ki so jo na Jesenicah odprli pred nedavnim, je zaposlena tudi Elvira Žvan z Jesenic, ki je prišla v novo trgo­vino iz delikatesne prodajalne.

»Res je velika razlika med de­lom v delikatesni trgovini ali v trgovini z oblačili,« pravi 30-let-na Elvira. »Tu si lahko bolj vlju­den s strankami, tu se ne prito­žujejo nad visokimi cenami, kar redno doživljajo trgovke po sa­mopostrežnih trgovinah.

V Kokri smo zaposlene štiri trgovke, dobro se razumemo med seboj in tudi zato, ker na delovnem mestu nimamo nobe­nih problemov, se lahko z veliko več dobre volje in prijaznosti posvetimo strankam.«

D. S.

N a g r a d n a k r i ž a n k a

Ruski Celist. pianist in dirigent 1mstisiav) ŠVED IME MESTA TURKU SPRETNOST PRIPRAVE ' IN ARANŽ III HI ČEŠKI'.TRSKI Rt K1HMAT0R HUS

ŽENIN Ali MM/I . OCE

TEEUR

HRVAŠKI KIPAR (GRGA)

PIANIKA 0ČNICA

PHtl/KUS

NA/NANII0 PESNIŠKA ZBIRKA S JENKA

ITAII.I MESTO V PADSKI NIZINI

(Ti hm m mi . ŽALITEV SRAMOTI T EV

KURIR SARAJEV TOVARNA AVTOM

STAVČNO LOČILO VENO TAUEER

STAR SLOVAN

LJUBEZEN OR ŽIVAGA ZIVINOREJ LJUDSTVO VSZ, V SREDNJI AZIJI ERANC ŽEN IME KOSITER

ŽLEZA obsečnica P0R0ĆEVA IEC

SLOVNICAR BOHORIČ

MANJŠE NASELJE PANCEVO

ANGL MOS IME IZOBRAZBA

JUS

BRATOVA ZENA

JANKO SMOLE CETINJE

AVTOR KRIŽANKE R NOČ

ČUVAJ. KI SKRBI ZA RED

RUDARSKO MESTO V JUŽNI ŠPANIJI

STRANKA

ZADNJE SLABO ŽGANJE

VISEČ SNEŽNI ZAMET

PREBIV NEMČIJE ORGAN VIDA

GREGOR T0Z0N

MIITaHIM KORSAKO VA K0MUM81

BRKATA REČNA RIBA

JUNAŠKE PfSKfTVt

PISATELJ IfcRICHi

PROSTOR OSEBNI ZAIMEK

SOD SLOV DRAMATIK ZAJC IGLAVEC Z LUSKASTI Ml LISTI, KLEK

PRVI PREVOD BlHlll.lt V LATIN

TURČIJA

KOS CELOTE NADGLA VIŠČE

LOJNA BULA

ARGON NEMŠKI AVTO

TONE TOMŠIČ TUJE MOŠ IME

OTROŠKA ZABAVA

NA TEPE2-NI DAN

OKLEPNO VOZILO

OPERNI SPEV

POVRŠINA. OBMOČJE

VIN0R0D NA

RASTILNA

( G L A S 8. STRAN Š P O R T IN R E K R E A C I J A PETlfC, 7 AVČlfŠTA 1

V e l i č e s l a v Č e r v e n y , č e š k i t r e n e r j e s e n i š k i h

h o k e j i s t o v :

//Zahteval bom red in disciplino« Jesenice, 6. avgusta — J e s e n i š k e hokejiste bo v letošnj i sezoni treniral če šk i trener V e l i č e s l a v Červenv , ki prihaja iz č e š k i h Budejevic na pr iporoč i lo Praga športa . Jeseni­č a n i so dobili tudi dva č e š k a branilca: Vladimirja Marc-holda in Milana Figala.

tekem za prvo ligo, medtem ko je Figala reprezentant nacional­ne lige. Marchold igra pri prvoli­gašu Litvinov, Figala pa pri Ze-torju Brno.

»Prvi vtisi so ugodni in na Je­senicah se dobro počutim,« pra­vi trener Veličeslav Červenv. »Stanujem v samskem domu pri Kazini, večino časa pa že od maja preživim na hokejskem igrišču. V naslednjih dneh bo v dvorani Podmežakla že led, ta­ko da bom hokejiste in njihovo znanje spoznal šele v teh dneh. Poletni treningi so bili uspešni, hokejisti so dobro telesno pri­pravljeni,« pravi Červenv, ki je bil na Češkem dolgo časa trener armadnih ekip in državne mla­dinske reprezentance, tri leta pa je delal pri prvoligaškem klubu.

»Trenirali smo v kabinetih, telovadnicah in tekli od Jesenic do Mojstrane. Na ledu bomo dvakrat na dan, saj nas 4., 5. in 6. septembra čaka mednarodni turnir ob 40-letnici hokeja na Jesenicah. Sodelovala bodo štiri moštva: avstrijski prvak KAC, Mlada Boleslav s Češke, Med-veščak iz Zagreba (ki se je okre­pil z igralci Kompasa Olimpije) in Jesenice.

Na treningih bom zahteval di-ciplino in resno delo. Vesel bom, če bodo požrtvovalni, saj si vsi želimo uspeti. Državno prven­stvo ne bo lahko, saj so vsi klubi dobili veliko novih, tudi tujih dobrih hokejistov. Veste,« pravi Červenv, »kako v šali pravimo na Češkem, kaj je treba dati ho­kejistom: bonbone in bič.«

D. Sedej

V e l i č e s l a v Lervenv, novi tre­ner j e s e n i š k i h hokejistov

Hokejski klub Jesenice se je v letošnji sezoni, odločil, da po od­hodu dobrega trenerja Romana Smoleja, ki hokejistov zaradi službe ni mogel več trenirati, prevzame trenersko delo češki trener Veličeslav Červenv. Na Jesenice je prišel 15. maja na priporočilo Prage športa, ki ure­ja odhode čeških trenerjev na tuje.

Jeseniški hokejski klub so le­tos zapustili Hiti, Poljanšek, Bernard in Klemene, prišla pa 3ta Kopitar in Peter Klemene. V dresu jeseniškega hokejskega kluba pa sta začela trenirati tudi dva odlična češka igralca, bra­nilca Vladimir Marcholda in Mi­lan Figala. Vladimir Marchold je bil v češki mladinski repre­zentanci in je odigral skupaj 505

C i r i l G l o b o č n i k , t r e n e r P K R a d o v l j i c a

Poleti dobre, poz imi slabe razmere za trening Radovljica, 4. avgusta — Radovl j i šk i plavalci so iz sezone v sezono boljši in na tekmovanjih za r e p u b l i š k a in d r ž a ­vna prvenstva dosegajo najviš ja mesta, u d e l e ž u j e j o pa se tudi mednarodnih plavalnih mitingov. Veliko zaslug za dobre rezultate ima tudi trener Ciril G l o b o č n i k .

na dan, enkrat vaje na suhem, enkrat pa v vodi. Na treningu preplava vsak približno 6 do 7 kilometrov.«

Kakšni so bili rezultati vaših plavalcev v iztekajoči se sezoni?

»V pokalu Plavalne zveze Slo­venije smo bili takoj za Trigla­vom na drugem mestu, na repu­bliškem prvenstvu za starejše pionirje pa smo v Kranju osvoji­li 1 mesto. V Radovljici smo or­ganizirali državno prvenstvo, kjer smo ekipno dosegli 3. me­sto, kar je največji uspeh naše­ga kluba. Nastopih smo tudi na vseh številnih občinskih, repu­bliških, državnih in mednarod­nih mitingih, naša mlada drža­vna reprezentantka Polona Rob pa se to udeležila tudi balkani-jade v Turčiji.«

Kateri tekmovalci imajo na nastopih največ uspehov?

»Naša najmočnejša kategorija so starejši pionirji do 14. leta. Po rezultatih pa izstopajo Polona Rob, Staša Melink, Saša Robič in Primož Zdrave ter Nina Seko-vanič pri mlajših. V klubu pa bi lahko imeli še več dobrih plaval­cev, če bi bile razmere za zim­sko vadbo boljše, če bi imeli svoj pokrit bazen. Tako pa mladi tek­movalci po osnovni šoli preneha­jo trenirati, saj nimajo dovolj ča­sa za treninge. Peturni trening na dan je za dijake prenaporen.«

V. Stanovnik

»Plavalci v našem klubu treni­rajo v štirih skupinah, vseh čla­nov pa je zadnja leta od petdeset do šestdeset. Pozimi je težko, saj so razmere za ffeffihg težke, ker se moramo vsak dan voziti v bazen na Bled ali v Železnike. V edinem majhnem bazenu v Ra­dovljici, v Grajskem dvoru, ima­mo lahko le plavalne in začetne tečaje. Maja, v začetku sezone, hodimo trenirat tudi v Kranj, le­tos pa smo se morali zaradi neu­godnih razmer v Kranju voziti celo v Ljubljano. Boljše postane, ko začnemo trenirati v odprtem bazenu v Radovljici, kjer je voda topla. Treninge imamo dvakrat

T r ž i č a n i n a M o u n t

B l a n c u Tržič , 4. avgusta — Člani gorske r e š e v a l n e s lužbe iz

Trž iča so v okviru prireditev, ki jih pripravljajo v počast i ­tev svoje 50-letnice, pred dnevi pripravili obisk najv i š j e evropske gore, Mount Blanca. Zbralo se jih je kar za en avtobus, saj so na pot povabili š e kolege r e š e v a l c e z Jezer­skega in nekaj drugih gostov. Njihov naskok na vrh je bil zelo u s p e š e n , saj se jih je na vrh v dveh dneh povzpelo kar osemindvajset.

Kot je povedal n a č e l n i k gorske r e š e v a l n e s lužbe v Tr­ž iču Anton Kralj, je bil ta vzpon za vse izredno dož ivet je .

Janez. Kikel

P r e d e v r o p s k i m p r v e n s t v o m v p l a v a n j u , v a t e r p o l u i n s k o k i h v v o d o

V Francijo osem n a š i h Kranj, 5. avgusta — Od 17. do

23. avgusta bo Strasbourg v Franciji gostil vse najboljše ev­ropske plavalce in plavalke, re­prezentance v vaterpolu, ska­kalce v vodo in tekmovalke v umetnostnem plavanju. V naj­boljši evropski druščini bo bar­ve Jugoslavije zastopalo osem naših tekmovalk in tekmoval­cev. Na pot bodo 15. avgusta od­šli Aleksandra Kueej, Tanja Go­dina, Matjaž Koželj (vsi Jeklo Branik Maribor), Tibor Rez-manj (Partizan Beograd), Fran V-ikadin (Mladost OKI Zagreb), Nace Majcen, Boris Novak (oba PK Ljubljana) in Kranjčan Dar-jan Petrič. Vsi veliko pričakuje­jo od Darjana Petriča, ki trenira pod očetovim vodstvom, vendar so napovedi o njegovi uvrstitvi na 200, 400 in 1500 m kravi tve­gane. Z uspehi na evropskih in svetovnih prvenstvih je dokazal, kaj zmore. To bo skušal potrditi tudi v Franciji, saj je v samem vrhu svetovnega plavanja.

Triindvajsetletni Kranjčan, rojstni dan bo praznoval 24. av­gusta, je leta 1981 na evropskem prvenstvu v Splitu osvojil svoj prvi evTopski bron na 400 m kravi. Enako mesto si je pripla­val tudi leta 1983 na EP v Rimu. Na svetovnem prvenstvu leta 1982 v Guayaquiluje na 1500 m kravi osvojil bronasto odličje in s J;5 :10,20 dosegel tudi državni rekord. Na.letošnji univerziadi

je dobil na 400 in 1500 m kravi drugi mesti. Lahko pa bi našte­vali še uvrstitve na sredozem­skih in balkanskih igrah, na ve­likih mednarodnih tekmovanjih, državnih in republiških prven­stvih.

