Sodobno gospodarstvoGospodarske dejavnosti

1

Udeleženci v gospodarstvu

Gospodarstvo – osnovni pojmi

Potrebe

Potreba je občutek pomanjkanja. Potrebe se obnavljajo, se spreminjajo, se večajo, so neomejene.

Vrste potreb glede na nujnost zadovoljitve: potrebe življenjskega pomena (potreba po hrani, potreba po čistem okolju, potreba po stanovanju), druge potrebe (luksuzne ali družbene ali sekundarne – npr. potreba po ogledu koncerta, potreba po razkošnih avtomobilih, potreba po potovanju).

2

Vrste potreb glede na število nosilcev: potrebe posameznika (npr. potreba po hrani, pijači, stanovanju, zaposlitvi, varnosti), družbene potrebe (npr. potreba po urejenem zdravstvu, šolstvu, prometni infrastrukturi).

Potrebe glede na način zadovoljitve: potrebe, ki jih lahko zadovoljimo z dobrinami (npr. potreba po hrani, obleki, prevozu, stanovanju), potrebe, ki jih ne moremo zadovoljiti z dobrinami (npr. potreba po sreči, ljubezni, priznanju).

Temeljni cilj gospodarstva je proizvodnja dobrin, ki zadovoljujejo potrebe.

3

Dobrine

Ljudje zadovoljujemo svoje potrebe z dobrinami, ki so koristne stvari ali storitve.

Vrste dobrin: gospodarske dobrine (pridobivamo jih v gospodarstvu, so rezultat človekovega dela), naravne dobrine (so na razpolago v naravi – npr. voda, zrak).

Delitev dobrin: materialne dobrine (npr. obleka, obutev, pijača, televizor, računalnik), storitve ali nematerialne dobrine (npr. koncert klasične glasbe, pregled pri zdravniku, prevoz z vlakom v šolo).

4

Namen uporabe dobrin: dobrine končne porabe (za zadovoljevanje potreb porabnikov – npr. oblačila, čevlji, hrana, kolo, zgoščenka, krema za roke), dobrine za investicijsko uporabo (za pridobivanje novih dobrin -npr. surovine in material, žerjav, stružnica, tiskarski stroj, robot v proizvodnji).

5

Gospodarstvo

Dobrine pridobivamo v gospodarstvu, ki je celota vseh ustanov in dejavnosti, s katerimi zbujamo in načrtno pokrivamo človekove potrebe.

Gospodarstvo je sestavljeno iz različnih gospodarskih dejavnosti.

6

Udeleženci v gospodarstvu

Gospodinjstva (imajo potrebe, kupujejo in porabljajo – povpraševanje) in podjetja (zadovoljujejo potrebe, proizvajajo in prodajajo – ponudba).

Povpraševanje in ponudba se srečata na trgu (trg je stičišče ponudbe in povpraševanja).

Delitev dela

Delitev dela je pogoj za razvoj in nastanek sodobnega gospodarstva (specializacija dela).

7

Vrste delitve dela:

Delitev dela v podjetju (npr. nabava, skladiščenje, prodaja, knjigovodstvo).

Delitev dela se predvsem v proizvajanju materialnih dobrin čedalje bolj širi in pogosto vodi k razčlenitvi dela na najbolj drobna opravila (prijeme in gibe).

Nacionalna delitev dela: navpična (vertikalna) specializacija, vodoravna (horizontalna) specializacija podjetij.

8

Pri navpični specializaciji si specializirana podjetja sledijo zaporedno: primarna pridelava (kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, pridobivanje nafte itd.), predelovalne dejavnosti (industrija, obrt), storitvena podjetja (trgovska in prometna podjetja, banke, zavarovalnice).

Pri vodoravni specializaciji si specializirana podjetja ne sledijo zaporedno, temveč opravljajo delo na enaki gospodarski stopnji (npr. v industriji pohištva –kuhinje, dnevne sobe, pisarniško pohištvo, stilno pohištvo, šolsko pohištvo, vrtno pohištvo).

9

Mednarodna delitev dela

V mednarodni delitvi dela vsaka država proizvaja tiste dobrine, za katere ima najboljše razmere –zaradi podnebja, nahajališč surovin, izobrazbe in usposobljenosti delovne sile.

Povezanost Slovenije s svetovnim gospodarstvom (Nemčija, Italija, Hrvaška, Avstrija, Francija, …).

Prednosti (proizvodnjo organizirajo na tisti lokaciji, kjer je najmanj stroškov), slabosti (odvisnost od mednarodnih političnih in gospodarskih razmer).

10

Značilnosti gospodarstva

Gospodarska ureditev

V vsakem gospodarstvu oziroma družbi se je nenehno treba odločati:

Kaj in koliko je treba proizvajati?

Kako proizvajati?

Kdo je lastnik proizvajalnih sredstev?

Kako razdeliti proizvedene dobrine?

11

Za sodobne družbe sta značilna svoboda posameznika pri porabi in podjetniška svoboda pri proizvodnji.

Država s številnimi ukrepi posega v gospodarsko dogajanje in ga usmerja.

Država skrbi za varstvo gospodarsko šibkih. Država skrbi za osnovne življenjske in kulturne potrebe.

Država skuša uveljaviti prednosti svobodnega tržnega gospodarstva in preprečiti njegove negativne učinke.

