Gradnja in Bivanje maj 2012

OGLASNA PRILOGA

Gradnja in bivanjeMaj 2012

Pasivna hišaje naložba v prihodnostVprašanje je, če bo kakšen pokojninski steber, v katerega vplačujemo, tako donosen kot naložba v pasivno hišo, ki ne bo povzročala stroškov.

Naložbe v okolje in energetiko so odlična poslovna priložnost!

Ekonomija, energetika in ekologija z roko v roki pomenijo zmagovito kombinacijo in odločilno konkurenčno prednost podjetij.

Okolje in energija – popoln pregled aktualnih okoljskih in energetskih tem.

Okolje in energija – redna priloga poslovnega dnevnika FinanceKlemen Koštrun, tel. št: (01) 513 08 26, e-naslov: [email protected]

Partnerji priloge:

GRADNJA in BIVANJE 1

U V O D N I K

Dušan Matičič, urednik priloge Gradnja in bivanje

Aktivno o pasivnemGradbena panoga, vsaj na področju gradnje stanovanjskih hiš, je v zadnjih nekaj letih zacvetela. Sodobne tehnologije in koncepte gradnje so proizvajalci in projektanti učinkovitih hiš z nizko porabo energije že dodobra vpeljali na slovenski trg, kot kaže pa smo se tudi potrošniki že sprijaznili z dejstvom, da samograditeljstvo v 21. stoletju odpade.

V tokratni izdaji priloge Gradnja in bivanje profesor Janez Koželj razloži, zakaj je treba začeti o arhitekturi razmišljati drugače. Dr. Martina Zbašnik-Senegačnik pa se sprašuje, kako je možno, da se nekdo sploh še odloči za gradnjo, ki ne posega v pasivni standard.

Znanje o nizkoenergijski in pasivni gradnji v Sloveniji vsekakor imamo, kar dokazujejo mladi arhitekti, projektanti in graditelji z novimi idejami, novimi koncepti, ki nam sodobno pasivno gradnjo prikazujejo kot nekaj, kar prinaša presežek. Energetski in estetski, predvsem pa presežek na področju kakovosti bivanja.

Trg se zanje odpira. Glede na podatke Eko sklada Republike Slovenije, se je za pridobitev subvencije za gradnjo pasivne hiše prijavilo že prek sto investitorjev (in to le v štirih letih, kar je precejšen uspeh). A samograditeljstvo je v Sloveniji vseeno pustilo močan pečat. To se kaže tudi v slabem stanju objektov, ki so bili zgrajeni v »zlatih« letih divjega samograditeljstva v Sloveniji. Treba je priznati, da je gradnja hiše z lastnimi rokami izjemen dosežek. A sprijazniti se moramo z dejstvom, da nas večina lahko zgradi zgolj povprečno hišo, ki nam v prihodnosti ne bo prinašala udobja, kaj šele prihrankov pri porabi energije. In danes smo že v času, ko bo treba samograditeljske projekte obnoviti. Z vidika višanja cen energentov, predvsem pa z vidika zagotavljanja zdravega okolja in bivanjskega ugodja.

Prišel je čas, ko se ne sprašujemo več, kako položiti zidak na spodnjega. Sprašujmo se raje, kaj nam pomeni hiša. Je to zgolj naš dom, streha nad glavo? Ali pa je gradnja sodobnega doma investicija v prihodnost, ki bo s prihranki energije v naši starosti zagotavljala dodatno finančno varnost in udobno bivanje.

Podnebne spremembe, prekomernoizčrpavanje fosilnih virov energije ter hkratinenehno povečevanje energetskih potrebnas že dolgo opozarja na velike napake, kijih je človeška družba dopustila v obdobjuindustrializacije. To se

celo največjiporabnik energije in sedaj povzročanajvečji ogljični odtis v naravi.

kaže tudi v razvojugradbeništva, ki je postalo

takoSkratka veliko

je dejavnikov, ki so nas pripeljali v obdobje, vkaterem ima LES ponovno veljavo!

Les je naravno obnovljivo gradivo, ki nasspremlj

gospodarske krizedobil ponovno vrednoto v konstrukcijskemsmislu.

V prihodnosti ima Slovenija glede nasvojo veliko gozdnatost celo edinstvenomožnost, da s stimulirano predelavo in uporabolastnega lesa kot strateške nacionalne surovinepreraste v svetovno ekološko oazo.

na vsehnivojih družbe, hkrati pa tudi izobraževalneinštitucije, ki morajo zapolniti vrzel in izobraziti

in nadzornikov zazagotovitev kvalitetne, trajne lesene gradnje.

Ker je tradicija lesene gradnje v Sloveniji zeloomejena in ker na tem

, se pri projektiranju in priizvedbi pogosto pojavljajo napake, ki so lahkoza objekte tudi

bjekte vprašljive kakovosti intrajnosti. Ker lesenih konstrukcij dobro

Trenutno vrzel v projektantski praksi pokrivamo vpodjetju CBD s svojim obširnim in unikatnimznanjem o lesenih konstrukcijah. Zaposlujemovisoko izobražen kader in hkrati usposabljamomlade raziskovalce - doktorante

Sodelujemo s številnimi svetovnimi inštituti inuniverzami, ki se ukvarjajo z lesenimikonstrukcijami. Sodelujemo tudi z obemaslovenskima gradbenima fakultetama terZavodom za gradbeništvo v Ljubljani. V okvirulastne raziskovalne skupine »Razvoj in aplikacijelesenih konstrukcij« razvijamometode za potresne analize lesenih konstrukcij,metode za protipotresno in energetsko sanacijo

konstrukcij in metod

Trenutno v okviru raziskovalne skupinesodelujemo pri treh slovenskih, enem evropskemin enem mednarodnem razvojno-raziskovalnemprojektu. Smo v postopku prijave evropskihpatentov. Svoja dognanja objavljamo nakonferencah in v ostalih strokovnih in znanstvenihpublikacijah. Preko tujih inštitucij rezultate našihraziskav vpeljujemo v Evrokod standarde zaprojektiranje lesenih konstrukcij.

Kot podjetje CBD v evropskem prostorupredstavljamo pomembno kombinacijo medakademskim znanjem o lesenih konstrukcijahter projektantskimi izkušnjami z

konstrukcij. Sodelujemo z inženirji ostalih strok,od katerih so mnogi svoje znanje pridobivali vtujini. Skupaj tako obvladujemo celotno zgodboprojektiranja zahtevnih lesenih objektov, našou pa dokazuje velikoštevilo izjemnih realiziranih objektov v z

Svojo projektantsko in izvedbeno dejavnostširimo tudi v sosednje države, predvsem v Italijoin na Hrvaško. Podjetje trenutno ustvarja lastnoznamko masivnih lesenih objektov, kjerin

a na vsakem koraku. Narava nam ganudi v zadostnih količinah, če je izkoriščanjegozdov preudarno in gospodarno. Vendar je leskljub svoji nenehni prisotnosti v razvojusodobnega gradbeništva šele v časuprepletanja energetske in

Tako lesene konstrukcije v gradbeništvuin arhitekturi zopet pridobivajo mesto, ki jimupravičeno pripada. Leseni objekti postajajo vsepogostejša izbira investitorjev – tako tistih, ki sezavedajo njihovega neobremenjujočega vplivana okolje, kot tistih, ki si želijo le edinstvenokvaliteto bivanja in dobrega počutja v svojemdomu.

Takšnemurazvoju mora slediti javno osveščanje

kritično maso projektantov

področju desetletja nibilo domačega razvoja

usodne. Obenem se zaradivečanja trga lesenih konstrukcij v Slovenijipojavljajo proizvajalci, ki brez osnovnih znanjpostavljajo lesene o

nepoznajo tudi nadzorniki, se napake ponavljajo inkopičijo.

na področju

potresne odpornosti lesenih konstrukcij.

nove računske

obstoječih e nadgradenjobstoječih objektov na potresnih območjih.

več

unikatnimznanjem o potresni analizi različnih vrst lesenih

spešnost na tem področjuadnjih

petih letih – med drugim tudi največji lesenobjekt in največja nadgradnja obstoječegaobjekta v Sloveniji.

vestitor za svoj vložek dobi unikaten, po merinarejen projekt in najvišjo kakovost končnegaizdelka.

Vedno smo dostopni in na voljo za vsa Vašavprašanja o leseni gradnji!

Spoštovani, zainteresirani zasodobno leseno gradnjo – ZARES ZA LES!

Z najboljšimi željamidr.

direktor CBDBruno Dujič

CBD gradbeno inposlovno projektiranje d.o.o.

biroTM

Lopata 19G, SI-3000 Celje: Sojerjeva 3, Ljubljana

( )5 90 47 537( )41 842 52

[email protected]

+386 0+386 0 7

E


Gradnja in bivanje je oglasna priloga časnika Finance.

Urednik priloge:

Računalniški prelom, obdelava fotografij:

Lektoriranje:

Fotografija na naslovnici:

Urednik oglasnega uredništva:

OGLASNA PRILOGA

Gradnja in bivanjeMaj 2012

K A Z A L O

6-7Neobvladano samograditeljstvo je bilo in je še naprej pogubno za našo prostorsko kulturo

8-9Prihodnost je modularna

12-13Les in arhitektura v sožitju

18-21Pasivna hiša ne spreminja načina bivanja, temveč ga le izboljša

32Energetska sanacija

38Zadihajmo zdravo

57Ureditev vrta se ne začne z nakupom rastlin, tam se konča

62-63Iz sanj in kreativnosti se lahko rodijo koncepti, ki bodo morda nekoč postali standard v gradnji

64Zaščitimo naš dom

4 GRADNJA in BIVANJE

M SORA d.d.Trg svobode 2, 4226 Žiri

www.m-sora.si

PRODAJNI SALONIndustrijska 13, 4226 ŽiriT: 04 50 50 232, F: 04 51 04 455E: [email protected]

PRODAJNI SALONLetališka cesta 32b, 1000 LjubljanaT: 01 54 41 310, F: 01 54 41 271E: [email protected]

Okna M SORA imajo vsebino.