Darjan Petrič: »Strasbourg ima pokriti olimpijski bazen, ki je podoben zagrebškemu. Upam, da mi bo tudi v njem šlo tako do­bro, da bom lahko ponosen na svoje rezultate. Za ogrevanje bom nastopil na 200 m kravi. Po­tem bo start na 400 m kravi. Upam, da bom plaval 3 :53 ali 3 : 54 in bom lahko nastopil še v B finalu. To naj bi bila tudi izto­čnica za nastop na 1500 m kravi. Za veliki finale bo treba v Fran­ciji plavati od 15:25 do 15:20. Dvanajst se nas bo skušalo pre­biti v veliki finale, kjer jih na­stopa samo osem. Prav najdaljši moški disciplini sem letos posve­til največ pozornosti in to je tudi moj poglavitni cilj. Vem, da bo težko. Napovedi zato pustimo ob strani.«

Dr. Drago Petrič: »Za finale na 1500 m kravi bo treba plavati z glavo. Med favoriti za osmeri-co bodo tudi najboljši, reprezen-tanta ZRN Pfeifer in Henkel, Dassler iz NDR, drugi z lanske­ga svetovnega prvenstva, Itali­jan Batjstelli, in njegov rojak

M e d o b č i n s k a k o š a r k a r s k a l i g a

yod i jo E l a n , Bexe l i n

Š e n č u r Kranj, 5. avgusta — K o š a r k a r s k a m o š t v a Elan, Bexel

in Š e n č u r vodijo v treh skupinah m e d o b č i n s k e košarkar­ske lige. V osmem kolu skupine sever je vodilni Elan izgu­bil z Zelezarji, Naklo pa je bilo le malo bol j še od Plamena.

Vrstni rod - Flan 12, Naklo 11, Žolozor 10, Plamen 9. Asparagus 6. .

V skupini center je vodilni Bexel premagal Planino, v osmem kolu so ga premagali košarkar j i Kokrice, medtem ko je bila Sava bol j ša od Kranja 75.

Vrstni red — Bexel 13, Kokrica 13, Sava 12, Kranj 75 11, Planina 5, S t r a ž i š č e (-1) 9.

V tretji skupini vzhod je bil Gotik boljš i od Gradbinca, Lipa je dobila s r e č a n j e s Krvavcem, vodilni Š e n č u r pa je gladko opravil z m o š t v o m V p r a š a j .

Vrstni red — Š e n č u r 16, Lipa 13, Gotik 12, Krvavec 11, Gradbinec 10, Vprašaj 10.

D H

Teniški turnir za pokal Triglavskega narodnega parka

Bohinj, 5. avgusta — V nedeljo, 9. avgusta, se bo zače l t e n i š k i turnir za pokal Triglavskega narodnega parka na t e n i š k e m igr i šču A n ž l i n na Poljanah. Prijave na dan tek­movanja sprejemajo od 7.30 do 8.30, tedaj pa bo ž r e b a n j e skupin. Š t a r t n i n a bo 3.000 dinarjev. Ob 15. uri bo pri slapu Savica koncert pihalnega orkestra.

V. S.

P r e d s v e t o v n i m k o l e s a r s k i m p r v e n s t v o m

N a s t a r t u v e č k o t

d v e s t o k o l e s a r j e v Ljubljana, 5. avgusta — Predstavniki prirediteljev

svetovnega kolesarskega prvenstva, ki bo od 25. avgusta do 6. septembra na Dunaju in v Beljaku, so danes pred­stavili to na jveč jo kolesarsko prireditev, ki jo prvič pri­pravljajo v Avstriji. Temeljito so se pripravili tako'na pri­reditev, ki bo na Dunaju, kjer bo boj za š t i r inajs t naslovov svetovnih prvakov, kot tudi za tekme ob B a š k e m jezeru, kjer bo drugi del prvenstva.

Predstavniki prirediteljev so na tiskovni konferenci povedali, da pr ičakuje jo nad 1200 kolesarjev, pripravljajo pa se tudi na velik obisk gledalcev, predvsem iz Italije pa tudi iz Jugoslavije. Zato pripravljajo tudi park ir i šča za 35 t i soč avtomobilov. Do sedaj so za prireditev akreditirali nad š e s t s t o novinarjev, postavili pa so v e č kot 350 smero­kazov. Na svoj račun bodo prišli tudi gledalci, ki bodo spremljali prvenstvo po televiziji. Na 11,7 kilometra dolgi progi ob B a š k e m jezeru so že pripravili 16 filmskih ka­mer, v p o m o č pa jim bosta tudi dve kameri belgijske tele­vizije na motorjih in ena na helikopterju.

Za gledalce iz Slovenije bo poskrbela agencija Kom­pas, ki že ponuja svoje programe, pa tudi kolesurska zve­za. V e č o m o ž n o s t i h za obisk svetovnega prvenstva v so­sednji Avstriji pa v prihodnji š tev i lk i .

V. Stanovnik

Cucci ter seveda domačin Iaco-nov. Od njega Francozi pričaku­jejo veliko. Napovedujejo, da bo­sta plavala tudi Salnikov in Pe­trov iz SZ. Računati moramo še

na tekmovalce z Madžarske, Velike Britanije in še na kater« ga.«

D. Humer

Pionirji skakalci za pokal Kranja

Kranj, 5. avgusta — V soboto, 8. avgusta, ob 17. uri bo na skakalnici v S t r a ž i š č u mednarodno tekmovanje v s m u č a r s k i h skokih za 16. pokal Kranja in memorial Francija Thalerja. Tekmovali bodo le pionirji, stari do 11 let, medtem ko je tekma za č l a n e odpovedana, saj skakalnico na Gorenji Savi š e vedno popravljajo. Na sobotni tekmi se bodo pomerili pionirji iz Avstrije, Z R N , M a d ž a r s k e in Jugoslavije. y g

D r u g a z v e z n a

v a t e r p o l s k a l i g a

V s o b o t o i n n e d e l j o

p o m e m b n i s r e č a n j i

Kranj, 5. avgusta — Člansko moštvo kranjskega Triglava bo to soboto in nedeljo v poletnem bazenu gostilo dve moštvi, ki se borita za vrh, Burina z Reke in Opatijo. Srečanji sta za Trigla-vane zelo pomembni, saj sta eki­pi v samem vrhu druge zvezne lige; še poseboj Op;-«tij:i 1 1 •••<• ho če preseliti v prvo zvezno ligo. Take načrte ima tudi Triglav.

V soboto bo ob 20. uri srečanje Burin : Triglav, v nedeljo ob isti uri pa Triglav : Opatija. Upajmo, da jim bodo v pomoč tudi gledal­ci.

DH

N a p o k a l u K r a n j a z m a g a l P o d l e s n i k Kranj, 1. avgusta — Na šahov* skem turnirju, ki so ga pripravi* li v počastitev kranjskega občin* skega praznika, je v enajstih ko­lih z dvema remijima in eniijj porazom zmagal mojster FIDK' Podlesnik z devetimi točkam«-Drugi je bil Mikac, tretji Oster-man, četrti pa Ftlipovic, vsi s P° 8,5 točke. Sledijo Justin, Menj cinger in Mohr s po osmimi to­čkami ter Brkovič, KelečcviC. Gostiša, Hrešč in Bilič s po sed* mirni točkami in pol. Najbolj*1

Kranjčan je bil Evald Ule, edin» šahistka, Andreja Erjavec, pa J* bila enainštirideseta.

Bled, 2. avgusta — 2700 poti bo za temi kolesarji, ko & bodo vrnili na Č e š k o , od koder so se prejšnj i teden pripe* Ijali do Jajca, te dni pa se bodo č e z M a d ž a r s k o vračal i do­mov. Kolesa so podobna n a š i m ponijem, na njih pa imajo privezane tudi precej prtljage. Tega, č e postavljajo kakš* nega od č e š k i h rekordov, niso vedeli povedati. — V. S«» Foto: — F. Perdan

S p o m i n s k a slovesnost ž r t v a m gora

Tržič , 4. avgusta — Ob praznovanju o b č i n s k e g a pr£* nika in 50-letnice delovanja gorske r e š e v a l n e s lužbo v T«** ž iču so člani planinskega d r u š t v a in gorske reševal« 1 , s l u ž b e v nedeljo, 2. avgusta, pripravili v bl iž ini Doma p° S t o r ž i č e m prijetno spominsko slovesnost, s katero so v* čast i l i spomin na žrtve gora. .ji

Trž ičani so s postavitvijo spominske p l o š č e u resni«-1

dolgoletno željo, da bi na enem mestu obe lež i l i spomin 1 1 . t rag ično preminule v n a š i h gorah. Pomagal jim je tU°J strokovnjak, diplomiruni inžen ir arhitekt Ignac Primo**?; Trž ičan i so naredili š e l e prvi korak, saj so v marmor ^ap sali le žrtve s S torž iča , manjkajo pa š e žr tve s Košute« < Zelenice, Dobrče , s K r i š k e gore in od drugod. .u

Spominsko p loščo sta slovesno odkrila prvi načel« 1 1

gorske r e š e v a l n e s l u ž b e v Trž iču Avgust Pr imož ič In ^ kratni predsednik planinskega d r u š t v a Nadko Sai. erg e '

Jano/. Kikel

K , 7 . A V G U S T A 1 9 8 7 O G L A S I , O B V E S T I L A 9. STRAN ( K o ) i s i s s m © ] s g c a L A S

P O S E B N A P O N U D B A

KEVV-ĆISTILEC NA STISNJENI ZRAK(VISOKOTLACNI) ~~ . HOBBY max PRITISK 86 bar 5810 Asch neto HITACHI —FLEX, 2100 W 1.658 Asch neto Black & Decker VRTALNO KLADIVO, 450 W, 20 mm VRTENJE NA OBE STRANI 1.998 Asch neto PLASTIČNI TANK ZA OLJE,

li

1000 I (1500 I), 2000 I od 2.490 Asch neto

VSE ZA GRADNJO - HIŠO IN VRT

VELIKOVEC - KOROŠKA - AVSTRIJA

i SOZD KE/VVA CD MARIBOR

V™ 1 M/ H E M 1 Č N A T O V A R NA P 0 ( ) N A R Tpo

KEMIČNA TOVARNA PODNART; p.o. Podnart objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. SKLADIŠČNIKA - ODPREMIJEVALCA Kogoji: IV. stopnja ustrezne smeri strokovne izobrazbe, 12

mesecev delovnih izkušenj na področju skladiščenja ter zaželen tečaj iz varstva pri delu in za voznika vili­čarja

2- PLESKARJA Pogoji: IV. stopnja ustrezne smeri strokovne izobrazbe — KV

pleskar ter 12 mesecev delovnih izkušenj na omenje­n i h de l i h i n na logah

Delovno razmerje v obeh primerih sklenemo za nedoločen čas. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogo­jev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna Podnart; p.o., splošno-kadrovska služba, 64244 Podnart.

A I.MIRA z n. sol. o. alpska modna industrija 64240 Radovljica, Jalnova 2

°bjavl sk

ja po sklepu odbora za delovna razmerja pri delovni uPnosti skupnih služb prosta dela in naloge

J- KORESPONDENTA - STENODAKTILOGRAFA sektorju samouprave

^°goji: končana srednja strokovna izobrazba upravno-admi-nistrativne usmeritve, praksa na delih stenodaktilo-grafa zaželena

J^ožen sprejem pripravnika. elo združujemo za nedoločen čas, nastop dela možen takoj.

J^ndidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju **zpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov Almira — alp-pa modna industrija — odbor za delovna razmerja skupnih

QU*b, Radovljica, Jalnova ul. 2. 'zbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po odločitvi samo-

Pravnega organa.

TKIGIjM' KONFEKCIJA p.o. KRANJ Savska c. 34

Za čiščenje poslovnih prosto­rov v popoldanskem času iš­čemo zanesljivo starejšo žen­sko. V naši kadrovski službi se lahko oglasite vsak dan do 14. ure ali nas pokličite po te­lefonu št.: 25-371.

KOG P KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ n.sol.o. Kranj, Mir­ka Vadnova 1

DS SKUPNE SLUŽBE obja­vlja naslednja prosta dela in naloge ČISTILKA SAMSKIH SOB 1 delavec Pogoj: osnovna šola Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim de­lovnim časom. Poskusno delo traja en mesec. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Mir­ka Vadnova 1, Komisija za delovna razmerja DS skupne službe. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave.

P O S E Z O N S K A R A Z P R O D A J A - P O S E

o d 1 0 . d o 2 2 . a v g u s t a 1 9 8 7

d o 4 0 ° / o

V S T A R E M D E L U M E S T A K R A N J A - V

l j u b l j a n s k a b a n k a Temeljna banka Gorenjske Kranj

Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Go­renjske Kranj, na osnovi sklepa komisije za delovna razmer­ja z dne 31. julija 1987 objavlja dela in naloge

1. PRIPRAVNIKA Z VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO - VII. zahtevnostna stopnja

Pogoji: VII. zahtevnostna stopnja ekonomske smeri Delovno razmerje sklenemo za določen čas, za čas usposablja­nja za samostojno delo — 12 mesecev. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogo­jev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 45 dneh po konča­nem zbiranju prijav.