12

Faze gospodarskega procesaCeloti pridobivanja in porabe dobrin pravimo gospodarski proces, ki je sestavljeno iz štirih medsebojno povezanih in prepletenih faz: proizvodnja (podjetja proizvajajo dobrine), razdelitev (ekonomski osebki dobijo denarne dohodke), menjave (dohodke zamenjajo za dobrine) in poraba (dobrine porabijo). V krožnem toku gospodarskih dejavnosti sodelujejo gospodinjstva in podjetja in sicer na trgu proizvodnih dejavnikov in trgu potrošnih dobrin. Med ekonomskimi osebki se prelivata v obratnih smereh dva ekonomska tokova: tok proizvodov in proizvodnih dejavnikov (stvarni tok) in tok plačil (denarni tok).

13

Gospodarske dejavnosti

Gospodarstvo je proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin.

Gospodarstvo je celota vseh ustanov in dejavnosti, s katerimi zbujamo in načrtno pokrivamo človekove potrebe.

Delitev gospodarskih dejavnosti

Primarne gospodarske dejavnosti (npr. rudarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo itd.),

14

Sekundarne gospodarske dejavnosti (npr. kovinska industrija, elektroindustrija, živilska industrija, tekstilna industrija, gradbeništvo, proizvodna obrt itd.)

Terciarne gospodarske dejavnosti (npr. trgovina, gostinstvo, turizem, bančništvo, storitvena obrt itd.)

Med terciarne dejavnosti uvrščamo tudi dejavnosti, ki se jih plačuje iz proračuna države (npr. zdravstvo, socialno varstvo, kultura, šolstvo, javna uprava, politične organizacije).

15

Podjetje kot osnovna celica gospodarstva in gospodarskih dejavnosti

Firma je ime podjetja, s katerim podjetje posluje na trgu.

Obrat je gospodarska enota, v kateri izdelujejo dobrine ali opravljajo storitve za potrebe tretjih oseb (naročnikov).

Pojem podjetje uporabljamo v enakem pomenu kot obrat, za gospodarske enote družb, v enakem pomenu kot firmo itd.

16

Gospodarska družba je pravna oblika podjetij.

Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svoj izključno dejavnost.

Pravne oblike gospodarskih subjektov:

Samostojni podjetniki,

Osebne družbe (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba, tiha družba),

Kapitalske družbe (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba).

17

Podjetje in njegovo družbeno okolje: lastniki (premoženjska varnost, dobiček), zaposleni (varna in prijazna delovna mesta, plače), posojilodajalci (obresti, zanesljivo vračilo), dobavitelji (zanesljiv prevzem, visoke cene, zanesljivo plačilo), kupci (zanesljiva dobava, kakovostni izdelki, nizke cene), država, občine (davki in dajatve, upoštevanje zakonov), sindikati, zbornice (prispevki, soglašanje z njihovimi cilji), drugi (prijazno okolje – brez hrupa, plinov, odpadkov).

18

Cilji podjetja in skupni gospodarski cilji:

donosnost (rentabilnost), gospodarnost (ekonomičnost), tržna usmeritev kot vodilna misel.

Narodno gospodarski cilji (zadovoljevanje osnovne življenjske potrebe, „pravično“ porazdeljevati materialne dobrine in storitve,

ohranjati okolje).

Cilji porabnikov (nižje cene).

19

Vrste podjetij:

Po vsebini delovanja (primarna proizvodnja, predelovalne dejavnosti, storitve).

Po odjemalcih (izdelovalci investicijskih dobrin, izdelovalci potrošnih dobrin), po panogah - strokah(industrija, obrt, trgovina, turizem, promet, banke, zavarovalnice, kmetijska gospodarstva), po velikosti (mala, srednja, velika podjetja), po prevladujočem proizvodnem faktorju (naložbeno-intenzivna, delovna-intenzivna).

20

Vse, kar podjetje potrebuje za poslovanje, so proizvodni dejavniki.

Človekovo delo: izvajanje (delo za strojem, enostavna pisarniška opravila, čiščenje), vodenje (odločanje, nadzorovanje, načrtovanje, razporejanje).

Premoženja podjetja: stalna sredstva (podjetje jih uporablja dalj časa – npr. stroji, vozila, pisarniška oprema), gibljiva sredstva (se stalno obračajo, to pomeni prodajajo, porabljajo – npr. surovine, trgovsko blago, denar v banki).

21

Delovna zmožnost in volja do dela

Na delovno zmožnost vplivajo: nadarjenost (spretnost, nadarjenost za matematiko), splošna strokovna izobrazba (knjigovodsko znanje, znanje računalništva, znanje tujih jezikov, znanje pravopisa), poklicne izkušnje.

Na volji do dela vplivata: zadovoljitev gospodarskih potreb (eksistenčne potrebe, luksuzne), zadovoljitev negospodarskih potreb (potreba po varnosti, potreba po kontaktiranju v družbi, potreba po priznanju, potreba po osebnem razvoju).

22

Premoženje podjetja oziroma poslovna sredstva

Stalna sredstva (naložbeno premoženje):

Materialno naložbeno premoženje (npr. zemljišča, zgradbe, stroji, računalniki).

Nematerialno naložbeno premoženje (npr. patenti, najemniške pravice, programska oprema).

Finančno naložbeno premoženje (npr. kupljene delnice drugih podjetij).