En sam pogled v notranjost pove

celotno zgodbo o izpopolnjenih

tehnoloških postopkih ter trudu in

uspehu ljudi, ki jim je uspela

edinstvena ekoinovacija. Okolju

prijazna naravna izolacija zagotavlja

odlicno toplotno izolativnost in

navdušuje s prihrankom energije.

najsodobnejšatehnologija

v Sloveniji

ekoinovacija okolju prijazna

toplotna izolacija

moderno oknovrhunske kakovosti

Uw=0,66 W/m2K

L es je dober gradbeni in konstruk-cijski material, saj ima ob razme-roma nizki gostoti dokaj visoko trdnost, za njegovo predelavo pa ne potrebujemo veliko energije.

Obenem je dober izolator, naraven in topel material, ki na ljudi deluje pomirjajoče.

A les kot gradbeni material je lahko malce muhast, saj je higroskopen, kar pomeni, da oddaja in sprejema vodo (zračno vla-go) ter se zaradi tega krči in nabreka. Če se je v preteklosti za gradnjo uporabljal predvsem masiven les, so danes tega na-domestili lepljen les in lesni kompoziti v obliki različnih plošč, izdelanih iz lesa. Ti sodobni izdelki ponujajo še več možnosti za uporabo.

Naravno raščen materialKot omenjeno je les naravno raščen mate-rial, ki se odziva na spremembo vlažnosti, zato se v različnih smereh, glede na smer vlaken, različno krči, se zvija in poka, poleg tega so dimenzije naravno raščenega lesa omejene v prerezu in po dolžini, veliki prerezi masivnega lesa pa se ne morejo enakomerno sušiti. Zato je razvoj obde-lave lesa šel v smeri razreza hlodovine v lesene lamele, ki se posušijo do določene stopnje vlažnosti. Lamele se nato zlepijo v lepljen nosilec ali križno lepljeno ploščo, kjer so lamele pravokotno orientirane med seboj po posameznih plasteh. Takšni ele-menti inovativne gradnje v obliki križno lepljenih lesenih masivnih plošč se danes pri gradnji objektov v severni in srednji Evropi vedno več uporabljajo, ta težnja pa je čedalje močnejša tudi v Sloveniji.

Lesena stavba je temperaturni »izenačevalec«Pri zasnovi nizkoenergijskih stavb je za konstrukcijo zelo smiselno uporabiti les, saj je to naraven material, ki ne akumulira toplote in ne povzroča faznega zamika pri dinamiki ogrevanja. Pri klasično grajenih objektih se namreč dogaja, da se stavba po tedenski uporabi še dolgo ohlaja, na-to pa je pri ponovnem ogrevanju nekaj časa neprijetna za uporabo, medtem ko masivna klasično grajena konstrukcija ne akumulira toplote. Hkrati se z lesom kot

Les in gradnjaZ novimi tehnologijami je lesena gradnja postala bolj zanimiva kot kadarkoli doslej

naravnim materialom izognemo tudi pre-grevanju konstrukcije poleti, s tem pa tudi znižamo stroške klimatizacije objektov.

Tudi glede požarne varnosti je masivni les primernejši kot večina preostalih kon-strukcijskih materialov. Les v velikih pre-rezih je težko vnetljiv, še posebno, če ga ogenj načenja samo z ene strani. Tako je težko pričakovati, da bi pri masivni leseni gradnji konstrukcija toliko odgorela, da bi se porušila, saj ogenj ne napreduje več kot dva do tri centimetre v konstrukcijo, ker mu za gorenje zmanjka kisika. Lepljen les pa je še varnejši, saj omogoča izde-lavo še večjih lesenih prerezov, tako da leseni elementi večjih prerezov odgorijo samo površinsko, notranje leseno jedro pa ohranja nosilnost.

Znanje o lesu se je v javnosti izgubiloV Sloveniji imamo zelo dolgo tradicijo uporabe lesa v gradnji in dovolj znanja na tem področju. Poleg tega se z dolgo tradicijo ponaša tudi gozdarska stroka, ki gojenje gozdov vodi tako, da v naših gozdovih zraste dovolj kakovostnih dre-ves, ki dajejo primeren les za predelavo

in gradnjo. Imamo pa tudi dober sistem izobraževanja, ki vključuje srednješolske, višješolske, visokošolske in univerzitetne programe lesarstva, zato imamo dovolj strokovnjakov, ki lastnosti lesa odlično poznajo. Splošno znanje o lesu med pre-bivalstvom pa se je zaradi načina življenja skoraj izgubilo, zato bo treba oblikovati več javnih programov za ozaveščanje o prednostih lesa.

Pomanjkanje splošnega znaja o lesu je morda tudi razlog za brezbrižno ravnanje z lesom v naši državi, saj gospodarstvo nekako ne zna ustvariti prave dodane vrednosti slovenskemu lesu. Za naše go-spodarstvo bi bilo najugodneje, če bi čim več lesa predelali doma in če bi izvažali izdelke iz lesa s čim več dodane vrednosti.

Lesarstvo je bilo do nedavnega dobro razvita in konkurenčna izvozna panoga, trenutno pa nekateri segmenti pano-ge preživljajo krizo. A tudi v Sloveniji imamo veliko uspešnih lesarskih pod-jetij, vendar o njih javnost izve prema-lo. Morda boste o nekaterih izvedeli na naslednjih straneh.



S lovenija ima bogato stavbno tradicijo, ki se je v preteklosti funkcionalno in estetsko nad-grajevala in poudarjala pomen skupnosti. A žal je samogradi-

teljstvo v obdobju druge polovice 20. sto-letja iznakazilo našo prostorsko kulturo in zato se danes spopadamo z nekakšnim arhitekturnim kaosom. O tem smo se pogovarjali z arhitektom prof. Janezom Koželjem.

Kakšna gradnja je zaznamovala Slovenijo v preteklosti?Raznolika ljudska arhitektura in stavbar-stvo pričata o bogati gradbeni tradiciji. Skozi zgodovino se je gradnja prilagajala lokalnim pogojem, tehnološkim in finan-čnim zmožnostim. Iz skupinske izkušnje razumne gradnje v omejenih razmerah, ki so od graditeljev terjale domiselnost in zgledovanje po dobrih rešitvah v praksi, so se razvili različni tipi oziroma značilne zvrsti regionalne arhitekture. V stavbnih tipih so se shranjevale najboljše in preiz-kušene rešitve problemov gradnje v spe-cifičnih pogojih in za specifične potrebe. Z uporabo tipov so se izkušnje gradnje skozi čas prenašale in izpopolnjevale. Danes bi rekli, da so se hiše gradile na obrtniški način, ki je temeljil na tradi-ciji gradnje in ročni izdelavi. Celovita in skladna urejenost prostora in naselij se je dejansko izoblikovala s ponavljanjem najbolj gospodarnih načinov grupiranja in gradnje hiš, razlike so nastajale zgolj v načinu prilagoditev na teren, obliko, velikost in orientacijo parcele, velikost družine, posamičnih hiš in podobno.

Kaj se je s tradicionalnimi slovenskimi hišami zgodilo v 20. stoletju, predvsem v drugi polovici? V tem obdobju so se dogodile največje družbene, politične in gospodarske spre-membe, ki so jih porajale tudi velike in hitre tehnološke spremembe. Posledica

INTERVJU: prof. Janez Koželj

Neobvladano samogradše naprej pogubno za n

Mih

a Fr

as


procesov modernizacije je bila drugačna organizacija proizvodnje ter z njo pove-zani organizacija in gradnja prostora. In-dustrializacija je pritegnila ljudi v mesta v kolektivna stanovanja, ki so se gradila pod vplivom industrijskega načina delitve dela. V tem obdobju, gledano v celoti, so se ves čas spreminjale tudi splošne vrednote: iz prvotne pripadnosti skupnosti v sme-ri vedno večje individualnosti, iz teženj po enotnosti k vse večjemu izkazovanju razlik. Množična gradnja kolektivnih in individualnih hiš na industrijski način je povzročila, da se bolj ali manj tipizirana gradnja ni več prilagajala posebnostim kraja oziroma lokacije, nova gradbena tehnologija in ponudba novih gradiv pa je omogočala vsakršno in kakršnokoli gradnjo brez potrebnega znanja in brez pravega (umnega) premisleka.

Kakšne posledice je pustilo to obdobje in še posebej samograditeljstvo?Neobvladano samograditeljstvo (brez po-moči stroke), četudi je izraz spretnosti, iznajdljivosti in marljivosti naših ljudi, je bilo in je še naprej pogubno za prostorsko kulturo, saj temelji na splošnem prepriča-nju, da lahko vsakdo gradi na svoji parceli, kar hoče in zmore, ne oziraje se na druge. Razpršena gradnja družinskih hiš vsakr-šnih oblik, slogov in kričečih barv razkraja podobo predmestij, naselij in celih po-krajin. Ta gradnja je poleg neskladnosti z okolico še nerazumna, tehnološko slabo rešena, negospodarna, nefunkcionalna, banalna, hiše so v poprečju vsaj dvakrat prevelike. Poleg tega je treba upoštevati še podatek, da imamo v Sloveniji skoraj 70 odstotkov stanovanj v enodružinskih

hišah, kar je največ v EU, zaradi česar po-rabimo tudi največ prostora na stanovanje v EU, da ne omenim vedno večje dolžine omrežja cest in manjka komunalne in-frastrukture zaradi razpršene poselitve.