© OBRTNO ZDRUŽENJE KRANJ

Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge 1. RAČUNOVODJE OZ. FINANČNEGA KNJIGOVODJE za nedoločen čas 2. ČISTILKE za nedoločen čas Pogoji: pod L: višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, 3

leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah in trimesečno poskusno delo

pod 2.:osnovna šola in enomesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo­jev v 15 dneh po objavi na naslov: Obrtno združenje Kranj, Li-kozarjeva 1, Kranj Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri.

SALON POHIŠTVA Lesna industrija Idrija n sol o 65281 Spodnja Idrija

K A K O D O N O V E SPALNICE?

S T A R O Z A N O V O i n f o r m a c i j e :

L E S N A I N D U S T R I J A I D R I J A

t e l . 0 6 5 / 7 1 - 2 6 6 , 7 1 - 2 6 7 v s a k d a n o d 8 . - 1 8 . u r e , t u d i v s o b o t o i n n e d e l j o !

OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. septembra 1987 dalje 2. UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. septembra 1987 dalje

3. 2 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v OPB za določen čas od 1. septembra 1987 do 31. av­gusta 1988 s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Osno­vna šola France Prešeren Kranj, Kidričeva 49.

I Z B R A L I S O Z K I f l S

V MERKURJEVI prodajalni GLOBUS

v Kranju v prvem nadstropju

na oddelku galanterije imajo SUŠILCE perila

ALDI, ki so izdelani iz aluminija in plastike.

Suš i l ec je sestavljiv, lahek in zelo praktičen

za prenašanje . Cena je ugodna —

48.106 dinarjev.

@ ® 3 S S S S J J © 3 S n G L A S 1 0 . S T R A N M A L I O G L A S I , O G L A S I . O B V E S T I L A

M A U O G L A S I

t e l . : 2 7 - 9 6 0

a p a r a t l . i t t o j l

Prodam ali zamen jam 10 K W MOTOR, nov, za 7 K W A n t o n Govekar, Valbur-ga 64, Smledn ik , te l . : (061) 627-149

12376 Prodam S I L O K O M B A J N , dvobrazdni p lug , pr iko l ico, nos i lnost 1,5 tone in mlat i ln ico . Sredn ja vas 52, Šenčur

12385 Prodam SKRINJO 380-l i t rsko, staro 5 let. Mramor , Frankovo 177, Škofja Lo­ka, og led v sobo to 12390 Prodam k o m p l e t n o OSTREŠJE, p lug , ku l t ivator in brane. Velesovska 34, Šenčur 12395 Prodam nov OBRAČALNIK za traktor TV 10 ods to tkov čeme, MZ 150 karam-bol i ran in m o t o r n o ŽAGO solo. Št i rn , Mož janca 6, Preddvor 12396 Prodam C O M O D O R E 64. Tel. : 50-210

12401 Prodam skoraj novo prenosno barvno TV, ekran 25 c m . Bogata j , Selo 20/a, Ž i rovn ica, tel . : 80-752 12408 Prodam barvni TV elekt ron ik za 20 S M . te l . : 37-040 12409 Prodam črno-be l TV, star 3 leta. Dragi ­ca Čeh, Galetova 18, Kranj, te l . : 25-146

12438 Prodam or ig ina lno KABINO za fe rgu -son. Ivo Zupan, Cerkl je, pr i črpalk i

12445 Prodam pralni STROJ candv. Tel.: 22-510 12460 Prodam M I N I K O M P O N E N T O hi taci 2 x 25 W . Gorečan, Mlakar jeva 20, Kranj, te l . : 24-645 12462 Prodam elekt r ične ORGLE CASIO MT 100, 12 r i tmov, 20 razl ičnih tonov. So-f ron ievsk i , Kidr ičeva 11, Kranj 12466 p r o d a m barvni TELEVIZOR iskra, star 2 let i in pol . El jon, Zadružna 8, Kranj

• 12467 Prodam VIDEOREKORDER un iverzum in 30 kaset za 60 S M . Čehaj ič, Prešer-nova 25, Jesen ice 12476 Prodam ži tno MLATILNICO, starejšo s lamorezn ico , suhe borove p lohe 5 c m in seme o l jne rep ice perko Kuralt, Žabn ica 45 12480 Prodam črno-be l i TV jasna. Tel.: 28-133 12483

Prodam pol leta star OJAČEVALEC JVC 2 x 100 W na jbo l j šemu ponudn i ­ku , cena po dogovo ru Tel.: 23 159

12596 Prodam č rno-be lo TV, 3 man jše oma­r ice za sobo in belo o t roško poste l jo Tel. : 62-287 12607 U g o d n o p r o d a m barvn i TV iskra 8456 z da l j i nsk im uprav l j an jem, star pol leta, in šivalni stroj ruža se lekt ron ic , star le-to in pol . Tel.: 27-995 12611 Prodam TRAKTOR pasqual i . Ahč in , Leše 27 12623 Prodam TRAKTOR zetor 5911 ter bre zova in mešana drva Bogata j , Log 5, Škof ja Loka 12637 U g o d n o p rodam barvni TV iskra hori zont, star 5 let Tel : 33-837 12639 Elektr ične ORGLE d i a m o n d , e lek t r ično k i taro in radio z g r a m o f o n o m ei niš p r o d a m . Tel.: 27-112 12644 Prodam obnov l jen pralni STROJ gore nje. T e l : 25-117, popo ldan 12654 Prodam KOSILNICO. Tel : 83 848

12656 Prodam šivalni STROJ bagat v omar ic i na nožni pogon , o t rošk i špor tn i VOZI ČEK peg in s ta j ico Tel : 75-918 12659 Iščem izvajalca za g radn jo hiše in go spodarskega pos lop ja š i f r a Takoj

12662 U g o d n o p r o d a m barvni TELEVIZOR Tel 25 233 12663 Prodam dvojn i RADIOKASETOFON samsung ( ločl j iv i zvočnik i ) , v garanci j i , ter 80 l i trski HLADILNIK goren je Na-bernik, Kokrški log 13, Kranj Pnmsko vo 12668 Prodam OBRAČALNIK mara ton za ko si ln ico BCS Tel 45 673 12685 Prodam prenosni TV, še v garanci j i , 15 ods to tkov ceneje Tel 75 126 12691 Prodam starejši pra ln i STROJ ei niš bio superav tomat ik in s to ječo ban j ico za do jenčka Demšar, Ul L Hrovata 6, Kranj , tel 33 037 12694

STOLP f isher p r o d a m Tel 47 673 12495

Barvni TV, letnik 1980, p r o d a m za 30 S M A n t o n Horvat, Hlebce 39, Lesce'

12499

TRAKTOR zetor 7 2 - 4 5 , star 4 mese­ce, p rodam. Novak, Plešivica 64, No­t ran je Gor ice 12501 Nov CIRKULAR z mo to r j em 4 K W s kop i t om za žaganje drv nu jno p rodam. Šmarca , Jeranova 26, Kamnik 12529 Prodam barvni TV goren je , star 4 leta. Tel. : 68-065 12553 Prodam črno-be l TV geloso, ekran 44, in belo o t roško poste l jo . Tuga V idmar ­ja 10, Kranj , s tanovanje 36 12567 Barvni TV iskra azur, star eno leto in po l , o t rošk i g lobok voziček t r ibuna in špor tn i i ta l i janski voziček, o t rošk i na­hrb tn ik in s to lček za mizo p rodam. Preddvor 129, tel . : 45-129, v petek

12571

Prodam TV barvni sony t r in i t ron , star eno leto, s 40 c m ravn im ek ranom, uprav l jan je dal j insko, ter podvodno svet i lko z napa jan jem 220 V, vse z do­kument i . Og led dopo ldan do 11. ure, popo ldan od 14. do 18. ure. Gašper l in , Janeza Puharja 3, Kranj 12579

Phil ips barvni TV 45 c m , nov, dal j insko uprav l jan je, p rodam. Tel. : (061) 558-130 12580 Prodam ZBIRALNIK krompir ja , avto­matsko teh tn ico za k rompi r ter 4 malo rabl jene ter eno novo G U M O 155 x 13. Hrast je 51 12586 Prodam nove rotaci jske KOSILNICE sip 1350, 1650 in 1650 z gne t i l n i kom, 10 ods to tkov ceneje in dostava na d o m Lojze Ši frer, Žabnica 23, te l . : 44-559

12593 Prodam STOLP un iversum 2 x 40 W z zvočnik i , g r a m o f o n , radio, dvojn i kase­t o f o n , 5-stopenjsk i equlaiser, nov in deklar i ran. Tel. : 51 -569 12595

g r a d b e n i m a l

Prodam 11 m 3 mehk ih drv ( grušt ). Pogačnik, Nemi l je 11, te l . : 40-682

12379 Rabl jena garažna VRATA p r o d a m . Hafner jevo 122, Škof ja Loka 12387 Prodam 100 m 2 bukovega lamelnega PARKETA in dva ol jna jaška. Tone Er­žen, Sredn je Bi tn je 20, Žabnica 12398 Prodam 4,3 m shiedel D I M N I K A , pre­mer 135 m m , d imniška vratca, pećni ­ce, snegobrane, s t rešno okno iz pol ie­stra, star g lobok ot rošk i voziček, staj i ­co in nahrbtn ik . Blejska 12, te l . : 50-270

12404 U g o d n o p rodam st rešno OPEKO BO-BROVEC, 300 do 500 kosov. Cepin, Gor ice 60, te l . :46-075 12412 U g o d n o p rodam 3 m a nepresejane MIVKE. Tel. : 77-756 12434 Zelo ugodno p rodam 15 m 3 mehkega TERVOLA, debe l ine 5 c m . Zupanec, Retl jeva 10, Kranj-Čirče 12447 Prodam suhe smrekove DESKE 50 m m in 25 m m ter bukova D R V A o k l a f -tre« Zalog 43, Cerkl je 12448 Poceni p r o d a m dobro ohran jene rde­če SALONITKE, 240 m 2 , in 25 m ŽLE BOV Tel.: 22-886 12469 Prodam suhe borove in macesnove PLOHE ter suhe 2-cent imet rske DE SKE Miha Burgar, Hraše 11, Smledn ik

12474 Prodam st rešno kr i t ino bobrovec ce­men tn i , rabl jeni Tel : 79-563 12485

Prodam 8-cent imetersk i Tel : 50 828

POROLIT 12539

Prodam 1 m 3 k rem PESKA za fasado ( kamnišk i ) in 1 m 3 peska za zidavo. Tel. : 41-027 12564

U g o d n o p r o d a m 400 kosov c e m e n t n e OPEKE in p le teno žico za be tonsko p loščo Lado Zakotnik, Sv. Duh 15, Škof ja Loka, tel : 64-336 12603 S M R E K O V LADIJSKI POD, suh, 27 m m 55 m 2 p r o d a m Habjan, Dražgoše 15, tel : 66 832 12622 PRST ZEMLJO p r o d a m , več jo kol ič i ­no , p r i b l i ž n o 1 _ _ r n _ ^ U g o d n o p r o d a m ostanek mater ia la od demi t fasade Tel 27 591, služba

12670

Poceni p r o d a m betonsko ŽELEZO (osmico) in st i ropor Tel 28 045 12675 Prodam OSTREŠJE Mar i ja Krapež, St i rnova 9, Kranj 12681 Prodam stara okna m vrata Peter Tha ler, St rah.n j 58. tel 47 506 12702

k u p i m

Kup im otrošk i AVTOSEDEŽ Tel 35 092, po 19 uri 12525 V okol ic i Kranja oz ško f ja Loke kup im zeml j išče ah starejši ob jekt , p r imeren za gost insk i lokal Točna te le fonska števi lka 44 687 12542 Kup im ELEKTROMOTOR 2 do 3 K W Ponudbe na naslov Franc Zorman, Praprotna pol ica 9 12575

D E Ž U R N I

V E T E R I N A R J I

O D 7 . D O 1 4 .