23

Obratna sredstva (gibljivo premoženje):

Stvarno obratno premoženje (izdelavni material, nabavljeni polizdelki, trgovsko blago, gotovi izdelki in lastni polizdelki).

Finančno obratno premoženje (npr. denar v blagajni, denar v banki, terjatve, vrednostni papirji).

24

Kmetijstvo, rudarstvo, energetika, gradbeništvo, ribištvo, lov in gozdarstvo

Kmetijstvo

Kmetijstvo se ukvarja s pridelavo hrane za ljudi in živali ter s pridelavo rastlin kot surovine za industrijsko predelavo.

Kmetijstvo delimo na poljedelstvo (njivska pridelava žit, industrijskih rastlin, krme, vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo) in živinorejo (govedoreja, konjereja, perutninarstvo, ovčereja …).

Ekološko kmetovanje je eden od odgovorov na ekološke probleme sodobnega sveta.

25

Rudarstvo

Rudarstvo je gospodarska dejavnost, ki nas oskrbuje s surovinam iz zemlje (rudarstvo kovinskih surovin, rudarstvo nekovinskih surovin).

Energetika

Energetika je gospodarska dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo in prebivalstvo z energijo. Neobnovljivi viri (premog, nafta, zemeljski plin, jedrska energija), obnovljivi viri (biomasa – les, geotermalna energija, sončna energija, vetrna energija, vodna energija).

26

Gradbeništvo

Gradbeništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s projektiranjem, izgradnjo, sanacijo in drugimi deli.

Gradbeništvo se deli na visoke gradnje (projektiranje in izgradnja javnih, poslovnih in stanovanjskih zgradb), nizke gradnje (projektiranje in izgradnja cest, železnic, mostov in drugih prometnic).

27

Industrija

Značilnosti industrijskega podjetja

Naložbe v stalna in gibljiva sredstva so velike, velika delitev dela (tekoči trak), proizvodnja je serijska.

Industrijska podjetja razvrščamo po naslednjih značilnostih: raven proizvodnje (proizvodnja surovin, proizvodnja investicijske opreme, proizvodnja blaga za široko porabo), prevladujoča surovina (lesna, papirna, tekstilna, usnjarska, živilska itd.),

28

tipi proizvodnje (posamezna, serijska in množična proizvodnja), organizacija izdelave (delavniška, skupinska, na tekočem traku), prevladujoči proizvodni dejavnik (delovno, naložbeno in materialno intenzivna industrijska podjetja), velikost podjetja (velika, srednja in mala industrijska podjetja).

Lokacija je kraj na katerem podjetje deluje. Osnovni pogoji za razmestitev industrije so stroški, trg, okolje in prestrukturiranje gospodarstva.

29

Poslovna področja industrijskih podjetij

Raziskave in razvoj (raziskave so temeljne –opravljajo jih večji inštituti in uporabne – opravljajo jih razvojni oddelki velikih podjetij).

Na podlagi raziskovalnih rezultatov podjetje „razvija“ izdelke, primerne za serijsko proizvodnjo.

Predmeti raziskav in razvoja so izdelki (novi, nadaljnji razvoj izdelkov), postopki (novi materiali, nižji stroški, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje) in uporabnost izdelkov.

30

Poslovno področje izdelava

Priprava izdelave (naloge): načrtovanje izdelave in vodenje izdelave. Z načrtovanjem sredstev določamo potrebo po delovni sili, potrebo po proizvajalnih sredstvih, potrebo po materialu, zaporedje delovnih faz, potrebni čas za posamezno delovno operacijo.

Potek izdelave (organizacijski tipi – kako se pomika izdelek med proizvodnjo, tipi izdelave – koliko enot bomo proizvedli.

31

Organizacijski tipi: delavniška izdelava, skupinska izdelava in izdelava na tekočem traku.

Tipi izdelave: posamezna izdelava (npr. izdelava po meri, izdelava turbin, gradnja mostov), izdelava določenih količin (množična izdelava – npr. cementarne, tovarne cigaret, pralnih sredstev), izdelava po izdelkih - npr. jeklena pločevina različne debeline, avtomobilske gume, oblačila, serijska izdelava – npr. avtomobili, gospodinjski aparati).

32

Obrt

Značilnosti obrti

Proizvodna ali storitvena dejavnost na podlagi individualnih naročil, majhne serije, nima značilnosti tekočih trakov, delitev dela je manj pomembna, sodelujejo tudi družinski člani.

Obrtni obrati so v povprečju manjši.

Razlikujemo: proizvodna obrt (živilska, grafično-papirna, lesna), inštalacijska obrt (vodovodni inštalater, klepar, steklar), popravljalna obrt (avtomehaniki, urarji, televizijski tehniki), storitvena obrt (frizerji, dimnikarji, fotografi, pleskarji).

33

Poslovna področja v obrtnem podjetju

Obrtno podjetje pretežno izdeluje na podlagi prejetih naročil, zato nabavljajo šele po prejemu naročil.

Izdelava oziroma delo poteka kot proizvodnja, storitvena, vzdrževalna in popravljalna dejavnost. Sodelujejo tudi kot kooperanti z velikimi podjetji.

Izdelava poteka na delavniški mizi, kot strojno-delavniška izdelava in delo na gradbišču (npr. inštalaterji).

34

Trgovina

Vloge in vrste trgovskih organizacij

Trgovska podjetja kupujejo blago in prodajajo naprej, pri tem opravljajo pomembno storitveno dejavnost za izdelovalce in tudi za potrošnike oziroma končne kupce.

