KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Druga priznana organizacija v govedoreji Hacguetova 17 1000 Ljubljana tel: 01 28 05 262, fax: 01 28 05 255

Govedoreja v Sloveniji

Vodenje evidence staleža in kontrole prireje Gradivo za Osnovni program usposabljanja za izvajalce strokovnih nalog v govedoreji, ki je namenjen kontrolorjem, nadkontrolorjem, vodjem kontrolorjev, rodovničarjem, vnašalcem, selekcionerjem, ocenjevalcem domačih živali in podobnim Ljubljana, oktober 2008

Marija Sadar, univ. dipl. inž. zoot.

2

1 Govedoreja v Sloveniji Govedoreja je v Sloveniji najpomembnejša kmetijska dejavnost. Prireja mleka in mesa predstavlja okrog 50 % vsega prihodka v kmetijstvu. Slovenska govedoreja temelji na reji kombiniranih pasem, v zadnjem času pa tudi na reji mlečne, črno-bele pasme in mesnih pasem.

govedo (cattle; Rind) so udomačene pasme divjega tura (Bos taurus). Med mnogimi pasmami, ki jih obravnava znanost o pasmah domačih živali, naj naštejemo samo nekatere, ki jih gojijo predvsem v zapadnih deželah. Mesnate pasme so Hereford, Shorthorn, Aberdeen-Angus, Charolais, Santa Gertrudis, Limousin itd. Mlečne pasme: Holstein-Friesian, Jersey, Guernsey, Ayrshire, Brown Swiss itd. Pri nas med mlečne pasme prištevajo črno-belo in rjavo, ki ju križajo s Holstein-Frizijsko, odnosno Brown Swiss pasmo; med kombiniranimi pasmami je najbolj razširjena lisasta; med mesnatimi pa Charolais in Limousine. V zadnjih petdeset letih so pri nas skrižali (pretopili), predvsem z lisasto pasmo (deloma pa tudi z rjavo in črno-belo), pomursko, marijadvorsko, pincgavsko in bohinjsko cikasto pasmo. Te pasme so v kratkem času izginile.

1.1 Pasme domačih živali

Pasme domačih živali so se razvile skladno z geografskimi in kulturnimi razlikami in za zadovoljevanje človekove prehrane in potrebe kmetijstva. 1.1.1 Definicije pasme Definicije zootehniškega pojma pasma so različne in običajno zelo splošne in zato jih je potrebno stalno dopolnjevati. Med številnimi definicijami povzemamo le nekatere: V Kmetijsko tehniškem slovarju, II. Knjiga: Živinoreja (1970) je za geslo pasma zapisano (stran 78): Pasma – e – skupina živali, ki se razlikujejo po bistvenih znakih od drugih živali in ki prenašajo te svoje znake in lastnosti na potomstvo. Zabavnik-Cmokova (1997) navaja definicijo za pasmo po Ogrizku: Pasma je skupina živali iste vrste, ki se zaradi skupnega izvora in prilagojenosti na enake življenjske razmere ujemajo v bistvenih morfoloških in fizioloških lastnostih in te lastnosti zanesljivo prenašajo na svoje potomce. Zakon o živinoreji (UL RS, št. 18/2002) pasmo določa takole: PASMA je fenotipična ali geografska podvrsta domačih živali, za katero je značilna frekvenca genov, ki jih loči od ostalih živali iste vrste.

3

1.1.2 Delitev pasem Delitev pasme domačih živali je povzeta po Pravilniku o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji (UL RS 90/2004) Pasme domačih živali delimo v naslednji skupini:

- lokalno prilagojene pasme (avtohtone in tradicionalne); v Sloveniji so to avtohtona cikasta ter tradicionalni lisasta in rjava pasma goveda;

- tujerodne (alohtone, eksotične); v Sloveniji je med njimi največ živali črno-bele, šarole in limuzin pasme. Lokalno prilagojene pasme so pasme domačih živali, ki so v reji na določenem geografskem območju in so prilagojene na klimo, krmo, strukturo in konfiguracijo tega območja ter jih delimo na avtohtone in tradicionalne pasme. Tujerodne pasme so pasme domačih živali, ki so nastale drugje in se še niso prilagodile na podnebne in druge pogoje v RS ali niso pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let (konji,osli, govedo) oziroma trideset let za ostale vrste. Avtohtone pasme (domorodna, izvirna; prvotna; domača) Avtohtona pasma je tista pasma domačih živali, za katero je na osnovi zgodovinskih virov dokazano, da je pasma po izvoru iz Republike Slovenije, da je bila republika Slovenija prvotno okolje za razvoj pasme in da za njo obstaja slovenska rejska dokumentacija, iz katere je razvidno, da se za pasmo vodi poreklo že najmanj pet generacij. Za pasmo se izvaja rejska in selekcijska opravila. Tradicionalne pasme so pasme domačih živali, ki so se prilagodile na podnebne in druge pogoje določenega geografskega območja. V RS se šteje za tradicionalne pasme tiste, ki so pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let (konji,osli, govedo) oziroma trideset let za ostale vrste. Glede na prirejo pasme domačih živali delimo na :

- mlečne pasme so pasme, ki se vzrejajo izključno za prirejo mleka (najbolj znani črno-bela in Jersey pasma)

- mesne pasme so pasme, ki se vzrejajo izključno za prirejo mesa (charolais, limousin,..) - kombinirane pasme so pasme, pri katerih je lahko bolj poudarjena ali mlečnost ali

mesnatost ( lisasta pasma, rjava) 1.2 Opis prevladujočih pasem v Sloveniji in pasemske značilnosti 1.2.1 CIKA – avtohtona pasma Cikasto govedo je v Sloveniji nastalo iz avtohtonega enobarvnega svetlo rdečkastega (bohinjskega goveda) goveda. Krave prvotnega goveda so v drugi polovici 19. stoletja v povprečju tehtale okrog 200 kg in so dajale dnevno okrog 5 kg mleka na dan (Povše, 1893 cit. Po Ferčeju, 1947). Ker je bilo takrat v sosednjih avstrijskih deželah veliko bolj znano po okvirju večje in produktivnejše pincgavsko govedo, so v tistem času pričeli na Gorenjsko in

4

Tolminsko uvažati bike pincgavske pasme (Mollraletvieh – belansko govedo). Tako se je pričel proces oplemenjevanja enobarvnega goveda s pincgavsko pasmo. Oplemenjeno govedo, ki je bilo po barvi podobno pincgsvskemu govedu, so poimenovali cikasto govedo (CIKA). Živali cikaste pasme so rdeče barve z značilno belo liso. Bela lisa se začne na vihru, gre preko hrbta do repa, se nadaljuje na repu, nato po stegnih v obliki pase, trebuhu in prsnem košu ter se nadaljuje čez golen v obliki pase. Pri nekaterih živalih so stegna in goleni brez pase. Bela lisa se združi pod vratom. Lisa navadno ne sega preko križnih kosti. Meja med rdečo in belo barvo ni vedno nazobčana. Glava CIKE je kratka, lahka, rdeče barve, smrček roza barve, vrat tanek in dolg, parklji temne roževine. Glede na pasemske značilnosti ločujemo tri tipe: - cikasti tip, - delni cikasti tip, - pincgavski tip. Relativno velika mlečnost (glede na telesno maso), dobra plodnost, lahke telitve, dolga življenjska doba, dobra prilagodljivost in odpornost, močno izražen materinski čut, odlične pašne lastnosti, velika konzumacijska sposobnost in zelo dobra konverzija.

1.2.2 RJAVA PASMA Rjava pasma je kombinirana pasma za prirejo mleka in mesa. Z rejskim ciljem zasledujemo dva tipa. Za intenzivne reje usmerjene v prirejo mleka kombiniran tip s poudarkom na visoki prireji mleka, za reje dojilj in reje z manj intenzivno prirejo mleka pa kombiniran tip s poudarkom na visoki prireji mesa. Možni so številni odtenki rjave do sive barve z možnostjo rahlih belih pigmentnih delov. Značilnosti: dolga življenjska doba, dobra plodnost, dobra prilagodljivost in odpornost na bolezni, dobra mlečna vztrajnost, miren temperament, nizko število somatskih celic, zdravo vime, dobre lastnosti gospodarskega križanja.