A V G U S T A 1 9 8 7

Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1. obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema na ročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22 . ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22 -781 ali 2 5 - 7 7 9 . Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22 . ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo:

z a o b č i n o K r a n j : J a n e z T e r a n d ip l vet K r a n j . B n t o f 414 . te l 36 -121

z a o b č i n o Š k o f j a L o k a :

A n d r e i P i p p d ip l vet š k o f j a L o k a P a r t i z a n s k a 37 te l 6 0 - 3 8 0

z a o b č i n i R a d o v l j i c a i n J e s e n i c e

J a n e z U r h , d i p l . v e t . : K r a n j , V a l j a v č e v a 6 , t e l . : 2 3 - 7 1 6

z a o b č i n o T r ž i č : B o r u t S a j o v i c d ip l vet N a k l o V R e | c a 1 te l 4 7 - 0 6 3 ali 79 -055

l a i n o p r o d a m

Poceni p rodam večji nemški ŠOTOR, rabl jen 4 sezone. T e l : 83-811 12410 Zamen jam seno za gno j . Tancar, Miv-kuž 9, Zg. Gorje 12431 Nujno p rodam bukova DRVA. Tel.: 25-551 12435 U g o d n o p rodam novo SPALNICO, za­pakirano, ot roške S M U Č I z vezmi in pancer j i ter keramične PLOŠČICE 25 m 2 (zelen odtenek) . Tel.: 80-318 12439 Prodam kombin i ran ot rošk i VOZIČEK in eno leto rab l jeno zamrzovalno O M A R O goren je . Tat jana Shrestha, Trg Prešernove br igade 7, te l . : 36-810 . 12457 J A D R N I C O elan 430 S s pr iko l ico, ya-maho 8 in doda tno op remo , p r imerno za enodnevne družinske izlete, jadra­nje in r ibolov, ugodno p r o d a m . Tel . : 45-552 12487

Stare jšo poč i tn iško PRIKOLICO z bal -dan inom, 3 + 1, dobro ohran jeno, pro­d a m za 50 S M . Tel.: (064) 22-635, od 7. do 15 ure 12507 Prodam DRVA za cent ra lno kurjavo, cena 1,2 S M za m 3 . Luže 11, Šenčur

12511 Prodam kombin i ran otroški VOZIČEK g iordan i in staj ico. Kovač, Gregor iče-v a 3 2 , Čirče 12526 Prodam man jšo tovorno PRIKOLICO, p r imerno za kampi ran je (omara) . In­fo rmac i j e oz. og led Mi loš Četr t ič, Pod-lubnik 327, Škofja Loka, te l . : 62-165

12528 Prodam nov ŠOTOR za 2 osebi ig lu , pony KOLO in l i toželezno kopa lno KAD, belo, 155 x 70. T e l : 74-048 12547 Prodam g u m i VOZ, zelo dob ro ohra­n jen, železen, z lo j t reami , zaradi o p u ­st i tve kmetovan ja . Franc Hribar, Šob-čeva 14, Lesce, t e l : 74-013 12548 Prodam g lobok ot rošk i VOZIČEK in sto lček peg ter št ir i a v t o g u m e trayal 13 x 145, malo vožene. Piškur, Z lato pol je 3/d 12555 Prodam komp le tno o t roško POSTE­LJICO, voziček in razne dele za Z 750. Slavko Rozman, Gor ice 23, Golnik

12565 Prodam i tal i janski špor tn i VOZIČEK znamke gh io , najnovejš i t ip . Voziček je star 3 mesece. Erjavec, Ješe tova 4/a, Stražišče 12574 Prodam o t roško POSTELJICO in pony KOLO 20 co l . Tel.: 25-696 12583 Prodam Z M A J A in padalo. Tel. : 64-310

12588 Prodam SEME krmi lne repice perko, 15 ods to tkov cenje. Lojze Šifrer, Žab-nica 23, tel . : 44-559 12592

Prodam J A D R N I C O zeta s pr iko l ico in J A D R A L N O DESKO burja. Potočnik, tel : 40-106 12599 Prodam gabrova in mešana DRVA. Alojz Rozman, Peračica 7, Brezje

12612

Našli smo mladega črnega DOBER-M A N A . Tel.: 21-409 12701

Prodam 6 tednov starega BIKCA si-menta lca . Vok lo 13 12506 Prodam TELIČKO s imenta lko , s taro 10 dni. Suha 33, Kran) 12517 JARKICE rjave, 3 mesece stare, pro-d a m . Zgoša 47/a, Begunje 12558 JARČKE, 9 tednov stare, p r o d a m . La-mišek, Beleharjeva 49, Šenčur 12585

Prodam 6 tednov starega BIKCA si-menta lca . Jerala, Hraše 44, Smledn ik

12597 Prodam 10 čebel j ih DRUŽIN. Podlub-nik 189, Škofja Loka 12608 Prodam TELICO, v isoko brejo, in KRA­VO. Pegam, Lenart 4, Selca, te l . : 64-223 12609 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesni-ce za nadal jn jo rejo ali za zakol in sve­ža domača JAJCA. Suha 5, pri Predos-Ijah 12261 Prodam mlado KRAVO s imenta lko s te l i čkom. Zalog 22, Cerkl je 12640 Prodam BIKCA s imenta lca , 6 tednov starega. Zg. Brnik št. 73, Cerkl je 12646 Prodam nemške OVČARJE, stare 7 tednov, z rodovn ikom. Jože Frelih, Demšar jeva 16, Škof ja Loka, te l . : 62-251 12647 Prodam črno-be lo KRAVO in TELICO. Velesovo 24, Cerklje 12652 BIKCA 10-dnevnega p r o d a m . Val ja-vec, Zvirče 19, Tržič, te l . : 57-181 12660 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Češnjevek 9, Cerkl je 12665 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 120 kg. Posavec 123, t e l : 70-379 12666 Prodam mlado KRAVO. Frantar, C. II. g rupe odredov 7, Cerkl je 12669 Prodam TELICO v deve tem mesecu bre jost i , po izbiri. Va lent in Ažman , Br­do 2, Radovl j ica 12699

s t a n o v a n j a

GARSONJERO op rem l j eno in s te le fo­n o m na relaci j i M e d v o d e — Kranj na­j a m e m za 3 leta. Ši f ra: So l iden plačnik

12686 Dvo inpo lsobnos tanovan je na Viču, s taro 3 leta, p rodam za 55 Mio . Tel.: 061/261-498 12690

V Škof j i loki takoj p rodam t r isobno stanovanje, 78 m 2 , po 54 S M za m 2 . Ogled in in formac i je od 9. avgusta na­prej po 17. uri na naslov Osredkar, Frankovo naselje 176, Škof ja Loka, 4. nadst rop je 12549 Zamen jam enosobno na jemniško STANOVANJE na Planini za dvosobno ali večje. T e l : 34-357 12552

Družbeno garsonjero, 46 m 2 , v cent ru Kranja zamen jam za večje s tanovanje v Kranju ali okol ic i . Naslov v og lasnem odde lku 12463

A L P E T O U R

P o č i t n i c e v I z o l i , S i m o n o v e m u z a l i v u ( u g o d n i d r u ž i n ­s k i p a k e t i ) P u l j u , M e d u l i n u , Lov i š tu ( o tok P e l j e š a c ) S k o p j e — O h r i d , 4 dni, letalo, odhod 4. oktobra O h r i d , 3 dni, letalo, odhod 8. oktobra

G r č i j a , 4 oz. 5-dnevna klasična tura, letalo-bus, odhod 26. in 30. septembra C a r i g r a d , več direktnih letov iz Ljubljane, od 1. oktobra na­prej ČSSR (Praga, Brno, Olomouc, Bratislava), odhodi spetem-bra, oktobra, novembra (za zaključene skupine) F i r e n c e — R i m , 3 dni, bus-letalo, odhod 26. in 29. novem­bra M l i n c h e n , O k t o b e r f e s t , 1 dan, odhodi (za posameznike) 18. in 25. septembra ter 2. oktobra

I n f o r m a c i j e in p r i j a v e v v s e h A l p e t o u r o v i h t u r i s t i ­č n i h p o s l o v a l n i c a h .

Prodam g lobok ot rošk i VOZIČEK, t e m no moder žamet Tel 75 971, dopo l dan 12621 Prodam g lobok ot rošk i VOZIČEK Tel 26 130 12625 Ot roško POSTELJICO z jog i j em, košek za do jenčka z v ložkom in ho jco pro d a m Tel 35 005, i r a n j 12631 Kup im betonsk i MEŠALEC, pr iko l ico za avto, rabl jene deske in p lohe Pro d a m družinski šotor, regatno jadra lno desko hif ly in namizni vr talni st ro j Kos, Betonova 20, Koknca, tel 25 751

12684 Prodam otrošk i STOLČEK ch icco Kri stane, Planina 71 12695

Prodam 10 tednov stare rjave J A M K I CE Stanomk, Log 9, ško f ja Loka 12329 Prodam PRAŠIČKE, težke 40 kg Sp Brnik 15 12382 Nujno p rodam KRAVO bohm|ko. 4 mesece Dreio Gosteče 6 Škof;a Loka popo ldan 12391 Prodam KOZOTstaro 2 leti Tel 27 575

. 12430 Prodam mlade PAPIGE vrste s tandard m skobčevke Tel 33-177 12431 Prodam 2 TELIČKI, č rno beli s tan 5 mesecev Tavčar Lokarje 28, Vodice tel (061) 843 103 441 Prodam PRAŠIČKE. 7 tednov stare Goreniesavska 21, Krani . 12477 Prodam KRAVO, bre io 8 mesecev Rozman Sp D u p l j e _ 9 12478 Prodam KRAVO po d r u g e m te le tu in te l ico bre io 8 mesecev Šmar tno 11. Cerkl je 1?488

V Kranju o d d a m op rem l j eno dvosob no s tanovanje s kab ine tom, 70 m 2 , na jbo l j šemu ponudn iku Tel 34 141

12303 Izobražen zakonski par na jame stano vanje ali man jšo hišo na relaci j i Kranj - Radovl j ica - Bled Možen tudi na kup (odkup) Ponudbe pod Predplači lo ah gotov ina kredit 12394 Z a m e n j a m dvosobno S T A N O V A N J I na Planini brez cent ra lne za enako s cent ra lno kurjavo Tel 37 000 12417 Samsko dekle nu jno išče garson jero za več let š i f ra Kranj ali okol ica

' 12422 Na o b m o č j u Vodovodnega stolpa za m e n j a m dvosobno družbeno stanova n|e za večie N u d i m lepo nagrado Tel 26 232 _ 12424

V okol ic i Škof je Loke p rodam večie STANOVANJE v stareiši hiši Naslov v og lasnem odde lku 12604 V bližini Kranja p rodam dvos tanovan i sko komfo r t no STANOVANJE, garaža, klet m vrt Šifra Lepa lokaci ja 12677

p o t e š i l

Prodam stanovanjsko HIŠO na relaci j i Krani Radovl j ica r.-l / ' I HV, iy;>Hl> Lepe svet le pisarniške prostore, pri merne tud i za predstavn iš tvo ah ate Ije. v izmen 60 m 2 s sani tar i jami od d a m v novi hiši v cent ru Krania Po nudbe pod Atn iska hiša 12399 V z a m e m v na jem GARAŽO kierkol ; v Krai i |u ah bližnji okol ic i Perovir. Moša Pi jade 48 Krani '2449

Zazidl j ivo parcelo ah nedogra ieno hišo v ško tp Loki kup im Šifra Zdomec

12617

N a o d d e l k u s p o s o d o

• v s e z a v l a g a n j e

— k o z a r c i v s e h v e l i k o s t i in p r i b o r z a v l a g a n j e

S a l o n p o h i š t v a v d r u g i e t a ž i

• v e l i k a i z b i r a p o h i š t v a M e b l o in p o h i š t v a d r u g i h n a š i h p r o i z v a j a l c e v

VELEBLAGOVNICA n a m a ŠKOFJA LOKA

- J

VIKEND hišo (3 spalnice v nadst rop ju) komfo r tno , vse opreml jeno , manjš i vr t , p rodam prvenstveno zdomcu . Ogled sobota in nedel ja popo ldan , Grajska 5/a, Bohinjska Bistr ica 12509 Prodam lepo urejeno HIŠO z garažo ali zamen jam za s tanovanje z dop lač i ­lom. Ši f ra: Pr imskovo 12545 Prostor za mi rno obrt na področ ju Ra­dovl j ice, Lesc ali Bleda vzamem v na­jem T e l : 74-462 12559

s t a n . o p r e m a

Poceni p rodam SPALNICO eva. Ogled vsak dan. Gričar, Frankovo n. 169, Škof ja Loka (stanovanje št. 2) 12392 Ugodno p rodam leto dni rabl jen KAVČ t rosed z raztegl j iv im lež iščem in dva fote l ja . In formac i je ponedel jek in torek popo ldan od 14. do 18. ure. Go­lob, Stara cesta 3, s tanovanjsk i prizi­dek 12397