Trenutno se soočamo z zatečenim stanjem stanovanjske arhitekture. Kako naprej? Je možno razmere izboljšati?Zaradi zgrešene stanovanjske in urbani-stične politike se razpršena in neskladna gradnja družinskih hiš nadaljuje, prave alternative, ki bi preusmerila negativne trende, pa ne uspemo uveljaviti. Za naše razmere sprejemljivo alternativo vidim v načinu nizke in goste gradnje atrijskih, vrstnih, verižnih in drugih tipov povezanih enodružinskih hiš in to v različnih oblikah grupiranja, kot so nizi, preproge, grozdi, gruče in podobno. Navedene tipologije omogočajo različne možnosti prilagaja-nja in zgoščevanja na način, ki povezuje prednosti bivanja v individualni hiši s pred-nostmi sobivanja v sosedski skupnosti. Na ta način bi poleg gospodarne rabe prosto-ra in razumne gradnje lahko vzpostavljali tudi zaželeno ravnovesje med celovitostjo naselij in raznolikostjo arhitekture. Ta na-čin gradnje se je v Sloveniji že uveljavil v šestdesetih letih v tako imenovani zadružni gradnji, pri kateri so vzajemno sodelovali tako strokovnjaki s področja arhitekture kot zasebni graditelji (primer Murgle).

Z novimi tehnologijami v gradnji je prišel tudi preskok na področju arhitekture. Je ta v skladu s slovensko tradicijo in ali se sodobna arhitektura bolje vklaplja v okolje?Z uveljavljanjem načel trajnostne gradnje

z normativi za učinkovito rabo energije in s finančnimi vzpodbudami varčne gradnje se tehnologija gradnje enodružinskih hiš postopoma izboljšuje. Zahtevana višja teh-nološka raven gradnje tudi sili investitorje, da namesto kupovanja zastarelih tipskih načrtov po nizki ceni, začenjajo v večji meri naročati projekte pri projektantih, tudi pri najbolj uglednih arhitektih. Ni se pa še dovolj uveljavilo razumevanje, da naročilo projekta ni strošek, ampak investicija, ki lahko na dolgi rok bistveno poceni gradnjo in povečuje njeno uporabnost. Poleg tega lahko le skrbno in premišljeno projekti-ranje zagotovi, da je hiša prilagojena na eni strani potrebam investitorja in na drugi strani posebnostim lokacije in kraja.

Kakšna je odgovornost arhitektov za ustvarjanje slovenske urbane krajine? Ali so arhitekti dovolj strokovni, se arhitekti zavedajo te odgovornosti? Tudi sodobna slovenska arhitektura uživa velik ugled, še posebej v tujini. Problem je, da lahko govorimo le o arhitekturnih pre-sežkih in posameznih vrhunskih stvaritvah, povprečje, še posebej na področju gradnje individualnih hiš, pa je še vedno preniz-ko, če se primerjamo na primer z Avstrijo. Arhitekti se večinoma zavedamo svoje od-govornosti do oblikovanja prostora, nismo pa razvili pravih instrumentov, ki bi zago-tavljali skladno podobo krajine in naselij. Splošna prostorska kultura in zavedanje, da z gradnjo svoje hiše sooblikujemo skupni prostor, ki zaznamuje kulturno razvitost celega naroda, sta pri nas žal le izjema, ki potrjuje pravilo, da smo narod individu-alistov s premalo občutka za skupnost. Brez te skupne zavesti in soodgovornosti med arhitekti in naročniki, investitorji in (samo)graditelji, da ne govorim o politični volji, ni mogoče računati na hitrejši preskok kako-vosti v naši individualni gradnji. Mogoče pa nas bo k večji vzajemnosti in razumnosti gradnje prisilila kriza ...

diteljstvo je bilo in je našo prostorsko kulturo

Zaradi zgrešene stanovanjske in urbanistične politike se razpršena in neskladna gradnja družinskih hiš nadaljuje, prave alternative, ki bi preusmerila negativne trende, pa ne uspemo uveljaviti.Tako pravi ljubljanski mestni arhitekt in podžupan prof. Janez Koželj.


S odobna družba ima visoke vi-zualne in funkcionalne zahteve glede svojega bivalnega okolja. Družbena struktura ljudi, ki živijo v skupnih gospodinjstvih,

se spreminja. Hkrati pa prostor pridobiva na pomenu in vrednosti, zaradi česar se principi načrtovanja stanovanjske gradnje opazno spreminjajo: namesto tradicional-nih velikih klasično grajenih enodružinskih ali dvostanovanjskih hiš se vedno več ljudi odloča za manjše, montažne objekte, ki so premišljeno oblikovani, zgrajeni iz so-dobnih materialov ter vzpostavljajo veliko močnejšo povezavo notranjosti z zunanjim okoljem. Takšni objekti občutno zvišujejo kvaliteto življenja in sliko bivalnega okolja.

Korak dljeV podjetju Coodo so šli še korak dlje, v smer modularnosti. Zasnovali so objekte, ki so zgrajeni iz posameznih enot, vsaka predstavlja samostojen bivalni prostor, ki je popolnoma opremljen in omogoča takojšno vselitev. Uporabnik lahko tako konfigurira tlorisno zasnovo hiše glede na svoje potrebe in želje s poljubnim sesta-vljanjem posameznih enot. Ne zgolj eno poleg druge, ampak tudi eno na drugo.

Prihodnost je modularnaNaraščajoče spremembe v življenjskem stilu ljudi narekujejo nove oblike bivanja

Največja prednost objekta je njegova fle-ksibilnost. Tloris in izgled se lahko spre-minjata naknadno, in sicer z dodajanjem ali odvzemanjem posameznih enot. Objekt se tako hitro odziva na spremembe in pri-lagaja trenutnim potrebam oziroma raz-meram. Glede na želje si tako sestavimo objekt po lastni zamisli: lahko zgradimo enostaven pritličen objekt, sestavljen iz majhnega števila enot, ali kompleksen

večetažni objekt, ki mu lahko povečamo prostorsko strukturiranost z zamikanjem posameznih elementov.

SodobnoObjekti so narejeni iz visokokvalitetnih in trajnih materialov, ki omogočajo udobno bivanje ter imajo daljšo življenjsko dobo kot obstoječi objekti na trgu. Večina upo-rabljenih materialov je razgradljivih in se jih da reciklirati za ponovno uporabo, kar dela objekte ekološko sprejemljive. Videz objekta se z materiali, barvami in teksturami lahko prilagodi okolju ali pa z njim vzpostavi kontrastno razmerje.Objekti so zasnovani tako, da se poškodo-vani del (na primer del fasade) enostavno sanira, pri večjih poškodbah pa zamenja. Zaradi uporabljenih materialov, dobre toplotne izolacije in LED-razsvetljave imajo objekti nizke stroške vzdrževanja. Pri izboru materialov je bilo pomembno, da dobro prenašajo vodo, temperaturna nihanja, obtežbe v primeru snega, veter, pesek, sol in podobno. Z izborom mate-rialov in tehnologijo gradnje se objekti torej prilagajajo spreminjajoči se globalni klimi, poleg tega pa so tudi potresno varni.

Prihodnost arhitekture je v modularni ter mobilni gradnjiV podjetju želijo prestopiti meje klasič-ne arhitekture in preseči tradicionalne paradigme gradnje, pravi Gregor Kosem, Coodo: »Dolgoletno delo na področju pro-

MOBILNE BIVALNE ENOTE COODOZa ponudbo mobilnih bivalnih enot so se v podjetju Coodo odločili, ker je tovrstnih objektov pri nas zelo malo. Ponudba mobilnih počitniških hiš sicer obstaja, vendar so vse, ki so bile na tržišču do zdaj, istega tipa: klasično oblikovane, grajene iz manj kvalitetnih materialov, s prenatrpanim interierjem. »Mi želimo ponuditi nekaj novega, bolj kvalitetnega, estetsko in tehnično dovršenega. Naši objekti so namenjeni uporabnikom, ki niso omejeni s preteklimi vzorci gradnje. Uporabnikom, ki so napredni in zahtevni ter si od svojega doma ali počitniške hiše želijo drugačnost v estetskem in

funkcionalnem smislu, daljšo življenjsko dobo, večjo povezanost eksterierja in interierja ter enostavno vzdrževanje,« pravi Kosem.

Mobilne enote niso namenjene samo sta-novanjski rabi, ampak lahko služijo tudi drugim, zasebnim in javnim funkcijam. Posamezna enota (ali več skupaj) je lahko oblikovana kot pisarna, kiosk, bar, ka-varna, restavracija, trgovina, recepcija, sanitarije, wellness/spa, savna, fitness, oder, lounge, prostor za počitek, igralni kotiček, knjižnica, multimedijska soba ipd. Možnosti je ogromno.

Za ponudbo mobilnih bivalnih enot so se v podjetju Coodo odločili, ker je tovrstnih objektov pri nas zelo malo. Ponudba mobilnih počitniških hiš sicer obstaja, vendar so vse, ki so bile na tržišču do zdaj, istega tipa: klasično oblikovane, grajene iz manj kvalite-tnih materialov, s prenatrpanim interierjem.


Izhodišča za stanovanjske objekte Coodo so modularnost, sestavljivost, uporaba napre-dnih tehnologij, sodobno oblikovanje ter prilagajanje uporabniku. Mobilnost objektov tako predstavlja veliko prednost in možnost hitre odstranitve, poleg tega pa so objekti tudi takoj vseljivi.

jektiranja in oblikovanja nam je dalo širši vpogled tako v prostorsko problematiko kot v inovativne rešitve in aktualne trende. Seveda pa želimo tudi aktivno prispevati k izboljšanju obstoječih standardov bivanja.«

Ker je oblikovalska ekipa podjetja Coodo sestavljena iz različnih strokovnjakov, k oblikovanju pristopajo celostno. »Naši vodili sta funkcionalnost in minimalizem, hkrati pa imamo visoka estetska merila, ki jim sledimo pri oblikovanju vsakega produkta,« pravi Kosem. Poudarek je na sodobnih materialih, ki s svojimi lastnost-mi omogočajo doseg zastavljenih ciljev, tako oblikovnih kot tehnoloških.