5

1.2.3 LISASTA PASMA Lisasta pasma je kombinirana pasma goved, ki se uporablja tako za prirejo mleka kot za prirejo kakovostnega mesa. Živali so rumeno rjave do rdeče barve z večjimi ali manjšimi belimi lisami. Bela glava ali vsaj bela lisa na glavi je dominantna lastnost. Bela je tudi konica repa (čop). Sluznice, parklji in rogovi so svetli.

Značilnosti: velik okvir z odlično sposobnostjo zauživanja voluminozne krme, dobra omišičenost, velika zmogljivost rasti, dobre klavne lastnosti, miren temperament.

1.2.4 ČRNO-BELA PASMA Črno-bela pasma je specializirana mlečna pasma velikega okvirja primarno specializirana na lastnosti, ki omogočajo gospodarno prirejo mleka. Pri pasmi so možne številne variacije črne

6

in bele barve in sicer od čisto črnih do skoraj čisto belih. Navadno se po telesu izmenjujejo črne in bele lise. V primeru pojava homozigotov recesivnega gena za rdečo barvo so možne tudi kombinacije v rdeče-beli barvi. Značilnosti: Pasma je poznana po veliki prireji mleka, veliki konzumacijski sposobnosti in razmeroma veliki zmogljivosti rasti. Je dobro prilagodljiva v vseh klimatskih razmerah in na vseh kontinentih. Ima odlično izražene večino telesnih lastnosti, ki so pomembne in potrebne za veliko prirejo mleka.

1.2.5 LIMUZIN PASMA Limuzin pasma je izrazito mesna pasma srednje velikega okvirja. Barva dlake je opečnato rdečkasta. Parklji in rogovi so temni. Zaželena je bela obroba okrog oči in smrčka ter po notranji strani stegen. Pasmo redimo za prirejo mesa in za gospodarska križanja z mlečnim in kombiniranim tipom krav. Značilnosti: lahke telitve, odlična preživitvena sposobnost in vitalnost telet, odlična klavna kakovost, odlična prilagodljivost in vzdržljivost na vse klimatske razmere, tudi na ekstremne razmere, pasma primerna za izboljševanje klavnih lastnosti in lastnosti mesa. Ima nekoliko manjšo konzumacijsko sposobnost za rejo na voluminozni krmi brez dokrmljevanja z žiti, krave dosegajo manjšo mlečnost.

7

1.2.6 ŠAROLE PASMA Šarole pasma je izrazito mesna pasma velikega okvirja z močno omišičenim telesom. Barva dlake je bela z rumenimi odtenki. Dlaka je lahko rahlo nakodrana. Parklji in rogovi so svetle barve, sluznice so rožnate barve. Živali so primerne za intenzivno pitanje z močno krmo ali pa vzrejo na paši. Pasma je pozno zrela, zato se v pitanju pozno zamasti. Značilnosti: velika sposobnost zauživanja krme, velika intenzivnost rasti, velika zmogljivost za prirejo mesa, odlična klavna kakovost in kakovostno meso, odlična prilagoditvena sposobnost.

8

1.3 Proizvodne sposobnosti Rezultati kontrole prireje mleka, Slovenija 2007 Preglednica 1: Mlečnost kontroliranih krav v standardni in celi laktaviji po pasmah, Slovenija 2007

Št. lakt. zakl. Starost Št. lakt. zakl. Št. molzni Pasma / No. of ob telitvi/ Mleko/ No. of dni/Days Mleko/

Breed lactacion Age l.m. Milk, kg kg % kg % lactacion of lactation Milk, kg kg % kg %

ČB 29.439 4,02 7204 287,1 3,98 230,2 3,20 24.208 375 8316 336,0 4,04 271,4 3,26LS 23.521 4,11 4992 206,2 4,13 164,4 3,29 20.684 346 5510 229,4 4,16 183,8 3,34

LSX 10.937 4,02 5688 235,1 4,13 185,6 3,26 9.372 351 6304 263,1 4,17 208,7 3,31LS + LSX 34.458 4,08 5213 215,4 4,13 171,2 3,28 30.056 347 5757 240,0 4,17 191,6 3,33

RJ 13.612 5,01 5553 226,7 4,08 184,4 3,32 11.540 361 6294 259,6 4,13 212,6 3,38CK 6 4,06 4015 156,2 3,89 138,1 3,44 6 448 5099 206,6 4,05 183,6 3,60

Druge/Others 2.167 4,05 5580 225,6 4,04 181,7 3,26 1.891 352 6252 255,2 4,08 206,9 3,31Slovenija

2007/Total79.682 4,07 6016 244,1 4,06 195,5 3,25 67.701 360 6778 278,1 4,10 224,1 3,31

Beljakovine/Protein

Standardna laktacija Cela laktacijaMaščobe/Fat Beljakovine/Protein Maščobe/Fat

Slika 1: Mlečnost kontroliranih krav v letu 2007

55534992

56885213

7204

4015

55806016

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

RJ LS LSX LS+LSX ČB CK Druge Skupaj

Pasma

Mle

ko,

kg

Slika 2: Mlečnost kontroliranih krav po pasmah in letih

0

1500

3000

4500

6000

7500

1955 1960 1970 1980 1990 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Leto/Year

Mle

ko/M

ilk

(kg)

RJLSČBSlovenijaLinearno (Slovenija)

9

Slika 3: Rezultati kontrole prireje mesa, Slovenija 2007

SkupajCHA LIM LS RJ ČB GAG CK Druge/Other Total

Rojstna teža/Birth weight 46,3 40,9 45 38,6 – 40,8 33,8 44,2 44,0Bikci/Bulls 47,4 42,6 44,4 40,0 – 41,2 36,0* 46,8 45,9

Teličke/Heifers 45,0 39,6 45,8 37,0 – 40,5 31,5* 41,4 42,0

Teža 90. dan (kg)/Weight 90.day 150,9 142,6 141,4 125 – 114,4 – 143,1 142,5Prirast 0─90 dni (g)/Daily gain 0 – 90 1.157 1.134 1.089 915 – 834 – 1.107 1.107Teža 210. dan (kg)/Weight 210.day (kg) 282,3 262,7 262,1 221,9 – 214,1 – 252,6 261,2

Prirast 0─210 dni (g)/Daily gain 0–210 1.121 1.053 1.034 855 – 749 – 998 1.035Prirast 90─210 dni (g)/Daily gain 1265 992 1057 720* – 553* – 1011 1067* Manj kot štiri meritve/Less than four measurements

Pasma/Breed

Rojstna teža, kg/Birth weight, kg

Prirasti/Daily gain

2 Vodenje evidence staleža in kontrole prireje Za vodenje evidence staleža in kontrole prireje imamo različne ravni kontrole:

- registracijo živali (kontrola R) - kontrola in preverjanje porekla (kontrola Z) - kontrola prireje mleka oziroma mesa (kontrola A)

Najvišja raven je kontrola prireje (kontrola A), ki vključuje obe nižji ravni (Z in R). Kontrolo prireje izvajajo pooblaščene osebe (kontrolorji) rejske organizacije in pooblaščene osebe priznane organizacije za kontrolo mlečnosti, ki jih je priznala mednarodna organizacijo za kontrolo prireje (ICAR). (2) Registracijo rejcev in živali predpisujeta zakon ter pravilnik o označevanju živali. Za višjo raven se odločajo rejci prostovoljno; za to morajo pisno zaprositi rejsko organizacijo. Le-ta se v skladu s svojimi zmožnostmi, potrebami in primernostjo reje odloči ali prošnji ugodi ali ne. Za spremembo na nižjo raven rejec tudi obvesti pisno rejsko organizacijo. (3) Podatke o rejcu, kmetiji, čredi in posameznih živalih zbira rejska organizacija preko informacijskega sistema Govedo na Kmetijskem inštitutu Slovenije in jih uporablja samo v selekcijske, raziskovalne in svetovalne namene. Javno uporabo podatkov ali uporabo v druge namene mora dovoliti rejec sam. (4) Vsa dela je potrebno opravljati vestno, objektivno in zanesljivo v skladu s strokovnimi pravili in opisi metod za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti pri govedu. Zavestno nepravilno navajanje podatkov, zavajanje in prikrivanje podatkov se šteje kot goljufija. Zaradi goljufije, malomarnosti nevestnega in nedoslednega dela pooblaščenec izgubi pooblastilo, rejec pa pravico do vodenja evidence in kontrole ter vseh ugodnosti v zvezi s tem. (5) Obliko in vsebino posameznih dokumentov in potrdil določi priznana organizacija v govedoreji v dogovoru s priznano rejsko organizacijo v skladu z zahtevami strokovnih pravil in pravili ICAR. Posamezni dokumenti in potrdila se lahko smiselno združujejo.