Prodam min i KUHINJO, novo, mar le-sovo, ugodno p rodam. Rus, Kolodvor­ska 37, Bled ali tel. . (061) 573-589

12406 25 ods to tkov ceneje p rodam novo PEČ za cent ra lno ogrevanje stadler stan­dard 35 KW z boj ler jem. Zasip, Blejska 11, te l . : 77-608 12418 U g o d n o p rodam dobro ohran jeno se dežno GARNITURO. Tel. : 75-024, Ra­dovl j ica 12420 Prodam rabl jen CTC gor i lec, PEČ tam stadler 6 radiator jev in rabl jeno KUHI­NJO. Šiškovo nasel je 46, Kranj, tel . : 24-418, po 20. uri 12421 Prodam rabl jen HLADILNIK, 120 litr-ski. Tel.: 70-233 12433 Prodam BARSKI PULT (šank) Tel : 88 432 12481 U g o d n o p rodam KAVČ, 2 fote l ja in ta-bure. Smeh , Frankovo nasel je 156, Škof ja loka 12484

Prodam dobro ohran jeno t r ide lno O M A R O za dnevno sobo in miz ico, ce­na 300.000 din Tel : 27 330 12496 Poceni p rodam kotno sedežno GAR-NITURO. Tel.: 24-888 12510 Kopaln ico po del ih ugodno p rodam Tel.: 25-058 12513 Poceni p rodam ko tno sedežno G AR NITURO, p r imerno p redvsem za manj še s tanovanje Dogovor za ceno ob og ledu Danica Oblak, Frankovo nase Ije 68, škof ja Loka 12536

Prodam gost insko OPREMO, staro eno leto. Tel : 22 718 12562 Prodam novo SPALNICO kristal in nov HLADILNIK s kombinac i jo skr inje, lah ko tud i za gradbeni kredit Tel 78 159, od 19 ure dal je 12566

Prodam SPALNICO in dnevno sobo Selca, tel 66 423 12602 Prodam nov solarni BOJLER 300 litr ski Markun , Preddvor 105 12614 Prodam KAVČ in 2 fote l ja Og led vsak dan popo ldan Trajčev, Ul 1 avgusta 1

12624 Poceni p rodam 2 JOGIJA , d ivan in kavč Tel 47 240 12629 U g o d n o p rodam sedežno garn i tu ro in t o m o s AVTOMATIK Kliči te po 16 uri te l 37 380 12641 Stare jšo SPALNICO p rodam Papler, Rečiška 23, Bled, tel 77 401, zvečer

12649 U g o d n o p r o d a m PEČ za cent ra lno kur javo t am stadler 25 kcal Tel 24 630

12651 Prodam PEČ za cent ra lno ogrevanje , rab l jeno Tel 27 126 12688 Termoakumu lac i i sko PEČ aeg, 2.5 KVV, p r o d a m Ogled sobota In nedel ja od 10 do 12 ure Kenda. Sp Gone 135

12689 U g o d n o p rodam fe ro te rm PEČ Jože Štele, Praprotna pol ica 32, Cerklje, tel 42 442 12692 Poceni p rodam barvni TV in te rmoaku mulac i jske PEČI 2 KVV m 4 KW ter pl insko peč Tel 27 825 12697

v o z i t a

Prodam avto 126 P. letnik 1986 jeseni , po s tan ceni Tršan, Hraše 14 Smled n _ 12377 Prodam Z 750. letnik. 1980. prevoženih 4.1 000 km Sušmkova 11 Šenčur ( 12378 Prodam KADET LS. letnik 1985 Bi tenc, Zg Bi tn je 34 12381 Po< eni p rodan. Z 101 letnik 1978 plo čevma vsa obnov l jena Zdeno Dež man . Zabre tn ica 1. tel 80 645 12383 Prodam OPfcl KADE T I S letnik 1986 og led 9 avgusta po 15 uri Voklo 25

12384 Prodam kombi / 850 AK letmk 1982 Pivk Sopotnn ,i 16 škof,.) Loka 1 2 J86 Prodam avt i , Z 101 komfo r i letnik 1979 Srakovl ie 11 Krani 12388

M e n j a m GOLF 1979 za LADO ah _ T e l : 33-301 \ ^

dob'0

Prodam MZ 250, letnik 1983 ohran jen , z dodatno opremo. An Zaje, Ljubl janska 28, Bled Prodam J U G O 45, letnik 1982, reg

'1240J

an do avgusta 1988. Ljubl janska ce^ 28, Bled Prodam dobro ohranjen garaži ra n

AT 850, letnik 1970, registr i ran do m8

ca 1988. Tel.: 74-228, od 14 ure dalj^,

U g o d n o p rodam osebni avto 1500, letnik 1977, registraci ja do j arja I988. Jože Humerca, Smokuč 1 .

Prodam 10 do 15 ods to tkov ce nov MOTOR 14 M. Tomšič 18, Kranj Prodam FORD 17 M po del ih , ka rose'

6' 175 ja, menja ln ik , podvozje in drugo

zaganjač bosh, 4 gume micheNn 13, menja ln ik FORD 1 2 - 1 5 M. JJC

njalnik za Z 750, a l tenator za Dlj JS Franc Kranjec, Pristava 10, Tržič

v K r a n j

Prodam ZASTAVO 101 comfbr t , 1981. St rah in j 63, Naklo

let"4

doda tno opreml jen f Prodam Cena 32 S M Zg Dupl je tel . : 47-403 od 15 do 17 ure

Prodam R 4 GTL, letnik 1 9 8 5 ^ A 2 p f km, zimska oprema, cena 3 , 0 „|/ čnik, Pristava 54/a prt Tržiču, n a s * Podvasca - _ Prodam W V 1200, letnik 1974 G^jJ Savska 2, Lesce, dopo ldan A V T O M A T I K 3 M S , letnik 1987. ^ ranci jo, ugodno p rodam Tel

r-!Sjf Prodam Z 128, karoseri ja letnik j moto r letnik 1976 Tel 69 983 Prodam APN 4 Brezje

Rozman,

Prodam Z komb i , letnik 1977, refl' r

lo marca 1988, og led P°P0^ ič, Frankovo nasel je 1 7 ' ' S B Gurdov ič ,

ja Loka Prodam nov regis t r i ran 126 21 097 D o b r o ohran jeno Z 101, letnik ugodno p rodam Horvat, H l e b c ^ ' Lesce y

U g o d n o p r o d a m Z 850, letnik Močn ik , Dvor je 66 > ^ Z 101 SC, december 1979, 9'od^p 180 S M Mi ran Jošt , C na Brdo knea % Prodam J U G O 45. letnik 1985 S ^ j j ! vas 86. Šenčur P rodam R 12. letnik 1972 I n f o r ^ S od 17 do 19 ure po tel 39 2 _ 0 j ^ j Prodam ot roško d i rka lno KOLO U prestav Tel 35 840 Frodam GS palas, letnik 1978 JU 1

Plahuta. Retl jeva 2. Kranj Čirče

B A R O R L I T E N E T I S E prireja Z A B A V A I N Š P O R T • v P E T E K , 7 avgusta 20 uri igra ansambel MAG

DALENA jsi"

• v S O B O T O , 8 avgu ob 20 uri DISCO SHOW na p r o S - , • v N E D E L J O , 9 ob 19 uri igra ansambel MAGDALENA

Prireditev bo ob vsake^ vremenu vstopnine ni

• V soboto 15 avgust v nedeljo 16 avgusta TURNIR V MALEM NOGOMETU z a p o k « 1

O r l o v e v Prnave in vse

m f o r m a C P

baru Orli

V A B L J E N I !

P E T E K , 7 . A V G U S T A 1 9 8 7 M A L I O G L A S I , O G L A S I , O B V E S T I L A , O S M R T N I C E 1 1 . S T R A N @ ® 3 S E H G L A S

Prodam VVARTBURGA turist Rafael Nastran, Studeno 14, Železniki 12454 JUGO 45 A, marec 1986, ugodno pro dam Prevoženih 13500 km, kot nov Tel 34 961 12455 Prodam R 4, letnik 1974 Pmtaneva 10. Kranj 12456 Prodam R 8 Dare Ravnikar. Podlubnik j j ^Sko t ja Loka . 12458 Prodam dobro ohranjen M 14 Smled gjžka 70, Kranj 12459 VW 1200, letnik 1971, vozen, registri ran do marca 1988. ugodno prodam Tel: 22 510 12461 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni gvto Dvorje 84 12464 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avtomobil C na Rupo 1 12465 Prodam Z 750, 42000 km, letnik 1980 Sušnikova 11, Šenčur 12468 Prodam CITROEN GS, letnik 1975, za 60 SM Žmdar, Zg Brnik 101 12470 Prodam

Prodam JUGO 45, letnik 1985 Jeglič. Češnjica 4, Podnart 12600

Prodam osebni avto Z 750 LE, letnik 1984 za 155 SM Tel 47 139 12703

brako PRIKOLICO SM Tel : 61-161. int 26

cena 30 12472

Zelo nujno prodam FORD ESCORT, vozen, neregistriran Cvetko, Tomšiče

,ya_9. Kranj 12473 Prodam Z 101, starejši letnik, dobro Ohranjeno, registrirano do maia 1988 TeL 51 716 12475 Prodam tomos AVTOMATIK, star 2 le ' i . dobro ohranjen, prevoženih 2000 km, cena 34 SM tel 27-935 12479 Prodam Z 101, letnik 1979, in kombi Z 850 za rezervne dele Tel 89-125

•. 12482 LAVERDO 1200 TS, letnik 1982, ugod n o prodam ali delno menjam Tel.:

I..79J563 12486 r Prodam dobro ohranjen R 4, letnik

'978 Mohorič, Javornik 14, popoldan •„ 12489 Vodarn GOLF, letnik 1982 Tel. 28 374 I 12490 Vodarn R 5, letnik 1975, m 126 P, le-t n ' k 1975, dobro ohranjena. Tel.: ^ 1 5 9 , od 19 ure dalje 12493 Ugodno prodam ŠKODO 120 LS, ga [ažirano. letnik 1982. 33 000 km, cena fgOSM Tel : 83-810 12494 P rodam osebni avto Z 101 GTL 55 Pi-Panova 64, Šenčur 12497 P rodam MOTOR tomos M 14, letnik j j83. registriran Tel : 50 553 12498 P rodam GOLF CL diesel, konsignacija, ]j85_Smledniška 23, Kranj 12500 P rodam Z 750, letnik 1984 Sp Bela 4, ^gddvor 12502 pfodam diesel GOLF, letnik 1984 Tel 45-093 12503 Pfodam Z 101, starejši letnik, celo ali godelih Tel 66 467 12504

Prodam Z 750, letnik 1974, vozen, in •arvni TV gorenje cortmg Ažman, Ov *Se38, Podnart 12505 Prodam MOTOR SLC 15 Peter Stare. !___ e _2, Golnik, tel 46 212 12512

goša 24/f, Begunje julija 1988 Božić,

12515 ° 4 letnik 1978, ugodno prodam Kliči­te v petek ali soboto dopoldne po tel.: «j>_96 -• Kavčič 12518

! p rodam FIAT 850, letnik 1969. odlično ohranjen, malo vožen Alojz Šmejic, C. l j _ i j a 33. Tržič 12519 P r odam BMW 2002, zelo dobro ohra-? ^ v T e i 35-061 12520 P r odam MOTOR avtomatik z dodatno °Premo Boštian Lukan, Selo 27, Bled, !?i " 346 12521 "•uJno prodam novo PRIKOLICO za °*ebni avto, KOMPRESOR, primeren * a avtoličarja, in brusilni STROJ za ^ k o n č n o brušenje do 0 16 Tel ;/_|96 12522 P rodam Z 750, letnik 1976 Tomo Josi P 0 v 'č, Benedikova 22, Kranj Stražiš ^ 12523 S a m KADETT, letnik 1970. Trnovlje 2*^erMje 12524 ^ °dam R 4 po delih, letnik 1978. Tel.: ! j j 3 < _ 12527 o ?50. letnik 1975. prodam za 30 SM ^ n a n , tel 52 662 12530 ——_______________________

