utriputripPoštnina plačana pri pošti 3335 Solčava

Otvoritev nove Rinke

Fosili na Solčavskem

Gozdarska prireditev

Filcarke na Finskem

julij 2011 :: številka 17-18 :: leto

XI

G l a s I l o o b č I n e s o l č a v a

2

Foto utrip Solčave

Turnir v namiznem tenisu Šahovski turnir

Foto

: Špe

la O

rešn

ikFo

to: B

erna

rda

Prod

nik

Foto

: Špe

la O

rešn

ik

striženje ovc v farovškem hlevu

Foto

: Tom

o Je

seni

čnik

Foto

: Dar

ja K

nez

Foto

: Ber

nard

a Pr

odni

k

Utrinek z razstave v Rinki

sprejem devetošolcev pri županuPrijeten program pred pohodom po poteh Robanovega Joža

3

Spoštovani Solčavani!UTRIP

uradno glasilo občine Solčava

Issn 1854-9004

Izdaja ga:

Občina Solčava

Solčava 16

3335 Solčava

telefon:

03 839 27 50

fax:

03 839 27 55

e-mail:

obcina@solcava.si

Uredniški odbor:

Bernarda Prodnik

Marko Slapnik

Marta Orešnik

Špela Orešnik

Darja Knez

Fotografija na naslovnici:

Tomo Jeseničnik

oblikovanje in tisk:

Tiskarna Dikplast d. o. o.

Glasilo občine solčava izhaja 4 x letno v

nakladi 200 izvodov in ga prejmejo vsa

gospodinjstva v občini solčava brezplačno.

na podlagi Zakona o davku na dodano

vrednost sodi glasilo občine solčava med

proizvode, za katere se obračunava davek

na dodano vrednost po stopnji 8,5 %.

Prav lep pozdrav vsem! Čaka nas »solčavsko« kratko, a vroče poletje. Čas počitnic, brezskrbnosti ni ravno značilnost naših krajev, saj je v tem obdobju treba kositi, sprejemati turiste, se pripravljati na prireditve… Skratka, aktivnosti nam ne zmanjka. Tokrat izdajamo dvojno številko našega glasila. nekaj besed vam bi rad spregovoril o naši Rinki. Delo je pri koncu. Projekt je bil izjemno zahteven. Številna usklajevanja, da je nastala sprejemljiva ideja, zahtevna prijava na razpis, javna naročila za izvedbo, spremljanje izvedbe, zapleti, ki so sestavni

del takšnih projektov, ter številne druge aktivnosti, je zahtevalo veliko napora. vendar, uspeh je tu. v skrbi za dobro delovanje vsebin, ki jih želimo razvijati in se nanašajo na Rinko, so pred nami nove naloge. Pomembno bo razvijati takšne in drugačne produkte. veliko je že bilo postorjenega, da lahko danes občudujemo izdelke iz volne, kulinarične izdelke, izdelke iz lesa, kamna… Dodajati vrednost kvalitetnim surovinam, ki jih premoremo v kraju, je nujnost za razvoj. Preživeti le od prodaje okroglega lesa, mleka, živine… bo težko. v porastu so dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kar kaže na prizadevnost in prave odločitve. Center Rinka želi pomagati pri razvoju, prodaji izdelkov ter pri razreševanju ovir na poti do registracij…na solčavskem nimamo velike industrije, imamo pa zaklade, ki jih niti sami ne poznamo dovolj dobro (Potočka zijalka, izviri čiste studenčnice, solčavska cerkev, macesen

4

vrhunske kvalitete, ki so ga včasih izvažali do benetk, fosili…). vse te zaklade človek prepozna, če o njih kaj ve, sicer ničesar ni nič posebnega. Gotovo z občudovanjem zremo v Rinki razstavljene fosile, odkrite pred nedavnim. Pravijo, da takšnih fosilov ni najti skoraj nikjer na svetu. Ta »speči« zaklad nam bo lahko v prid le, če ga bomo spoznali in se o njem kaj naučili. Rinka nam nudi dobre pogoje za izobraževanja, druženja strokovnjakov z nami domačini…Po grobih ocenah na solčavsko letno pride

150.000 obiskovalcev, nas domačinov pa je, kot radi rečemo, za ne prevelik stanovanjski blok. ljudi, ki nas obiščejo, srečamo povsod: po gozdovih, v gorah, ob potokih, pri domačijah… velik obisk je lahko tudi breme. ljudi bomo morali po terenu usmerjati tja, kamor si jih želimo, ne pa povsod. Dobre označitve, informacije lahko bistveno pripomorejo k temu, da dobijo obiskovalci občutek, da je potrebno spoštovati naše okolje in ljudi in da si želimo kulturnega obnašanja in ne vandalizma. Informacijski

center je potreben.v Rinki pa lahko svoj prostor najdejo tudi podjetniki, ki še nimajo svojih poslovnih prostorov. Ponudili jim jih bomo.na koncu koncev pa je Rinka prijeten prostor za druženja nas, domačinov. Za klepete, kozarček rujnega, igre otrok in ostale prijetnosti. Rinka je naša, od slehernega solčavana. Izkoristite jo, vsi ste lepo vabljeni.Želim vam lepo poletje!

Župan:alojz lipnik

v Rinki na kavici v Rinki je na ogled knjiga s solčavskimi fosili

Foto

: Špe

la O

rešn

ik

Foto

: Mila

n C

erar

Mateja Brlec S.

Zapisnik 25. redne seje občinskega sveta občine solčava dne 9. 9. 2010

svetniki so bili seznanjeni s poročilom župana o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta (do 31. 7. 2010), (63. člen ZJF).Potrjen je bil zaključni račun proračuna občine solčava 2009.obravnavan in sprejet je bil predlog rebalansa proračuna občine solčava 2010. v sklopu sprejetja rebalansa proračuna je bil dopolnjen program prodaje in nakupa stvarnega premoženja. Predmet dopolnitve so bile komunalno urejene parcele v Medici in parcele, po katerih gre trasa obvozne ceste na občinski cesti Rogovilc-Roban-Knez. sprejet je bil sklep o ceni m2 komunalno urejenega zemljišča v Medici in sklep o posamičnem programu prodaje nepremičnin.Župan je posredoval informacijo o korenitih spremembah glede zbiranja in odlaganja smeti po zaprtju smetišča v Gornjem Gradu, vključno s povišanjem cene storitve.

svetnike je seznanil s postopki izvzetja predvidenih parcel iz vplivnega območja Macesnikovega plazu.ob koncu je župan izrekel besede ob zaključku mandata.

Zapisnik 2. seje občinskega sveta občine solčava dne 9. 12. 2010

Župan je imenoval na mesto podžupana občine solčava aleša Klemenška. občinski svet je potrdil predloge za imenovanje članov v nadzorni odbor občine solčava ter imenoval člane stalnih delovnih teles občinskega sveta: odborov (skladno s 60. členom statuta) in komisij (statutarno pravne komisije, občinske volilne komisije, Komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu). od nekaterih predlaganih članov je bilo potrebno pridobiti še soglasja. Predstavljen je bil predlog proračuna občine solčava za leto 2011 in 2012 ter izvedena splošna razprava o predlogu proračuna.Župan je obvestil svetnike o sprejemu sklepa o začasnem financiranju občine solčava v obdobju januar–marec 2011.

obravnavan in sprejet je bil predlog občinskega programa varnosti (6. člen Zakona o občinskem redarstvu Ur. l. Rs, št. 139/2006).sprejet je bil dogovor glede obdarovanja starejših občanov ob novem letu.

Povzetek zapisnika 3. redne seje občinskega sveta občine solčava dne 4. 3. 2011

svet je sprejel sklep, da se ena seja posveti definiranju ciljev in pripravi delovnega programa za cel mandat 2010–2014 ter da se sprejema proračun občine solčava za leti 2011 in 2012. Župan poda podrobno obrazložitev predloga proračuna občine solčava za leto 2011 in 2012. svet je obravnaval in sprejel sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2011, ki znaša 0,00149851631 €. osnova za povišanje cene so letna inflacija v letu 2010, poprečna letna inflacija in indeks rasti cen v gradbeništvu v obdobju dec. 2009 do dec. 2010.na seji je bilo podano poročilo o realizaciji

Povzetki zapisnikov sej občinskega sveta Občine Solčava

5

programa dela javnega zavoda Center Rinka, zavoda za turizem in trajnostni razvoj solčavskega v letu 2010 in finančno poročilo.Predstavljen je bil letni program in finančni načrt javnega zavoda za leto 2011.Predstavljen je bil predlog sprememb in širitve dejavnosti Zavoda ter predlog sprememb statuta Zavoda. Po razpravi so bila sprejeta soglasja k programu dela in finančnemu načrtu za leto 2011 ter k predlogu sprememb in širitvi dejavnosti.obravnavan in sprejet je bil predlog sklepa o oddaji nepremičnine objekta Rinka v upravljanje Javnemu zavodu Center Rinka. Potrjeni so bili člani delovnih teles os solčava:

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: vinko slapnik – predsednik, Franc ošep – član, Katarina Prelesnik – članica

Nadzorni odbor Občine Solčava: Medard Plesnik, Helena Krivec, Zdenka Golob, Matej vršnik

Občinska volilna komisija: boris Kanduti – predsednik, Romana luković, valentina Knez, Marko stakne, stanko Žibovt, alenka vavdi, Frančiška čerček, albina Štiftar

Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: Marko logar – predsednik, boris Mihin, Romana luković

Statutarno pravna komisija: Janez čerček – predsednik, Klemen Matk, Jasmina Štiftar

Odbor za pripravo OPN: Mateja suhodolnik – predsednica, Peter Rušnik, Milena Cigale

Odbor za družbene dejavnosti: Žiga Prepadnik, Jernej slapnik, Martina Preprotnik, Katja Štiftar

Odbor za okolje in prostor ter komunalo (vodovod, kanalizacija, toplovod, ceste): vinko slapnik – predsednik, Rudi Jezernik, stanko Štiftar

Odbor za kmetijstvo (kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti na kmetijah): Klemen Matk – predsednik, Franc ošep, Karli Gradišnik, Fanika Kočnar, Marko logar

Odbor za finance in občinsko premoženje (priprava proračuna, zaključni račun, občinsko premoženje): alojz lipnik – predsednik, Rudi Jezernik, aleš Klemenšek, Katarina Prelesnik

Uredniški odbor »Utripa« (priprava glasila): bernarda Prodnik, Marta orešnik, Marko slapnik, Darja Knez, Špela orešnik.

opomba: na naslednji 4. redni seji dne 1. 4. 2011 je bil na mesto Romane luković v občinsko volilno komisijo imenovan edi Preprotnik, v Komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa Martina Preprotnik.

v svet zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom je bila imenovana Katarina Prelesnik. na seji so bili svetniki občinskega sveta pozvani k predložitvi podatkov, ki se nanašajo na omejitev poslovanja (tretji odstavek 35. člena ZIntPK).

Zapisnik 1. izredne seje občinskega sveta občine solčava dne 15. 3. 2011

seja je bila skladno s sklepom 3. redne seje namenjena izključno razpravi o projektu vas solčava in razmisleku o nadaljevanju projekta.

opomba: Projekt vas solčava vključuje komunalno ureditev območja Zadružnega doma, ureditev parkirišča, rušenje obstoječega objekta, izgradnjo novega objekta, za kar investitor ne bi bila občina, gradnjo dodatnega večnamenskega objekta ob gostilni predvsem za namene trženja lesnih in volnenih izdelkov.

Župan je podrobno predstavil kronologijo dogodkov, vsebino, cilje projekta, finančno konstrukcijo, terminski plan, predvidene aktivnosti, dosedanje stroške in nadaljnje možnosti v okviru projekta vas solčava. Povedal je, da ima dogovorjen sestanek na Ministrstvu za okolje in prostor na temo kritičnih vprašanj v

6

zvezi s projektom. v nadaljevanju je naštel argumente v prid nadaljevanju projekta: - ponudba hrane,

poslovna priložnost za investitorja,

- možnosti za sobodajalce, vlaganje v storitvene dejavnosti,

- iz vidika turističnih kmetij – pošiljanje gostov na hrano v gostilno, v center,

- druženje domačinov,- poroke v povezavi s

poročno dvorano v Rinki, obletnice, poslovna kosila, sedmine,

- delovna mesta – dodatne zaposlitve.

Župan je svetnike pozval, naj se izjasnijo o nadaljevanju projekta oziroma o odstopu od projekta.