»Verjamemo, da so ljudje pripravljeni na nekaj drugačnega ter da bodo znali prepo-znati in ceniti kakovost, ki jo ponujamo. Naši objekti odsevajo sodoben način ži-vljenja in dojemanja bivalnega prostora, ki se v moderni, hitro razvijajoči in spre-minjajoči se družbi vedno bolj pojmuje kot prostor nenehnih sprememb. Prepričani smo, da se tega vedno bolj zavedajo tudi ljudje v slovenski družbi,« je še dodal.


Č eprav se ob vedno večji prilju-bljenosti lesene gradnje in dru-gih gradbenih sistemov ustvarja prepričanje, da je gradnja zra-kotesnih pasivnih objektov

vezana le na tovrstne sisteme gradnje, pa gradbeni sistem Ytong zlahka dosega kriterije zrakotesnosti pri gradnji. Tako je primeren za gradnjo pasivnih objektov.

Ytong je homogen gradbeni material, ki je izdelan iz naravnih surovin. Milan Černjak, vodja prodaje v podjetju Xella porobeton SI, pravi, da ga odlikuje izje-mna sposobnost, ki se imenuje izotropija. Izotropija pomeni, da ima material neka-tere svoje lastnosti v vseh smereh enake. Černjak je omenil predvsem dve, ki sta značilni za porobeton Ytong, to sta toplo-tna izolativnost in nosilnost. Prav zaradi tega je s sistemom Ytong zelo enostavno zgraditi pasivno hišo. Predvsem zaradi njegove homogene strukture zlahka zgra-dimo hišo zrakotesno, kar je pri tovrstni gradnji izjemno pomembno.

Sistem Ytong spada v masivno gradnjo Glavna razlika v primerjavi s »klasično« opečno gradnjo je ta, da se zidni bloki med sabo lepijo z zelo tankim slojem lepilne malte. Gradnja je zaradi tega veliko bolj suha kot pri gradnji, kjer se uporablja klasična malta. Glavne prednosti siste-ma Ytong so: vrhunska toplotna zaščita, enostavna obdelava, odlikuje se z izje-

Hitra, čista in enostavna gradnjaHomogena struktura omogoča enostavno zagotavljanje zrakotesnosti objekta

Vzoren primer gradnje s sistemom Ytong je hiša, ki jo je gradil Milan Černjak, naš sogovornik iz podjetja Xella.

mno nosilnostjo, kar zagotavlja stabil-no gradnjo tudi na potresno ogroženih področjih, je negorljiv material, s tem pa je požarna zaščita maksimalna in konec koncev zagotavlja prijetno bivalno klimo.

Enostavno do pasivnega objektaYtong je gradbeni material, ki ima odlične

toplotnoizolativne lastnosti, tako da je izjemno primeren za gradnjo nizkoe-nergijskih in pasivnih objektov. Kot je razložil Černjak, že z enoslojnim zidom, zgrajenim s termo bloki debeline 40 centimetrov in brez toplotne izolacije, zadostimo strogim pogojem, ki jih pred-pisuje regulativa (PURES). Z uporabo vseh elementov sistema Ytong (bloki, dodatni elementi, stropne plošče) pa zlahka zagotovimo zrakotesnost.Termo bloki so homogene strukture (polni in brez vertikalnih kanalov) in so med sabo zlepljeni z zelo tankim slo-jem lepilne malte, kar je bistven faktor pri zagotavljanju zrakotesnosti. Nosilna konstrukcija hiše se z notranje strani neprekinjeno prevleče s tankoslojnim ometom, inštalacijski preboji se skrbno zatesnijo, prav tako se natančno vgradi stavbno pohištvo in zrakotesnost je s tem zagotovljena. Objekt, ki je zgrajen z uporabo vseh elementov sistema Ytong, ima toplotne mostove že v osnovi zredu-cirane na minimum.

PRIMER GRADNJEVzoren primer gradnje je tudi hiša, ki jo je gradil Milan Černjak, naš sogovornik iz podjetja Xella. »Moja hiša sicer ne dosega porabe energije, ki jo zahteva standard za pasivne hiše, je pa z 18 kilo-vatnimi urami na kvadratni meter letno zelo dobra nizkoenergijska hiša, ki je bila grajena z upoštevanjem vseh postopkov in standardov, ki veljajo za pasivne hiše,« pravi. Černjak pa je o poteku gradnje sem pisal tudi obširen blog, ki je zelo cenjen med stroko in investitorji, prav tako pa zelo dober priročnik s praktičnimi in teoretičnimi napotki.

Pasivne, zelo dobre nizkoenergijske in varčne hiše.

Za vas smo pripravili nove projekte Ytong hiš.

www.ytong.si

Les in arhitektura v sožitjuVčasih je možno z nenavadno izbiro materiala arhitekturni presežek izvesti funkcionalno in poceni

T rg montažne nizkoenergijske in pasivne gradnje je pravzaprav majhen, obenem pa dovolj velik za vse proizvajalce. Teh je vedno več, saj je tudi lesena gradnja v

porastu. »Kako torej privabiti kupce?« se sprašujejo proizvajalci. Miha Bogataj iz podjetja Cibos, ki nizkoenergijske in pa-sivne lesene hiše proizvaja pod blagovno znamko Ekoart, pravi, da je bistvo vizija. Z njo privabiš kupce, ki so ti ideološko blizu.

Zahtevni kupci sami najdejo podobno mislečega»Mi s prodajo nimamo težav, saj nas ve-činoma najdejo zahtevni kupci, ki ver-jamejo v naše znanje. Reševati znamo kompleksne detajle in iskati nove reši-tve,« pravi Bogataj. Poudari pa tudi, da so njihove hiše izdelane po meri, prilagojene lastniku in lokaciji.

»Največkrat izvajamo arhitekturno zah-tevne in neklasične objekte, na principu individualnega pristopa, in naše hiše so vedno drugačne,« pravi Bogataj. A to zahteva veliko »mozganja« in novih re-šitev v konstruiranju trajnih in obenem estetskih detajlov izvedbe. »Prav zato pa neizmerno uživam v tem, kar delamo, saj delo nikoli ne postane rutina in dolgoča-sno,« je še dodal.

»Štanc« arhitektura ne pride v poštev»Naša vizija je izvajati arhitekturno pre-sežne objekte. To pomeni, da si želimo investitorjev, ki verjamejo, da jim arhitekt s svojo, mogoče na prvi trenutek »noro« idejo, lahko v njihovo življenje z novim bivališčem prinese presežno klimo ali povsem novo doživljanje bivalne enote. Želimo jim izdelati nekaj, o čemer si mor-da niti sanjati niso upali,« pravi Bogataj.

Ekoart zato sodeluje z več arhitekturnimi biroji, vedno bolj pa se zapletajo z ena-ko mislečimi, saj »štanc« arhitekture ne odobravajo. »Zgrešena je miselnost, da je arhitekturno presežen objekt dražji od klasičnega. Včasih je lahko celo obratno, saj z nenavadno izbiro materiala stvar

izvedemo funkcionalno in poceni,« je dejal mladi gradbenik.

Masivna lesena gradnja je prihodnostV Ekoartu ponujajo v osnovi dva sistema gradnje, ki sta oba difuzijsko odprta in izdelana iz naravnih materialov: skele-tnega in masivnega, vsakega v dveh iz-vedenkah. Pri skeletnem je najbolj ra-cionalen klasičen skelet, izvedenka pa njegova nadgradnja s prefabriciranimi lesenimi I-profili, kjer je stena z izolacijo debela okrog 45 centimetrov. Masivni sistem gradnje, ki je protipotresno va-ren in požarno odporen, pa po mnenju Bogataja predstavlja prihodnost tudi v gradnji večstanovanjskih objektov.

Križno lepljen, še raje pa mozničen les»Naš sistem masivne lesene hiše temelji na uporabi križno lepljenih plošč. Gre za dimenzijsko stabilno gradnjo, ki v naspro-tju z brunaricami omogoča izvedbo tanko-slojne fasade »demit« ter izvedbo notra-njih mavčnih oblog,« je razložil Bogataj. Obenem pa je izpostavil še drug sistem masivne gradnje, slovenski proizvod, ki je zaščiten s patentom: »Sistem velikopa-nelne gradnje iz križno mozničenih plošč se prodaja pod komercialnim imenom IQWOOD. Elementi so spojeni zgolj z le-senimi bukovimi mozniki, katere posebej za ta namen razvita CNC-linija mozniči in s tem ustvari povsem biomasivno steno

Objekt mora biti narejen po meri človeka. Vsak pa je svoj individuum, kar pomeni, da mora arhitekt poznati njegov življenjski slog, začutiti želje, strasti in na koncu tudi njegove finančne možnosti.

Les in arhitektura v sožitju, po tem vodilu se ravnajo v Ekoartu.



Zelo zanimiv Ekoartov projekt je bila izved-ba lesene mobilne enote Modeko – kavar-nice na parkirišču pred Postojnsko jamo, ki so jo postavili v sodelovanju z birojem Pillar.

brez uporabe lepil ali kovinskih veznih sredstev.« Sistem znotraj večinoma pu-stijo neobdelan, v vidni kvaliteti, zunanje stene pa nadgradijo z lesnimi izolacijami in finalno leseno ali kakšno drugo fasado. Sistem omogoča veliko akumulacijo in s tem toplotno stabilnost objekta, saj je standardna debelina sten 15 oziroma 21 centimetrov.

Brez kompromisov v gradnjiSodobna CNC-tehnologija ter polizdelki iz lepljenih ali mozničenih lesenih ele-mentov v leseni gradnji omogočajo izre-dno visoko, celo milimetrsko natančnost, ki je v klasičnem gradbeništvu ni mogo-če dosegati. »To omogoča hitro, čisto in učinkovito gradnjo, ki zahteva reševa-nje vseh ključnih detajlov predhodno, že v fazi projektiranja ter konstruiranja objekta. S tem se izognemo sprejemanju kompromisov in reševanju ključnih de-tajlov na gradbišču, kvaliteta gradnje pa se vsekakor dvigne.