Odam kombi IMV diesel in stružnico ""užne dolžine 1.5 m Tel 35 949 j ^ . 12531

r°dam ohranjen R 4, registriran do "Prtla 88 Tel 25 932 ali 25 761 int. 262 Cl joman 12532

3 9 0 n ^ 3 5 0 ' l e t n i k 1 9 8 3 ' r e 9 i s t r , r a n o -G« ^m, dobro ohranjeno, prodam j ^ s k e 13, Šenčur 12533 Jodam dobro ohranjen osebni avto

, J S U 1200 C, letnik 1969 Tel 47 151 12534

u_ november ^985, garažiran, jJ*°dr>o prodam Tomaž Pij-an, Stritar tir« 8 ' K r a n ) . , e l 2 6 0 1 6 . od 14 do 18 ^ 12537 Iglo 1 , Prenovljen, registriran do julija »l ' Prodam Lojze Podrekar. Beguni SSi f lTrž ič 12540 JJ*<lno prodam FIAT 750, letnik 1977, 80oVr , r a n d o 3 0 i u n ' l a 1 9 8 8 1 8 1

g_t* . 12541 4 & m G 0 L F d i e s e l - l « t n i k 1 9 8 3 ~ g-^JS.!^ Tel 36-636 12543

CndLam ° 8 e b n i a v t o SCHIROCO GT, * v « č e r 1 9 8 2 ' i e n O V ' , , p T e ' 5 0 9 4 0

12544 n_u d o b r o ohranjen APN 4 MS,

v e r nber 1981 Kristane, Br.tof 182 fc--^_____ 12546 « o ° _ a m 2 1 0 1 konfort, letnik 1980 Dra t«i '!T"trovski, Goronjskega odreda 8, g ^ L l 8 0 12550

r ° d a m 2 850, letnik 1982. Tel 40 250 Ž ^ - _ . 12551 *2_*8m dobro ohranjeno Z 750 Jože d »l in 8 _ C J L A 7 0 ' K r a n | ° 9 l e d v n e

l o - » avgusta, od 10 ure dal|e ^ 12554 ^ r t * 0 1 2 7 5 0 S , e t n i k 1 9 7 8 registrira

" aprila 1988, za 50 SM Mubi 12556

. do J52?»lie145 ^ ' o rtT— W o b f ( ) ohranien tomos M 14 <0vtt 7 P'odam Ivan Gorenc, Gradm ^ - l _ J y a n i 12598

Poceni prodam karambolirano Z 101. letnik 1980, ogled po 18 Uri Boris Kri-žamč. Alpska 7, Bled 12601 FIAT 850, obnovljen, in GS pallas Ci­troen ugodno prodam Petemel, Parti zanska 40, Škofja Loka 12605 Prodam R 18, letnik 1982, možna me njava za cenejši avto Z 101, letnik 1978. potreben popravila, m KOSILNI­CO moto benasi z obračalnikom Tel 66 340 12606 Prodam Z 750 LE, letnik 1982, 2 m J be-le TERANOVE, 6 kosov dimnika shie-del m MOTOR za Z 101 ter dele Tel. 62 294 12610 Ug"odno prodam dirkalno KOLO mara ton rino Ogled v petek popoldan Je zerska c 54/B 12613 Prodam Z 128, letnik 1983 Trg Prešer nove brigade 6, stan 7, Kranj 12615 FORD CAPRI 1700 prodam Tel 24 892 12616

Prodam Z 3

101, letnik 1978 Prebačevo 12704

S o l a r i j S a v n a A k u p u n k t u r a M o k s i b u s t i j a A k u p r e s u r a

64260 BLED Cankarjeva c. 20 a tel.: 064/78 370

Z m e t o d o k i ta j ske t rad i c io ­nalne m e d i c i n e o d p r a v l j a m o p r e k o m e r n o t e l esno težo . ce lu l i t , n e r v o z o , n e s p e ­č n o s t , g l avobo l , bo l eč i ne v h rb ten i c i , sk lep ih , i td .

Prodam LADO 1500 S, letnik 1982, 56 000 km, registrirano do aprila 1988, plinska naprava, meglenke, vlečna kljuka, zelo ohranjen Tel.: 88-474

12618 GOLF diesel oktober 1983. prevoženih 45.000 km, prodam. Tel 73 014 12619 Prodam Z 750. letnik 1976, m elektro nik 90, letnik 1978 Tel.: 51-066 12620 Ugodno prodam JETTO, letnik 1982, in 2000 kosov STREŠNIKA dravograd ali menjam za armaturne mreže. Ogled Podljublej 68/b 12626 Ugodno prodam Z 750. letnik 1979. Tel.: 33 661 12627 Prodam Z 101, obnovljena, in Z 125 P Suha 24, Kranj 12628 Prodam karambolirano LADO 1300 S, staro 2 leti Tel : 47 240 12630 Prodam popolnoma nov komplet ME GLENK hella halogen 12 V set 177, MOTOR za AMI 6 z menjalnikom, mo­tor za zundapp 200 cm 3 . AVTORADIO roadstar (autoreverse) z zvočniki, LAMBRETTO 125 c m 3 razdrto, črno-beli TV znamke graetz, ekran 53 cm, v okvari. Informacije tel 80 173 v peten, in soboto od 9. do 20 ure 12632 ENDURO ČZ 175, letnik 1978, in APN6. letnik 1983. oba zelo malo vožena, ugodno prodam Tel : 24-072 12633 Prodam DIANO, letnik 1980 Tel. 25 135, v soboto ves dan 12634 Prodam APN 6 motor in drobni KROMPIR Drinovec, Okroglo 1 12635 Prodam VESPO PX 200 E. letnik 1983 Pintar, Sr Bitnje 83 12636 Ugodno prodam osebni avto MOS KVIČ, registriran do maja 1988. Tel. 82 146 12642 Prodam CITROEN GS club, letnik 1976, registriran do aprila 1988. Jože Šlibar, Srednja Dobrava 12, Kropa

12643 Prodam Z 750 LC, letnik 1980. Praprot na polica 5, tel.: 42-438 12645 Z 101, starejši letnik, še dobra, registri rana do konca leta, prodam. Tel.: 79 028, zvečer V2648 Prodam garažiran, dobro ohranjen VVV. letnik 1970, cena po dogovoru Tel. 69 267 12653 LADO 1200 S, letnik 1986 - julij, ugodno prodam Tel : 70 019 12655 Prodam Z 101. letnik 1975, za 60 SM Ludvik Lindič. Gradnikova 77, Radovlji ca 12657 Prodam osebni avto R 18, letnik 1980 Valjko Oštir, Hrušica 57/a, Jesenice

12658 Prodam z 101 confort 1300, prva regi­stracija 1982 Staneta Žagarja 52, Kranj 12661 Prodam R 4 TL, letnik 1983, in 126 P za 50 SM, v voznem stanju, registriran Lahovče 65 12664 Z 101 november 1979, obnovljeno in dodatno opremljeno, poceni prodam Zoran Sodja, Alpska 9, Bled 12671 Zelo ugodno prodam Z 101. starejši le tnik , vozno, neregistrirano Rudi Gre gorčic, J Puharja P, Kranj 12672 Prodam Z 750, letnik 1976 Soklič. Selo 22, Bled, tel 77 334 12673 R 4 GTL 1100 cm Jseptember 1981, odličen poceni prodam Zoran Sodia Alpska 9, Bled 12674 Prodam FIAT 132 2000. Grenc 24, škofja Loka 12676 Prodam osebni avto Z 101 GTL 55, star 2 leti Tel 75 187 12678 Poceni prodam 4 avtomobilske GUME tiger z zračnicami za Z 101, dimenzije 145 x 13 Tel 26-014 12680 Prodam osebni avto VISA IR 11, star 20 mesecev, prevoženih 13000 km Metod Novak, Loka 75, Tržič 12682 Prodam nove GUME 18,4/15 - 30 TR sava ruma za težji traktor ali gradbeni stroj Tel 39652 12683 Prodam BUGYJA za 160 SM, registri ran do maja 1988 Tel 28 647 12687 OPEL KADET KARAVAN 1,3 S, letnik 1982, prodam. Tel : 37 297 12693 Ugodno prodam GS 1,3, letnik 1980 švegelj, Ljubno 28 12698 Prodam JUGO 45. Ie»nik 1985. Koželj. Šucevaul I.Kranj 12700

Prodam 126 P. letnik 1981 Srednja vas 50. Šenčur 12705 Prodam OPEL ASCONO. letnik 1977. ogled zjutraj Cankarjeva 12, stanova nje 9. Radovljica 12706 RENAULT 4 TLJ, letnik 1984, 32 000 km garažiran, z radtokasetofonom, kasko zavarovan, prodam za 2,7 Mio Tel 74 462 12560 Prodam Z 850, letnik 1985 Tel 40 632

12561 ALFA ROMEO 75, letnik 1986, prodam Tel : 26-263, v večernih urah 12563 Prodam nova PLATI aumami ti­gar 145 x 13 za Z 101. Tel : 34-420

12568 Prodam R 4, letnik, 1974 Tušek, Na Kresu 23, Železniki, tel 66 977, po 18 uri 12569 Prodam R 4, letnik 1977. Franc Bernik, Ševlje 3. Selca, tel.: 64-165 12570 Prodam R 4 TL, letnik 1983 november, 55.000 km. Tel: 61-157 12572 Prodam DIANO, letnik 1976, pravkar registrirano. Tel.: 25-405 12576 Prodam Z 101, letnik 1976 Kranj, tel.: 26-636 12577 Prodam GOLF, letnik 1977. Tel : 40 503

• 12578 Prodam FIAT 126 P, letnik 1976, regi stnran do junija 1988. Tel.: 81-763

12581

Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL, letnik 1985 Zg. Bitnje 67 12584 Prodam avto Z 101 GT 55, letnik 1984. Franc Likozar, Srednja vas 5, Golnik

12587 Prodam Z 750, letnik 1979, dobro ohra­njen, garažiran Pavlic, Zgoša 28, Be­gunje 12590 LADO 1300, letnik 1982, ugodno pro-dam. Informacije po tel.: 37-704, po­poldan 12591 Ugodno prodam Z 750. Tel.: 23-414

12594

O B V E S T I 1 A

A V T O M O T O D R U Š T V O Š K O F J A L O K A

o b v e š č a s v o j e č l a n e , d a p r i r e d i v n e d e l j o , 3 0 . a v g u s t a , I Z L E T V N E Z N A N O . P r i j a v e i n p o j a s n i l a s p r e j e m a j o d o 2 0 . a v g u s t a v d r u š t v e n i p i s a r n i v s a k d a n m e d 1 5 . i n 1 8 . u r o .

Žagam drva na vašem domu Naročite po tel.: dopoldan 28-857, zvečer 37-213 od 20 ure naprej 12380 SALON KOZMETIKA in PEDIKURA, Ti tov trg 17, Kranj, obvešča stranke, da se poleg kozmetičnih uslug in najso­dobnejše metode oblikovanja nohtov nudi tudi usluge pedikure in manikure. Tel:21-335 12407

P O L E P Š A J T E S V O J E S T A N O V A N J E A L I H I Š O ! P r i p o r o č a s e S l i k o p l e s k a r s t v o J o ž e O m e j c , R u d i j a P a p e ž a 3 0 , K r a n j , t e l . : 3 8 - 4 4 1 .

P r e v o z o s e b (8 + 1) in t o v o r a . I n f o r m a c i j a p o t e l . : 2 2 - 7 1 8 .