Povzetek stališč po zaključeni razpravi :1. Udeležba župana na

sestanku s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ni sporna. Župan naj si ne glede na projekt vas solčava prizadeva za izvedbo vseh dogovorjenih in zastavljenih nalog Ministrstva za okolje in prostor oz. agencije za okolje in prostor (vplivno območje plazu, ureditev struge, ureditev – zamenjava zemljišč…).

2. Za odločitev o nadaljevanju je potreben resen strateški razmislek.

3. Celoten občinski svet

podpira iskanje rešitev za ureditev – novogradnjo gostinskega objekta.

4. večina je skeptična do spremljajočih v projektu predlaganih rešitev (igrišče, parkirišče).

5. Preveri naj se, kakšne so možnosti za parcialno izvajanje projekta oz. spreminjanje projekta.

V nadaljevanju župan poda informacijo iz razgovorov na DRsC (Direkcijia Rs za ceste) in Zvn (Zavod za varstvo narave), ki jih je opravil z namenom preveriti možnosti za sodelovanje obeh inštitucij pri projektu Ureditev Panoramske ceste. Idejo je predstavil na 3. redni seji.

Zapisnik 4. redne seje občinskega sveta občine solčava dne 1. 4. 2011

Župan je poročal o sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor. nadaljevala se je razprava s 1. izredne seje o projektu vas solčava. Po razpravi sta bila sprejeta sklepa, da se povabi neodvisnega strokovnjaka, ki naj poda mnenje o rešitvi poplavne varnosti in umestitvi igrišča na isti stari lokaciji ter da naj se na eno izmed naslednjih sej povabi direktorja Zadruge Mozirje andreja Presečnika.opomba: Rešitev glede umestitve igrišča je že podana in načelno usklajena.

obravnavan in sprejet je bil dopolnjen predlog proračuna

občine solčava za leto 2011 in 2012. Predstavljen in obravnavan je bil predlog odloka o tržnicah in prodaji blaga zunaj prodajaln v občini solčava. odlok je bil sprejet z opombo, da naj bi upravljanje tržnih mest (tržnice) ohranjala občina. sprejeta je bila deklaracija občin za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin.Župan je poročal še o sestanku s predstavniki DRsC, povedal je, da so na ločenem sestanku izrazili navdušenje nad skupnim pristopom k ureditvi Panoramske ceste.svetniki so podali predlog za imenovanje poslanca v območno obrtno-podjetniško zbornico Mozirje.

Zapisnik 2. izredne seje občinskega sveta občine solčava dne 26. 4. 2011

svetnikom sta bila vsebinsko in finančno podrobno predstavljena projekta:- oprema večnamenskega

prireditvenega prostora,- Posodobitev ceste v

logarsko dolino.

Potrjena sta bila (DIP-a) dokumenta identifikacije investicijskega projekta s Cba analizo za oba projekta: oprema večnamenskega prireditvenega prostora in Posodobitev ceste v logarsko dolino.

7

8

Center RINKA – večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega

Marko Slapnik

Trinajstega aprila 2011 je bila odprta nova Rinka. Slovesnosti ob odprtju se je udeležilo okrog tristo vabljenih gostov, med njimi tudi norveška veleposlanica, minister za kmetijstvo ter številni drugi ugledni gostje.Nova Rinka je pri obiskovalcih dobro sprejeta. V dveh mesecih obratovanja si je novi objekt in vsebine v kletnih prostorih in pritličju Rinke ogledalo skupno preko 2.500 obiskovalcev, organizirano pa je Rinko obiskalo preko 50 skupin, nekaj celo pred otvoritvijo.

Projekt »Stara nova Rinka«

občina solčava je pripravila projekt »stara nova Rinka« in leta 2008 dobila finančno podporo norveškega finančnega mehanizma. osnovni namen investicije je oživitev vasi solčava z izgradnjo novega večnamenskega objekta Rinka, ki bo služil druženju različnih generacij domačinov in obiskovalcev, izobraževanju, spodbujanju k razvoju podjetništva ter trženju naravnih virov in dediščine solčavskega. s tem bo projekt »stara nova Rinka« prispeval k trajnostnemu razvoju

celotnega solčavskega in širše.

v kletnih prostorih je urejena turistično informacijska točka za obiskovalce solčavskega. osrednjo celico predstavlja večnamenska dvorana za multimedijske predstavitve, predavanja, izobraževanja, seminarje, delavnice, gostujoče razstave ali manjše kulturne prireditve.okrog dvorane je speljana krožna stalna razstava o življenju in naravi solčavskega z naslovom: solčavsko – sprehod v naročje alp, ki nas popelje na sprehod iz pra-bivališča v hišo, na dvorišče k lesu in ovcam, v gozd, k potoku, na gorsko trato, do skal in v gore.

v pritličju je razstavno

prodajni prostor za izdelke s solčavskega in iz širšega okolja. s predstavljanjem in prodajo želimo spodbuditi uporabo kvalitetnih:• izdelkov iz solčavskega

gorskega lesa,• izdelkov iz volne

avtohtonih ovc jezersko-solčavske pasme,

• izdelkov iz avtohtonega kamna – solčavskega marmorja,

• živilskih izdelkov s solčavskih kmetij.

svetlemu prostoru daje toplino oprema iz gorskega lesa macesna in smreke, občutek mehkobe je povezan z dekorativnimi in uporabnimi predmeti iz volne, prijeten vonj in okus pa dodaja izvirna

Rezanje filcanega traku ob otvoritvi Rinke

Foto

: Tom

o Je

seni

čnik

9

kulinarična ponudba.v enovitem prostoru se vsebinsko dopolnjujejo: razstavno prodajni kotiček, degustacijski, barski, bralni, internetni in otroški kotiček.

v prvem nadstropju so urejene pisarne za podeželski razvojni inkubator z možnostjo koriščenja skupnih prostorov in opreme za administracijo (telecenter). Prostori so namenjeni dejavnostim podjetij, društev in drugih organizacij s solčavskega.

v mansardi so občinski prostori.

Z objektom upravlja Center Rinka – zavod za turizem in trajnostni razvoj solčavskega, ki ga je ustanovila občina solčava.

Delovanje Centra Rinka

nova Rinka je namenjena ljudem in organizacijam z idejo in željo po podjetniškem ali umetniškem ustvarjanju, medgeneracijskem druženju in ohranjanju dediščine, ki dajejo pomemben impulz trajnostnemu razvoju solčavskega. Tu se domačini, obiskovalci in strokovnjaki srečujejo z istimi ključnimi temami: • lepota narave in njeno

varovanje, • tradicionalne vrednote in

ohranjanje dediščine, • kvaliteta življenja,

• trajnostna raba naravnih virov.

Rinka je začela z delovanjem ob otvoritvi 13. 4. 2011. odprta je vsak dan od 8.h do 17.h, v poletnih mesecih bo odpiralni čas daljši, v zimskih pa nekoliko krajši.

Razstavev prostorih Rinke so se do sedaj zvrstile tri gostujoče razstave. ob odprtju Rinke so s fotografsko razstavo 'Mejice' v multimedijski dvorani gostovali predstavniki Zavoda za varstvo narave. Koncem maja je to razstavo zamenjala tematska razstava Zavoda za gozdove, ki so jo postavili ob tednu gozdov in bo na ogled do konca junija. v pritličju pa je bila v maju postavljena tudi zanimiva razstava Gorske reševalne službe. Preko poletja bo na ogled slikarska razstava, sledile pa bodo še številne druge.

Tematski večeriPrvi tematski večer je sovpadal s predstavitvijo fotografske razstave 'Mejice', govornik je bil Gregor Kalan, po izobrazbi biolog, zaposlen na Zavodu za varstvo narave v Celju. Drugi tematski večer so izvedli Tomaž Hitij, dr. Jure Žalohar in dr. bogomir Celarc – strokovnjaki za geologijo in fosile, ki so na solčavskem v zadnjih štirih letih našli zanimive fosile vretenčarjev iz srednjega triasa. Zanimanje za to novo odkritje se je pokazalo tako s številom obiskovalcev predavanja kot tudi z odzivi. v okviru spomladanskih pohodniških dni je v Rinki lovro vršnik predstavil uspešno alpinistično odpravo v Južno ameriko. sledili bodo še drugi tematski večeri z namenom prikaza ključnih tem solčavskega.

Prodaja izdelkov Center Rinka ima sklenjene pogodbe o sodelovanju oz.

Kotiček z domačimi izdelki

Foto

: Tom

o Je

seni

čnik

10

odkupu domačih izdelkov z 11-imi lokalnimi izdelovalci spominkov oziroma izdelkov domače obrti ter z osmimi lokalnimi ponudniki kulinaričnih izdelkov. Po dosedanjih odzivih je interes obiskovalcev za nakup tovrstnih izdelkov zelo velik, pa tudi domačini radi sežemo po njih. občinski svet občine solčava je sprejel odlok o tržnicah, s pomočjo katerega bomo tudi v Rinki uredili tržno mesto, kjer bodo lahko domači proizvajalci sami prodajali svoje izdelke.

Turistična ponudbaTuristično informacijski center (TIC) je dobil v Rinki nove prostore. Informatorji v TIC-u, v povezavi s stalno razstavo in kratkim turističnim filmom o solčavskem, usmerjajo obiskovalce do ključnih zanimivosti, urejenih za turistični obisk, in do turističnih ponudnikov v območju. obiskovalcem svetujejo in jim predstavljajo turistično ponudbo območja. Za najavljene skupine so na voljo številni programi za odkrivanje solčavskega z lokalnimi vodniki in animatorji. v izdelavi je spletna stran www.solcavsko.info, ki bo pokazala na številne možne aktivnosti tudi individualnih obiskovalcev, hkrati pa bodo izpostavljene še druge, ne samo turistične vsebine solčavskega. spletna stran naj bi v prihodnje postala tudi tržni kanal za prodajo

domačih izdelkov.natisnjenih je že nekaj tiskovin z namenom promocije in informiranja turistov, v pripravi je še težko pričakovana turistična karta solčavskega, na kateri bodo podane pomembne informacije z vidika pohodništva in planinarjenja. Številne predstavitve solčavskega na različnih dogodkih po sloveniji in širše imajo namen nagovoriti potencialne obiskovalce, naj pridejo v naše kraje. Tudi prispevki tujih novinarjev o solčavskem so namenjeni spodbujanju obiska in nakupa naših izdelkov in storitev.Dogodki in prireditve preko poletja in v jeseni želijo ponuditi obiskovalcem občutke domačnosti in vzbuditi željo po ponovnem obisku. Dogodki v Rinki in na prireditvenem prostoru pa bodo lepa priložnost tudi za prijetno druženje domačinov. vabimo vas, da dogodke in prireditve sooblikujete in s svojo prisotnostjo potrjujete potrebo po njihovem izvajanju.

Razvojni projektiCenter Rinka sodeluje pri pripravi in izvajanju različnih projektov v občini in v širšem prostoru. v izvajanju je občinski projekt Harmonija treh dolin, pri katerem se intenzivno ukvarjamo z vsebinami, vezanimi na prodajo domačih izdelkov in

nadaljnjo turistično ponudbo v povezavi z naravo in tradicijo. v sodelovanju z občino solčava pripravljamo kratke tematske filme o kulinariki, gorskem lesu in solčavski ovci. ob dogovorih s pristojnimi je v pripravi tudi sistem označevanja in turistične signalizacije. v projektnem sodelovanju z logarsko dolino, d.o.o. pripravljamo Turistično karto solčavskega in načrt interpretacije solčavskega, pridobili pa smo že nekaj audio video opreme za delovanje Rinke. v pripravi so projekti z namenom izboljšanja kvalitete bivanja na solčavskem, medgeneracijskega druženja, ohranjanja kulturne identitete, spodbujanja prodaje domačih izdelkov in storitev...

Center Rinka – večnamensko središče za trajnostni razvoj solčavskega prinaša nove razvojne priložnosti.

Zahvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri pripravah, gradnji, izdelavi notranje opreme, postavitvi razstave, pripravi slovesnosti ob odprtju in drugih delih.

Rinka je objekt vseh solčavanov. Hvala za vaš dosedanji prispevek. Dobrodošli v Rinki danes in v prihodnje.

11

Marko Slapnik

Trinajsti april enajstega leta, slovesnost, mrzel dan, sredi vasi visoka stavba simpatično drugačna odpira vrata v toplo notranjost. Njena excelenca Guro Katharina Helwig Vikor je zavita v ovčjo kožo z veseljem pričakala sklepno dejanje zanimivega programa. Čeprav ni razumela besed, je vedela, o čem govorijo. Malo so ji pri tem pomagali 'prišepetovalci', največ pa neverbalna komunikacija nastopajočih in zvedave množice povabljenih.