Vloge trgovskih podjetij: prostorska (blago v bližini končnih porabnikov), časovna (omogočanje primernih zalog izdelkov – enakomerna oziroma neenakomerna proizvodnja in poraba), količinska vloga (kupovanje kmetijskih pridelkov pri številnih kmetih),

35

Kakovostna vloga (povezovanje nekaj sort istovrstnega blaga – npr. prodajalne pohištva, prodajalne gradbenega materiala), svetovalna in informacijska vloga (prospekti in katalogi, svetovanje pri nakupu zapletenih tehničnih aparatih), kreditna vloga (potrošnika posojila).

Vrste trgovinskih organizacij: notranje trgovske organizacije – na drobno (npr. Maximarket), na debelo (npr. Veletekstil), na debelo in drobno (npr. Engrotuš), uvozno-izvozne (Spar).

36

Poslovanje trgovskih gospodarskih družb na drobno

Trgovini na drobno pravimo tudi detajlistična trgovina.

Dejavniki poslovanje trgovskih gospodarskih družb na drobno: delovna sila (zaposleni – neenakomerna obremenitev, neugoden delovni čas), poslovna sredstva (trgovsko blago – vrsta ponudbe, širina in globina ponudbe, cenovna in kakovostna ponudba, trgovska oprema – prostor – prodajni prostor, skladiščni prostor, delavniški prostor, prostor za upravo podjetja, prostor za zaposlene, parkirišče, oprema in naprave – police, hladilniki, tehnice, blagajne itd.),

37

Značilnosti poslovanja trgovskih gospodarskih družb na drobno

Nujno usklajevanje med nabavno in prodajno dejavnostjo (ponudba blaga, nabavne cene, izbira dobaviteljev), načini nabave trgovskega blaga (nabava na zalogo – npr. sezonski izdelki, izdelki s popusti, posamezna nabava – po naročilu, nabava usklajena s prodajo – „just-in-time“ izognitev skladiščenju.

Za trgovino na drobno je značilno tudi sezonsko nihanje prodaje – vpliv na stroške poslovanja.

38

Trženjske odločitve v trgovski organizaciji na drobno

Trgovina na drobno sprejema naslednje odločitve: o izboru izdelkov (ponudbe), o cenah (diskontne, ekskluzivne cene, običajne cene), o prodajni politiki (samopostežba, postrežba, ali mešane trgovine), o oglaševalski aktivnosti (izložba, katalogi, letaki, oglaševanje v časopisih, na televiziji, na stenah za plakatiranje), o lokaciji.

39

Dodatne storitve trgovine na drobno: pred nakupom (svetovanje), ob nakupu (pakiranje, dostava, namestitev, strokovno prikazovanje delovanja), po nakupu (servisiranje).

Odločitve glede cen: diskontna prodaja, blagovnica, specializirana prodajalna. Prodajalne delimo v tri skupine: prodajalne z običajnimi cenami, prodajalne z diskontnim cenami ( nižje od 10 % do 20 %), prodajalne z eskluzivnimi (višjimi) cenami (višje od 20 % do 100 %).

40

Odločitve o organizaciji postrežbe

Načini postrežbe: postrežna prodaja, samopostežnaprodaja (samoizbira, „prava“samoprostrežba, prodaja z avtomati, prodaja prek elektronskih medijev).

Ureditev prodajnega prostora. Pomembne lastnosti, ki privabljajo kupce v trgovino: pročelje in vhod, priročni tloris, čistost, osvetlitev, barve, dekoracija, mobilnost po trgovini.

V trgovini je pomembno tudi oglaševanje in lokacija prodajalne.

41

Organizacijske oblike prodajaln

Merila za razlikovanje organizacijskih oblik trgovine na drobno: po velikosti, po ponudbi izdelkov, po cenovni politiki, po načinu prodaje in postrežbe, po načinu nabave blaga.

Organizacijske oblike trgovine na drobno: delikatesne prodajalne (minimarketi), specializirane prodajalne z živili, supermarketi, veliki marketi (diskontne prodajalne), hipermarketi.

Pomembne so trgovske verige, kataloška prodaja (prodaja po pošti), spletna trgovina.

42

Poslovanje trgovskih gospodarskih družba na debelo

O trgovini na debelo govorimo, kadar poteka prodaja med podjetji. Kupci trgovcev na debelo so: trgovci na drobno, drugi trgovci na debelo, predelovalci, drugi uporabniki (npr. frizerji, gostilničarji, svobodni poklici, javne službe itd.).

Trgovske družbe na debelo kupujejo blago zaradi nadaljnje preprodaje. Vloga trgovine na debelo je podobna kot pri trgovini na drobno.

43

Dejavnosti trgovskih gospodarskih družb na debeloso: nabava trgovskega blaga, skladiščenje, prodaja trgovcem na drobno, predelovalcem itd.

V primerjavi s trgovino na drobno je skladiščenje posebej poudarjena poslovna vloga, saj večina grosistov prodaja izdelke iz zaloge v skladišču.

Delitev grosistov po načinu postrežbe: dostavni grosisti, postrežni grosisti, samopostrežni grosisti, regalni grosisti.

44

Tudi trženjske odločitve trgovskih družb na debelo so podobne kot pri trgovskih družbah na drobno.