Cenjene goste obveščamo, da bo PIZ ZERIA v Mavčičah zaradi letnega do­pusta zaprta do 3 septembra 1987

12491 .prejemam naročila za izdelavo fasad m notranjih ometov. Tel.: 42 751 12589

ROLETE IN ŽALUZIJE NAROČITE ŠPI-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064/75 610, in tudi popravila rolet in žaluzij za privatni in družbeni sektor 12229

Gasilsko društvo Mavčiče vabi v sobo­to. 15 avgusta, in v nedeljo, 16 avgu­sta, na VRTNO VESELICO z bogatim srećelovom V soboto s pnčetkom ob 19 un igra ansambel GAŠPERJI, v ne deljo ob 17 un pa ansambel IVANA RUPARJA 12514

z a p o s l i t v e

Prodam STROJ s kooperacijskim de­lom. Možna popoldanska obrt Franc Kranjec, Pristava 10, Tržič 12415 Skupino za prodajo iskanih priročni­kov iščem. Delo je zanimivo in dobro plačano Ponudbe pošljite pod šifro Pridnim dober zaslužek zagotovljen

" 12423 Če ste vajeni rednega dela in bi želeli dobro zaslužiti, postanite zastopnik slovenskega knjižnega programa. Ši­fra: Ne bo vam žal 12471 Primerno nagrado dobi mlajša upoko­jenka za varstvo otroka in pomoč v go­spodinjstvu od 7.' do 12. ure. Tel : 34-932 12508 Instruiram matematiko in računalni-štvo. Tel.: 27-643 12538 Instruiram matematiko, in fiziko za os­novne in srednje šole. Tel.: 42-379

12557 Iščem varuško za'hčerko na vašem domu po 7. februarju 1988, plačilo po dogovoru. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Erjavec (za Bogataj), Ješe-tova 4/a, Stražišče 12573

Če želite ob svojem rednem delu za služiti še kak dinar več, se nam pridru­žite. Pogoji: kratek življenjepis, avto, prosti vikendi. Šifra: Zastopnik 12516 Delavca za pomoč pri zidarjih sprej mem takoj, OD dober. Tel.: 33 892, zvečer 12535 Iščem varstvo za 3-letnega sina na va šem ali našem domu ( sobote, nedelje in prazniki). Tel.: vsak dan 77-951, int. 33 od 17. do 14 ure 12403 Posebej izkušenim akviziterjem pa tu­di ostalim priporočam, da se javijo na ta oglas Res najboljši pogoji naše zahteve, dovolj časa. Šifra Dobri ostanejo 12650 Sprejmem kvalificiranega delavca av toličarske stroke ali nekvalificiranega Izidor Draksler, Zasavska 36/b, Orehek

12679

l A H V A L E

Najprisrčneje se zahvalju­jem vsem. ki ste sodelovali pri gašenju požara 16. julija v Megušnici. Posebno zahvalo izrekam sosedom, sovašča-nom in vsem drugim, ki ste s skupnimi napori pripomogli, da ogenj ni povzro čil še večje škode Hvala gasilcem iz Alplesa, gasilcem PGD Železniki, PGD Rudno. PGD Selca in PGD Zali log. Hvala tudi miličnikoma in članom JLA Franc Tušek, Martinj vrh 3 12389

Za številne čestitke, ki sva jih prejela ob visokem jubileju - najini biserni poroki — se iskreno zahvaljuje va vsem prijateljem in znancem, prav posebno pa tudi SO Radovljica za iz kazano pozornost Ana in Alojzij REMS 12582

P O I N A N 1 T V A

Na relaciji Škofja Loka Žiri - Rovte želim spoznati osamljeno žensko do 45 let, ki potrebuje pomoč Otrok de klica zaželen Star sem 46 let, srednje postave, s službo in si želim ustvariti topel dom šifra: Poljanska dolina

12393

O I T A I O

V Kranju ali okolici vzamem v najem GARAŽO. Tel. 37-632 12667 Za popravne izpite instruiram STM, politično ekonomijo in matematiko Tel:38 304 12698

O S M R T N I C A

Po dolgi bolezni me je zapustil moj ljubi mož

D r V I N K O V R B N J A K zdravnik i / . Kranja v pokoju

Od dragega pokojnika se bomo poslovili v soboto, 8. av­gusta 1987, ob 15. uri na pokopališču v Kranju.

Neutolažljiva ž e n a Minka v imenu vsega sorodstva

Kranj, 5. avgusta 1987

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi žene in mame

M I L K E B U H rojene Bohinc

se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v naj­težjih dneh stali ob strani, j i poklonili cvetje in jo po­spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravni­škemu osebju in sestram hematološkega oddelka K C za skrb, pozornost in nego med boleznijo. Iskrena hva­la duhovnikom za lep pogrebni obred, sosedom, pevski­ma zboroma, predstavnikom Odeje, A B C Pomurka

Loka, Kroju, K Z Škofja Loka in RUŽV.

VSI N J E N I

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice, tašče, sestre in tete

F R A N Č I Š K E

P O G A Č N I K se iskreno zahvajujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem S G P Gradbinec Kranj in Tekstihn-dus Kranj za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter za lepo in številno spremstvo k večnemu počitku. Posebno zahvalo izre­kamo dr. Krečevi in osebju internega oddelka bolnice Golnik ter dr. Novaku za večletno pomoč ob njeni bolezni. Zahvalju­jemo se g. župniku za pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede in kvintetu Gorenjci iz Naklega za lepo zapete pesmi.

Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.

Ž A L U J O Č I V S I N J E N I

Britof, Kranj, 29. julija 1987

. Z A H V A L A

Ob prezgodnji smrti našega

P A V L E T A B O L K A iz Cerkelj

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem drugim za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sose­dom za nesebično pomoč, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem iz Nakla za zapete žalostinke. Vsem

še enkrat najlepša hvala.

VSI NJEGOVI

Cerklje, 4 . avgusta 1987

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi naše drage mame

M I N K E Š U B I C

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in pri­jateljem za darovano cvetje in izraze sožalja, organiza­ciji Z B NOV in Justinki za poslovilne besede. Zahvalju­jemo se dr. Škoficu in zdravniškemu osebju bolnišnice Golnik. Še posebej se zahvaljujemo vsem, k i ste jo obi­

skovali v času njene bolezni in ste jo imeli radi.

Žalujoči: sin Dušan in hči Milena z d ruž inama

Stražišče, Križe, 2 1 . julija 1987

Kaj iščem naj zdaj še v življenju, o mati, v zameno za tvoje srce?

(A. Gradnik)

Prenehalo je biti dobro srce ljubljene mame

M A R I J A N E S I T A R Izrekam najtoplejšo zahvalo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem G L Kranj in Z P Cerklje za iz­rečeno sožalje, cvetje in spremstvo na njeni poslednji puti. Iskrena hvala g. župniku, k i jo je v dneh trpljenja obiskoval, za poslovilne besede in lepo opravljen po­greb. Najlepša hvala pevcem za zapete žalostinke, dru­štvu upokojencev in vsem, ki ste mi kakorkoli stali ob

strani v teh težkih dneh.

V S E M B O G POPLAČAJ! Žalujoči: hčerka Tončka, Francka z druž ino in drugi

Velesovo, 3 . avgusta 1987

N O V I C E I N D O G O D K I

K a m v v r o č i h p o l e t n i h d n e h ?

Do Doma pod Storžičem Bi radi uživali v zelenju gorskih trat? Mehkih, popasenih, da se človeku zdi, kot bi hodil po preprogah? Pojdite do Doma pod Storžičem. Virnikova dva, Tinta in Andrej, ki sta že več let oskrbnika v koči, bosta poskrbela, da ne boste ne žejni ne lačni.

Virnikova Tinca, stara znanka tržiških in tudi drugih pla­nincev, ima v štedilniku vedno zakurjeno. — D Dolenc

Če ste navdušeni nad hojo, po­tem je najbolje, če pustite avto kar v Spodnjem Lomu nad Trži­čem (na koncu Tržiča, pri tovar­ni Lepenka, zavijete proti Lomu desno, strmo v hrib), pa se peš napotite naprej skozi Zgornji Lom. Ves čas bo ob vas lepo šumljala Lomščica. Pot vodi ve­činoma po gozdu, tako da hude vročine ne bo. Če pa niste za ho­jo, pa bi vseeno radi uživali v osrčju gora, se lahko z avtom pripeljete vse do koče, 1123 me­trov visoko. Tržičani to maka­damsko pot kar dobro vzdržuje­

jo. Če boste šli zlagoma peš, bo­ste potrebovali dve uri.

Razgleda vam posebnega tu ne moremo obetati, čeprav ima Dom pod Storžičem idilično le­go, sredi travnikov in gozdov. Posebno priklepa nase poglede Storžičevo pečevje.Pet minut od doma stoji v gozdu spomenik, surova skala, na njem pa so vklesana imena prvih padlih partizanov Storžiškega bataljo­na, ko je na tem mestu 5. avgu­sta 1941 počila prva partizanska puška . V spomin na ta dogodek praznujejo Tržičani svoj občin­

ski praznik. V nedeljo, 2. avgu­sta, pa so v neposredni bližini doma odkrili tudi plošči žrtvam gora: devetim Tržičanom, ki j ih je pred 50 leti, 1937. leta, zasul plaz s Škarjevega roba in pla­nincem, ki so pustili življenje v gorah.

Ampak, najprej se ustavite v koči. pri gospodinji Tinci in pri oskrbniku Andreju. Tinčin šte­dilnik v kuhinji je vedno vroč. Čaja je tu vedno poln lonec, ved­no je kuhana enolončnica, sku­ha pa tudi po naročilu. Tudi sku­pinam, če hočete. Če verjamete ali ne, najboljši ješprenj sem ne­koč jedla prav pri Tinci . Pa kak­šne ajdove žgance in obaro sku­ha! Nič čudnega, da Tržičanom ni žal avtomobila tudi sredi zi­me, da se le zbero v veseli dru­ščini pri Tinci in se dobro naje­do.

Tudi prespite lahko tu, saj ima dom kar blizu 70 ležišč. Zju­traj se pa le podajte na kakšno planinsko pot. Dve uri je od tu na planino Javornik, tri ure je čez Škarjeve peči na Storžič, v dveh urah in pol pa pridete na Storžič čez Žrelo. Vendar je Žre­lo le za dobre planince. Če pa bi radi manj zahtevno pot, za pet ur pešačenja, se odpravite čez Javorn iško sedlo do Kanonirja na Spodnjem Jezerskem. Dve uri je tudi do Tolstega vrha. Če ste le za kratek izlet, ste v slabi uri na Mal i Poljani, kjer letos spet pase pastirica Liza . Tudi pri L i z i boste dobili dobro mleko in skuto, pa kakšen zdravilni čaj vam bo svetovala. Gorska resa raste tu gori, materina dušica in še kaj. Spodaj, pri domu, pa tudi za gobami poglejte. Včasih ra­stejo kar v travi. d . Dolenc

K r a n j g o s t i m l a d i n c e i z p o b r a t e n e g a m e s t a L a C i o t a t

Vaš način življenja dosega evropsko raven Kranj, 4. avgusta — Prejšnji četrtek je v Kranj, tako kot že vrsto let prej, prispela skupina mladincev iz pobratenega mesta La Ciotat v Franciji. Kranjski mladinci bodo gostili svoje prijatelje deset dni.

Marcel Machin — »V Sloveni­j i sem bil prvič, ko mi je bilo dvanajst let. Od svojega obiska izpred trideset let se najbolj spo­minjam, da mi hrana ni bila všeč, tega pa ne bi mogel reči za hrano, k i jo zdaj jemo v dija­škem domu in po gostiščih, zdi se mi celo, da postaja vaša kuhi­nja vse bolj podobna naši . Spo­minjam se tudi, da je bilo takrat v Kranju zelo malo trgovin. Od takrat se je vaš način življenja zelo popravil, sodeč po veliki iz­biri blaga v trgovinah in načinu oblačenja dosegate evropsko ra­ven.« S pomočjo vodičke Petre Ško-

fic in prevajalke Mete Klemen-čič si vsak dan ogledujejo zna­menitosti in naravne lepote Slo­venije, v večernih urah pa spo­znavajo nočno življenje Kranja, Bleda... Nekateri so že stari znanci Kranja, drugi pa so tu pr­vič. Zanimalo nas je, kakšni so njihovi vtisi oziroma kako doži­vljajo ponoven obisk v Sloveniji.