Mlad moški v filcanem klobuku je nagovoril zbrano množico, ki se je po slovenski himni ravno posedla. Ubrani glasovi mladeničev v črnih plaščih so himno in trenutek naredili še bolj slovesen. „Dobrodošli v vasici, ki z zanosom nosi v sebi tisočletja, ljudi in dogodke, zgodovinsko trpkost in veselje,“ je podaljševal občutek pomembnosti govornik. Tu in tam je svoje besede poudaril s krepkim narečjem in s tem priklical smehljaje na obraze poslušalcev.

Župan je z odločnim govorom dajal vtis, da dobro ve, kaj govori. Z besedami zahvale

se je dotaknil skoraj vseh, ki so pomembno prispevali k tej veliki pridobitvi za kraj. ljudje, stoječi na tržcu in cesti, so pozorno prisluhnili neredkim poudarkom v intonaciji vznesenega govora in kimaje pritrjevali.Fantovska pesem je napolnila ozračje in spet pritegnila poglede vstran od osrednjega objekta. nakar se že med ploskanjem oglasi drugačna pesem, zabavljiva. Tudi mož, ki se v volneni jopici s košem na rami sprehodi med množico, deluje tako, šegavo. Pridruži se mu še ženska v coklah in obleki izpred dokaj let. Kot da sta namenjena k delu, a se jima ne mudi. Z veseljem se spomnita starih verzov, ki omenjajo domačinom znana

imena gora. vedri, v nasmeh povzdignjeni obrazi izdajajo zadovoljstvo nad njunim početjem.

Slovesnost po solčavsko – utrinki s strani ob odprtju Centra RINKA

Povezovalec otvoritve Franci je prisotne nagovoril kar s terase nove Rinke

Foto

: Tom

o Je

seni

čnik

nejcu in bernardki se ni preveč mudilo na delo

Foto

: Tom

o Je

seni

čnik

12

Kmetijski minister se je spomnil solčavskih dobrot in v govoru glasno pohvalil iskrivo uspešno prizadevanje za umen razvoj in kvalitetno bivanje v odmaknjenem gorskem raju. blagi zvok citer je napovedoval drugačno nadaljevanje. In res se je na zgornjem oknu pojavila postava moža. odločno, a z zaznavno mehkobo v glasu, je spregovoril o domovini in solčavi, v katero se iz tujine tako rad vrača. v domačinom tujem jeziku je spregovorila norveška veleposlanica in odkrito pokazala veselje nad novo pridobitvijo in smelo zastavljenimi cilji prijetnih ljudi med gorami. Tedaj pa je z gora ob spremljavi harmonike po cesti 'prijuckal' golobradi mladenič iz preteklosti, kot da se je znašel v svojem času v najljubšem kotičku pod soncem. Tako rad je med gorami, da veselje kar žari iz njega. Po pesmi

moškega okteta sta domačina s koši modrovala o ljudeh in njihovi navezanosti na zemljo, gozdove, naravo. In ni naključje, da sta misli o naravi in ljudeh, ki živijo z njo in od nje, nizala tudi glavna moža naravovarstvene in gozdarske organizacije. Da, tudi vero in boga sta imela v mislih domačina in s tem povabila k besedi domačega župnika, da je blagoslovil novi objekt in ljudi, ki so in bodo povezani z njim. visoki gostje so zatem prerezali filcan trak, narejen posebej za to priložnost, in vrata novega objekta so se odprla. Hiša je sprejela premražene obiskovalce in jim ponudila toplino, domačnost, prijetne vonjave in izbrane okuse. Zunaj se je oglasila domača viža in razveseljevala tiste, ki so vztrajali ob bogato obloženih stojnicah domačih gospodinj. a tudi v stavbi so se okusi in

vonjave dobrot pojili z zvoki citer in z ubrano pesmijo. v pisarnah predstavljeni projekti uporabnih vsebin so dobili z zvoki klavirja mehkejše tone. na vrhu pa so ustvarjalni domačini na ogled postavili svoje izdelke na izviren, domiseln način.Genius loci – duh kraja, ki veje nad solčavo, je blagodejen kljub ostremu aprilskemu mrazu, kdo ve, morda tudi zaradi ovčjih kož.

Ob rob imenitnemu dogodku je vendarle potrebno omeniti sodelujoče domačine, odlični so bili:Oktet Žetev s svežimi glasovi, Franci s filcanim klobukom, Nejc v pleteni jopici in s košem, Bernardka v solčavski noši, Lojz župan z govorom, Franci s citrami, Janez z zgornjega okna, Kristl s harmoniko, Dejan mladenič iz preteklosti, Ribniški oktet s pesmijo, Viki župnik z blagoslovom, Marija s filcanim trakom, Helena z ajdovimi trganci s sirnekom, Fanika s hrušavimi žlinkrofi, Martina s siri in sirnekom, Judita z narezkom, Breda s slivami in špehom, Ančka s potico, Marija s kruhom, Kristina ob klavirju, Špela z razstavo, Verica, Tjaša, Sara, Karmen, Nina, Gašper, Lena, Janica, Jure, Dani, Mateja, Albina, Bernarda, Rudi, Marko, Miloš, Darja, Ana, Mojca, Robi, Boštjan, Cene, Marko, Andrej, Petra, Primož, Solčavski muzikanti, filcarke, mizarji, slikar… in drugi z vsem ostalim.Rinka je prejela svoj prvi blagoslov

Foto

: Tom

o Je

seni

čnik

13

Solčavani uspešni pri izvajanju projektov in črpanju LEADER

sredstevMateja Brlec Suhodolnik, predsednica las Zgornje savinjske doline

las – Društvo za razvoj podeželja Zg. sav. dolineevropski kmetijski sklad za razvoj podeželjaevropa investira v podeželje

lokalna akcijska skupina las – Društvo za razvoj podeželja Zgornje savinjske doline s kratico las je ena izmed 33 las v sloveniji. Ustanovljena je bila z namenom, da pripravi in izvaja lokalno razvojno strategijo za Zgornjo savinjsko dolino, kar pomeni predvsem tudi črpanje sredstev leaDeR v ta namen. Gre za sredstva evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja oziroma 4. osi Programa razvoja podeželja Republike slovenije.

od ustanovitve leta 2008 in začetka izvajanja programa v Zgornji savinjski dolini je bil letos maja tretjič izveden javni poziv za nabor projektov. oddanih je bilo 16 projektov. Rezultati o izboru bodo znani do konca letošnjega junija.bistvo pri ocenjevanju prijavljenih projektov je seveda popolnost vloge, vsebinsko pa, ali projekt sledi ciljem lokalne razvojne strategije Zgornje savinjske doline.

Ti cilji so:- večja dodana vrednost podeželja,- izboljšanje duhovne in materialne kakovosti na podeželju,- razvoj spremljajoče turistične ponudbe na podeželju,- povezovanje razvojnih struktur za celovit razvoj podeželja

Doslej, se pravi v letu 2009 in 2010, je bilo v Zgornji savinjski dolini prijavljenih in izvedenih 10 projektov za ca. 312.000,00 €, od tega je bilo 210.000,00 € sredstev iz naslova leaDeR. Z območja solčave so bili izvedeni štirje projekti, s strani leaDeR sofinancirani v višini dobrih 120.000,00 €. Tudi na letošnji poziv so prispele iz solčave štiri prijave. Iskreno upam, da so kvalitetno pripravljene in da njihova vsebina ustreza namenu, tako da se bomo v solčavi zopet veselili, hkrati pa z dobrimi idejami posameznikov prispevali k izboljšanju duhovne in materialne kakovosti življenja v solčavi, v celi dolini in tudi širše.

Poleg teh štirih projektov je bila solčava tako ali drugače vključena še v tri projekte leaDeR, ki so se izvajali na območju savinjske doline in so bili širše zasnovani. Do leta 2013 imamo v Zgornji savinjski dolini za projekte na razpolago še 380.000,00 €.Glede na dosedanje uspehe lahko upamo, da bodo tudi v nadaljevanju solčavski projekti dobri in bo tako del teh sredstev priromal v solčavo.

14

Srečanje predstavnikov EDEN destinacij na Malti

Janez Firšt

na Malti je 6. in 7. aprila 2011 potekalo srečanje predstavnikov mreže evropskih destinacij odličnosti (eDen). letošnjega srečanja eDen destinacij v mestecu Mellieha na Malti se je udeležilo več kot 100 predstavnikov iz 25 evropskih držav. slovenijo je zastopala petčlanska delegacija v sestavi: dr. Janez bogataj (slovenski eDen ambasador), Maša Puklavec (vodja projekta eDen pri slovenski turistični organizaciji) ter predstavniki zmagovalnih destinacij Tina Gerkman (Dolina soče – 2008), Janez Firšt (solčavsko – 2009) ter Peter črnič (Kolpa – 2010).

evropska komisija, ki v skladu z usmeritvami njene trajnostne politike in v sodelovanju z državami članicami izvaja projekt evropske destinacije odličnosti, je v lanskem letu v podporo projektu določila skupnega koordinatorja. To je

postal Italijan antonio Pezzano, ki naj bi destinacijam pomagal pri vzpostavitvi organizacijske strukture ter pripravi skupnih razvojnih in promocijskih aktivnosti.Po obdobju intenzivnega naraščanja števila eDen

srečanje na Malti

Foto

: Jan

ez F

iršt

Foto

: Jan

ez F

iršt

15

destinacij v zadnjih letih je predviden krajši premor in tako v letu 2012 ne bo izbora novih destinacij odličnosti. Upočasnila naj bi se tudi nadaljna rast mreže, zato bodo razpisi za nove kandidatke najverjetneje objavljeni vsaki 2 ali 3 leta. Poleg predvidenega načrta širitve mreže sta bila ob strokovnih predavanjih in primerih dobrih praks udeležencem na srečanju predstavljena tudi predlog novega organizacijskega modela mreže ter načrt skupnih aktivnosti, ki sta bila

na glasovanju po precej burni razpravi vendarle podprta. evropska komisija naj projektu eDen v prihodnosti ne bi več namenjala takšne finančne in organizacijske podpore kot do sedaj. le-ta naj bi bila bistveno manjša in zato naj nikakor ne bi zadoščala za delovanje in krepitev promocije rastoče mreže eDen destinacij. Zato se predvideva delno sofinanciranje delovanja mreže in skupnih promocijskih aktivnosti s strani evropskih destinacij odličnosti samih.Koordinator in vodstvo mreže so prepričani, da bi bil obvezen

finančni prispevek hkrati tudi zagotovilo, da bo lasten interes destinacij za aktivno sodelovanje pri krepitvi tržne znamke in standardov eDen večji. Potrebno bo dejavnejše sodelovanje destinacij v omrežju in pri krepitvi pozitivne podobe eDen destinacij v javnosti. Dokončen ključ za določitev višine in razdelitve stroškov naj bi bil določen v prihodnjih mesecih, ko naj bi se na novo postavila tudi organizacijska struktura omrežja eDen destinacij.

Očiščevalna akcija v Solčavi

Kot že leto prej so nas tudi letos ekologi brez meja pozvali k sodelovanju v očiščevalni akciji za leto 2011. Že meseca marca smo dobili obvestilo za popis divjih odlagališč.s člani lovske družine solčava in z nekaterimi posamezniki, ki delajo na terenu, smo bili dogovorjeni, da nam

sporočijo, kje se nahajajo odlagališča odpadkov na solčavskem.Ugotovilo se je, da so odlagališča, ki smo jih čistili v lanskem letu, ostala čista.

v solčavi je akcija potekala 16. 4. 2011. Za vrečke, rokavice in malico je poskrbela občina solčava. letos je bil odziv prostovoljcev nekoliko manjši kot prejšnje leto. na solčavskem je največ

odpadkov ob glavni cesti, največ se jih pojavi po maratonu Celje–logarska dolina. v letošnjem letu smo pobirali predvsem razpršene odpadke ob cestah.

v očiščevalni akciji so sodelovali posamezniki iz Robanovega kota in logarske doline ter člani lovske družine, Turističnega društva, Društva upokojencev, Športnega društva solčava, ki so čistili okolico igrišča. skupno je sodelovalo 35 oseb. Teden dni kasneje, 23. 4. 2011, pa so imeli očiščevalno

Darja Knez

16

akcijo tudi učenci iz PoŠ solčava, ki so čistili okolico šole. vsem posameznikom, društvom, učencem in učiteljicam PoŠ solčava se za udeležbo najlepše zahvaljujemo.