10

(6) Vsa dokumentacija mora biti urejena in čitljivo pisana. Popravek lahko opravi le tisti, ki je izpolnil dokument ali za to pooblaščena oseba. Napačni podatek se prečrta, poleg ali nad njim pa se vpiše popravek. Poleg popravka morata biti zabeležena tudi datum popravka in podpis odgovorne osebe. O spremembi morajo biti obveščeni vsi, ki morajo imeti kopijo ali prepis dokumenta ali se na dokument sklicujejo.

3 Metode za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti pri govedu Za merjenje in ocenjevanje posameznih lastnosti bomo uporabljali metode v skladu s pravilnikom o metodah za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti ter metodah za napovedovanje genetskih vrednosti za čistopasemsko plemensko govedo (UL 94/2003) in navodili ICAR. Za merjenje in ocenjevanje morajo odobrene in priznane organizacije upoštevati navodila za predpisano metodo preizkušnje: Metoda A vse podatke, ki se zbirajo pri posamezni preizkušnji pridobiva in zbira

pooblaščena in usposobljena oseba priznane organizacije v govedoreji.

Nad delom svojih delavcev (kontrolorjev) morajo pooblaščene organizacije izvajati nadzor. O morebitnem nadzoru se vodi zapisnik.

Metoda B vse podatke, ki se zbirajo pri posameznih preizkušanjih pridobiva in zbira rejec ali oseba, ki jo pooblasti rejec.

Delo rejcev, ki opravljajo posamezne preizkušnje v govedoreji, preverja pooblaščena in usposobljena oseba priznane organizacije v govedoreji. O morebitnem nadzoru se vodi zapisnik.

Metoda C vse podatke, ki se zbirajo pri posameznih preizkušanjih, pridobiva in zbira

rejec ali oseba, ki jo pooblasti rejec in pooblaščena in usposobljena oseba priznane organizacije v govedoreji.

Delo rejcev, ki opravljajo posamezne preizkušnje v govedoreji, preverja pooblaščena in usposobljena oseba priznane organizacije v govedoreji. O morebitnem nadzoru se vodi zapisnik.

Navodila za izvajanje preizkušanj Odobrene organizacije v govedoreji morajo upoštevati navodila za izvajanje preizkušanj v skladu z veljavnimi predpisi in navodili ICAR.

Lastna preizkušnja v pogojih reje za lastnosti mlečnosti

11

Kontrola mlečnosti po metodi A4/2 Metoda testiranja Testiranje se izvaja po referenčni ICAR metodi A4/2 Pogoji za vključitev v kontrolo

Kontrolo opravljamo pri vseh živalih v čredi. Pogoji reje

Vse živali v eni čredi naj imajo iste pogoje reje. Izvedba kontrole

1) Kontrolo opravi uradno pooblaščena oseba (kontrolor) priznane rejske organizacije. 2) Kontrola mleka se pri metodi A4 izvaja pri obeh dnevnih molžah (jutranji in večerni), pri vseh molznicah v čredi, ki so na dan kontrole molzene. Živali se molze in kontrolira dvakrat v 24 urah. Pri živalih, ki niso molzene 2x na dan, mora biti število molž označeno z uporabo primernih simbolov: Število molž na dan Simbol

Molža enkrat na dan 1x Tri molže dnevno 3x Štiri molže dnevno 4x Molža z robotom Rx Redne molže, vendar ne vsak dan ob istem času 1,4x (npr. 10 molž na teden), Živali, ki jih hkrati molzemo in tudi dojijo Sx 3) Kontrola prireje mleka se opravlja enkrat na mesec. Dopusten razmak med dvema zaporednima kontrolama je od vključno 22 do 37 dni, na leto pa mora biti v čredi opravljenih najmanj 11 kontrol. Kjer je čreda suha določeno obdobje v letu, se najmanjše število kontrol določi na podlagi obdobja prireje mleka. Najmanjše število kontrol je 85 odstotkov od normalnega števila. Ob kontroli kontrolor izpolni predtiskan formular. Zabeleži datum kontrole in na formular vpiše podatke o količini mleka, o osemenitvah, telitvah, izločitvah, presušitvah, planinski paši (PL) in število molž na dan za vsako kravo posebej. 4) Kontrolo pri posamezni kravi opravimo tako, da mleko stehtamo (oz. izmerimo količino mleka z merilcem mleka) in vzamemo proporcionalno količino za določitev vsebnosti sestavin mleka (min 30 ml). Vzorec mleka označimo s črtno kodo z identifikacijsko številko živali. Če so živali molzene drugače kot dvakrat v 24 urah, moramo to posebej navesti (npr. enkrat; 1X). Označene vzorce pošljemo v pooblaščeni laboratorij za analizo mleka, kjer se mleko analizira na vsebnost

12

maščobe, beljakovin in laktoze. Proti doplačilu rejca se analizira tudi število somatskih celic v mleku in vsebnost sečnine. Kontrolor na formular zapiše tudi vse dogodke, ki so se pri posamezni kravi zgodili v času med dvema kontrolama: osemenitve, telitve, presušitve, izločitve (datum in vzrok) in drugo. Pri izločitvi živali iz črede mora kontrolor zabeležiti šifro izločitve, pri čemer pomeni: Šifra izločitve Vzrok 0 Neznano 1 Nizka prireja 2 Plodnostne motnje 4 Zakol - vzrok ni poznan 6 Zvrg 7 Bolezni in poškodbe porodnega kanala 8 Bolezni vimena (mastitis) 9 Poškodbe vimena 10 Bolezni parkljev in nog 11 Poškodbe parkljev in nog 12 Ketoza 13 Poporodna mrzlica 14 Druge presnovne in prebavne motnje 15 Zastrupitev 16 Okužbe 17 Druge bolezni 18 Druge poškodbe 19 Pogin - vzrok ni poznan 20 Žival ni za pleme 21 Kraja, izguba 22 Prodaja v tujino 98 Premik/selitev/izvoz/iz ali v rejo KM 99 KM - živali ni na seznamu za KM 23 Nenadna smrt 24 Zmanjševanje črede 25 Starost 26 Neprimerna za rejo 27 Izpad maternice 28 Tujek-vnetje zaradi ostrega tujka 29 Ciste na jajčnikih 30 Zasilni zakol - vzrok ni znan 5) Na kontrolni dan mora molža potekati ob enakih urah kot na nekontrolirane dneve. 6) Dnevni zapis o prireji mleka mora vsebovati količino namolzenega mleka v kilogramih, odstotek mlečne maščobe in odstotek beljakovin. Če kateri od podatkov manjka ali celo vsi, zapis obravnavamo kot manjkajoči. 7) Manjkajoči zapisi (izjeme) se dovolijo samo v primerih: - dopusta (enkrat letno)

13

- ko je podatek izven dopustnih meja - bolezni, poškodb, pojatve, udeležbe na razstavi - nesreče (vzrok mora biti zapisan) - ko manjka rezultat analize mleka - prestavitve živali v drugo rejo ali na pašo 8) Podatki o dnevni kontroli morajo biti znotraj določenih meja. V primeru, da temu ni tako, se obravnavajo kot manjkajoči podatki. Meje za dnevno kontrolo: Dnevni zapis min max kg mleka 3,0 99,9 % mlečne maščobe 1,5 9,0 % beljakovin 1,0 7,0 9) Pri živali, ki jo molzemo, se dnevna kontrola opravi v vsakem primeru. Opozorilo rejca, da je žival bolna, poškodovana ali zdravljena, se poja, ali pa je bila na razstavi,…se zapiše. Rezultat se obravnava kot manjkajoč le v primeru, da je namolzenega mleka pri živali manj kot 50 odstotkov od prejšnje kontrole ali manj kot 60 odstotkov od pričakovane vrednosti. 10) Intervali med dvema dnevnima zapisoma o prireji mleka morajo biti v predpisanih mejah, to pa ne velja za začetek in konec laktacije. Razmak med dvema dnevnima zapisoma (noben del zapisa ne sme manjkati; mleko, maščoba, beljakovine morajo biti znane) je izjemoma lahko do vključno 75 dni. To velja za posamezno žival in vso čredo pri letnem dopustu (enkrat na leto) ali veterinarski omejitvi. Če se veterinarska omejitev nanaša na območje, je razmak lahko do vključno 100 dni. 11) Dnevni zapis do vključno 4. dne po telitvi se ne upošteva pri izračunu laktacije. Prva kontrola mora biti opravljena najkasneje med vključno 15. in 51. dnem po telitvi ali izjemoma do 80. dne po telitvi. 12) Če pri dnevnem zapisu manjka posamezen zapis o vsebnosti mleka, ga nadomestimo pri izračunu laktacije s tem, da za manjkajočo vrednost vzamemo povprečje med prejšnjo in naslednjo kontrolo. Če se to zgodi pri prvem zapisu, vzamemo za izračun vrednost drugega zapisa. Tega ne smemo narediti pri izvoru podatkov, temveč le pri izračunu laktacije. 13) Pri izračunu laktacije moramo navesti, na podlagi koliko kontrol, ki vsebujejo vse podatke, je bila laktacija izračunana. 14) Doba laktacije je omejena z začetkom in koncem laktacije. 15) Laktacija se začne: - ko žival teli (dan po telitvi je prvi dan laktacije) - če dan telitve ni točno poznan, ga ocenimo