Karine Dessolis — »Pred od­hodom v Jugoslavijo sem imela nekaj pomislekov, mislila sem, da je tukaj vse drugače. Zdaj pa vidim, da sem se motila. Tukaj mi je zelo všeč, posebno zaba­vno življenje se mi zdi dobro or­ganizirano. Lepo me je presene­tila Kranjska noč z množičnost-

in prijetnim vzdušjem. Prire­ditev je potekaia brez izgredov in iz tega sklepam, da je vaša

mladina zelo umirjena in tre­zna. Vaše mesto mi je posebno všeč ponoči, ko so vse ulice in iz­ložbe razsvetljene, pri nas pa so zaradi vandalizma okna in izlož­be ponoči prekrite z roletami.«

Do kdaj še promet po cesti na Jezersko? — Če bo Kokra še naprej vztrajno podirala škarpo in izpodjedala cestiš­če, bo verjetno prehitela vzdrževalce ceste in pretrga­la mednarodno cestno pove­zavo pred popravilom. Zdaj menda ni denarja, a poskr­beti bi morali vsaj za zado­stno zavarovanje ugreznine! Ozko in nepregledno cestiš­če je namreč ob gostem turi­stičnem prometu nevarno že brez takih pasti, ki so lahko ob mali neprevidnosti vozni­kom usodne. — Besedilo in slika: S. Saje

Jean-Marie Tonici — »Od leta 1964, ko sem bil prvič v Kranju, pa do danes so se pri vas zgodile velike spremembe. Predvsem je zelo opazen razvoj na področju turizma in gospodarstva. Zelo mi je na primer všeč letališče v Lescah, ki ga ob mojem prvem obisku še ni bilo. Navdušen sem nad sodelovanjem Industrije m kmetijstva v tako velikem me­stu, kot je Kranj . Na obrobju mesta sem videl polno majhnih vrtov, očitno je, da ni potrebe po ograji okoli njih da kraja pri vas ni doma. Tudi iz tega se vidi, ka­ko varno je vaše življenje.«

Po tem sodeč preživljajo mla­di in malo manj mladi iz Franci­je prijetne počitnice v Krunju. Upamo lahko, da se bo trideset­letna tradicija še naprej krepila in tako kot zdaj tudi v bodoče porodila prenekatera prijatelj-s t v a - D. Matic

Na servis čakajo dva meseca Jesenice, 5. avgusta — V jeseni­škem Integralu servisirajo vozila Crvene zastave že od leta 1973. Na Bledu in v Kranju z Zastavo ne so­delujejo več in so j i vrnil i servisna opravila, ker je garancijske ure slabo plačevala. Na Jesenicah pa so te storitve vendarle ohranili.

Zato prihajajo na Jesenice last­niki novih Zastavinih vozil z vse Gorenjske in celo s Primorske.

Kaj pravijo delavci jeseniškega In­tegrala in kupci?

Andrej Bertoncelj, prevzemnik vozil v ga­ranciji in mojster: »Servisiramo vse vrste Zastavinih vozil in smo za to delo na Go­renjskem, žal, edini, tja do Ljubljane. Kup­ci seveda negodujejo, saj čakajo povprečno po dva meseca, a ne moremo drugače. Ti­sti, ki kupi novo vozi­lo, se mora pač takoj

prijaviti za prvi servis po 2.000 prevoženih ki­lometrih. Prihajajo pa celo ljudje iz Idrije ali Tolmina. Menda se gorenjski kupci odločajo za servis celo na Reki ali v Celju, kjer čakajo le nakaj dni.«

mm*

i

Andrej Golob, meha­nik: »Garancijska ura je še vedno premalo plačana in premalo vrednotena, saj je znatno nižja od »na­vadne« servisne ure. Prvi servis se opravlja 5 ur in pol, od tega plača stranka 3 ser­visne ure, Zastava pa 2 uri in pol. Če pri­merjamo ceno ure, ki jo plača lastnik avto­

mobila, z uro, ki jo plačuje proizvajalec, na­stanejo precejšnje razlike. Zato, ker imamo veliko dela, ne moremo več sprejemati vozil delovnih organizacij.«

Franc Horvat iz Škof­je Loke, kupec avta: »Na jeseniški servis sem pripeljal novo la-

J l | do, s katero sem do | ^ W& zdaj prevozil 1910 ki­

lometrov. Mislim, da ima Crvena zastava dokaj čuden odnos do kupca, ki mora toliko časa čakati na servis, ki je povrh vsega še precej oddaljen. Skrb­no je treba tudi paziti,

koliko' kilometrov prevoziš, ne smeš na dalj­šo pot, skratka, vedno je treba misliti na ser­vis.«

D.Sedej

V r h u n e c p r i r e d i t e v o b k m e č k i o h c e t i

Obujanje ohcetnih običajev Bled, 6. avgusta — Jožica Podgornik in Jože Murnik bosta v nedeljo v narodnih nošah v originalnem narečju in ob spremljavi starih šeg slovesno izrekla svojo privolitev, s tem pa postala mož in žena.

Blejska kmečka ohcet je tradi­cionalna turistično-etnografska prireditev, s katero po izvirnih za­piskih Tončke Marolt ter spomi­nih nekaterih starejših prebival­cev Bleda in okolice ponazarjajo običaje blejskega okolja izpred 100 let in več. Prav zato turistično in kulturno-umetniško društvo ob sodelovanju sedanjih in bivših članov folklorne skupine Bled vsa­ko leto prika/etu vrsto za tisti čas ustaljenih navad ob ženitvi kmeč­kih fantov in deklet. Blejska kme­čka ohcet pa ni le turistična prire­ditev, temveč tudi priložnost, da mladini in blejskim gostom prika­žejo stare šege in delček kulture naših prednikov.

Prireditve ob letošnji kmečki ohceti potekajo že od torka, vrhu­nec pa bo prav te dni, ko bo pro­gram najbolj pester. Sejem, pro­daja izdelkov domače in umetne obrti, bo danes od enajste ure do­poldne do 23. ure zvečer, v soboto in nedeljo pa se bo začel že ob de­setih dopoldne. Vse dni bodo na

stojnicah in v hotelskih restavra­cijah na voljo kulinarične domače dobrote. Danes ob 18.30 se bo na Blegaškem vrtu začela zabava s plesom. Ob 21. uri bo vasovanje pri dekletu, ko ženin še zadnjič skrivaj obišče nevesto pod oknom in fantje zapojejo pod vaško lipo. Vasovanje bo v naselju Grad ozi­roma pod lipo na Grajski četi. Po vasovanju, ob 22. uri, bo ženin po­vabil vaške fante na pijačo, tako imenovano fantovščino. Program prireditve se bo nadaljeval jutri, v soboto, ko bodo ob 10. uri prikaza­li »vabljenje«. Starešina in ženin bosta v spremstvu vaških godcev vabila na ohcet sorodnike in goste iz hotelov. Ob 16. uri bo naklada­nje bale na vozove na nevestinem domu Grajska cesta 13 pri Piber-ču. Prevoz bale bo ob 16.30 po Grajski, Cesti svobode in Lju­bljanski cesti. Vmes bo tudi šran-ga. Ob 19.30 bodo vsi hotelski gostje postreženi z ohcetno večer­jo, prejeli pa bodo tudi ohcetno značko. Med večerjo bo v vseh ho­

telskih restavracijah folklorni n*' stop. Zadnji dan prireditve, v n e" deljo, se bodo ženinovi svatje o" 15. uri odpeljali po nevesto k P*' berču. Ob 16. uri bo svato\'SK| sprevod šel k poroki po Grajsk1

cesti do hotela Jelovica, Cesti svo­bode mimo Festivalne dvorane« Park hotela, nato pa po Ljublja«: ski in Prešernovi cesti na blejsK1

grad. Ob 16.15 bodo vaški fantje šrangali svatovskemu sprevod11

pred Festivalno dvorano. Na P r l ' reditvenem prostoru bo koncer godbe na pihala iz Gorij vse do p 0 ' vratka ohcetnega sprevoda. Poro ka bo ob 17. uri na blejskem gra­du, zadnje dejanje blejske kmečke ohceti pa bo, ko se bo ohcetnl sprevod vrnil pred Festivalno dvo­rano, oče in mati bosta sprejela v

hišo »ta mlado«, sledila bo ohcetna pojedina, zaplečvanje vaških fan tov in nato zabava za vse na B l e ' gaškem vrtu in pred Festival'11

dvorano do 23. ure.

Na ličnih stojnicah boste lahK^v izbirali ohcetne specialitete: gola* v kotličku, telečjo obaro z ajdov'' mi žganci, kmečki obložen kruh & še marskikaj.

V. Stanovnik J

N K S R K Č K

P o ž a r v A l p l e s u

Železniki, 5. avgusta — Zago­relo je v tozdu Lesna proizvod­nja v strojnem oddelku ob 9. uri , in sicer na formativni krožni ža­gi zaradi tlenja lesnih odpadkov. Kljub temu da so takoj začeli gasiti, se je požar po posebnih odvodnih ceveh za lesne odpad­

ke razširil tudi v 40 m oddaljen silos. Požar so omejili tovarniški delavci.

Z e m e l j s k i p l a z n a

c e s t i B l e d — B o h i n j

Bohinjska Bistrica, 4. avgusta — Zaradi močnega in dolgotraj­nega deževja se je sprožil ze­meljski plaz na regionalno cesto Bled — Bohinj v kraju Obrne. Kamenje je ležalo na cesti v dol-

P o p o ž a r u n a G o r j u š a h

Akcije so prepočasne Gorjuše, avgusta — Gorjušci so zaskrbljeni, ker so ak­cije za gradnjo na pogorišču gospodarjev Franca Med-je in Jožeta Zupana prepočasne. Boje se, da jih bo pre hitela zima.

Ruševin ni več, stroji Obrt­nega gradbenega podjetja Bo­hinj so delo hitro opravili, zdaj pa je nastal zastoj. Ljudje na Gorjušah so pokosili travnike, ki j ih še nista mogla oba go­spodarja, nestrpno pa čakajo, kdaj bodo stroji zaceli kopati za temelje novih poslopij. Načrt za nove hleve je bil obravnavan že v ponedeljek, 3. avgusta, lokacijska izdelava za Medjevo hišo je bila tudi že sprejeta, pomoč pri hranilno-kreditni službi v Bohinju se zbira, zavarovalnica je takoj izplačala denar. Zaradi zastoja se domačini boje, da ne bi po nepotrebnem izgubljali dni. Pr i taki gradnji je namreč po­memben prav vsak dan, pose­bej še zato, ker pade sneg vsaj mesec prej kot v dolini.

V torek, 4. avgusta, je pro­blem obravnaval tudi radovlji ški izvršni svet. Soglašal je z

Žiro račun za pomoč na Gorjušah je odprt pri Za­družni h r a n i l n o - k r e d i t n i službi v Bohinju: 51540-601-12526/1000 -pomoč pogorelim na Gor­jušah

vsemi dosedanjimi ukrepi od tej nesreči in se strinjal, aa je treba pospešeno obnavljati ta­ko gospodarski poslopji kot stanovanjsko hišo Franca Medja. Izvršni svet je pozval vse delovne organizacije, naj pomagajo po svojih močeh. Domačini na Gorjušah so se­stavili svoj gradbeni odbor, vendar gradnja ne steče in ne steče, dnevi pa beze. Skrb ni ste tudi zaradi slabega vreme­na, ki so obeta za del avgusta

D. Dolenc

zini 30 do 40 metrov. D e l a « Cestnega podjetja Kranj ^ kljub močnemu deževju, ki J1

je oviral pri delu, usposobili & sto za enosmerni promet.

V o d a u p o r a b n a z a

p r e h r a n o ,

Sporočilo, ki ga je podjetje V£ dovod Kranj dalo v javnost v Cy trtek, da je voda zaradi močnetf deževja kalna in zatorej neiip0

rabna za prehrano in pitje, ^ danes (v četr tek) preklicali Jw da je po analizi spet uporab^ za prehrano na vsem k r a n j s k i območju.

P r e k r a t k a v a r n o s t n a

r a z d a l j a ————————————— Jm

Poljane — Prometna nesr«\ . se je zgodila na regionalni c e S . . Poljane — Gorenja vas, ko j Alojz Žnidaršič pripeljal do k r

žišča proti Poljanam in zavil A cesto, ne da bi se prepričal , Čeh cesta prosta. Takrat je i/. , Poljan pripeljal Janez M'* 4 ' 9 « čič, ki zaradi kratke varnost1' razdalje ni mogel preprečit i 0 sreče. Pri tem je bil Žnida

rsu t' žje, Miklavčič pa lažje r a n j « 0 .

O p r a v i č i l o

Pri reportaži o požaru G o r j u š a h v Gorenjskem ^ su st. 50 31. julija se nn^Jf vrinila neljuba pomola- ^ rene v gasilskem doi«u» * Gorjušah ni vklopil J* Jj, Polanc, temveč Andrej l gospodar gasilskega drU9 i Gorjuše. Za napako si' <>P [ vičujemo.