Z akcijo bomo nadaljevali drugo leto in tudi vnaprej; pregledovali bomo že očiščena odlagališča in poskrbeli za čisto okolico, poti in javne površine. Vse domačine pozivamo in naprošamo, da odpadkov

ne odmetujete v gozd, za vodo oziroma tja, kamor ne spadajo. skupaj bomo tako očistili naše okolje odvrženih smeti, si okrepili zavest o pravilnem odlaganju smeti in tako prispevali k boljšemu življenju in čistejši naravi.

otroci pri čiščenju

Foto

: Moj

ca O

šep

Romana Luković, vodja podružnice

v tem šolskem letu je bilo na podružnični šoli v solčavi štiriindvajset otrok v petih oddelkih. v kombiniranem oddelku 1., 2. in 3. razreda devetletke trinajst učencev in v kombiniranem oddelku 4. in 5. razreda devetletke enajst učencev. vodja podružnice Romana luković je vodila kombinirani oddelek 1., 2. in 3. razreda. Učiteljica bernardka Ipavec je vodila kombinirani oddelek 4. in 5. razreda. oddelek podaljšanega bivanja so

vodile Maja Robnik, blaženka bezovnik ter natalija Zamernik, tuji jezik pa je učila barbara Trobentar, ki jo je ob koncu šolskega leta zamenjala Polona Škrubej. Za vse učiteljice, ki so se trudile za čim lepši učni uspeh naših učencev, je bilo delo zelo zahtevno in naporno, saj se delo v kombiniranih oddelkih močno razlikuje od dela v čistih oddelkih. Toda kot vsako leto smo s skupnimi močmi ter z dobrim sodelovanjem staršev uspešno zaključili to

šolsko leto. Moramo pa se zahvaliti tudi naši ravnateljici valeriji Robnik, ki nam je bila vedno pripravljena pomagati in prisluhniti.

v vrtcu se je gibalo število otrok od petnajst do devetnajst. Tako je bilo na naši šoli letos precej živahno. Poleg rednega učnega načrta, ki je bil v celoti realiziran, smo se na šoli lotevali še številnih drugih nalog. Celo šolsko leto smo skrbeli za lep videz notranjosti šolskih prostorov in

Poročilo o delu šole

17

Poročilo o delu šole

z dekoracijo ustvarjali prijetno delovno okolje. sodelovali smo na prireditvah v kraju, kamor smo bili povabljeni.

Šolsko leto smo pričeli s slovesnim sprejemom prvošolcev, sledil je Pikin festival ter praznovanje prihoda jeseni. Potem pa so se skozi celo šolsko leto na šoli odvijale številne aktivnosti.v septembru so se učenci 4. in 5. razreda priključili učencem iz luč na planinskem pohodu pod Raduho. 24. septembra pa so se učenci udeležili tekmovanja iz logike. 29. septembra smo na šoli z velikim veseljem sprejeli starejša občana, gospo valerijo Roban in gospoda stanka Klemenška. valči in stanko sta na slikovit način predstavila učencem življenje v preteklosti. Učenci so bili zelo navdušeni.

oktobra so učenci sodelovali na dobrodelnem koncertu v logarski dolini, v penzionu na Razpotju. Učence sta spremljali Maja Robnik in barbara Trobentar. 11. oktobra smo imeli športni dan učenci 1. 2. in 3. razreda. obiskali smo tiso. 12. oktobra pa so se učenci 4. in 5. razreda s svojo zgodbo o lintverju predstavili učencem osnovne šole Prevorje. ob koncu meseca smo bili povabljeni v gasilski dom, kjer nam je predsednik gasilskega

društva Gregor Preprotnik predaval ob mesecu požarne varnosti. Mesec oktober smo zaključili z obiskom grobov, s spominom na mrtve. 31. oktobra pa so bili učenci s starši povabljeni v penzion na Razpotju, kjer so ob noči čarovnic lahko ustvarjali po delavnicah. Zelo so bili zadovoljni z gostoljubnostjo.

18. novembra so si učenci 4. in 5. razreda ogledali film Gremo mi po svoje. 25. novembra pa sta šolo obiskali medicinski sestri Maja in Janja, ki sta učencem spregovorili o skrbi za zdravje. Že v mesecu novembru so se učenci pridno pripravljali na miklavževanje. v dvorani so izdelovali adventne venčke. 5. decembra jih je obiskal Miklavž in jih obdaril s čudovitimi darili.na šoli smo pridno izdelovali novoletne voščilnice, s katerimi smo razveselili vse, ki jih imamo radi. Učenci so se pod vodstvom Maje Robnik in barbare Trobentar pridno pripravljali na koncert v logarski dolini. Učenci so bili zelo toplo sprejeti, pogoščeni in za sodelovanje nagrajeni.

Mesec januar nam ni postregel z debelo snežno odejo, zato nismo mogli izvajati načrtovanih športnih dni.

Mesec februar smo posvetili številnim kulturnim dejavnostim. Z mislimi pa smo že odpotovali k ohranjanju starih običajev in se pripravljali na maškarado.

8. marca so učenci prišli na šolo maskirani in se v povorki po vasi predstavili krajanom. v mesecu marcu smo izdelali voščilnice za matere in žene ter jih razvedrili s prijetno prireditvijo ob materinskem dnevu. Krasili smo simbole velike noči.

Mesec april je obarvala akcija očistimo našo deželo slovenijo. Učenci so se akciji priključili šele 7. maja. čistili so okolico šole ter del vasi. 22. aprila je na šoli potekalo tekmovanje iz Cici vesele šole.

v maju so učenci prvega, drugega in tretjega razreda pridno pripravljali dramatizacijo Žogice nogice, s katero bi radi razvedrili prvošolčke. na šoli so potekale naravoslovne in tehnične dejavnosti. 31. maja so učenci na centralni šoli dobili priznanja za bralno značko. Junija so potekale zaključne ekskurzije in prireditve ob koncu šolskega leta. Prireditve so bile na podružnični in centralni šoli. 24. junija smo s podelitvijo spričeval na centralni šoli uspešno zaključili šolsko leto.

18

Projekt: 'Harmonija treh dolin'DELAVNICA Analiza SWOT in VIZIJA Solčavsko 2020 s Solčavani

Marko Slapnik*

V sredo, 3. marca 2011, je v okviru projekta 'Harmonija treh dolin' v Rinki potekala delavnica z domačini na temo Analiza prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti ter pogovor o viziji trajnostnega turizma na Solčavskem. Delavnice se je udeležilo 38 Solčavanov in 5 moderatork, skupaj torej 43 oseb.

UVODNE PREDSTAVITVE

v prvem delu je Marko slapnik predstavil projekt občine solčava 'Harmonija treh dolin', ki je podprt s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj. namen projekta je sistematična priprava aktivnosti za celovito trženje in razvoj izdelkov in storitev območja. specifična cilja operacije sta: - okrepiti povezovanje in sodelovanje pri skupnem načrtovanju, oblikovanju in trženju celovite ponudbe turizma in vzpostaviti povezave z ostalimi dejavnostmi,- okrepiti kakovost in skrb za stalno inovativnost izdelkov in storitev solčavskega.

v nadaljevanju je dr. Tanja lešnik Štuhec predstavila izhodišča za strategijo trajnostnega razvoja

turističnega območja solčavsko (sTRTos). sTRTos 2011-2015 se oblikuje kot strateški dokument, ki nastaja vzporedno z operativnim dokumentom 'načrt upravljanja turistične infrastrukture turističnega območja solčavsko 2011-2015' (nUTITos 2011-2015). s strategijo kot strateškim razvojnim ter povezovalnim dokumentom na občinskem nivoju bo omogočen uravnotežen razvoj solčavskega turizma ter lažje in boljše komuniciranje med deležniki. Predstavljene so bile ugotovitve Raziskave o zadovoljstvu obiskovalcev slovenskih upravljanih zavarovanih območij (Zo), ki jo je v letu 2009 izvedla Tanja lešnik Štuhec. Med devetimi parki je raziskava vključevala tudi Krajinski park logarska dolina (KPlD).

Janez Firšt je predstavil analizo po indikatorjih trajnostnega razvoja, ki jo je na solčavskem opravil v okviru svoje diplomske naloge. na solčavskem si prizadevamo za trajnostni razvoj, kar pomeni »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij« (World Commission on environment

and Development - WCeD). Cilji trajnostnega turizma so ekološki, socialno-kulturni in ekonomski.Indikatorji trajnostnega razvoja so izbrani kazalniki z različnih področij (npr. ekološkega, ekonomskega in socialno-kulturnega področja), ki omogočajo spremljanje trajnostnega razvoja turističnih destinacij. Zbrani podatki služijo načrtnemu in kontinuiranemu usmerjanju in spremljanju razvoja ter sprememb celotne turistične destinacije. Ugotavljamo in merimo jih s spremljanjem, pridobivanjem in analiziranjem dostopnih statističnih podatkov, s periodičnim anketiranjem gostov, domačinov in turističnih ponudnikov ter z ugotavljanjem njihovih značilnosti, potreb, interesov in zadovoljstva. Raziskava indikatorjev trajnosti v razvoju turizma na solčavskem je potekala novembra in decembra leta 2010. Povzamemo lahko, sledeče:1. Domačini Solčavskega

verjamejo, da lahko koncept usmerjenega trajnostnega razvoja turizma pomeni priložnost, ki bo omogočila ohranitev in varovanje okolja ter boljšo in večjo stabilnost njihovega ekonomskega stanja.

2. Domačini Solčavskega menijo,

19

da lahko koncept usmerjenega trajnostnega razvoja turizma pripomore k ohranitvi edinstvene kulturne in socialne identitete območja.

3. Domačini Solčavskega menijo, da je obstoječe povezovanje turistične ponudbe v skupne turistične programe nezadostno; izrazili so pripravljenost za večje sodelovanje pri oblikovanju skupnih programov in aktivnosti TO Solčavsko.

eva Klepec in neva čuček (bMs Computeres) sta predstavili izhodišča za poenotenje blagovnih znamk solčavskega. na solčavskem danes obstaja korporativna blagovna znamka solčavsKo. Znamka je namenjena širjenju prepoznavnosti območja solčavskega kot celote. Pojavlja se problem, saj je korporativna blagovna znamka (območja kot celote) manj prepoznavna kot podznamka območja logarska dolina. ozadje problema se skriva v dejstvu, da se solčavsko predstavlja prek več blagovnih znamk, ki pa so nastajale nepovezano in neodvisno druga od druge. Zato prihaja do zmede v prepoznavnosti območja. Rešitev problema se kaže v vpeljavi urejenega sistema medsebojno povezanih blagovnih znamk. Korporativna blagovna znamka bo na vseh nivojih poosebljala območje solčavskega. obstoječe in morebitne novonastale produktne znamke, ki predstavljajo avtohtono proizvodnjo

solčavskega (bicka, latvica, solčavski les idr.) pa se bodo smiselno vključevale v sistem korporativne podobe območja.

ANALIZA SWOT – ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI (PSPN) SOLČAVSKEGA

sWoT ali PsPn analiza je analiza prednosti in pomanjkljivosti (slabosti) ter priložnosti in groženj (nevarnosti). Pogosto se uporablja za namen načrtovanja strategij, lahko pa jo uporabimo tudi v samoanalizi. Je metoda, ki le strukturira to, kar sicer običajno sami že intuitivno počnemo — preverjamo, kje smo dobri, slabi, kaj lahko naredimo in kaj nam grozi.