- pri prezgodnji prekinitvi brejosti in znani obrejitvi štejemo, da se nova laktacija začne, če je bila žival breja več kot polovico normalne brejosti. Za normalno brejost štejemo 280 dni. Nova laktacija se prične pri zvrgu po 140. dnevu brejosti. Če obrejitev ni znana, je pa poznana predhodna

14

telitev ter je od telitve do zvrga pretekla doba daljša od 75% normalne brejosti (210 dni po telitvi), se z zvrgom začne nova laktacija.

16) Laktacija se konča: - z dnem, ko se žival presuši (ne molzemo je več vsak dan)

- na dan kontrole, če je žival sesana na dan kontrole, razen pri prvi kontroli (med 15. in 51. dnem) - na dan kontrole, če ima krava manj kot 3 kg mleka na dan, ali manj kot 1 kg mleka na molžo - na dan kontrole, če je žival molzena le še enkrat na dan - če se žival ne presuši, z zadnjim dnem pred začetkom nove laktacije. - če datum presušitve ni natanko znan, ga ocenimo ali pa za dan presušitve vzamemo 15. dan po zadnji kontroli. - če na dan kontrole ni podatka o mlečnosti živali zaradi njene odsotnosti ali bolezni, to ne šteje za prekinitev laktacije

17) Pri živalih, ki so daljši čas sesane, laktacije ne moremo izračunati, lahko pa izračunamo prirejo mleka za dobo molže. Doba molže se začne prvi dan po prenehanju sesanja, konča pa kot doba laktacije. 18) Prirejo mleka lahko izračunavamo za določeno časovno obdobje. V tem primeru se vežemo na poslovno ali koledarsko leto. Začetek novega obdobja je dan po koncu prejšnjega. 19) Če navajamo prirejo v dobi molže ali v določenem časovnem obdobju, moramo to jasno in natančno navesti. Tok podatkov kontrole

1) Kontrolor odvzeti vzorec mleka opremi s črtno kodo, ki vsebuje identifikacijsko številko živali in ime reje. Vzorce mleka s pripadajočim Zapisnikom o odvzemu vzorcev in

formularjem za AP kontrolo pošlje v laboratorij na analizo. 2) V laboratoriju zapisnik opremijo s številko zapisnika in kopijo pošljejo na Kmetijski inštitut Slovenije v obračun. Zabeležijo čas analize, tip kontrole (kontrola, nadkontrola) in ali je kontrola dopoldanska ali popoldanska. Rezultate analiz pošljejo elektronsko. 3) Podatke o kontroli zajemamo v informacijski sistem Govedo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer poteka obdelava podatkov. 4) Po opravljeni kontroli in obdelavi podatkov dobijo rejci mesečno oziroma letno poročilo o prireji mleka po pošti, lahko tudi po elektronski pošti. Rejci imajo dostop do rezultatov kontrole prireje mleka v svoji čredi tudi prek spletnega portala (www.govedo.si ). Obračun laktacije

1) Rezultat kontrole prireje mleka je obračunana laktacija. Laktacija se izračuna po standardni metodi izračuna laktacij (ICAR International Agreement of Recording Practices, 2.1.4.1):

15

nn

n

i

iii MI

MMIMIMY ×+

+×+×= ∑

−

=

+

1

1

110 2

nn

n

i

iii FI

FFIFIFY ×+

+×+×= ∑

−

=

+

1

1

110 2

100×=

MY

FYFP

Pri tem pomenijo: MY – količina mleka v laktaciji FY – količina mlečne maščobe v laktaciji FP - % mlečne maščobe v laktaciji M1, M2, Mn – dnevne količine mleka v kg, navedene na 1 decimalko natančno F1, F2, F3 –količine mlečne maščobe na dan kontrole, izračunane z množenjem dnevne količine mleka na dan kontrole in % mlečne maščobe (%mlečne maščobe se navaja na dve decimalki natančno). I1, I2, In-1 – intervali med dvema kontrolama v dnevih I0 – interval (število dni) od datuma telitve (začetek laktacije) do datuma prve kontrole In – interval (število dni) od datuma zadnje kontrole do datuma presušitve (konca laktacije) 2) Enaka formula, kot je za izračun količine in odstotka mlečne maščobe v laktaciji, se uporabi za izračun količine in odstotka ostalih sestavin mleka, kot so beljakovine in laktoza. 3) Izračun mleka, mlečne maščobe in ostalih sestavin mleka v natanko določenih dnevih (100, 200, 305, …) izračunamo po formuli: MYK = MYK-1 + (K – K-1) * (MK-1 + MK+1)/2

Pri tem pomenijo: MYK – količina mleka do dne K MYK-1 – količina mleka do datuma zadnje kontrole pred dnem K MK-1 – količina mleka zadnje kontrole pred dnem K MK+1 – količina mleka prve kontrole za dnem K K – datum, ki ga dobimo, ko telitvi prištejemo želeno število dni K-1 – datum zadnje kontrole pred dnem K 4) Enako formulo kot za izračun količine mleka uporabimo tudi za izračun količine mlečne maščobe in beljakovin. Laktacijski zaključek

16

1) Laktacijski zaključek molznice je obračun kontrole prireje mleka v obdobju od posamezne telitve do njene presušitve. 2) Zapis obračunanega laktacijskega zaključka mora vsebovati: - ID živali - zaporedno številko laktacije - datum začetka laktacije (datum telitve) - datum konca laktacije (datum presušitve) - število kontrol, uporabljenih za izračun laktacije v 305 dneh (standardni laktaciji) - količino mleka v kg v 305 dneh - količino mlečne maščobe v kg v 305 dneh - količino beljakovin v kg v 305 dneh - število kontrol, uporabljenih za izračun cele laktacije - količino mleka v kg v celi laktaciji - količino mlečne maščobe v kg v celi laktaciji - količino beljakovin v kg v celi laktaciji Lastna preizkušnja v pogojih reje – kontrola mlečnosti (AT4) Metoda testiranja

Testiranje se izvaja po referenčni ICAR metodi AT4. Pogoji za vključitev v kontrolo

Kontrolo opravljamo pri vseh živalih v čredi.

Pogoji reje

Vse živali v eni čredi naj imajo iste pogoje reje.