Želja je veliko, idej tudiPodjetje Cibos letos praznuje dvajset let obstoja, prvih 16 let so bili le statično pro-jektivno podjetje. »Ta fundus nam pomaga reševati konstrukcijsko zahtevne sisteme in detajle, kar nas postavlja v prednost pred izvajalci tako imenovanih tipskih hiš,« pravi Bogataj. V okviru blagovne znamke Ekoart pa so se letos razširili na lastno proizvodnjo, imajo pa tudi veliko razvojnih konceptov, kot je lesena mobilna nadstandardna enota. Poleg tega pa imajo v podjetju stroj za izvedbo lesenih paličnih nosilcev, kjer izdelujejo konstrukcije za plezalne stene, omogoča pa tudi izvedbo streh velikih razponov, tako da v podjetju želijo izdelovati tudi športne ali druge večje lesene objekte. Sami izdelujejo tudi vse vrste lesenih macesnovih oblog. »Željá je veliko, razvojnih idej pa zaenkrat tudi ne zmanjka. Naša vizija je izvajati presežno arhitekturo ter delati z dušo, tako da sta na koncu les in arhitektura v sožitju,« je še dejal Bogataj.

Zgrešena je miselnost, da je arhitekturno presežen objekt dražji od klasičnega. Vča-sih je lahko celo obratno.


B ivanje v mansardi ponuja po-sebno izkušnjo, zato se vedno več ljudi odloča za prenovo ob-stoječe ali zasnovo nove man-sarde. Lega na vrhu objekta, ki

nudi neovirane razglede na okolico in oddaljenost od hrupa ulic, to vsekakor je. Vseeno pa nekaterim mansarda ne predstavlja idealnega bivalnega prostora, saj se bojijo pregrevanja skozi strešna okna poleti ter toplotnih izgub pozimi. Vse to pa je mogoče odlično regulirati z namestitvijo ustreznih senčil.

Zunanja senčilaNamen zunanjih senčil je zaščita prosto-ra pred pregrevanjem. Z njimi namreč preprečimo segrevanje okenskih stekel na zunanji strani, s čimer se prepreči pre-našanje toplote preko stekel v notranjost. Odločamo se lahko med mrežastim sen-čilom, ki ustavi do 80 odstotkov sončne toplote, ali roleto, ki ustavi do 90 odstot-kov sončne toplote. Poleg zaščite pred pregrevanjem pa roleta omogoča tudi popolno zatemnitev prostora, zmanjša

toplotne izgube v hladnejših mesecih leta ter zmanjša prehod hrupa iz okolice, še posebej v primeru dežja, saj se hrup dežnih kapelj bistveno zmanjša.

Notranja senčilaNotranja senčila imajo različne namene in v prostoru ustvarjajo različne ambiente, hkrati pa zmanjšajo tudi toplotne izgube skozi okna v hladnejših mesecih leta.

Žaluzija je namenjena zaščiti pred pre-močno svetlobo ob sončnih dneh. Zaradi možnosti premikanja aluminijastih la-mel, s katerimi lahko usmerjamo svetlobo in reguliramo intenzivnost, je priročna za pisarne in druge delovne prostore. Zaradi svoje neobčutljivosti na vlago pa je

Senčilo, ki popolnoma zatemni prostor, je primerno za spalnice in otroške sobe, kjer za miren spanec potrebujemo temo. Sen-čilo siesta je na voljo v različnih barvah in vzorcih, zato ima poleg zatemnitvene tudi dekorativno funkcijo.

Senčilaza energijsko učinkovitost

Zunanje mrežasto senčilo zadrži do 80 odstotkov sončne toplote in s tem preprečuje pregrevanje v poletnem času.


primerna tudi za kopalnice in druge bolj vlažne prostore. Žaluzija izboljša izolativ-nost oken do deset odstotkov, spravljena pa je v kaseti, ki je nameščena na zgornjem delu okna.

Notranji rolo je namenjen senčenju v času močnejšega sončnega sevanja, saj prepre-čuje bleščanje v prostoru, ki je še posebej neprijetno v poletnih mesecih. Senčilo rolo, ki je tako kot žaluzija spravljeno v kaseti, nameščeni na zgornjem delu okna, izboljša izolativnost oken do 16 odstotkov.

Podobno funkcijo kot notranji rolo ima tudi notranje senčilo plise, saj prav tako omogoča senčenje in preprečuje blešča-nje. Posebnost je nagubana tkanina, ki ni spravljena v kaseti na zgornji strani okna, ampak se jo lahko premika tako z zgornje kot tudi s spodnje strani. Poleg izvedbe, ki omogoča senčenje, je na voljo tudi senčilo plise, ki omogoča zatemnitev, zaradi svoje sestave v obliki satovja pa tudi zmanjša pregrevanje prostora v poletnih mesecih ter zmanjša toplotne izgube skozi okna v hladnejših mesecih leta. Senčilo plise

izboljša izolativnost oken do 21 odstotkov. Senčila rolo in plise so primerna za dnevne sobe, hodnike in preostale prostore.

Zatemnitveno senčilo (siesta), je name-njeno popolni zatemnitvi prostora. Zaradi refleksnega premaza na zunanji strani zmanjša pregrevanje prostora ter izboljša izolativnost stekel do 21 odstotkov. Senčilo siesta je spravljeno v kaseti na zgornjem delu okna in je namenjeno za spalnice in otroške sobe.

Enostavna uporabaVsa senčila so dobavljiva v ročni izvedbi, možna pa je tudi električna izvedba, ki poenostavi uporabo senčil. Slednja je še posebej priporočljiva v primerih, ko je okno s senčilom vgrajeno izven dosega. Za primere, kjer do okna ni speljana električ-na napeljava, na katero bi lahko priključili električno senčilo, pa je mogoče izbirati tudi med senčili na sončni pogon, ki za delovanje uporabljajo električno energijo, pridobljeno s pomočjo priloženih solarnih celic. Solarna izvedba je dobavljiva za vsa senčila, razen za notranje senčilo plise.

Domen Pogorevc, u.d.i.a., Velux d.o.o.

Roleta na strešnem oknu ščiti okno pred vremenskimi neprilikami (na primer točo), zmanj-šuje hrup dežnih kapljic in popolnoma zatemni prostor.

Ko otrok iz malčka zraste v mladostnika, se tudi funkcija sobe spremeni. Za nemo-ten spanec potrebuje popolno temo, za učenje in študij pa le delno senčenje. Na strešno okno, ki je že opremljeno s senči-lom siesta, se lahko naknadno vgradi še senčilo plise, ki prijetno razprši svetlobo direktnih sončnih žarkov.

Novo senčilo termo plise v zimskem času učinkovito zaustavlja uhajanje toplote in s tem zmanjša energijske izgube. Odpiranje s spodnje in zgornje strani je praktično, saj lahko prostor zasenčimo, kjer to potrebu-jemo. Ko je senčilo popolnoma razprto, pa prostor dodobra zatemni.


Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:

Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600

PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680

www.matjaz.si

Garažna sekcijska vrataM-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.

42 mm

42 mm

42 mm

888 €

vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm

za samo

950 €

vrata LPU z debelino lamel 42 mm

za samo

Garažna vrata letaOdlična kakovost po neverjetni ceni

P otreba in želja sodobnega člo-veka po prijetnem bivanjskem in delovnem okolju je vplivala tudi na novosti v oblikovanju sodobnih vhodnih in garažnih

vrat. Poudarek je na različnih vzorcih ozi-roma zunanjemu videzu vrat, od najbolj preprostih in nevtralnih linij, do kasetnih ali drugače oblikovanih kril. Struktura površine je lahko lesno groba, mikropro-filirana ali pa povsem gladka. Pomemben je še širok barvni spekter, ki je obogaten z dodatki iz nerjavne pločevine, krilo pa je lahko celo v več barvnih odtenkih. Za ljubitelje lesnih dekorjev so na voljo naj-kvalitetnejše folijske prevleke v imitaci-jah lesa. Pomembne so tudi zasteklitve različnih oblik z več vrstami stekla, ki popestrijo zunanji izgled vrat. Omeniti pa velja, da so vrata lahko pripravljena le osnovno, uporabnik pa namesti zu-nanjo oblogo po lastni želji. Gre za tako

Vrata Hörmann nudijo več udobja in varnosti

imenovana fasadna vrata, ki se ujemajo s fasado. Dodatna prednost je tudi možnost ujemanja motiva vhodnih in garažnih vrat. Cilj je objekt, ki je narejen po estet-skih željah uporabnika. Ta se odloča, ali bodo vrata najbolj izpostavljen ali najbolj nevtralen vizualni del objekta.

FunkcionalnostKljub dejstvu, da je namen vhodnih in garažnih vrat na prvi pogled različen, so pričakovanja uporabnika zelo podobna. Od vrat pričakujemo, da bodo kvalitetno izdelana in vgrajena. Pomembna je dobra izolativnost in tesnjenje vrat, sploh pri energetsko varčni gradnji. Pomembno je tudi, da vsi elektronski deli (pogon pri garažnih, elektroključavnice in zapahi pri vhodnih vratih) delujejo brezhibno in z malo vzdrževanja. Dobra vrata pomenijo zaščito pred nepovabljenimi obiskovalci z različnimi načini varovanja in možno-

stjo javljanja položaja vrat. Funkcionalno vrednost ima tudi zunanji izgled vrat, kajti z njim objekt dobi končno celostno podobo. Kot pravi slogan podjetja Matjaž, »ustvarjamo pozdrave«, imajo vrata vsak-danji vpliv na dobro počutje uporabnika, saj ga pozdravljajo ob vsakem prihodu in odhodu.