PrednostiPrednosti se nanašajo na notranje dejavnike, ki vplivajo pozitivno na dosego določenega cilja. Med pogovorom s skupinami domačinov so bile izpostavljene številne prednosti turističnega območja solčavsko, ki smo jih grupirali v pet temeljnih prednosti, in sicer: 1. neokrnjeno in mirno naravno okolje, 2. ohranjena tradicija in navezanost ter ponos domačinov na izročilo območja, 3. razvite raznolike dejavnosti območja v rokah lokalnega kapitala,

4. raznolika turistična ponudba, prilagojena cenovnim razredom in 5. specifičnim ciljnim skupinam obiskovalcev.Prednosti razvoja turizma na solčavskem so domačini po pomenu razvrstili takole:Neokrnjeno in mirno naravno

okolje z zavarovanimi naravnimi območji in številnimi naravnimi in kulturnimi spomeniki ter ohranjenimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (28)

Domača proizvodnja in prodaja avtohtonih izdelkov in pridelkov (15)

Odlična lega na stičišču Alp in izhodiščna točka za pohodništvo in aktivnosti v naravi (13)

Ohranjena tradicija in navezanost ter ponos domačinov na izročilo območja (11)

Raznolikost turistične ponudbe in prenočitvenih kapacitet ter prilagojenost različnim cenovnim razredom (7)

Selektivna (namenjena specifičnim ciljnim skupinam) butičnost turizma s poudarkom na kakovosti ponudbe (za ljubitelje narave, športnike, družine) in odsotnosti množičnosti turizma (6)

Odmaknjenost območja od industrije, kar omogoča ohranitev okolja in naravnega načina življenja, kmetovanja in drugih dejavnosti (6)

Zanimiv in svojevrsten karakter domačinov, ki se kaže v vztrajnosti, pozitivni trmi, lokalpatriotizmu, neposrednosti, gostoljubnosti, odprtosti, ponosu in neodvisnosti (5)

Odmaknjenost območja, ki je

20

v zgodovini pomenila razvojni zaostanek območja, danes pa se kaže v pristnosti, ohranjeni tradiciji in nedotaknjenem naravnem okolju (3)

Velike in celovite kmetije, ki omogočajo samooskrbo, samozadostnost in neodvisnost (3)

Razvit turizem na kmetijah in ponudba doživetij pristnega kmečkega življenja (2)

Nezaupljivost in previdnost domačinov do sodobnih razvojnih trendov (2)

Sektorska raznolikost in razvitost raznolikih dejavnosti območja (2)

Domače lastništvo in kapitalska ter splošna neodvisnost (politična neopredeljenost) (1)

Majhnost in fleksibilnost skupnosti, ki omogoča povezovanje in skupni nastop domačinov (1)

slabostislabosti predstavljajo naše šibkosti, področja, kjer bi se morali izboljšati, ter področja, kjer smo resnično ranljivi. v rangiranju slabosti razvoja na solčavskem so udeleženci določili naslednji vrstni red:Pomanjkanje infrastrukture

– slabe ceste, ni športne infrastrukture (večnamenska dvorana), ni infrastrukture za mlade in otroke, ni kabelske, ni vodovoda (15)

Slaba investicijska zmožnost domačinov (12)

Premajhen obseg proizvodnje lokalnih pridelkov / izdelkov (v sezoni) – ni kritične mase (9)

Slabo trženje eko izdelkov, kapacitet (8)

Neenakovreden razvoj vseh panog (pomanjkljivo malo gospodarstvo) (7)

Pomanjkanje zavesti domačinov (na področju avtohtonih / lokalnih izdelkov) (6)

Pomanjkanje izvirnih spominkov (5)

Slabo organizirano usmerjanje in vodenje turistov (vsak gre, kamor hoče) (5)

Prenizka izvenpenzionska potrošnja (5)

Konflikt blagovne znamke Solčavsko in blagovne znamke Logarska dolina (neprepoznavnost blagovne znamke Solčavsko) (4)

PriložnostiPriložnosti se nanašajo na elemente izven našega vpliva, vendar pozitivno vplivajo na naše delovanje ali bodo v zunanjem okolju nastopili v bližnji prihodnosti. To so na primer novi tržni trendi (eko, bio, naravno, je moderno). Pa tudi politični, ekonomski, socialni, okoljski, demografski, tehnološki, vladni, zakonski in konkurenčni trendi. v rangiranju priložnosti razvoja na solčavskem so udeleženci določili naslednji vrstni red:Turisti si želijo avtentične

umirjene ponudbe in bivanja v neokrnjeni naravi kot protiutež stresnemu vsakdanjemu življenju — na Solčavskem obstajajo lokalne zgodbe, vezane na naravo, podprte z različnimi izdelki in storitvami (voda, zrak in gozdovi), ki bi se jih dalo tržiti. (27)

Obiskovalci povprašujejo po kakovostnih (ne toliko kvantiteta) avtohtonih in lokalno prepoznanih izdelkih / storitvah / programih v neokrnjenem okolju (zeleni / bio / eko trendi), ki jih

Solčavsko lahko proizvede in trži. (24)

Vzpostavitev Centra Rinka (iz sredstev mednarodnih skladov) bo omogočila učinkovito promocijo Solčavskega. (9)

V Alpah obstaja trend vračanja mladih izobražencev, ki se aktivno vključujejo v delo in življenje v rodni vasi, kar je priložnost tudi za Solčavsko. (7)

Avtohtona solčavsko-jezerska pasma ovce je prepoznana v slovenskem in mednarodnem obsegu in lahko pomeni pomembno priložnost za Solčavsko. (6)

V porastu je športni turizem — predvsem omogočanje pogojev za pripravo športnikov, kar je lahko priložnost tudi za Solčavsko. (6)

Obstaja trend usmerjenega marketinga – povpraševanje po ponudbi, ki je prilagojena ciljnim skupinam. (5)

Šole in vrtci vedno pogosteje segajo po lokalno pridelanih oz. ekoloških živilih, kar je lahko priložnost tudi za kmetije na Solčavskem. (4)

Trend povpraševanja po kulturni dediščini, še predvsem sakralni nenehno raste — izkoristiti pomen cerkve Marije Snežne za namen promocije Solčavskega. (3)

Trend certificiranja, priložnost za razvoj ekoloških pridelkov in izdelkov na Solčavskem. (3)

Razvoj dodatnih aktivnosti in ponudbe za čas nizke sezone (oktober—april). (3)

Mejni prehod Pavličevo sedlo omogoča povezovanje in sodelovanje s sosednjimi območji. (2)

Obstaja povpraševanje obiskovalcev po tematskih poteh. (2)

Okrepiti obstoječo

21

Marta Orešnik

[ Solčavski slovar ]

Priloga Utripa za ohranjanje solčavske nesnovne kulturne dediščine

Stara sredica

pocimprati [pucímprat]: zgraditi, postaviti stavbo (kә mә pucímprali, mә šlì pa na mórje)

pociniti se [pucínt' se]: potuhniti sepocoptan [pucәptán]: poteptanpocoptati [pucәptat]: poteptati (tôjә slíkә je nәtle vrgu

pa jә pucәptu)pocrkljati [pucәrkl'at]: 1. pobožati, ljubkovati (pêjt' h

mèn', se ma málә pucәrkl'ála) >pocartati 2. potešiti željo, razvajati (cukre sәm ti pәrnêsla, da se bәš malә pucәrkl'u)

pocuca [pucúca]: žgana pijača (a maš kej pucúce dôma)pocukati [pucúkat]: večkrat sunkoma potegniti pocukran [pucúkran]: 1. posladkan, posut s sladkorjem

2. osladen, nenaraven, izumetničen, kičast (tákih pucúkranih fílmu jes žә nәm hódla glédat)

pocukrano [pucúkranә]: sladkobno, priliznjeno (tәk je pucúkranә guvóru, da mә je vse vәrjéla, pô je pa méla hudíča)

pocukrati [pucúkrat]: posladkati, posuti s sladkorjem (krápe pa le fêjst' pucúkri, da jәh bjә rájš jèdli)

pocuzati [pucúzat]: 1. posesati, posrkati (málә pucúzi trubénticә, bәš vídu, kәk je slәdka) 2. - slabšalno popiti alkoholno pijačo (vse je pucúzu, pa še premálә je mèv)

počaj [pučáj]: počakaj (pučáj me, da ma šla ukòp) >čaj, čak

počem [pučém]: po koliko, po kakšni ceni (pučém s pa kej prásci léc)

počohati [pučòhat]: 1. popraskati (pučòhi me málә pu hәrbtә, k me tәk sәrbí) 2. podrgniti (le málә bәl pučóhi, da bә šla fárba dôv) >pošobati 3. opraskati, odrgniti (ávto sәm málә pučòhu, pa ni húd'ga)

počres [pučrés]: 1. počez, postrani (číst pučrés ga nêse, tәk je pèjan) 2. počez, pravokotno na kaj (tәk je gládka césta, da m je ávto číst pučrés zasúkalә) 3. postrani, krivo (blәgә je pa tәk pučrés udrézanә, da ga bә dôjst' unèč prèšlә) >pošrek, ševsko

pod [pòd]: prostor na skednju za mlatenje žita (cév dén sә cépci péli tәm na pòdә)

pod mus [pud mús]: 1. nujno (dôns mәrәm pa pud mús

jèt' u štacúnә pu fásngә) 2. pod prisilo (pud mús sә mәgli snèst tístә gódl'ә, pô s blì pa vsì bôvni)

poden [pódn]: 1. dno posode (na čòhli tәk pu pódnә, da nәbәš kastróle ukráspu) 2. spodnji del snovi (bәl' s pódna nabáš krumpír, k je še tópu) 3. spodnji, najnižji del zemeljske kotanje z vodo ali bazena (na znám plávat, kәr na pódn me vléče) 4. tla, pod (pódn u híš je pa lesén, pa tәk znúcan, da žә gәrče vәn glédajә) >tle

podevati [pudévat]: podajati (a si gréma žógә pudévat)podfotran [pudfótran]: podložen (môntl' ni nèč

pudfótran, je pa tәk mәrzu)podfotrati [pudfótrat]: podložiti oblekopodiš [pòdiš]: zavozlani lasje ali volna (na mórәm te

razčèsat, k máš kәr pòdiš tәm udzáda)podkuhati se [pudkúhat se]: nezaželeno se sesiriti med

kuhanjem (dôns se m je pa mlékә pudkúhalә, smә pa kәr čәrnә kufè bróštkali)

podlešti [pudlèšt]: podleči >bek pritipodlisička [pudlisíčka]: podlasicapodni [pòdni]: podnevi (puštêni lèdi pòdni prídejә,

punòč pa sәmi tíči)podnica [pódnca]: 50 milimetrov debela deska, kakršne

so včasih uporabljali za pod >plohpodpasha [pudpás'ha]: podpazduha >pashapodpolcati [pudpólcat]: podpreti s podpornikipodrgod [pudrgód]: drugje, drugod (pudrgód žә ótavә

kusíjә, mi še pa staríne na mórmә správt')podstopiti se [pudstópt' se]: 1. priznati, sprejeti krivdo

(tәk dôvgә s me pәrvíjali, da sәm se mәgu pudstópt') 2. privoliti, sprejeti zadolžitev (jes se pudstópim, da bom muzikánta zríhtu) 3. sprejeti delo, lotiti se (tәk je pәrprәvәn, da je ni rečí, k se je nêbi pudstópu)

podvez [pódvez]: skalni previs (pud enmә pódvezә smә málә puvedríli)

pofarban [pufárban]: pobarvanpofarbati [pufárbat]: pobarvatipofičen [pufíčen]: ukradenpofičiti [pufíčt']: ukrasti >pofulitipofiksati ga [pufíksat ga]: polomiti ga >pobiksati ga,