Izvedba kontrole

1) Kontrolo opravi uradno pooblaščena oseba (kontrolor) priznane rejske organizacije. 2) Kontrolo opravljamo izmenično zjutraj ali zvečer. Izjemoma je kontrola lahko dvakrat zaporedoma zvečer ali zjutraj, vendar ne več kot enkrat v dvanajstih mesecih. 3) Dopusten razmak med dvema zaporednima kontrolama je od vključno 22 do 37 dni, na leto pa mora biti v čredi opravljenih najmanj 11 kontrol. Kjer je čreda suha določeno obdobje v letu, se najmanjše število kontrol določi na podlagi obdobja proizvodnje. Najmanjše število kontrol je 85 odstotkov od normalnega števila. Ob kontroli kontrolor izpolni predtiskan formular. Zabeleži datum in uro kontrole, uro prejšnje molže in način kontrole (AT4). Na formular vpiše podatke o količini mleka, o osemenitvah, telitvah, izločitvah, presušitvah, planinski paši in število molž na dan za vsako kravo posebej. 3) Kontrolo pri posamezni kravi opravimo tako, da mleko stehtamo (oz. izmerimo količino mleka z merilcem mleka) in vzamemo proporcionalno količino za določitev vsebnosti sestavin mleka (min 30 ml). Vzorec mleka označimo s črtno kodo z identifikacijsko številko živali. Če so živali molzene drugače kot dvakrat v 24 urah, moramo to posebej navesti (npr. enkrat; 1X). Označene vzorce pošljemo v pooblaščeni laboratorij za analizo mleka, kjer se

17

mleko analizira na vsebnost maščobe, beljakovin in laktoze. Proti doplačilu rejca se analizira tudi število somatskih celic v mleku in vsebnost sečnine. Kontrolor na formular zapiše tudi vse dogodke, ki so se pri posamezni kravi zgodili od zadnje kontrole (osemenitve, telitve, presušitve, izločitve in drugo). 4) Na kontrolni dan mora molža potekati ob enakih urah kot na nekontrolirane dneve. 5) Dnevni zapis o proizvodnji mleka mora vsebovati količino namolzenega mleka v kilogramih, odstotek mlečne maščobe in odstotek beljakovin. Če kateri od podatkov manjka ali celo vsi, zapis obravnavamo kot manjkajoči. 6) Manjkajoči zapisi (izjeme) se dovolijo samo v primerih: - dopusta (enkrat letno) - ko je podatek izven dopustnih meja - bolezni, poškodb, pojatve, udeležbe na razstavi - nesreče (vzrok mora biti zapisan) - ko manjka rezultat analize mleka - prestavitve živali v drugo rejo ali na pašo 7) Podatki o dnevni kontroli morajo biti znotraj določenih meja. V primeru, da temu ni tako, se obravnavajo kot manjkajoči podatki.

Meje za dnevno kontrolo: Dnevni zapis min max kg mleka 3,0 99,9 % mlečne maščobe 1,5 9,0 % beljakovin 1,0 7,0 8) Pri živali, ki jo molzemo, se dnevna kontrola opravi v vsakem primeru. Opozorilo rejca, da je žival bolna, poškodovana ali zdravljena, se poja, ali pa je bila na razstavi…, se zapiše. Rezultat se obravnava kot manjkajoč le v primeru, da je namolzenega mleka pri živali manj kot 50 odstotkov od prejšnje kontrole ali manj kot 60 odstotkov od pričakovane vrednosti. 9) Intervali med dvema dnevnima zapisoma o prireji mleka morajo biti v predpisanih mejah, to pa ne velja za začetek in konec laktacije. Razmak med dvema dnevnima zapisoma (noben del zapisa ne sme manjkati; mleko, maščoba, beljakovine morajo biti znane) je izjemoma lahko do vključno 75 dni. To velja za posamezno žival in vso čredo pri letnem dopustu (enkrat na leto) ali veterinarski omejitvi. Če se veterinarska omejitev nanaša na območje, je razmak lahko do vključno 100 dni. 10) Dnevni zapis do vključno 4. dne po telitvi se ne upošteva pri izračunu laktacije. Prva kontrola mora biti opravljena najkasneje med vključno 15. in 51. dnem po telitvi ali izjemoma do 80. dne po telitvi. 11) Če pri dnevnem zapisu manjka posamezen zapis o vsebnosti mleka, ga nadomestimo pri izračunu laktacije s tem, da za manjkajočo vrednost vzamemo povprečje med prejšnjo in

18

naslednjo kontrolo. Če se to zgodi pri prvem zapisu, vzamemo za izračun vrednost drugega zapisa. Tega ne smemo narediti pri izvoru podatkov, temveč le pri izračunu laktacije. 12) Pri izračunu laktacije moramo navesti, na podlagi koliko kontrol, ki vsebujejo vse podatke, je bila laktacija izračunana. 13) Doba laktacije je omejena z začetkom in koncem laktacije. 14) Laktacija se začne: - ko žival teli (dan po telitvi je prvi dan laktacije) - če dan telitve ni točno poznan, ga ocenimo - pri prezgodnji prekinitvi brejosti in znani obrejitvi štejemo, da se nova laktacija začne, če je bila žival breja več kot polovico normalne brejosti. Za normalno brejost štejemo 280 dni. Nova laktacija se prične pri zvrgu po 140. dnevu brejosti. Če obrejitev ni znana, je pa poznana predhodna telitev ter je od telitve do zvrga pretekla doba daljša od 75% normalne brejosti (210 dni po telitvi), se z zvrgom začne nova laktacija. 15) Laktacija se konča: - z dnem, ko se žival presuši (ne molzemo je več vsak dan) - na dan kontrole, če je žival sesana na dan kontrole, razen pri prvi kontroli (med 15. in 51. dnem) - na dan kontrole, če da manj kot 3 kg mleka na dan, ali manj kot 1 kg mleka na molžo - na dan kontrole, če je žival molzena le še enkrat na dan - če se žival ne presuši, z zadnjim dnem pred začetkom nove laktacije. - če datum presušitve ni natanko znan, ga ocenimo ali pa za dan presušitve vzamemo 15. dan po zadnji kontroli. - če na dan kontrole ni podatka o mlečnosti živali zaradi njene odsotnosti ali bolezni, to ne šteje za prekinitev laktacije. 16) Pri živalih, ki so daljši čas sesane, laktacije ne moremo izračunati, lahko pa izračunamo prirejo za dobo molže. Doba molže se začne prvi dan po prenehanju sesanja, konča pa kot doba laktacije. 17) Prirejo mleka lahko izračunavamo za določeno časovno obdobje. V tem primeru se vežemo na poslovno ali koledarsko leto. Začetek novega obdobja je dan po koncu prejšnjega. 18) Če navajamo prirejo v dobi molže ali v določenem časovnem obdobju, moramo to jasno in natančno navesti. Obračun laktacije AT kontrole

Rezultat kontrole prireje mleka je obračunana laktacija, katero izračunamo v dveh korakih. V prvem koraku iz podatkov večerne ali jutranje kontrole izračunamo dnevno količino mleka, odstotek maščobe in odstotek beljakovin na dan kontrole. Za preračun uporabimo korekcijske faktorje za količino mleka, odstotek maščobe in odstotek beljakovin. Količino mleka ob jutranji ali večerni molži (oz. odstotek maščobe ali beljakovin) pomnožimo z ustreznim korekcijskim faktorjem, da dobimo dnevno količino mleka (oz. odstotek maščobe ali beljakovin).

19

V drugem koraku laktacijo izračunamo po standardni metodi izračuna laktacij (ICAR International Agreement of Recording Practices, 2.1.4.1):

nn

n

i

iii MI

MMIMIMY ×+

+×+×= ∑

−

=

+

1

1

110 2

nn

n

i

iii FI

FFIFIFY ×+

+×+×= ∑

−

=

+

1

1

110 2

100×=

MY

FYFP

Pri tem pomenijo: MY – količina mleka v laktaciji FY – količina mlečne maščobe v laktaciji FP - % mlečne maščobe v laktaciji M1, M2, Mn – dnevne količine mleka v kg, navedene na 1 decimalko natančno F1, F2, F3 –količine mlečne maščobe na dan kontrole, izračunane z množenjem dnevne količine mleka na dan kontrole in % mlečne maščobe (%mlečne maščobe se navaja na dve decimalki natančno). I1, I2, In-1 – intervali med dvema kontrolama v dnevih I0 – interval (število dni) od datuma telitve (začetek laktacije) do datuma prve kontrole In – interval (število dni) od datuma zadnje kontrole do datuma presušitve (konca laktacije) 20) Enaka formula, kot je za izračun količine in odstotka mlečne maščobe v laktaciji, se uporabi za izračun količine in odstotka ostalih sestavin mleka, kot so beljakovine in laktoza. 21) Izračun mleka, mlečne maščobe in ostalih sestavin mleka v natanko določenih dnevih (100, 200, 305, …) izračunamo po formuli: MYK = MYK-1 + (K – K-1) * (MK-1 + MK+1)/2 Pri tem pomenijo: MYK – količina mleka do dne K MYK-1 – količina mleka do datuma zadnje kontrole pred dnem K MK-1 – količina mleka zadnje kontrole pred dnem K MK+1 – količina mleka prve kontrole za dnem K K – datum, ki ga dobimo, ko telitvi prištejemo želeno število dni K-1 – datum zadnje kontrole pred dnem K Enako formulo kot za izračun količine mleka uporabimo tudi za izračun količine mlečne maščobe in beljakovin.