Smeri razvoja trgovine na debelo gredo v dve smeri: poskus izločanja grosistov, razvoj mešanih trgovskih organizacij na debelo in drobno.

Mnogo trgovcev na drobno opravlja tudi vloge grosistov.

45

Okoljski vidiki trgovine

Na vseh gospodarskih področjih nastajajo nasprotja med rentabilnostjo posameznega podjetja in dolgoročnim razvojem celotnega narodnega gospodarstva (pokrivanje stroškov za varstvo okolja).

Primer: embalaža (nevračljiva embalaža je za proizvajalca praviloma cenejša kot vračljiva, nastajajo pa posebni stroški, ki obremenjujejo celotno družbo – odlagališča, preprečevanje škodljivih posledic njenega razpadanja itd.).

46

Trgovina kot vir prometnih zamaškov in gospodarskega uničenja mestnih središč

Velika nakupovalna središča pogosto kritiziramo z dveh vidikov: povzročajo dodatni promet, ogrožajo oskrbo prebivalstva v urbanih središčih.

Zaradi tega so v nekaterih evropskih državah – v bolj gosto naseljenih predelih – prepovedali gradnjo prodajaln, ki presegajo 400 m3 prodajne površine.

47

Trgovski posredniki

Trgovski posredniki so samostojni trgovci (posamezniki in organizacije), ki posredujejo pri trgovskih poslih za svoje naročnike (komitente).

Delujejo na tuj račun (v tujem imenu – trgovski zastopniki, makler, v svojem imenu – komisionar).

Delujejo za svoj račun in v svojem imenu (distributer).

Trgovski posredniki so strokovno usposobljeni za poslovanje na določenem področju.

48

Samostojni trgovski zastopnik (agent)

je na podlagi pogodbe stalno pooblaščen v imenu in za račun komitenta (tuji naročnik) sklepati ali posredovati trgovske pa tudi pravne posle glede blaga, pravic ali izvajanja del.

Vrste trgovskega zastopanja: zastopniki za blagovne posle (zastopniki za nakup, zastopniki za prodajo), zastopniki za storitve (zavarovalni agent, potovalna agencija, nepremičninska agencija).

49

Distributer je samostojni trgovec, ki v svojem imenu za svoj račun kupuje in naprej prodaja blago določenega proizvajalca .

Komisionar je samostojni trgovec, ki v svojem imenu za tuj račun kupuje ali prodaja blago in vrednostne papirje.

Makler (senzal) je samostojni trgovec, ki posreduje pri sklepanju pogodb in ni v trajnostnem pogodbenem razmerju z določenim naročnikom (primeri: maklernepremičnin – posreduje pogodbe o stanovanjih, maklerdelovnih mest, makler za povezovanje ljudi (npr. svetovalnica za življenje v dvoje).

50

Organizacijske oblike trga

Tržnica

Tržnica je poseben prostor ali površina v nekem kraju, ki je odprt določen čas in na katerem potekata ponudba in prodaja določene vrste izdelkov.

Tržnice delimo na veletržnice (na njih se trgovci na drobno oskrbujejo z nekaterimi vrstami blaga –meso, zelenjava, ribe, cvetlice) in tržnice na drobno (kupovanje blaga vsakodnevne rabe, zlasti živila).

51

Sejem

Sejem je edinstven dogodek, na katerem se zberejo vsi udeleženci trga: prodajalci, kupci in konkurenca. Sejem predstavlja del tržnega komuniciranja –pospeševanje prodaje.

Vrste sejmov: splošni sejmi (izdelki številnih blagovnih skupin – Zagrebški sejem, Graški sejem), specializirani sejmi (izdelki določene blagovne skupine – Ljubljanski pohištveni sejem, Mednarodni obrtni sejem Celje).

52

Organiziranost vzorčnih sejmov

Vzorčne sejme organizirajo posebne sejemske organizacije, ki razstavljavcem dajejo na razpolago zunanje ali notranje površine (zaračunavanje uporabe).

Primeri organiziranih sejmov v Sloveniji: Celjski sejem, Pomurski sejem, Cankarjev dom, Gospodarsko razstavišče.

Pomen sejmov: predstavitev izdelka/storitve, povečanje prodaje, večji pregled na trgom, olajšan osebni stik me prodajalcem in kupcem, promocija in razvoj mesta, države, izmenjava informacij in izkušenj.

53

Javni konkurenčni pozivi

Z oglasi kupci oziroma prodajalci pogosto pozivajo drugo stran, da vstopi v „konkurenčno razmerje“, tj. ponudi svoje pogoje za določen trgovski posel.

Poziv h konkurenci med kupci (ustna konkurenca –avkcija, pisna konkurenca – licitacija).

Poziv h konkurenci med prodajalci (pisna konkurenca – razpis).

54

Avkcija in licitacija sta organizirani obliki trga, pri kateri uspe tistemu ponudniku (kupcu), ki ponudi najvišjo ceno.

Pri razpisu kupec poziva prodajalce oz. ponudnike storitev (npr. gradbenike, projektante, cestna podjetja itd.), da predložijo pisne ponudbe za pridobitev razpisanega dela.

Primeri avkcij: avkcija cvetlic na Nizozemskem, avkcija za volno v Avstraliji, avkcija za krzno (Oslo, Sankt Peterburg itd.).