22

Sol~avski slovarumesiti, uštimati, ušpičiti, ušpilati

poflancati [pufláncat]: dosaditi, nadomestiti neuspele sadike z novimi

pofrišati [pufríšat]: osvežiti (pumaránča te tәk fájn pufríša)

pofrišati se [pufríšat se]: postati sveže, neuvelo (a misliš, da se bjә róže še pufríšale, k sә tәk uvégnene)

pofrkljati [pufәrkl'at]: povprašati, zaslišati koga iz radovednosti (kәr málә jә pufәrkl'i, ti bә pa vsè puvédla)

pofučk [pufәčk]: odštevanje pri igri skrivalnic (a se grémә skrívat na pufәčk)

pofučkati se [pufәčkat se]: odšteti se s tremi udarci dlani na iskalno mesto pri igri skrivalnic (jes sәm se žә pufәčku, tecájt k si ti ukól' jèsku)

pofuliti [pufúl't]: ukrasti (kәr puvêj, kej si štè špégle pufúl'u) >pofičiti

pogajnati [pugájn'at]: poganjati pogajtati [pugájtat]: polastiti se pogledi [puglédi]: poglejpoglihati [puglíhat]: 1. poravnati (pәrt málә puglíhi,

k je čist pustrәn') 2. zlikati (hláče s pa tәk zmúčkane, da jәh mәrәm malә puglíhat, č jәh vәčim dôns dәt gôr) >speglati

poglihati se [puglíhat se]: rokovati se, seči komu v roko

pogoršati [pugóršat]: izboljšatipogoršati se [pugóršat se]: poboljšati sepograjfati [pugrájfat]: zgrabiti, pograbiti (da nәbәš

kәr sám vsèga pugrájfu, k smә še drúgi zád')pogrebšna [pugrébšna]: pogrebščina, pogostitev po

pogrebu >sedminapogrniti [pugәrnt']: pasti (tәk sәm pugәrnu, kókәr

sәm dôvh pa šròk) >prevreči se, fliknitipogruntati [pugrúntat]: 1. ugotoviti (zdè sәm pa

pugrúntala, kәk je štó narétә) 2. izmisliti si (bom žә kej pugrúntu, da se bjә smejáli) 3. opaziti (na mórәm je pugrúntat, gdá se gón') >porajtati, zamirkati 4. spomniti se (le pugrúnti, ka s' mi ubl'úbu) 5. slediti (du zdêj še nísәm pugrúntala kake miší u kášti) >porajtati, zamirkati 6. izslediti (ênkrat s jә pa pugrúntal', da je hódla kúre krәst) 7. dojeti (a bәš lè pugrúntu, ká t' vәčim puvédat)

pogruntati jo [pugrúntat jә]: polomiti ga, narediti kaj narobe (ti jә pa pugrúntaš, da gréš štríkane štónfe u strôjә prәt) >pihniti ga, pobiksati ga, pokronati ga, posvirati ga, posrati ga

pogruntavščina [pugruntávščina]: 1. bistroumnost, pametna ideja 2. izum, iznajdba (tó je pa moja pugruntávščina)

pogvirati [pugvírat]: dolgo zdržati, se ne obrabiti (šta žêjfa pa tәk dôvgә pugvéra, da je zamúj)

(mène bә še žә pugvírala šta bájta)pohan [póhan]: povaljan v moki, jajcu in drobtinah

ter ocvrtpohati [póhat]: cvreti panirano živilopohejcati se [puhêjcat se]: pošaliti se (málә sәm se

puhêjcu, je pa kәr múhә zavíla)pohilati [puhíl'at]: pohiteti (málә puhílite, da mә du

nòč dôma)pohliniti se [puhlínt' se]: 1. pritajiti se, potuhniti se

(tәm za plôtә se je puhlínu pa na beséde puslúšu) 2. pojenjati, umiriti se, unesti se (vétәr se je málә puhlínu)

pohoditi jo [puhòdit jә]: 1. hitro iti (tәk sta jә puhódla, da jәh na mórәm dôšt') (kam sta jә pa tәk puhódla) 2. oditi (a sәm te kej udrážu, da s jә kәr puhòdu)

pohopsati [puhòpsat]: ujeti pri nečednem delu >začopatiti

pojati [pójat]: preganjati, poditi (en bәk nәs je póju gor pu planini, da smә mә kúma ušlì)

pojedati [pujédat]: prigrizovati, dalj časa po malem jesti (cév pupôvdni smә še pujédal' pôl, kar je ustálә ud ižíne)

pojerban [pujèrban]: 1. podedovan 2. rabljen, od prejšnjega lastnika (brәt ma pa ud mène pujèrban pecíkәl', k sәm jes véčga dóbu)

pojerbati [pujèrbat]: 1. podedovati 2. dobiti za kom v uporabo (ublékә sәm pa ud sestre pujèrbala, k jә je bla premíhna)

pojeskati [pujèskat]: poiskatipok [pók]: kozelpok [pòk]: kup (cév pòk pupirja)pokati [pòkat]: pakirati (kәr léč jèt', bәš pa zútra

pòku tiste kúfre)pokavec [pókuc]: smrkavecpoke [póke]: 1. doma narejene sanke iz treh deščic

2. gibljive sani za les pokidati ga [pukídat ga]: polomiti ga >posrati ga,

pokronati ga, pobiksati ga, pofiksati ga, pihniti ga, ušpičiti ga

pokidati se [pukídat se]: podelati se, opraviti veliko potrebo (a s' se le u hláče pukídu, kә tәk smrdi)

poklamfati [puklámfat]: za silo popraviti, spraviti skupaj (pecíkl' sәm ti pa lih tók puklámfu, da bәš du dóma prèšu)

poklubvati [pukl'úbvat]: ponagajati (vreme nәm je málә pukl'úbvalә, dәrgәč bi blì žә fêrtik)

poklumpan [pukl'úmpan]: 1. pokvarjen (na harmónke b vәm zašpíl'u, s pa číst pukl'úmpane) >frderban 2. polomljen (si vәs pukl'úmpan, da vídet kúma gréš)

poklumpati [pukl'úmpat]: pokvariti, uničiti (mәrš pa túd' číst vsè pukl'úmpat, kar ti v rôke príde) >frderbati, fentati, hin rihtati

23

Sol~avski slovarpokniti [pókәnt']: 1. počiti, dati kratek, močan glas

(tәk je pókәnlә, da sә se šájbe strésle 2. počiti, dobiti razpoko (najprej m je gúma póknla na pecíklnә, k sәm se dôv pәrgènu, s mi pa še hláče póknle črez célә rәt, pô sәm pa mèv) 3. udariti (te m tәk póknla, da bәš mèv dòst') >muzniti, čmokniti, čofiti, čofniti

poknjen [póknen]: počenpokoražiti se [pukurážt' se]: opogumiti se (kәr pukuráž

se pa príd' ênkrat h nәm)pokoštati [pukóštat]: pokusiti (pukóšti, č je zadòst' slanә

>koštatipokpapir [pòkpupír]: ovojni papir pokraspati [pukráspat]: popraskatipokrepati [pukrèpat]: - slabšalno pomreti, poginiti (mә

mәgli vse níve zôrat, čә nóčmә pukrèpat ud lákute)pokronati ga [pukrónat ga]: polomiti ga (kәk si ga

pukrónu, k nís' prítake zapәru) >posrati ga, pokidati ga, posvirati ga, pihniti ga, pobiksati ga, pofiksati ga, ušpičiti ga

pokrovavka [pukruvávka]: pokrovkapokru [pòkru]: pokrovpokupčati [pukúpčat]: pograbiti seno na kupe, narediti

kopice za čez noč (vèčer ma pukúpčala, zútra pa strósla, bә pa jútәr sәhә)

pokupčati se [pukúpčat se]: pokakati sepol [pôl]: potem (bom pôl usírla, kә s cérkve prídem)

>popolatati [pulátat]: nabiti letvepolc [pólc]: podpornik (k se betón strdí, pa pólce vәn

pubèrte)polcati [pólcat]: podpirati s podporniki politanka [pulitánka]: napolitanka (pulitánke je jèdu, pa

ižínat na móre)poljanec [pul'ánc]: dolinec; prebivalec od Ljubnega do

Mozirjapolkno [pólknә]: naoknica (luč pәržgí pa pólkne zapèr')polo [pòlә]: pol (ura je líh pòlә dvánist)polobati se [pulóbat se]: pozdraviti se >porcnevati sepolonvati [pulónvat]: zahvaljevati se (tәk je pa žә

pulónvala, da se m je žә pәstә zdélә) >lonvatipolovnjak [polun'ák]: sod, ki drži približno 280 litrov

>faselcpomaj [pumáj]: pomagaj (Bóh pumaj)pomakniti jo [pumәkәnt' jә]: 1. oditi, kreniti (zdè ma jә

pa mәla pumәkәnt', da nájә nәbә nóč) 2. neopazno oditi (kәr na tíhә jә pumәkәn'ma, da nájә nәbjә zadržváli) >mrkniti, sklizniti

pomatrati se [pumátrat se]: potruditi se (kәr pumátri se še málә, sej bә šlә)

pomirkati [pumírkat]: popaziti (a vәčiš tecájt nmálә na ta málga pumírkat) >poahtati

pomivavka [pumivávka]: krpa za pomivanje >umivavkapomje [pómje]: pomije, ostanki hrane (pu vsèh bájtah je

pómje dubívala, pô je pa lәhkә méla lépe svèn'e)

pomlati [póml'ati]: pomniti (kar póml'am, si glíh)pomprdom [pòmpәrdòm]: bas, glasbilo z najnižjim

glasom (na pòmpәrdòm je špíl'u) >pumprdumpomujati se [pumújat se]: potruditi se, vzeti si čas (málә

bәl' se bәš mәgu pumújat, čә vәčiš, da ti bә grátalә)pondelk [pundélk]: ponedeljekponk [pônk]: mizarska delovna miza >obelponk, virštatponkati [pònkat]: - slabšalno iti, hoditi, mahati jo

>bongati, treblati (číst pu íbәržnim sma pònkali gôrta na gmájnә)

ponovca [punôvca]: 1. zajemalka (nә punôvcә žúpe še bom) >šefla 2. ponev (kәr u punôvci sәm spêkla krumpír, k se m ni zdélә zamùj róra grèt)

ponucati [punúcat]: 1. uporabiti (za vse ga punúcajә, kә je tәk pәrprәvәn) 2. porabiti (kә btè grúmpe punúcal, pa h nәm príd' pu né) 3. izkoristiti (vsákә prílikә je tréba punúcat)

poparan [pupáran]: nameščen na mrtvaškem odru (kej je pa pupárana)

poparati [pupárat]: namestiti posmrtne ostanke na mrtvaški oder (stríc je ôtu, da smә jә kәr dôma pupárali)

popc [pòpc]: - slabšalno usta, gobec (pu pòpcә te bom, čә nәbәš tíh)

popendekel [pòpndékl']: lepenka, karton (je méla n znúcan kúfәr s pòpndéklna)

popipan [pupípan]: popúljen popipati [pupípat]: 1. populiti (sulátә sәm kәr pupípala,

k s' jә pôvži napádli) 2. izdirati (zdráve zôbe s' je dála pupípat, k s' jә krèvә ràstli)

popipkati [pupípkat]: - ljubkovalno zahupati, potrobiti (málә jә pupípki, da se bә zugénla)

popokati [pupòkat]: 1. terjati zagovor, prijeti za besedo, klicati na odgovornost, zaslišati (kәr pred štacúni me je pupòkala, naj jә dám tíst' gnár) 2. zapakirati, pobasati (púnkle pupòki pa gréma)

popolu brat [pupòlә brәt]: polbratpopolu sestra [pupòlә sêstra]: polsestrapopucati [pupúcat]: 1. počistiti (málә pa le pupúcimә za

sêb', da nәbjә rèkli, da smә prásci) 2. izprazniti (vse je pupúcu s hladílnika, tәk je bu láčn)

porajtati [purájtat]: opaziti (a nèč na purájtaš, da nmálә glédam za têb') >pogruntati, poahtati, zamirkati

porcnevati [purcnévat]: pozdraviti (nèč na hód' h dóhtarjә, sè te m jès purcnévala s ćájәm)

porcnevati se [purcnévat se]: pozdraviti se (pa hmálә se purcnévi, k nәm je žә dôvhcájt pu têb') >polobati

porhast [pôrhast]: narejen iz barhanta (u ta nájhújš vručíni je biv u pôrhasi srajci)

porhat, porhet [pôrhat, pôrhet]: barhant, topla bombažna tkanina

porihtati [puríhtat]: urediti, pospraviti (gdá bәš kej nmálә puríhtu ukól híše)

poriniti [purínt']: 1. planiti (vsì hnikrәt' s purínli ta h

24

Sol~avski slovarmízi) 2. pahniti (nêleš ga je purínla dôvta čez škárfә)

porka [pôrka]: - kletvica za podkrepitev povedanega (pôrka si sítna) >arka, orka

porkaduš, porkafiks, porkaflek, porkalapipa, porkamadona, porkaputana, porkastalaža [pôrkadúš, pôrkafíka, pôrkaflèk, pôrkalapípa, pôrkamadôna, pôrkaputána, pôrkastaláža]: - kletvice za podkrepitev povedanega >arka…, orka…

pormašina [pórmašína]: ročni vrtalnikporukati [purúkat]: 1. potresti (purúki ga nmálә, da se

bә zbúdu) 2. pokljukati (sej sәm purúkala, pa je blә zaklénenә)

posadba [pósadba]: posoda (nímam u čèmә žúpe skúhat, k je vsa pósadba umázana)

posebi [puséb']: 1. ločeno (béle cóte puséb' pèr, da se nәbjә pufárbale) 2. posebej (têbe sәm pa še puséb veséla, da s' prèšu)

posihmav [pusihmáv]: kmalu, odslej, v prihodnosti (posihmav še vode nәmә več méli)

poslušati na besede [puslúšat na beséde]: prisluškovati, vleči na ušesa

posrati ga [pusrәt ga]: polomiti ga, narediti kaj narobe (sәm ga žә pusrála, k sәm grênkә čukuládә jèdla, dè pa srәt na mórәm) > pokronati ga, pokidati ga, posvirati ga, pihniti ga, pobiksati ga, pofiksati ga

postla [póstl'a]: postelja postu [póst'u]: postelja (póst'u si b žíhәr spreublékla)posvirati ga [pusvírat ga]: polomiti ga, ravnati narobe