PonudbaPodjetje Matjaž d.o.o. v Sloveniji zastopa vodilnega proizvajalca vrat, nemški kon-cern Hörmann Gmbh, in ponuja najširšo paleto vrat za vse vrste objektov. Za indivi-dualne objekte ponujajo pri garažnih vra-tih dvižna enokrilna, klasična dvokrilna, sekcijska dvižna, stranska sekcijska ali na-vojna rolo vrata Hörmann. V dvižna eno-krilna in sekcijska dvižna vrata Hörmann je možno vgraditi tudi osebni prehod. Vsa ta vrata so lahko ročna ali pa s pogonom. K vsem vratom lahko ponudimo tudi eno-

S tanovalce več kot polovice nepremičnin v Sloveniji pesti huda nadloganadloga, ki se je le stežka znebijo - vlaga. S prezračevanjem prostorov pa se vlagi in zatohlemu zraku v našem domu lahko izognemo.

Pri gradnji stanovanj je treba posebno pozornost nameniti preprečevanju energetskih izgub, kar pomeni, da poskrbimo za dobro izoliran ovoj zgradbe in kakovostna zrakotesna okna in vhodna vrata. A zatesnitev doma prinaša neljubo posledico - slab zrak.

Odpiranje oken odpadeBivalne prostore je treba vsaj trikrat do petkrat na dan zračiti, vsaj po pet minut, kar pri sodobnem tempu življenja težko izvedemo. Poleg tega odprta okna povzročajo prepih in izgube energije. Če k temu dodamo še hrup, prah in cvetni prah iz zunanjosti, se je že nabralo dovolj izgovorov, da oken ne odpiramo. Stanovanja so zato izjemno slabo prezračena, le redka pa imajo urejeno prezračevanje. »V razvitejših evropskih državah je prezračevalni sistem v bivalnih prostorih standardna oprema, predpisana z zakonodajo. Tudi naša zakonodaja (PURES 2010) sledi evropskim direktivam in nalaga investitorjem ureditev ustreznega prezračevanja oziroma vgradnjo prezračevalnih sistemov,« je pojasnil Milan Kuster iz podjetja Lunos.

Decentralizirani sistemi prezračevanja Sistemi prezračevanja so se tudi v Sloveniji, predvsem s pojavom pasivne gradnje, že razširili, vendar naložba v centralni prezračevalni

sistem zahteva velika sredstva. Kuster pa je povedal, da je na slo-venskem trgu zdaj možno zelo enostavno trajno rešiti problem prezračevanja objektov, naj gre za novogradnje ali starejše objekte, stanovanja ali hiše, in sicer z vgradnjo decentraliziranega prezra-čevalnega sistemoma. Gre za učinkovito, kakovostno, estetsko, energetsko varčno, enostavno, trajno in cenovno ugodno rešitev prezračevanja bivalnih prostorov, ki omogočajo tudi vračanje toplote in jih je mogoče v obstoječe objekte vgraditi brez posebnih gradbenih posegov, izkoristki pa so prek 90 odstotni.Novi elementi z vračanjem toplote so bili lani pozitivno sprejeti tu-di v Eko skladu, kjer ob vgradnji odobrijo 25-odstotno subvencijo.

Ko odpiranje oken ni več pravi način

BOLJŠE BIVALNE RAZMEREPrezračevalni sistemi bistveno izboljšujejo mikroklimatske bival-ne razmere, pripomorejo k boljšemu zdravju, kar je pomembno zlasti za otroke in starejše. Prednosti so:

stalno prezračevanje prostorov brez odpiranja oken, vedno dovolj svežega zraka, prah, hrup, veter, pršice, cvetni prah ostanejo zunaj - manj alergij,

iz kuhinje, kopalnice in sanitarij odvaja slab zrak ali ško-dljive hlape,

iz stanovanja izloča vlago in preprečuje pojav plesni, minimalna izguba toplote, ker ni potrebe po odpiranju oken ali vrat.


PREDNOSTI:- toplotni izkoristek nad 90%- poraba energije, le 0,05W/m3/h- neslišno delovanje. le 17db

NAJSODOBNEJŠI REKUPERATORSKI SISTEM LUNOS E2

POHITITE IN SI ZAGOTOVITE ŠE:25% Subvencije Eko sklada

7 LET GENERACIJE

krilna stranska prehodna vrata v enakem izgledu. Vhodna vrata Hörmann so lahko v kombinaciji jeklo-aluminij ali v celoti aluminijasta. Na voljo je širok spekter vzorcev, obsvetlob, nadsvetlob, odprtin za pošto in nadstreškov nad vrati. Možnih je več tipov podbojev in polnil, odvisno od izolativnih želja kupca. Pomembna so tudi eno- ali dvokrilna kovinska vrata za zunanje in notranje prostore, kjer lahko ponudimo več tipov, z različnimi stopnja-mi izolativnosti, varnosti, zasteklitvami, ključavnicami, podboji. Vse pomembnejša postajajo eno- ali dvokrilna vrata, od-porna na požar, ki so lahko opremljena

z dimotesnimi tesnili, elektroključavni-cami, panik kljukami in zasteklitvami. Na koncu pa so tu pogoni za garažna in dvoriščna drsna ali krilna vrata, seveda z možnostjo enotnega upravljanja.

Poleg individualnih lahko v celoti opremi-mo tudi najzahtevnejše večstanovanjske in industrijske objekte, z industrijskimi sekcijskimi ali rolo vrati, hitrotekoči-mi spiralnimi ali PVC-vrati, krilnimi požarnimi ali drsnimi vrati, vsemi vr-stami ostalih krilnih vrat, nakladalnimi ploščadmi, tesnilnimi zavesami in vso potrebno opremo za vse te artikle.

Vsi proizvodi so v celoti proizvod podje-tja Hörmann, dobavljivi so v najkrajših dogovorjenih rokih, kvalitetno vgrajeni, imajo vse potrebne certifikate in potreb-ne garancije, podjetje pa poskrbi tudi za nadomestne dele in servisno pod-poro, ki pripada zadovoljnemu kupcu in uporabniku.

Pravilnost odločitve za partnerstvo »Hör-mann-Matjaž« potrjuje dolgoletna tradi-cija in neskončno število vgrajenih vrat po vsem svetu, zato bodite zraven tudi vi!

Zvone Jazbinšek, Matjaž d.o.o.


P asivna hiša ni več novost niti je ne obravnavamo več kot gradnjo prihodnosti. Kljub temu da smo v Sloveniji trend pasivne gra-dnje prevzeli malce z zamudo,

vsaj v primerjavi s severnejšimi sosedi, pasivne hiše tudi pri nas postajajo nekaj normalnega. O pasivni gradnji smo se pogovarjali s prof. dr. Martino Zbašnik--Senegačnik z ljubljanske Fakultete za arhitekturo.

Kako ocenjujete trend gradnje pasivnih hiš v Sloveniji? Pasivno hišo poznajo v Nemčiji že skoraj 20 let. V prejšnjem desetletju se je razširila tudi v Švico in Avstrijo, v zadnji letih tudi v druge države. Po podatkih Passivhaus Instituta iz Darmstadta je na svetu že okrog 40 tisoč pasivnih hiš, in to na vseh celinah, saj jih je mogoče prilagoditi na različne klimatske razmere. Pasivna hiša se je dobro prijela tudi pri nas. Trend gra-denj narašča podobno, kot je v državah, kjer so se pojavile že veliko prej. Tam so zabeležili vsako leto stoodstotno rast glede na prejšnje leto.

Kdaj so se pasivne hiše pojavile v Sloveniji?V Sloveniji so prve hiše nastale okrog leta 2005, gradili so jih zanesenjaki z dovolj strokovnega znanja, da so znali prido-biti prave strokovnjake, veliko dela so morali opraviti tudi sami. V letu 2008 se

Čudim se vsem pomislekom, ki se pojavlja-jo. Po mojih izkušnjah nobeden od tistih, ki so se odločili za pasivno hišo, tega ne obžaluje, kar je zelo pomemben podatek. Tako pravi prof. dr. Martina Zbašnik--Senegačnik s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

INTERVJU: Izr. prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, u. d. i. a., Un

Pasivna hiša ne sprebivanja, temveč ga l


»Po podatkih Passivhaus Instituta iz Darmstadta je na svetu že okrog 40 tisoč pasivnih hiš, in to na vseh celinah, saj jih je mogoče prilagoditi na različne klimatske razmere.«

niverza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

eminja načina e izboljša

je z razpisom Eko sklada za nepovratne finančne spodbude povečalo zanimanje investitorjev, trg pa je bil že pripravljen s ponudbo komponent. Tu pravzaprav ni težav. Večje so pri usposobljenosti stroke. Arhitekti in projektanti strojnih inštalacij še vedno večinoma nimajo dovolj znanja za izvedbo ustreznega projekta. Ampak počasi se tudi tu stvari spreminjajo.

Tehnologije smo verjetno »uvozili« iz tujine?V današnjem globaliziranem svetu je težko konkurirati koncernom, ki so tehnologijo za pasivno hišo razvili pred več kot dese-tletjem. Nekaj komponent sicer nastaja tudi v slovenskih podjetjih, vendar so ve-činoma del velikih tujih sistemov. Drugače najbrž niti ne gre. Bolj pomembno se mi zdi, da imamo podjetja, ki znajo pasivno hišo načrtovati in zgraditi. V tem se razli-kujejo od obstoječe samograditeljske pra-kse. Za uspešno realizacijo so pomembni skrbno načrtovani detajli, ki zagotavljajo zrakotesnost in odsotnost toplotnih mo-stov, ter dosledna izvedba le-teh.