55

Borzno posredništvo

Borze so praviloma shajališča trgovcev, da bi sklenili trgovski posel za blago, ki ni prisotno na borzi, oziroma vrednostne papirje, devize in prevozno-zavarovalne storitve ali pridobili podatke in informacije o stanju na trgu oziroma si ustvarili mnenje o tržnih razmerah.

Vrste borz: blagovne borze (splošne blagovne borze, specializirane blagovne borze – borza za kavo, borza za sladkor, borza za kovine), borze vrednostnih papirjev, devizne borze, druge borze (npr. borza prevoznih storitev, borza zavarovalnih storitev).

56

Posli blagovnih borz: efektivne posli (trgovanje z efektivnim blagom – posle sklepamo z namenom, da bi resnično prišlo od dobave in prevzema blaga), terminski posli (špekulacije, zagotovitev borznega tečaja – sklepanje poslov, da si zagotovijo ceno blaga (tečaj).

Primeri mednarodnih blagovnih borz: BudapestStock Exchange (koruza, pšenica, ječmen), London Stock Exchange (pšenica, kakav, kava, jagnetina, svinjina, krompir, soja), Chicago Board of Trade(pšenica, soja v zrnju, sojina moka, sojino olje), London Metal Exchange (svinec, baker, cink, srebro).

57

Borza vrednostnih papirjev

Borza vrednostnih papirjev je ustanova, ki zagotavlja organiziran trg z vrednostnimi papirji.

Posli na borzah vrednostnih papirjev: promptni posli (se izpolnijo takoj – kapitalske naložbe, špekulacije -efektivne špekulacije) in terminski posli (se sklepajo za poznejši, trdno določeni čas).

Ljubljanska borza vrednostnih papirjev ponovno deluje od leta 1989.

58

Predmet trgovanja na borzah:

Trg delnic (prva kotacija, standardna kotacija, vstopna kotacija),

Trg obveznic (obveznice),

Trg investicijskih kuponov,

Trg delnic investicijskih družb (delnice),

Trg strukturiranih produktov (certifikati, nakupni boni, pravice, drugi (zakladne menice).

Pomembne borze: New York, Frankfurt, London, Pariz, Zurich, Amsterdam, Tokio, Sydney, Dunaj, Ljubljana.

59

Devizno trgovanje

Devize: vrednost v tujem denarju v tujini, predvsem v obliki dobroimetja pri tujih bankah.

Valute: tuja gotovina doma (npr. bankovci po 100 švicarskih frankov).

Banke poslujejo z devizami na podlagi podjetniškega menjalnega tečaja deviz. Ločimo nakupni in prodajni tečaj.

60

Vrednostni papirji

Podjetja, ki delujejo v različnih gospodarskih dejavnostih, lahko kot obliko zunanjega financiranja podjetja izvedejo zbiranje sredstev na trgu kapitala s pomočjo vrednostnih papirjev.

Funkcije vrednostnih papirjev: zbiranje, koncentracija in prenos kapitala (obveznica, delnica), kreditiranje in zavarovanje plačil (menica), denarna politika (zakladna menica, blagajniški zapis), brezgotovinsko plačevanje (ček).

61

Finančna načela vrednostnih papirjev: načelo varnosti, načelo rentabilnosti, načelo likvidnosti, načelo ohranjanja vrednosti.

Vrste vrednostnih papirjev: stvarnopravni vrednostni papirji (skladiščnica, nakladnica), dolžniški vrednostni papirji (obveznica, ček, menica), lastniški vrednostni papirji (delnica).

62

Promet in skladiščenje

Pomen prometa

Ljudem omogoča, da zadovoljujejo svoje potrebe po porabi različnih dobrin (npr. počitniška potovanja). Promet omogoča delitev dela med podjetji. Promet je pogoj za kulturno in politično sožitje ljudi (pošiljanje knjig, radijske oddaje).

63

Prometna sredstva in prometna podjetja

Prometna (transportna) podjetja so podjetja, ki s pomočjo prometnih oz. prevoznih (transportnih) sredstev posredujejo sporočila ter prevažajo blago in ljudi.

Prometna (transportna) sredstva: vodna plovila (ladje vseh vrst), kopenska vozila (cestna vozila – osebni avto, tovornjak, avtobus, tirna vozila - železniška vozila, mestna tirna vozila), zračna vozila (letala, rakete, baloni), cevovodi (vodovodi, naftovodi), kabelski vodi (telefonski, računalniška mreža), brezžični vodi (radijske frekvence, internet).

64

Najpomembnejša prometna podjetja so:

Pošta (posreduje sporočila – pisna, elektronska, prenaša blago manjše teže, prevaža potnike z lastnimi avtobusi, posreduje nakazila).

Prevozniki tovora v cestnem prometu (prevažajo blago na manjše in večje razdalje).

Železnica prevaža potnike, kosovno blago večjega obsega, sporočila.

Prevozniki po celinskih vodah in pomorski plovbi –ladjarji (prevažajo blago in potnike po vodnih poteh).

65

Prevozniki v zračnem prometu (letalska podjetja prevažajo potnike, blago visoke vrednosti in sporočila).

Podjetja za transport po ceveh (transport nafte in zemeljskega plina po ceveh).

Primerjava zmogljivosti prometnih sredstev (različni vidiki: cena, hitrost, točnost, varnost in sposobnost za množični transport).