20

Korekcijski faktorji za izračun dnevne količine mleka, odstotka maščobe in beljakovin pri AT kontroli se izračunajo na podlagi ICAR-jeve standardne metode (ICAR International Agreement of Recording Practices, 2.1.4.2 The AM/PM milkings and the T and C Methods) ali katere druge metode. Lahko se uporabijo tudi korekcijski faktorji iz literature. Tok podatkov kontrole

Kontrolor odvzeti vzorec mleka opremi s črtno kodo, ki vsebuje številko živali. Vzorce s pripadajočim Zapisnikom o odvzemu vzorcev in formularjem za AP kontrolo pošlje v laboratorij na analizo. V laboratoriju zapisnik opremijo s številko zapisnika in kopijo pošljejo na Kmetijski inštitut Slovenije v obračun. Zabeležijo čas analize, tip kontrole (kontrola, nadkontrola) in ali je kontrola dopoldanska ali popoldanska. Rezultate analiz pošljejo elektronsko v obliki txt. Podatke o kontroli prireje zajemamo v informacijski sistem Govedo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Kmetijski inštitut Slovenije pošlje obračunane mesečne zaključke, formularje za

AP kontrolo in črtne kode rejcu po pošti na dom. Rejci imajo dostop do rezultatov kontrole prireje mleka v svoji čredi tudi prek spletnega portala (www.govedo.si ). Za dostop je potrebno uporabniško ime in geslo. Shranjevanje dokumentov: Dokumentacijo o kontroli prireje mleka vodimo na dveh nivojih: 1) pri rejcu Ob kontroli kontrolor izpolni predtiskan formular . Na formular vpišemo podatke o količini mleka, o osemenitvah, telitvah, izločitvah, presušitvah, planinski paši in število molž na dan za vsako kravo posebej. Zadnjo kopijo formularja pusti na kmetiji. V hlevski knjigi morajo biti shranjeni tudi uradni obračuni laktacij za vsako aktivno kravo posebej. 2) na mestu vnosa -kronološko urejeni dokumenti (formularji), s katerih so se vnašali podatki na elektronski medij, za dobo pet (5) let -na elektronskih medijih se podatki shranjujejo časovno neomejeno

Laktacijski zaključek

1) Latacijski zaključek molznice je izračun kontrole prireje mleka v obdobju od posamezne telitve do njene presušitve. 2) Zapis izračunanega laktacijskega zaključka mora vsebovati: - ID živali - zaporedno številko laktacije - datum začetka laktacije (datum telitve) - datum konca laktacije (datum presušitve) - število kontrol, uporabljenih za izračun laktacije v 305 dneh (standardni laktaciji) - količino mleka v kg v 305 dneh

21

- količino mlečne maščobe v kg v 305 dneh - količino beljakovin v kg v 305 dneh - število kontrol, uporabljenih za izračun cele laktacije - količino mleka v kg v celi laktaciji - količino mlečne maščobe v kg v celi laktaciji - količino beljakovin v kg v celi laktaciji 3) Zapis na papirju mora vsebovati še:

- ime živali - zadnjo lokacijo - dni laktacije - odstotek mlečne maščobe - odstotek beljakovin

4) Pri izpisu na papir je priporočljivo, da navedemo še: - podatke o poreklu (rojstvo, oče, mati,..) - reprodukcijske lastnosti (obrejitve, telitve, izpiranje zarodkov, ET, podatke o potomcih) 5) Izračun laktacije se sme in se mora korigirati le v primeru, da se ugotovi napako v izvornih podatkih, upoštevanih pri izračunu laktacije. Popravljene izvorne vrednosti in popravljeni obračuni morajo biti označeni tako, da so vidni narejeni popravki. Uradni dokumenti, ki so bili že izdani, se umaknejo in izdajo novi, iz katerih so razvidni narejeni popravki.

2.1.2.3 Nadkontrola pri kontroli mlečnosti po metodi mA4 Metoda Nadkontrola se izvaja po modificirani referenčni ICAR metodi mA4. Izvedba nadkontrole 1) Nadkontrolo opravi uradno pooblaščena oseba. Nadkontrolo na območju enega kontrolorja lahko opravlja drug kontrolor, vodja kontrolorjev, ki ni zadolžen za tega kontrolorja, ali druga uradno pooblaščena oseba, ki ni neposredno povezana s kontrolorjem. Kontrolor in rejec o nadkontroli nista obveščena vnaprej. Za izvedbo nadkontrole se pripravi mesečni načrt dela. Obseg nadkontrole in kriterije za izbiro kmetij se določi na začetku leta. 2) Nadkontrolo opravljamo takoj po redni kontroli AT in sicer 12 ur ali 36 ur po redni kontroli. Ob kontroli izpolnimo predtiskan formular. Zabeležimo, da gre za nadkontrolo, datum in uro večerne in jutranje kontrole in uro prejšnje molže. Označimo tudi A4 kot metodo kontrole. Na formular vpišemo podatke o količini mleka ob večerni in jutranji molži. Dogodkov v čredi ni potrebno beležiti. 3) Kontrolo pri posamezni kravi opravimo na enak način, kot pri metodi A4. Razlika je v tem, da za vsako kravo vzamemo dva vzorca mleka; enega za večerno in enega za jutranjo molžo. Vzorec mleka označimo s črtno kodo z oznako živali. 4) Ob nadkontroli mora molža potekati ob enakih urah kot na nekontrolirane dneve.

22

5) Korekcijski faktorji za izračun dnevne količine mleka, odstotka maščobe in beljakovin iz podatkov AT nadkontrole so enaki kot pri AT kontroli. Primerjava nadkontrole in kontrole 6) Po opravljeni nadkontroli se izmerjene vrednosti primerjajo z vrednostmi kontrole. Primerjajo se vse krave, ki so imele izmerjene vrednosti ob redni kontroli in ob nadkontroli in podatek ni označen kot manjkajoč (glej Lastna preizkušnja in preizkušnja sorodnikov v pogojih reje – kontrola mlečnosti (AT4), točka 6). 7) Za vse krave, ki pridejo v poštev, primerjamo izračunano dnevno količino za kontrolo in nadkontrolo. Primerjamo jutranjo oz. večerno kontrolo z jutranjo oz. večerno nadkontrolo. Podobno primerjamo odstotek maščobe in beljakovin. Če razlika med kontrolo in nadkontrolo pade izven dopustnih meja, potem se pri izračunu laktacij upoštevajo rezultati nadkontrole. Dopustne meje sprejme Strokovni svet rejske organizacije na predlog organizacije, ki vodi obračun kontrole prireje. Tok podatkov za potrebe nadkontrole 8) Nadkontrolor odvzeta vzorca mleka opremi s črtno kodo z oznako živali. Vzorce s pripadajočim Zapisnikom o odvzemu vzorcev in formularjem za kontrolo pošlje v laboratorij na analizo. Na zapisniku natančno označi položaj vzorcev večerne kontrole v zabojčku in položaj vzorcev jutranje kontrole v zabojčku. V laboratoriju zapisnik opremijo s številko zapisnika in kopijo pošljejo pristojni drugi organizaciji v govedoreji v obračun. Zabeležijo čas analize, tip kontrole (kontrola, nadkontrola) in ali je kontrola dopoldanska ali popoldanska. Pomembno je, da večerne in jutranje vzorce analizirajo ločeno in pri rezultatih analiz označijo ali gre za večerni ali jutranji vzorec. Rezultate analiz pošljejo elektronsko na mesto vnosa podatkov v podatkovno zbirko. Na podlagi mesečnega načrta dela nadkontrole pristojna druga organizacija v govedoreji pošlje formularje za kontrolo in črtne kode (dva seta; za večerno in jutranjo molžo) nadkontrolorju po pošti na dom. Pošiljanje je tedensko in to vsak četrtek za nadkontrole naslednjega tedna. Shranjevanje dokumentov in podatkov: Zapisnik o odvzemu vzorcev in formular za AP kontrolo se shranjuje pri rejcu, v laboratoriju in na mestu vnosa za dobo najmanj pet (5) let, v elektronski obliki neomejeno dolgo.