(sәm ga žә pusvíru, k nísәm fláše ukrèj djәv) >ušpičiti ga, posrati ga, pokidati ga, pihniti ga, pobiksati ga, pofiksati ga, pokronati ga

pošajnati [pušájnat]: 1. posvetiti (kúma málә je pušájnalә sónce, pô se je pa spét uscәlә) (tәk dôvgә glánci, da se bә pušájnalә) 2. dojeti, spoznati (a se t je žә kej pušájnalә, kdó te je zatóžu)

pošimfati [pušímfat]: negodovati, skritizirati (tәk je pušímfala čez nèga

pošlatati [pušlátat]: 1. potipati (pušláti, kәk je rúmpl'asta) 2. dotakniti se (da ga nәbәš pušlátu, k je še vróč) >pipniti

pošledni [pušlédni]: poslednjipošlihtan [pušlíhtan]: 1. urejen 2. pri zdravi pameti (šèt'

pa níma vsè pušlíhtanә u glәvi)pošlihtati [pušlíhtat]: 1. urediti (pupírje bom pa mәla

málә pušlíhtat) 2. razvrstiti (kәr u vәrstә jәh pušlíhti pa jète čist za krájә céste) 3. pospraviti (pu tem véčim sәm rájtәn pušlíhtala) >dati vkraj, poštelati, poštimati

pošobati [pušóbat]: 1. postrgati, spraskati (lih kúma sәm pušóbala vәn s kastróle, tәk se je pәrjélә na pódn) >skraspati 2. podrgniti (da nәbәš kikәk pu tléhә pušóbala s tôški, kә ma tәk dôvge ròčke) >počohati

pošodran [pušódran]: posut s peskom (a je césta kej pušódrana)

pošodrati [pušódrat]: posuti s peskom (lih dôns je na

fríšnә pušódru)pošprican [pušprícan]: poškropljenpošpricati [pušprícat]: poškropiti (čә ti za gód ufírajә,

jәh mәrš z vôdi pušprícat, da bjә bugáti)pošrek [pušrék]: 1. po strani (čist pušrék maš jánkә

zasúkanә) >počres, ševsko 2. povprek, počez (pušrék ma ríže, pudôvgim pa píke)

pošta [póšta]: avtobus, ki pripelje pošto (s póšti sәm prèšla)

poštab [póštab]: črka poštelan [puštélan]: pospravljen (a nèč na kúhate, da

máte tәk puštélanә kúhn'ә)poštelati [puštél'at]: pospraviti >poštimati, pošlihtati,

dati vkrajpoštelvajne [puštelvájne]: pospravljanje (puštelvájne me

pa tәk dáje)poštelvati [puštèlvat]: pospravljati (puštèlvat se m pa

tәk tәpí)poštemplati [puštèmpl'at]: požigosatipoštimati [puštímat]: pospraviti >poštelati, pošlihtati,

dati vkrajpoštrekati se [puštrékat se]: polepšati se, urediti se,

lepo se obleči (kәk pa da si se dôns tәk puštrékala) >opicaniti se, zrihtati se

poštrihan [puštríhan]: popleskan (ôkne mámә na nôvә puštríhane)

poštrihati [puštríhat]: popleskatipoštupan [puštúpan]: posut s praškasto snovjo (málә

prêveč je s štáubcúkrә puštúpana)poštupati [puštúpat]: potresti, poprašiti (čás' smә

krumpír s pántakánә puštúpal', zdè s pa pugrúntal', kәk zlә je srúpn)

potalati [putál'at]: ponuditi drugim (a bәš cúkre kej putál'u, k se jәh drúgim túd' lúšta)

potanc [putәnc]: potlačen, nizek kruh potancan [putancán, putәncan]: potlačen, brezobličen

(ká s' kej délu, da maš tәk putәncan klabùk) potegniti [putégnt']: 1. zapeljati (te potegnem do

šole) 2. napeljati (vodovod smә putégnli du hiše) 3. nalagati, prevarati, nasmoliti ( spét sә te putégnli) 4. zapihati (tәk je putégnlә, da m je klabúk udnêslә)

potegniti se [putégnt' se]: 1. zrasti (kәk se je putégnla, udkár je nísәm vídu) 2. zavzeti se, posredovati (slәbә je kázalә, pô se je pa vәndәr gèna za mène putégnla) 3. biti pokvarjen (krәh se je pa putégnu, k je tәk tòplә)

poterati [putêrat]: 1. pohiteti (míhnә bәl' putêrite, da mә du nòč fêrtik) 2. nagnati, spoditi (kәr lèpә jәh putêri dov z nәšga hlêva, da nәbjә kej zažgәl) 3. pognati (mәrš kәr putêrat kôjna, da bә bәl' hítәr šôv) 4. priganjati (pәr nèmә pa nís' mógu zabušávat, je nәs kәrlih putêru h délә)

potih [pәtih]: planinska zdravilna rastlina grenkega okusa, iz katere so včasih pletli vence za cerkev

25

prepoznavnost Solčavskega na južnih trgih z dodatno promocijo (sejmi). (2)

nevarnostinevarnosti so najbolj pereča zadeva v analizi, saj predstavljajo potencialne negativne vplive iz okolja, na katere enostavno nimamo vpliva. Gre za podnebne spremembe, naravne katastrofe, pravne omejitve, recesijo ipd. Pomembno je, da identificiramo nevarnosti ter izdelamo strategijo, kako bomo reagirali, če se določena nevarnost uresniči (npr. recesija, spremenjena zakonodaja). v rangiranju nevarnosti razvoja na solčavskem so domačini določili naslednji vrstni red:Beg možganov s podeželja (16)Zakonodajne omejitve –

pretirano strogi in omejitveni pogoji za prostor in opravljanje dejavnosti (14)

Vpliv politike – sprejemanje odločitev brez domačinov (13)

Nenadzorovan prihod turistov, množičnost obiska, nizka stopnja ozaveščenosti

obiskovalcev, ki imajo nespoštljiv odnos do narave (kar povzroča pretiran poseg v prostor, veliko odpadkov in pobiranje plodov ter s tem uničevanje narave), ni urejenega nadzora (12)

Kmetijska politika EU (stimuliranje velikih pridelovalcev in predelovalcev, velik vpliv multinacionalk, forsiranje velikih količin) (9)

Vstop tujega kapitala (8)Odhod na delo izven Solčave

– posledično izseljevanje domačinov (8)

Ugotovitve analize sWoT bodo vključene v sTRTos 2011–2015 in upoštevane pri oblikovanju vizije solčavsko 2020.

IZHODIŠČA ZA VIZIJO SOLČAVSKO 2020vizija je predstava o tem, kam destinacija gre. Izjava o želeni prihodnosti na solčavskem leta 2020 in odgovor na vprašanja: Kdo smo? Kaj želimo postati? Kakšna je podoba krajine? s čim se ukvarjajo domačini? Kaj privlači obiskovalce? ipd. vizija je torej odgovor na

vprašanja: Kakšne so vrednote, tradicija in poslanstvo solčavskega leta 2020? Kaj predstavlja unikatnost območja leta 2020? Kakšno izkustvo je moč doživeti leta 2020? ipd. Za vizijo se skrivajo aktivnosti, ki jih moramo načrtovano početi, da pridemo do zastavljene podobe. v Tabeli so predstavljene zaključne misli za izhodiščno vizijo solčavsko 2020, ki so bile oblikovane s štirimi skupinami solčavanov.

Izhodiščni elementi in zaključne misli vizije solčavsko 2020, ki so bili oblikovani s štirimi skupinami solčavanov, bodo vključeni v sTRTos 2011–2015, nUTITos 2011–2015, načrtovanje blagovne znamke in druge marketinške aktivnosti na solčavskem.

*Članek je povzet po Poročilu, ki ga je oblikovala dr. Tanja Lešnik Štuhec, Provital d.o.o., 8. marca 2011. Celotno Poročilo lahko najdete na spletni strani www.solcavsko.info.

Skupina 1 Skupina 2

solčavsko je ekološko samooskrbno območje, kjer dejavnosti in ponudba temeljijo na izročilu in sodobnih trendih, usmerjanih prek inštituta za trajnostni razvoj. Domačini tvorijo skupnost pestrega družbenega dogajanja, okolje pa ponuja številne možnosti doživetij v naravi.

solčavsko je trajnostno naravnano območje s celostno turistično ponudbo, odlično razvito infrastrukturo, cvetočim gospodarstvom ter zadovoljnimi domačini in gosti. Zaradi gospodarnega ravnanja z obnovljivimi viri in spoštovanjem dediščine velja za primer odlične prakse v svetu.

Skupina 3 Skupina 4

solčavsko je prepoznavna in priljubljena turistična destinacija, z ohranjenim naravnim okoljem in kulturno dediščino, z razvito infrastrukturo, ki je prijazna do obiskovalcev in domačinov ter mladim nudi pogoje za ustvarjanje družin.

solčavsko je prijazno okolje za življenje domačinov in obiskovalcev, ki si nabirajo zdravje in pozitivno energijo v ohranjenem naravnem okolju, in daje možnost za delo in bivanje v domačem okolju.v eU je poznano po urejeni turistični in športni infrastrukturi in po posebnih turističnih produktih (eko/bio/ zdrav način življenja in aktivno preživljanje prostega časa).Dobro se počutim v svojem domačem kraju!

Tabela: Zaključne misli izhodiščne Vizije Solčavsko 2020

26

Potovanje na Finsko je bilo za nas že nekaj let velika želja, a zdela se je skoraj neuresničljiva, vse dokler se nismo prijavili na razpis LAS-a, Društva za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline, kjer smo s svojo projektno idejo uspeli pridobiti sredstva Leader iz Evropskega kmetijskega sklada.Namen našega potovanja je bil, da si predelovalci volne, rejci ovc in predstavniki razvojnih organizacij ogledamo dobre prakse predelave volne.Potovanje na Finsko je bil poseben izziv, za nekatere prvič potovanje z letalom in v geografsko povsem drugačen, odmaknjen svet. seveda smo osnovne informacije o kraju, kamor smo potovali, proučili že prej, a smo se še tik pred odhodom spraševali in ugotavljali, ali naj vzamemo s seboj zimska ali poletna oblačila. v času našega bivanja smo potrebovali oboje. Pri nas smo v začetku maja že krepko zakoračili v pomlad, ob prihodu na Finsko pa je zima komajda

odnesla pete. Zagotovo pa je nekaj, po čemer se bomo dežele vedno spominjali – številne breze, jezera, pozen sončni zahod in zgodnja jutra, predvsem pa nadvse gostoljubni in

prijazni ljudje. v Helsinke smo prispeli ponoči, ob 23. uri po našem času. nastanili smo se nedaleč od letališča v hotelu Rantasipi, kamor so naslednje jutro prišli

Solčavske filcarke smo obiskale Finsko

Bernarda Prodnik

v majhnem predelovalnem obratu volne so nam tapiserije še zvaljali

solčavske filcarke ob prihodu na Finsko

Foto

: Ber

nard

a Pr

odni

kFo

to: B

erna

rda

Prod

nik

27

po nas z avtobusom. Že prvi kontakt z gospo lenno in sirpo nam je dal slutiti, da bo naše bivanje na Finskem in nabiranje znanja izjemno zanimivo.odpeljali smo se proti severu v 270 km oddaljeno mesto Petäjävesi. naše strokovno izobraževanje se je pričelo že na avtobusu. Mentorici sta nam predstavili program za vsak dan ter nam razdelili gradivo in pripomočke za načrtovanje izdelka, ki ga bomo izdelali v učni delavnici. naše rahlo utrujene glave so nekako le uspele izdelati načrt, ki nam je koristil že na našem prvem postanku na kmetiji Puku, kjer smo kupili volno, vsak za svoj izdelek. Že ob prihodu na naš cilj v Petäjävesi smo imeli vse, kar smo potrebovali – načrt, volno, predvsem pa dve dobri mentorici, ki sta nas popeljali v šolski center, kjer imajo posebej opremljeno delavnico za polstenje volne. Komaj smo se nastanili na turistični kmetiji Kumpunen, že smo odhiteli v šolo, kjer smo naredili priprave za naslednji dan. Polni pričakovanj smo se po okusnem zajtrku gospe Hanne peš odpravili v tričetrt ure oddaljeno šolo, kjer smo se lotili izdelave vsak svoje tapiserije. Dan smo preživeli ustvarjalno,

delovno in družabno. Še posebej pa so nam prijale pohvale naših mentoric. naslednji dan smo se z lokalnim avtobusom odpeljali v 50 km oddaljeno mesto Jyväskylä. Dan je bil namenjen ogledu galerij in muzejev finske umetnosti. Mesto predstavlja središče

regije Jyväskylä, znano pa je kot univerzitetno mesto in premore številne arhitekturne znamenitosti. Med najpomembnejše sodijo zgradbe svetovno priznanega arhitekta alvarja aalta. Mesto šteje okrog 130.000 prebivalcev. v dnevu, ki smo ga preživeli v