66

Skladiščenje

Naloga skladišča je, da hrani blago in pri tem ohrani njegovo kakovost (čiščenje, sortiranje, mešanje, tehtanje …).

Glede na vrsto uskladiščenja blaga razlikujemo: splošna skladišča (skladiščijo vse vrste blaga), posebna skladišča (skladiščijo določeno vrst blaga – žitni silosi, hladilnice). Poznamo javna skladišča in zasebna skladišča. V skladiščih ob osnovni dejavnosti potekajo tudi druge dejavnosti: embaliranje, etiketiranje, razdeljevanje, zlaganje, nadzorovanje, polnjenje in druge dodelave.

67

Špedicija

Špedicijski posli: tarifni posli (izračunavanje cen prevoznih in drugih stroškov za posamezne transporte), posli uvoza, izvoza in tranzita (pozicioniranje tovora, zavarovanje tovora, avizitiranje in sprejem blaga, raztovarjanje tovora, carinjenje, odprema blaga iz zbirnega skladišča do stranke, obračun in fakturiranje), posli transporta in skladiščenja obsegajo (določanje prevozne poti in izbira prevoznega sredstva, natovarjanje, pretovarjanje, raztovarjanje, organizacija in izvedba prevozov, skladiščenje blaga, pakiranje tovorov in njihovo označevanje).

68

Turizem

Turist je oseba, ki potuje zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali drugih razlogov, vendar na zaradi zaslužka, in ki prenoči vsaj eno noč v gostinskem ali kakem drugem nastanitvenem objektu v kraju zunaj svojega običajnega okolja.

Vrste turizma: glede na gibanje in izvor turistov (domači, inozemski), glede na učinek v plačilni bilanci, glede na način organizacije potovanja (individualni, skupinski), glede na mobilnost (počitniški, krožna potovanja, izletniški, vikend, tranzitni), glede na starost (otroški, mladinski, seniorski), glede na vsebino (rekreativni, športni, kongresni, nakupovalni, sejemski, navtični, kulturni).

69

Dejavniki turističnega povpraševanja: ekonomski dejavniki (razpoložljiva denarna sredstva, raven cen), demografski dejavniki (starost, zakonski stan, izobrazba, poklic), prosti čas (pravica do dopusta), ostali dejavniki (psihološki, sociološki, geografski, varnost in politične razmere). Dejavniki turistične ponudbe: prevoz (dobre prometne povezave), turistične znamenitosti (naravne znamenitosti, družbene znamenitosti, arhitekturni spomeniki, prireditve), objekti za nastanitev gostov (hoteli, turistične kmetije, kampi),obrati za prehranjevanje gostov (gostilne), turistične agencije (so posredniki me turistično ponudbo in turističnem povpraševanju).

70

Posledice razvoja turizma

Učinek turizma na domači bruto proizvod.

Učinek turizma na plačilno bilanco države.

Vpliv turizma na zaposlenost in rast življenjskega standarda, drugi gospodarski učinki turizma (povečanje industrijske proizvodnje, razvoj storitvenih dejavnosti).

Negativne posledice razvoja turizma: neodgovorna uporaba zemljišč, prometna gneča, onesnaževanje morja, rek, jezer, pomanjkanje vode in preobremenjenost električne mreže, povečana nevarnost požarov, predvsem v sredozemskih deželah.

71

Promocija v turizmu je zelo pomembna. Blagovna znamka Slovenije – I FEEL SLOVENIA.

Organizacija turistične dejavnosti v Republiki Sloveniji: Ministrstvo za gospodarstvo – Direktorat za turizem, Slovenska turistična organizacija, turistična društva, turistično-gostinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije –Sekcija za gostinstvo in turizem, Združenje turističnih agencij Slovenije, Turistična zveza Slovenije.

Pomembna je tudi Svetovna turistična organizacija.

72

Finančna dejavnost

Finančne ustanove in njihovo poslovanje

Banke so finančne organizacije, ki zbirajo prosta finančna sredstva, jih usmerjajo na področja, kjer finančnih sredstev primanjkuje, in opravlja še dodatne storitve.

Načela poslovanja bank: načelo likvidnosti (sposobnost izpolnjevanja zapadlih obveznosti do komitentov), načelo rentabilnosti (prihodki večji od izdatkov), načelo varnosti (zavarovanje vračila danih posojil).

73

Posli finančnih ustanov: kreditni posli (aktivni posli), zbiranje vlog (pasivni posli – hranile vloge, denarne vloge), storitve (posredovanje plačil, nakup in prodaja vrednostnih papirjev, nakup in prodaja deviz in valut).

Depozitni posli

Z depozitom opredeljujemo naložbo denarnih sredstev na računu pri banki (zbiranje sredstev za kreditne posle). Poznamo vpogledne depozite (lahko dvignemo kadar koli) in vezane depozite (vezani za določeno obdobje – npr. 90 dni).

74

Hranilne vloge so vloge, za katere banka izda posebno hranilno listino – hranilno knjižico.

Hranilno pismo – določen znesek lahko naložimo za daljše obdobje – npr. dve ali pet let.

Kreditni posli

O kreditih govorimo tedaj, ko se denarni storitvi časovno razhajata. Posojilodajalec- upnik daje denarno storitev prej, posojilojemalec – dolžnik pa izpolni svojo denarno storitev pozneje.

75

Značilnosti kreditov:

Vrste kreditnih storitev (efektivni kredit, eventualni kredit – garancije).