Nadkontrola pri kontroli mlečnosti po metodi A4/2 Metoda Nadkontrola se izvaja po referenčni ICAR metodi A4/2. Izvedba nadkontrole 1) Nadkontrolo opravi uradno pooblaščena oseba. Nadkontrolo na območju enega kontrolorja lahko opravlja drug kontrolor, vodja kontrolorjev, ki ni zadolžen za tega kontrolorja, ali druga

23

uradno pooblaščena oseba, ki ni neposredno povezana s kontrolorjem. Kontrolor o nadkontroli ni obveščen vnaprej. Za izvedbo nadkontrole pripravijo mesečni načrt dela. Obseg nadkontrole in kriterije za izbiro kmetij se določi na začetku leta. 2) Nadkontrolo opravljamo takoj po redni kontroli A4. Ob kontroli izpolnimo predtiskan formular. Zabeležimo, da gre za nadkontrolo, datum in uro večerne in jutranje kontrole in uro prejšnje molže. Označimo tudi A4 kot metodo kontrole. Na formular vpišemo podatke o količini mleka ob večerni in jutranji molži. Dogodkov v čredi ni potrebno beležiti. 3) Kontrolo pri posamezni kravi opravimo na enak način, kot pri metodi A4. Skupni vzorec mleka označimo s črtno kodo z oznako živali. 4) Ob nadkontroli mora molža potekati ob enakih urah kot na nekontrolirane dneve. Primerjava nadkontrole in kontrole 5) Po opravljeni nadkontroli se izmerjene vrednosti primerjajo z vrednostmi kontrole. Primerjajo se vse krave, ki so imele izmerjene vrednosti ob redni kontroli in ob nadkontroli in podatek ni označen kot manjkajoč (glej Lastna preizkušnja in preizkušnja sorodnikov v pogojih reje – kontrola mlečnosti (A4/2), točka 6). 6) Za vse krave, ki pridejo v poštev, primerjamo dnevno količino mleka za kontrolo in nadkontrolo. Podobno primerjamo odstotek maščobe in beljakovin. Če razlika med kontrolo in nadkontrolo pade izven dopustnih meja, potem se pri izračunu laktacij upoštevajo rezultati nadkontrole. Dopustne meje sprejme Strokovni svet rejske organizacije na predlog organizacije, ki vodi obračun kontrole prireje. Tok podatkov za potrebe nadkontrole 7) Nadkontrolor odvzeti vzorec mleka opremi s črtno kodo z oznako živali. Vzorce s pripadajočim Zapisnikom o odvzemu vzorcev in formularjem za kontrolo pošlje v laboratorij na analizo. Na zapisniku natančno označi položaj vzorcev v zabojčku. V laboratoriju zapisnik opremijo s številko zapisnika in kopijo pošljejo pristojni drugi priznani organizaciji v govedoreji v obračun. Zabeležijo čas analize in tip kontrole (kontrola, nadkontrola). Rezultate analiz pošljejo elektronsko na mesto vnosa podatkov v podatkovno zbirko. Na podlagi mesečnega načrta dela nadkontrole pristojna druga organizacija v govedoreji pošlje formularje za kontrolo in črtne kode nadkontrolorju po pošti na dom. Pošiljanje je tedensko in to vsak četrtek za nadkontrole naslednjega tedna. Shranjevanje dokumentov in podatkov: Zapisniki o odvzemu vzorcev in formular za AP kontrolo se shranjujejo pri rejcu, v laboratoriju in na mestu vnosa za dobo najmanj pet (5) let, v elektronski obliki se podatki shranjujejo neomejeno dolgo.

24

Nadkontrola pri kontroli mlečnosti (AT4) Metoda

Nadkontrola se izvaja po referenčni ICAR metodi A4. Zaželeno je, da se nadkontrola opravi pri 10 % kmetij po metodi AT4. Izvedba nadkontrole

1) Nadkontrolo opravi uradno pooblaščena oseba. Nadkontrolo na območju enega kontrolorja lahko opravlja drug kontrolor, vodja kontrolorjev, ki ni zadolžen za tega kontrolorja, ali druga uradno pooblaščena oseba, ki ni neposredno povezana s kontrolorjem. Kontrolor naj o nadkontroli ne bi bil obveščen vnaprej. Za izvedbo nadkontrole pripravijo mesečni načrt dela. Koliko in katere kmetije bodo imele nadkontrolo, se določi na začetku leta. 2) Nadkontrolo opravljamo takoj po redni kontroli AT in sicer 12 ur ali 36 ur po redni kontroli. Ob kontroli izpolnimo predtiskan formular. Zabeležimo, da gre za nadkontrolo, datum in uro večerne in jutranje kontrole in uro prejšnje molže. Označimo tudi A4 kot metodo kontrole. Na formular vpišemo podatke o količini mleka ob večerni in jutranji molži. Dogodkov v čredi ni potrebno beležiti. 3) Kontrolo pri posamezni kravi opravimo na enak način kot pri redni kontroli. Razlika je v tem, da za vsako kravo vzamemo dva vzorca mleka; enega za večerno in enega za jutranjo molžo. Vzorec mleka označimo s črtno kodo z identifikacijsko številko živali. 4) Ob nadkontroli mora molža potekati ob enakih urah kot na nekontrolirane dneve. 5) Dnevno količino mleka izračunamo kot vsoto večerne in jutranje količine mleka. Dnevna količina maščobe oz. beljakovin izračunamo iz količine mleka in vsebnosti za večerno in jutranjo kontrolo posebej. Skupna količina maščobe oz. beljakovin je vsota večerne in jutranje količine maščobe oz. beljakovin. Iz skupne dnevne količine mleka in maščob oz. beljakovin izračunamo njihov odstotek. DMl = VMl + JMl DMa = VMa + JMa D%Ma = DMa/DMl*100 VMa = VMl * V%Ma JMa = JMl * J%Ma DMl - dnevna količina mleka VMl - večerna količina mleka JMl - jutranja količina mleka DMa - dnevna količina maščob VMa - večerna količina maščob JMa - jutranja količina maščob V%Ma – večerni odstotke maščob J%Ma – jutranji odstotek maščob %MA – dnevni odstotek maščob

25

Isto velja za beljakovine. 6) Korekcijski faktorji za izračun dnevne količine mleka, odstotka maščobe in beljakovin iz podatkov AT nadkontrole so enaki kot pri AT kontroli. Primerjava nadkontrole in kontrole

7) Po opravljeni nadkontroli se izmerjene vrednosti primerjajo z vrednostmi kontrole. Primerjajo se vse krave, ki so imele izmerjene vrednosti ob redni kontroli in ob nadkontroli in podatek ni označen kot manjkajoč (glej Lastna preizkušnja v pogojih reje – kontrola

mlečnosti (AT4), točka 6). Za vse krave, ki pridejo v poštev, primerjamo izmerjeno količino za kontrolo in nadkontrolo. Primerjamo jutranjo oz. večerno kontrolo z jutranjo oz. večerno nadkontrolo. Podobno izračunamo odstotek maščobe in beljakovin. Če razlika med kontrolo in nadkontrolo pade izven dopustnih meja, potem se pri izračunu laktacij upoštevajo rezultati nadkontrole. Dopustne meje so: Dopustna meja

količina mleka ± 10 % količine mleka ob redni kontroli

odstotek maščobe ± 0,25 odstotni točki

odstotek beljakovin ± 0,15 odstotne točke Tok podatkov za potrebe nadkontrole

Nadkontrolor odvzeta vzorca mleka opremi s črtno kodo. Vzorce s pripadajočim Zapisnikom

o odvzemu vzorcev in formularjem za AP kontrolo pošlje v laboratorij na analizo. Na zapisniku natančno označi položaj vzorcev večerne kontrole v zabojčku in položaj vzorcev jutranje kontrole v zabojčku. V laboratoriju zapisnik opremijo s številko zapisnika in kopijo pošljejo na Kmetijski inštitut Slovenije v obračun. Zabeležijo čas analize, tip kontrole (kontrola, nadkontrola) in ali je kontrola dopoldanska ali popoldanska. Pomembno je, da večerne in jutranje vzorce analizirajo ločeno. Rezultate analiz pošljejo elektronsko na Kmetijski inštitut Slovenije, kjer poteka vnos in obdelava podatkov. Na podlagi mesečnega načrta dela nadkontrole Kmetijski inštitut Slovenije pošlje formularje

za AP kontrolo in črtne kode (dva seta; za večerno in jutranjo molžo) nadkontrolorju po pošti na dom. Pošiljanje je tedensko in to vsak četrtek za nadkontrole naslednjega tedna. Arhiviranje podatkov: Zapisnik o odvzemu vzorcev in formular za AP kontrolo se shranjujejo pri rejcu, v laboratoriju in na mestu vnosa za dobo najmanj pet (5) let, v elektronski obliki se podatki shranjujejo neomejeno dolgo.