Debata o smiselnosti pasivne hiše je v javnosti zelo burna. Kaj pa menite vi, je pasivna gradnja smiselna?Pasivna hiša je trenutno optimalna ener-gijsko varčna stavba. Investicija je pri-bližno pet odstotkov višja kot pri stavbi, grajeni po trenutno veljavnih predpisih. Za energijsko varčne hiše država preko Eko sklada nudi nepovratne finančne spodbude. Tako je možno za 200 kva-dratnih metrov veliko hišo iz naravnih

gradiv pridobiti subvencijo v višini 25 tisoč evrov. Lastniki pasivnih hiš imajo minimalne stroške za ogrevanje. Primer iz prakse: pasivna hiša s 160 kvadratnimi metri ogrevanih površin porabi povprečno vsak mesec za 50 evrov elektrike. V to mesečno položnico je všteta vsa elektrika, ki jo porabi štiričlansko gospodinjstvo (razsvetljava, hladilniki, zamrzovalniki, računalniki, gospodinjski aparati) in ogre-vanje ter prezračevanje. Kakovost bivanja pa je izredna, to lahko povem iz prve roke, saj sem že velikokrat bivala v pasivni hiši. Čudim se vsem pomislekom, ki se pojavlja-jo. Po mojih izkušnjah nobeden od tistih, ki so se odločili za pasivno hišo, tega ne obžaluje, kar je zelo pomemben podatek.

Proizvajalci pasivnih hiš v Sloveniji poudarjajo predvsem energijski vidik pasivne hiše. A ta bi moral biti samoumeven. Ali pozabljamo na druge prednosti, ki jih prinaša pasivna hiša, predvsem na kakovost bivanja, ugodje? Pasivna hiša ima kar nekaj prednosti. Ni nujno, da je njihovo hierarhično zapored-je enako za vse. Izpostavila bi kvaliteto zraka, ki jo omogoča prezračevalna na-prava. To ni klimatska naprava, ki stalno obdeluje isti zrak, ampak mehanska na-prava, ki zajema zunanji zrak, ga ogreje s toploto izrabljenega zraka in odvede v posamezne prostore. Izrabljeni zrak se iz zgradbe nato odvede. Na ta način imamo v hiši vedno svež in topel zrak. Občutek je tudi pozimi podoben kot na topel junijski dan, ko odpremo okno in vdihnemo svež zrak. Tisti, ki živijo v hiši

s prezračevalno napravo pravijo, da bi se težko spet navadili na slab in zatohel zrak.

Pasivna hiša je tudi naložba v prihodnost. Nizki stroški za ogrevanje bodo pomenili višjo pokojnino. Glede na obete bodo te precej nizke. In visoki stroški za ogrevanje hiše jih bodo še bolj izničili. Vprašanje je, če bo kakšen pokojninski steber, v katere-ga vplačujemo, tako donosen kot naložba v pasivno hišo, ki ne bo povzročala stroškov.

Koliko pasivnih hiš je že zgrajenih v Sloveniji? Po podatkih Eko sklada je nekaj več kot sto hiš pridobilo nepovratne finančne spod-bude, večinoma so to enodružinske hiše, že zgrajene ali pa v fazi gradnje. Nastale so v slabih štirih letih, kar ni slabo. Seve-da je to le nekaj odstotkov novogradenj. Osebno mi je žal vsakega, ki trenutno gradi energijsko potratno hišo. Ker bodo cene energentov rasle in stroški za ogrevanje bodo postajali čedalje večje breme.

In kako se lahko primerjamo s sosednjo Avstrijo? Tam imajo trenutno okrog 10 tisoč pasiv-nih hiš: enodružinske in večstanovanjske stavbe, proizvodne prostore, poslovne stavbe, cerkve, šole, vrtce, hotele, planin-ske postojanke in podobno. Pri sosedih se je zelo razmahnila gradnja večstanovanj-skih stavb po standardu pasivne hiše. V pasivnem standardu so skorajda že vse večstanovanjske novogradnje. V centru Dunaja trenutno gradijo največje nase-lje večstanovanjskih stavb po pasivnem standardu. V naselju Eurogate bo v dveh letih nastalo 1700 stanovanj. Gradijo tudi velike stanovanjske soseske za socialno ogrožene družine, ki z nizkimi dohodki veliko lažje preživijo, če imajo malo stro-škov z bivanjem.

Razvoj gre dalje, tudi standardi, ki so včasih veljali za »normalno« gradnjo, so vedno višji. Zdi se, da je tudi v Sloveniji pasivna hiša vedno bližje pojmovanju »normalne« gradnje. Kakšno pa je stanje na področju hiš, ki so še bolj varčne od pasivnih? Kdaj bomo kot »normalno« dojemali hišo, ki je samozadostna?Samozadostna hiša se oskrbuje sama in ni odvisna od zunanjih virov energije. To pomeni, da ne potrebuje energentov in ni priključena na javno omrežje. Se pravi, da sama proizvede energijo, ki jo potrebuje,


tako toploto kot elektriko. Obstajajo teh-nologije, ki to omogočajo, vendar so še zelo drage in ne zgleda, da bi se njihove cene v doglednem času lahko toliko znižale, da bi postale široko uporabne.

V samozadostni hiši se največ izrablja sonč-no energijo, ki jo je potrebno pretvoriti tako, da se jo lahko uporabi tudi ponoči in pozimi, ko je ni na voljo. Zato jo je potrebno shranjevati in to je najdražji del. Samoza-dostne hiše so trenutno primerne le tam, kjer ni javnih omrežij, torej v visokogorju in v zelo odmaknjenih krajih.

Kaj pa drugod, kjer so javna omrežja na voljo?Samozadostna hiša v pravem pomenu besede še kar nekaj časa ne bo realnost, ne samo v Sloveniji, tudi drugod. Je pa realnost različica plusenergijske hiše. Po definiciji je to sicer samozadostna hiša, ki ustvarja presežke in jih oddaja. V zadnjih letih se je ta definicija nekoliko poenosta-vila. Na stavbo se vgradi sončne module, ki pretvarjajo sončno energijo v električno. Če je hiša energijsko učinkovita in porabi malo energije za ogrevanje in obratova-

nje, je proizvedene energije v sončnih modulih hitro več, kot jo hiša potrebuje. Ampak to je samo računsko. Proizvedena energija se namreč ne shrani v hiši niti se v hiši ne uporabi, ampak se odvede v javno električno omrežje, država pa nudi investitorju subvencioniran odkup. Ele-ktriko prodaja v omrežje po veliko višji ceni, kot jo za gospodinjske potrebe iz

omrežja odkupuje. Taka plusenergijska hiša ni samo za petičneže, ampak tudi za navadne smrtnike, če le imajo nekaj tehnične ali ekonomske žilice.

Je gradnja plusenergijske hiše v Sloveniji ekonomsko upravičena?Pri plusenergijski hiši je potrebno oba pristopa k energijski učinkovitosti obrav-navati ločeno. Smiselno je najprej poskr-beti za to, da bi zgradba potrebovala čim manj energije za obratovanje – torej za ogrevanje in prezračevanje. Tudi stroji in naprave naj bi bili čim bolj energijsko varčni. To je pasivna hiša oziroma skoraj ničenergijska hiša, kot jo napoveduje tre-nutna zakonodaja. Kot že rečeno, je okrog pet odstotkov dražja od hiše, grajene po pravilniku. Drugi korak je plusenergij-ska hiša, ki ima vgrajene sončne module.

Investicija v sončno elektrarno na strehi se povrne v približno desetih letih, za 15 let ima investitor pogodbo o subvencio-niranem odkupu. Zadnjih pet let torej s pridobljeno elektriko služi.

Kako pa je z razmerjem med investicijo in prihranki? Vprašanje je zelo retorično. Katera inve-sticija se bolj izplača, investicija v drag avto, prestižno opremo počitniške hiše, nepozabno potovanje na luksuzni jahti ali v zdrav in prijeten dom? Odgovor je odvisen od posameznika.

Čas, v katerem se investicija v pasivno ali plusenergijsko hišo povrne, je odvisen od mnogih vplivnih faktorjev – predvsem pa od cene goriv in energentov. Kot kažejo trenutni trendi, bo ta čas krajši, kot je kazalo še pred nekaj leti. Ampak, kot smo že omenili, vsega, kar prinaša energijsko visoko učinkovita hiša, ni mogoče meriti v denarju.

Pasivna je pravzaprav lahko hiša iz kateregakoli materiala, a najbolj se uveljavljajo lesene hiše. Ima les resnično tako velike prednosti pred drugimi gradbenimi materiali ali je razlog drugje?

Pasivno hišo res lahko sestavljajo različna gradiva, izbira tehnologije gradnje je odvi-sna od naklonjenosti investitorja, ponudbe na trgu, cene in še česa. V splošni gradbeni praksi je v Sloveniji delež hiš iz lesa soraz-merno nizek, kljub temu da se že nekaj časa počasi dviguje. Pri pasivnih hišah s porabo energije za ogrevanje do 15 kilovatnih ur na kvadratni meter letno in zelo dobrih nizkoenergijskih hišah, ki porabijo do 25 kilovatnih ur na kvadratni meter letno, je delež lesenih hiš v primerjavi z masiv-nimi precej večji. V letu 2010 je na Eko skladu pridobilo pravico do nepovratnih finančnih spodbud dobrih 43 odstotkov montažnih lesenih hiš, zgrajenih po stan-dardu pasivne in zelo dobre nizkoenergij-ske hiše, leta 2011 pa skoraj 64 odstotkov.Razlog je predvsem v tem, da je pri nas še vedno precej razširjena samograditeljska

»Vprašanje je, če bo kakšen pokojninski steber, v katerega vplačujemo, tako donosen kot naložba v pasivno hišo, ki ne bo povzročala stroškov.«

Standard pasivne hiše se je pojavil pred nekaj leti, ko so strokovnjaki, ki so trenutno na trgu, že zapustili šolske klopi. Zato se je potrebno dodatno izobraževati. Mladi arhi-tekti pa so že »zagrabili« koncept pasivne hiše, kar dokazuje koncept modularne pa-sivne hiše mladega arhitekta Luke Bačka.


praksa, česar pa standard pasivne hiše ne dopušča. Za uspešno načrtovanje in iz-vedbo je potreben strokovno usposobljen team. In tega je lažje organizirati pri leseni hiši, kjer je velik del gradnje pod nadzo-rom v delavnici. Ampak to ne pomeni, da zidana hiša ne more biti pasivna, kar dokazuje tudi že precej kvalitetno izve-denih primerov, ki so jih izvedla manjša gradbena podjetja.