Kreditor (upnik) – banke in hranilnice, dobavitelji, kupci.

Kreditojemalec (dolžnik) – javni zavodi, gospodarske družbe, gospodinjstva, zasebniki.

Namen uporabe kredita (investicije, obratna sredstva, premostitev, poraba dobrin).

Način izkoriščanje kredita (enkratno kreditiranje –posojilo, obnavljajoče se kreditiranje).

76

Trajanje kredita (kratkoročno – do enega leta, srednjeročno – od enega leta do pet let, dolgoročno - nad pet let).

Vrste zavarovanje kredita (pretežno osebno –zaupanje, poroštvo, odstop terjatev, menični diskont, stvarno – lombard – zastavitev premičnine ali vrednostnih papirjev, hipoteka – zastavitev nepremičnin).

Stroški kredita (ob najemu, tekoči stroški – obresti, provizija, pristojbine).

77

Kreditiranje v praksi

Kredit na transakcijskem računu oz. kontokorentnikredit oz. limit na TRR.

Menični kredit (izplačilo na podlagi predložene menice – menični diskontni kredit).

Lombardni kredit (kratkoročno posojilo zavarovano s premičninami ali vrednostnimi papirji).

Kreditiranje na podlagi odstopa terjatev (cesija) –odstop nedospelih terjatev banki.

78

Hipotekarni kredit (zavarovanje kredita z vpisom zastavne pravice v zemljiško knjigo). Akceptni kredit (posojilojemalec trasira menico na banko, banka pa jo akceptira). Avalni kredit (jamstvo banke, da bo poravnala določene obveznosti, ki izhajajo iz dolžniško-upniških razmerij njenega komitenta). Dobaviteljev kredit (blagovni kredit, posojilo za investicijske namene).Kupčev kredit (avans in vnaprejšnje plačilo).Lizing je srednjeročni oz. dolgoročni zakup (najem) investicijske opreme, ki ga omogoča lizinško podjetje.

79

Nevtralni bančni posli (storitve): posredovanje (posredovanje plačil, emisijski posli), hramba (depo –hramba vrednostnih papirjev, najemanje bančnih predalov – sefov), trgovanje (vrednostni papirji, tuje valute, drugo – npr. zlatniki).

Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije (upošteva določila Evropske centralne banke) in opravlja naslednje naloge: izvaja skupno denarno politiko, soupravlja uradne devizne rezerve držav članic skladno s Pogodbo o ustanovitvi Evropske unije, podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov.

80

Zavarovalniška dejavnost

Vsi ukrepi, ki omogočajo zaščito pred nevarnostmi, sestavljajo zavarovalno (rizično) politiko.

Ukrepi zavarovalni politike: preprečevanje in zmanjševanje nevarnosti, porazdelitev in izravnava tveganja, prevalitev tveganja, skrb za financiranje odškodnin.

Vrste zavarovanj:

Zavarovanje po načinu odločanja (obvezna zavarovanja – zavarovanje potnikov v javnem prevozu pred posledicami nezgode, prostovoljna zavarovanja).

81

Zavarovanje po predmetu zavarovanja: zavarovanje premoženja, transportno in kreditno zavarovanje, zavarovanje oseb.

Zavarovanje po panogah: nezgodno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje kopenskih motornih vozil, letalsko zavarovanje, zavarovanje tirnih vozil, zavarovanje prevoza blaga, kreditno zavarovanje, splošno zavarovanje odgovornosti.

82

Zavarovalna pogodba

Zavarovalna pogodba je pogodba, s katero se zavarovanec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino.

Bistvene sestavine zavarovalne pogodbe: zavarovalni primer ali tveganje, plačilo premije, obveznosti zavarovalnice.

83

Zavarovalna polica je dokazna listina o tem, da je bila sklenjena zavarovalna pogodba in kakšna je njena vsebina.

Obveznosti pogodbenikov

Zavarovanec ima naslednje obveznosti: pačilo premije, obveznost poročanja, obveznost reševanja.

Obveznosti zavarovalnice: nastopati mora kot dober gospodar, preventivno ukrepati, ob nastopu zavarovalnega primera izplača zavarovalnino oz. odškodnino.

84

Področja in vrste zavarovanja

Premoženjsko zavarovanje (zavarovanje stanovanjskih objektov, zavarovanje stanovanjskih premičnin, zavarovanje splošne odgovornosti, avtomobilsko zavarovanje).

Osebno zavarovanje (zdravstveno zavarovanje – obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, nezgodna zavarovanja, življenjsko zavarovanje, kapitalska zavarovanja – za primer doživetja, za primer, za primer smrti in doživetja, za kritje kritičnih bolezni, naložbeno tveganje, rentno zavarovanja, pokojninsko zavarovanje).

85

Gospodarski pomen zavarovanja

Preoblikovanje nevarnosti v stroške, izboljšanje možnosti za financiranje, zavarovalnice so pomemben dejavnik na trgu denarja in kapitala (zavarovalnice so pomembni zbiralci kapitala in tudi pomembni ponudniki na denarnem trgu).

86

Uporabljena literatura

Sodobno gospodarstvo. 1, Gospodarske dejavnosti /Bronja Jarc, Andreja Markač Hleb, Janez Turnšek. –Celovec, Mohorjeva, 2010. – (Srednješolski program Ekonomski tehnik)

87