26

2.1.2.5 Program dela in izvedba kontrole Kontrolo na kmetiji oz. v čredi opravi uradno pooblaščena oseba (kontrolor) priznane rejske organizacije. Prizna se samo kontrola, ki je opravljena po priznani metodi in z opremo, ki je odobrena s strani ICAR-ja. Program dela kontrole po kmetijah pripravi in uskladi s kontrolorji vodja kontrolorjev. Program mora biti pripravljen vsaj za teden dni vnaprej. Kontrolor se mora dosledno držati programa dela, razen v izjemnih primerih, za katere se dogovori z vodjem kontrolorjev. Vsaka sprememba v programu dela, za katero se odloči kontrolor ali vodja kontrolorjev, mora biti pisno dokumentirana. Spremembe, ki jih je mogoče predvideti ali se zanje ve v naprej, moramo sporočiti pred opravljeno spremembo. Nepričakovane spremembe morajo biti sporočene kar najhitreje po nastali spremembi in najkasneje prvi delovni dan. Program dela mora vsebovati naslednje podatke (obvezne zabeležke): - naslov reje - predvidene začetke molž ali začetke molž pri zadnji kontroli - oznako načina merjenja: tehtanje; uporaba pretočnih merilcev (milkoscopov), ki jih prinese kontrolor s seboj; uporaba merilcev, ki so nameščeni pri rejcu - zaporedna kontrola na kmetiji v poslovnem letu - število vseh krav v hlevu po pasmah - število kontroliranih krav v hlevu ob zadnji kontroli Kontrolor se mora na kontrolo ustrezno pripraviti. Navzoč mora biti pri vseh molžah na kontrolirani dan. Če se molža razlikuje od standardne, mora to ustrezno označiti. Ob kontroli kontrolor izmeri količino mleka in pri vsaki kravi vzame sorazmerni vzorec mleka za analizo na vsebnost hranilnih snovi v mleku. Količino mleka mora izmeriti na 0,1 kg natančno. Zagotoviti mora, da kontroliranemu mleku ni ničesar odvzeto niti dodano. Še posebej mora biti previden pri rejah in živalih, ki odstopajo od povprečja populacije. Odčitavanje z merilnih naprav mora biti natančno in dosledno. Količine mleka ni dovoljeno oceniti! Pri merilnih napravah, opremljenih za odvzem vzorca mleka, moramo le-tega odvzeti na način, kot ga predpiše izdelovalec naprave. Pri odvzemu vzorca iz vedra, moramo mleko neposredno pred odvzemom pravilno in dobro premešati. Povezava med kravo, količino izmerjenega mleka ter vzorcem mleka za določitev vsebnosti in rezultatom analize mleka mora biti enolična. Arhiviranje podatkov: Program dela kontrolorjev se arhivira pri kontrolorju in vodji kontrolorjev območnih zavodov za dobo najmanj pet (5) let, v elektronski obliki neomejeno dolgo.

27

Spremljanje mlečne vztrajnosti Mlečna vztrajnost opisuje hitrost padanja laktacijske krivulje. Le-ta po telitvi doseže vrh in upada proti koncu laktacije. Merimo jo tako, da standardno laktacijo razdelimo na tri dele in izračunamo količino mleka, maščob in beljakovin v prvih 100 dneh (P1), v drugih 100 dneh (P2) in v zadnjih 105 dneh (P3) (glej izračun laktacije). Mlečna vztrajnost je dobra, če je razmerje med P1 in P2 večje od 0,8, ter če je razmerje med P1 in P3 večje od 0,6.

Merjenje hitrosti iztoka mleka Hitrost iztoka mleka merimo s pretočnimi merilci mleka pri vseh bikovskih materah in prvesnicah. Pri prvesnicah ocenjujemo ta parameter na osnovi ankete rejca, kar je manj zanesljivo.

Merjenje hitrosti iztoka mleka pri bikovskih materah Hitrost iztoka mleka pri bikovskih materah merimo s pretočnimi merilci. Za merjenje uporabimo tudi štoparico. Merimo čas molže v sekundah. Pretočni merilec namestimo na molzno enoto. Ko na začetku pretok mleka naraste na 0,2 litra na minuto, začnemo meriti čas. Ko pade pretok mleka pod 0,2 litra na minuto, merjenje ustavimo. Rezultat merjenja je podan v litrih mleka na minuto. Izračunamo ga tako, da celotno količino mleka ob molži delimo z izmerjenim časom.

Ocenjevanje hitrosti iztoka mleka pri prvesnicah Hitrost iztoka mleka pri prvesnicah oceni kontrolor ob redni kontroli (drugi in tretji kontroli po telitvi). Ocenimo jo z ocenami od 1 do 5 pri čemer 1 pomeni zelo počasen iztok mleka, 2 manj počasen, 3 normalen, 4 hitrejši, 5 zelo hiter iztok mleka. Ocena je subjektivna in po njej se povpraša rejca. 3 Razlaga rezultatov kontrole prireje mleka na kmetiji 3.1 Izpis prireje v čredi krav Nekaj dni po mlečni kontroli dobi rejec na dom mesečni izpis Prireja v čredi krav. Oglejmo si primer mesečnega izpisa. Na kmetiji (slika 6) je bilo ob kontroli 11 krav (od tega 6 v laktaciji). Na listu so podatki zadnje in predzadnje kontrole, podrobnosti tekoče laktacije, parametri plodnosti ter količina mleka na molzni oziroma krmni dan.

28

Slika 6: Izpis podatkov o čredi, rezultatih predzadnje kontrole, podrobnosti tekoče laktacije, parametrih plodnosti ter količini mleka na molzni oziroma krmni dan 3.1.1 Izmerjene vrednosti zadnje in predzadnje kontrole Za vsako kravo so navedene namerjene količine mleka ter vsebnosti maščobe, beljakovin in laktoze v mleku. Število somatskih celic in sečnina sta navedena, če sta bila analizirana z rejčevim doplačilom. Največ mleka v zadnji kontroli je imela krava MAJA (28,3 kg), v predzadnji pa krava ROŽCA (29,7 kg).Krava SARA je presušena, BREZA pa izločena. Oznake (◦) pri vsebnosti laktoze pri nekaterih kravah opozarjajo na majhno vsebnost laktoze (pod 4,50 %). Premajhna vsebnost laktoze nakazuje na spremembe v vimenu, pogosto gre za klinični ali subklinični mastitis Na dnu preglednice so povprečne vrednosti. Za maščobe, beljakovine, laktozo in somatske celice so podana tehtana povprečja. To pomeni, da je povprečje odvisno od količine mleka pri posamezni kravi. Če bi vse mleko zlili skupaj, bi moral biti bazenski vzorec precej podoben tem vrednostim.

29

3.1.2 Tekoča laktacija Za vsako kravo je izračunana količina mleka v tekoči laktaciji. Krava CILKA je dala v 47 dneh 780 kg mleka s 3,91 % maščobe in 3,87 % beljakovin. Količino mleka od telitve do presušitve (ali izločitve) imenujemo cela laktacija. Za primerjavo različnih laktacij med seboj in obračun plemenskih vrednosti pa se uporablja standardna laktacija, ki je dolga 305 dni (deset mesecev). Seveda je lahko kakšna krava presušena (izločena) pred 305. dnem laktacije. Za veljavno standardno laktacijo se po mednarodnih standardih šteje laktacija, ki je dolga od 201 do 305 dni. Krave, izločene pred 201. dnem, imajo znano le celo laktacijo. Krava SARA je presušena. Je 499 dni po telitvi. V celi laktaciji dolgi 496 dni, je dala 10.059 kg mleka s 4,25 % maščobe in 3,54 % beljakovin, v standadni laktaciji pa 6.874 kg mleka. Na mesečnem izpisu so poleg podatkov o prireji mleka še podatki o plodnosti. Pripisana sta tudi dva grafična izpisa:

- Vsebnost beljakovin ter razmerje med maščobami in beljakovinami (M/B) v mleku

- Vsebnost sečnine v mleku (tam kjer merijo vsebnost sečnine) Ljubljana: oktober 2008 Gradivo pripravila: Marija Sadar, univ. dipl. inž. zoot.