čudovita pokrajina - povsod jezera in breze

sirpa in lenna prikazujeta, kako se izdelujejo tapiserije

Foto

: Špe

la O

rešn

ikFo

to: B

erna

rda

Prod

nik

28

mestu, smo začutili utrip življenja tamkajšnjih prebivalcev in njihove umetnosti. naslednji dan smo se odpeljali proti mestu Jämsä, kjer smo se najprej ustavili v obratu za predelavo volne, kjer so nas že čakale naše tapiserije, ki smo jih, seveda vsak svojo, ponosno spustili skozi stiskalnico, ki jih je še

dodatno učvrstila. sledil je ogled številnih malih obratov, kjer predelujejo volno, ter butikov, kjer izdelke prodajajo. na koncu pa nas je gospa lenna odpeljala v svojo galerijo Papiina, kjer smo imeli priložnost videti čudovite izdelke, ki nastajajo po njenih zamislih. nemalo pa smo bili presenečeni, ko

nas je povabila v svojo podeželsko hišo. Hiša gospe lenne je pravi, čudovit živi muzej, je sozvočje kulture, arhitekture, umetnosti in prijetnega doma. Kar prehitro je minil čas, že se je bilo potrebno posloviti od naših gostiteljev. ne bomo pozabili odlične kuhinje gospe Hanne, njenih čudovitih zajtrkov in večerij ter prijetnih pogovorov, še posebej pa lenne in sirpe, ki sta nas naslednje jutro spremljali vse do letališča ter se poslovili od nas, in nenazadnje tudi radovednih pogledov na finskem letališču, ki so ugotavljali, le kaj tovorimo v meter visokih, v črno folijo ovitih rolah. Komaj smo letališke oblasti prepričali, da smo dragoceni tovor smeli vzeti s seboj na letalo med osebno prtljago.ob slovesu smo si obljubili, da se srečamo na katerem od evropskih festivalov volne, ki jih prirejajo v različnih evropskih državah. Prav ponosni pa smo na certifikate njihove strokovne šole, ki smo jih prejeli, kot sta dejali lenna in sirpa, »za vse čase«.

le kaj bo nastalo iz položene volne

Foto

: Špe

la O

rešn

ik

29

Gozdarska prireditev v Rinki

v četrtek, 26. maja 2011, se je v Rinki odvijala prireditev ob tednu gozdov. Gozdarji Zavoda za gozdove, območne enote nazarje (ZGs), so predstavili najboljše lastnike gozdov iz posameznih krajevnih enot, podelili so naziv »naj gozdar leta« in obiskovalce seznanili, katero drevo je letošnje drevo leta. ob tej priložnosti so pripravili še zanimivo razstavo »Gozdovi za ljudi«, ki je bila na ogled v Rinki še do 24. 6. 2011.

na prireditvi sta prisotne pozdravila solčavski župan alojz lipnik in vodja območne enote ZGs nazarje anton breznik. alojz lipnik je v svojem

govoru izrazil veselje, da je osrednja prireditev v solčavi, in to v Rinki, saj objekt sam na enem mestu odraža gozdarstvo, stik z naravo in dobro gospodarjenje z gozdovi. Zato je center Rinka, ki je zgrajen iz solčavskega lesa, prava kulisa za srečanje. Drevo leta je macesen. o njem je nekaj več povedal Marijan Denša, ki je lani prejel naziv najbolj prizadevnega delavca. letos je častno vlogo najbolj prizadevnega delavca od njega prevzel Ivan Jakop revirni gozdar na Krajevni enoti luče. Razglasili so tudi najbolj skrbne gospodarje gozdov:v Krajevni enoti ljubno je

naziv prejel Martin lenko iz Primoža, slavko Šinkovec je bil za najboljšega gospodarja izbran v Krajevni enoti Gornji Grad, najboljši gospodar v krajevni enoti nazarje je Marko Rozoničnik iz Šmihela nad Mozirjem, gozdarji krajevne enote Šoštanj pa so za najboljšega gospodarja v letošnjem letu izbrali stanka Hribernika iz Plešivca.

v Krajevni enoti luče je bil izbran Marko suhodolnik iz logarske Doline. objavljamo tudi njihovo utemeljitev, zakaj je bil Marko izbran za najboljšega gospodarja v Krajevni enoti luče:

»v krajevni enoti luče naziv najboljšega gospodarja

Darja Knez

najboljši lastniki gozdov z županom alojzom lipnikom

Foto

: Šte

fi S

em

30

z gozdom v letu 2011 podeljujemo Marku suhodolniku, po domače Covniku iz logarske Doline.Marko je gospodar ekološke kmetije, ki leži na nadmorski višini 1222 metrov. Živi skupaj z ženo sašo, tremi hčerkami in mamo.Kmetijsko gospodarstvo se v obliki celka razprostira na 330 hektarih pod avstrijsko mejo. od tega je 307 hektarov gospodarskega gozda, 7 hektarov varovalnih gozdov ter 16 hektarov pašnikov in travnikov. Do leta 2002 so se na kmetiji ukvarjali tudi s turizmom, leta 1997 pa so se med prvimi v sloveniji opremili s sodobnim avtomatskim kotlom na lesne sekance. saša in Marko imata rada živali. Pri njih sosvoje mesto pod soncem in v hlevu našle koze in krave, prašiči, osli ter psi. v domačem ribniku pa uživajo številne ribe.Kmetiji predstavlja gozd glavni vir dohodka, zato ga gospodar ceni in spoštuje. s svojim sonaravnim načinom gospodarjenja je zgled tudi okoliškim lastnikom gozdov. Marko se je v zadnjih letih intenzivno lotil zakasnelih redčenj v tanjših debeljakih, drogovnjakih ter nege mlajših razvojnih faz. v letu 2008 je uspešno kandidiral na razpisu PRP in investiral v dodatno odpiranje gozda s

prometnicami. Gozdnih vlakin cest je v njegovem gozdu več kot 17 kilometrov, vse so kvalitetno vzdrževane. sečnjo in spravilo izvaja večinoma s pogodbenimi izvajalci, kolikor mu dopuščata zdravje in čas, pa se dela v gozdu loti tudi sam. večina sečnje je opravljene na klasičen način, manjši delež tudi strojno. Kakovosten macesen, ki ga v Markovem gozdu ni malo, razreže na domači žagi. veliko pa ga porabi tudi na kmetiji.Marko skrbi za vse funkcije gozda. Z izdelavo večjega vodnega vira in vnosom plodonosnih vrst v gozd je poudaril biotopsko funkcijo. Kot aktivni lovec pa skrbi tudi za divjad.Rastišča za gozd so glede na lego, relief in nadmorsko višino ugodna. najbolj

zastopana drevesna vrsta je smreka. Z nego skozi vse razvojne faze sestojev pa lastnik pospešuje predvsem macesen in listavce, ki so tukaj redki.Covnikov Marko z ZGs odlično sodeluje. Rad se udeležuje izobraževanj, ki jih pripravljajo gozdarji.opozarja tudi na odnos ljudi do gozda in lastnine, ki večkrat ni najbolj sočuten. Zaradi svojega znanja in ljubezni do gozda ravna z njim načrtno in preudarno.«

najbolj skrbne gospodarje gozda v petih krajevnih enotah druži eno: skrb, da so njihovi gozdovi vzor in zgled vsem lastnikom gozdov. Poleg priznanja so prejeli tudi čelade, ki bodo skrbele za njihovo varnost pri delu v gozdu.

Gozdarji in lastniki gozdov pri sproščenem klepetu

Foto

: Dar

ja K

nez

31

Zapisi o potovanju v Solčavo

o življenju v našem kraju nekoč je marsikaj zapisanega, ohranjenega v zgodovinskih arhivih. veliko zanimivih zapisov o potovanjih iz luč v solčavo je ohranjenih iz 19. stoletja, obdobja, ko še ni bilo cestne povezave. Zanimiva so pričevanja popotnikov, ki so slikovito opisovali pot skozi ozko sotesko v Igli proti logarski dolini. enega teh člankov, objavljenih v Tagespost leta 1881, avtorja Hansa Pečnika, je prevedla Jožefa Glinek – Knezova Zefka iz nemške gotice. objavljamo ga v spodnjem zapisu.

Solčava in Logarska dolinaTagespost, Hans Pečnik, avgust 1881

Moderni ljudje obiskujejo majhne, do sedaj še neopazne kraje. To je neke vrste moderno preseljevanje narodov. Kdo bi si pred leti mislil, da bo n.pr. st. Ruprecht sprejemal turiste z Dunaja. Pripeljejo se po madžarski zahodni železnici. Iz leta v leto jih je več. Celje se razvija v zdravilišče. Turisti prihajajo tudi že v savinjsko dolino. najlepša dolina spodnje Štajerske pa je še vedno zaprta. To je logarska dolina. obiščejo jo le majhne skupine iz Celja. To je biser slovenske marke. savinjsko dolino si splača ogledati zaradi slikovite pokrajine. solčava in logarska dolina pa sta kraja, ki nam bi ju Švica zavidala. so ljudje, ki se z vozom peljejo v solčavo, toda ne vprašajte me, kako. sedemnajstkrat bredejo (se peljejo) čez savinjo, gorska pot ob bregu reke pa sta dve preprosti kolesnici. voz so nekakšne gare. Konji ali voli pa morajo biti zelo potrpežljivi, tako da vsak raje gre peš po stezi. Iz luč proti solčavi se struga savinje zoži. na levi strani reke je v skalo vklesana stopničasta steza, ki se je vzpenjala in spuščala včasih do roba obrežja. od enega brega do

drugega vodijo lesene brvi, ki niso preveč zanesljive. slikovit je pogled nanje in na okolico, posebno kjer velika skala na sredi reke služi za podpornik. Take skale so poraščene s praprotjo in mahom. na nekem mestu je z desnega brega do skale na sredini sezidana kamnita pot. od sredine do levega brega pa je preprosta lesena brv, zvezana z volovskimi jermeni. To je bil glavni prehod. Konja ali vola so pred mostom razpregli, gare (lojtrnik) pa so samotež vlekli čez vodo. na drugi strani so spet vpregli živali. Težko bi našel bolj zanimivo pot, kot je iz luč v solčavo. savinja je kristalno čista reka, da ne najdeš take. Preliva se med skalovjem in podrtim drevjem in si nasilno išče izhod. To je prava gorska šumeča reka, na kateri se vedno znova razvijajo nove podobe. Potnika objame praznično razpoloženje. Tišino prekinja samo šumenje vode in klic krokarja. včasih zgleda, da ni nikjer nobenega prehoda.

Ko sem prišel v solčavo, je bil Marijin praznik. Domačini so po sveti maši ravno odhajali na svoje domove. Pogled na ljudi v tej slikoviti pokrajini je bil enkratno doživetje. Tukaj živi najlepši slovenski rod. Fantje s svojimi temnimi

Bernarda Prodnik

32

očmi korajžno gledajo v svet. Izgledajo inteligentni in svežega obraza. Kaj šele dekleta! na glavi nosijo majhne črne klobučke. Koketno jim sedijo po strani z zavihanimi krajci, za trakom pa imajo sveže pušeljce. visoko opasane so graciozno stopale po gorski stezi navzgor. Pogled je bil tako zanimiv, da bi ga človek hotel ujeti in ohraniti. sonce pošilja poševno svoje žarke. nastaja mrak in iz solčavskega stolpa se čuje večerni zvon. Med drevjem se pokažejo strehe, iz dimnikov se kadi.