Nizkoenergijska in pasivna gradnja je tudi velika poslovna priložnost. Hitro so jo zgrabili največji proizvajalci montažnih hiš, obenem pa se je na trgu znašla obilica malih podjetij, ki gradijo lesene pasivne hiše. Kako to vpliva na kakovost gradnje? Naj vas popravim: najprej so pasivne hiše gradila manjša podjetja, večja šele pozneje, ko je konkurenca dokazala, da gre zares. Potem so se jim pridružila še obrtniška podjetja, ki prej niso vlagala v razvoj, am-pak so izrabila priložnost in se učila na lastnih napakah. Plačal jih je investitor s slabšo kvaliteto hiše. Posledica nekva-litetne gradnje je višja poraba energije za ogrevanje od načrtovane. V najslab-šem primeru lahko stanovalce na kakšen mrzel zimski dan tudi zebe. Vendar so to izjemni primeri, kajti pri nas beležimo predimenzionirane ogrevalne sisteme. Prava pasivna hiša se lahko ogreva samo s toplim zrakom, ki ga prezračevalna na-prava dovaja v prostore. V naših pasivnih hišah je poleg tega za vsak slučaj še sistem talnega ogrevanja. Tega predvidi projek-tant strojnih inštalacij, velikokrat zato, da je na varni strani in tudi da prekrije morebitne napake izvajalca. Investitor iz nostalgičnih razlogov doda še kamin. Tako ima hiša tri sisteme ogrevanja, kar precej stane. Zaradi tega se pri nas pasivne hiše drži sloves izredno drage hiše. Pa ni nujno, da je tako.

Pogosto težava ni zgolj v izvajalcih samih, temveč tudi v nadzornikih gradnje, ki jim je gradnja v lesu tuja. Ali menite, da bi morali s pojavom množične gradnje v lesu prilagoditi tudi izobraževalne programe v gradbenih izobraževalnih institucijah? Trenutno znanje kakovostnih izvajalcev lesene gradnje namreč pogosto presega znanje tistih, ki bi morali strokovno nadzorovati gradnjo…Standard pasivne hiše se je pojavil pred

nekaj leti, ko so strokovnjaki, ki so tre-nutno na trgu, gotovo že zapustili šolske klopi. Zato se je potrebno dodatno izobra-ževati, tako kot tudi v drugih poklicih. Šole nam namreč že dolgo ne dajo vsega zna-nja, ki bi nam zadostovalo do upokojitve. Stalno je treba slediti napredku v stroki.

Investitor mora za svojo hišo poiskati ustrezne strokovnjake, ki obvladajo po-dročje, za katero jih najame. Pri tem mu je lahko v pomoč tudi Konzorcij pasivna hiša, ki je nastal v okviru Fakultete za ar-hitekturo. Vanj so združeni ponudniki znanja, izvedbe in komponent za pasivno hišo. Konzorcij pasivna hiša je pričel tudi s certificiranjem pasivnih hiš in kompo-nent zanje. S tem bomo dvignili kvaliteto znanja in storitev.

Na področju novogradenj je razmislek o gradnji pasivne hiše že skoraj samoumeven. Kako pa je na področju obnov starejših hiš? Ali lahko s kakovostno obnovo naredimo hišo pasivno in kako smiselna je takšna prenova?Energijska prenova hiš je smiselna in po-trebna iz istih razlogov kot pri novogra-

dnjah. Večje objekte je možno sanirati tudi po standardu pasivne hiše, pri manjših zgradbah se največkrat skuša doseči tako imenovani faktor 10. To pomeni, zmanjšati porabo energije za ogrevanje za desetkrat. Pri sanaciji je potrebno zamenjati okna in vrata, vgraditi toplotno izolacijo in pre-zračevalno napravo. Največji odpor in resnično najtežavnejši del prenove pred-stavlja vgradnja prezračevalne naprave. Še posebej, če hiše v času prenove ni mogoče izprazniti. Vendar je zelo pomembna. Ne le zato, ker se s tem zmanjšajo prezračeval-ne izgube, ampak še bolj zato, ker dovaja kvaliteten zrak. Hiša je po prenovi zelo zrakotesna. S tem pa imamo v prostorih bistveno manjšo naravno izmenjavo zraka kot pred sanacijo, ko se je hiša prezračeva-la skozi špranje v oknih. Poleg slabega in nezdravega zraka je problem tudi vlaga v zraku, ki se nabere pozimi, ko ne prezra-čujemo dovolj. Ob hladnih stenah vlaga kondenzira, posledica pa je plesen. Vsak, ki zamenja stara okna z novimi, bi moral razmisliti o sistemu kontroliranega prezra-čevanja. Ne glede na energijski razred, ki ga bo prenovljena stavba dosegla.

Lahko za konec še razbijeva mit o odpiranju oken v pasivni hiši?Res je, da še vedno buri duhove prepri-čanje, da se oken v pasivni hiši ne sme odpirati, kar pa ne drži. Okna lahko od-premo kadarkoli in za poljubno dolgo. Res pa je, da jih ni potrebno odpirati zato, da v hišo spustimo svež zrak, ker za to skr-bi prezračevalna naprava. Lahko pa jih seveda odpremo, če želimo slišati ptičje petje, poklicati otroka na kosilo ali če na štedilniku pride do nesreče. Še enkrat bi poudarila, da pasivna hiša ne spreminja načina bivanja, le izboljša ga.

»Katera investicija se bolj izplača, investicija v drag avto, prestižno opremo počitniške hiše, nepozabno potovanje na luksuzni jahti ali v zdrav in prijeten dom? Odgovor je odvisen od posameznika.«

Prezračevalna naprava ni klimatska naprava, ki stalno obdeluje isti zrak, ampak mehan-ska naprava, ki zajema zunanji zrak, ga ogreje s toploto izrabljenega zraka in odvede v posamezne prostore. Izrabljeni zrak se iz zgradbe nato odvede. Na ta način imamo v hiši vedno svež in topel zrak.


K ot plod številnih raziskav na področju učinkovite rabe ener-gije v stavbah in zahtev ljudi po udobnem načinu bivanja je standard pasivne gradnje uve-

del merila gradnje, ki bistveno presegajo splošne standarde in pravilnike. A razvoj gre dalje, in z razvojem tehnologije bodo na tržišče prišli novi izolacijski materiali z večjo toplotno izolativnostjo, pa tudi vse bolj napredni sistemi strojnih in elektro-inštalacij. Z bolj izolativnimi materiali se bo zunanji ovoj stavb tanjšal, strojne in elektroinštalacije pa se bodo vse bolj raz-vijale v smeri funkcionalnih komponent, ki se bodo vgrajevale v hiše.

Smernica: samozadostnost Kot so razložili v podjetju Rihter, gre razvoj v smeri samozadostnih hiš, zato bodo v prihodnosti imele glavni pomen v

Sodobni standardi bivanja so zelo visoki, zato jih lahko dosežemo samo z najna-prednejšimi sistemi gradnje, v katerih je vključeno ogromno znanja in napredne tehnologije.

Razvoj gre v smeri samozaPasivna hiša združuje vsa najnovejša znanja in izkušnje s področja projektiranja in gradnje stavb

gradnji komponente, ki bodo takšno gra-dnjo omogočale. Čeprav ima hiša poseben pomen v življenju vsakega posameznika in si vsak želi imeti svojo unikatno hišo, zgrajeno iz čim bolj naravnih materialov, najbrž to ne bo edina pot gradnje. Sodobni standardi bivanja so zelo visoki, zato jih lahko dosežemo samo z najnaprednejšimi sistemi gradnje, v katerih je vključeno

ogromno znanja in napredne tehnologije. Poti nazaj na preprost način gradnje ver-jetno ni, zato se bo potrebno prilagoditi najnovejšim smernicam. In kot pravijo v podjetju Rihter, so s svojim znanjem in izkušnjami že pripravljeni na te izzive.

Pasivna hiša ima specifične lastnosti »V podjetju Rihter smo med vodilnimi na področju pasivne gradnje, zato smo razvili najnaprednejše sisteme gradnje, skladne s trendi v gradnji pasivnih hiš. Za sistem Rihter pasiv smo pridobili tudi certifikat inštituta Passivhaus iz Darmstadta, ki po-trjuje, da ta konstrukcijski sistem ustreza najzahtevnejšim kriterijem, ki so potrebni za doseganje pasivnega standarda,« pra-vijo v podjetju.

Pri načrtovanju gradnje pasivnih hiš se v podjetju Rihter v največji meri prilagajajo individualnim željam posameznika. Tako se lahko že v fazi zasnove vključijo v načr-tovanje njegove sanjske hiše. »Montažna hiša ima namreč specifične lastnosti, ki jih poznajo le redki arhitekti. Z našo vključi-tvijo v načrtovanje se izognemo kasnejšim prilagajanjem in spremembam. Tako so pasivne hiše Rihter stabilne in brez toplo-tnih mostov, stroški za porabljeno energijo pa minimalni,« so še dodali.

Vsaka hiša je unikat»Ker se prilagajamo individualnim željam posameznikov, se srečujemo z različnimi željami oziroma zahtevami posamezni-

PREMALO POUDARKA NA CELOTNEM ŽIVLJENJSKEM CIKLU OBJEKTAVelika prednost montažne hiše ni samo energetska varčnost v času bivanja, zelo malo energije porabimo tudi za njihovo izgradnjo. Montažna gradnja ima veliko prednost pri razgradnji, ker je objekt sko-raj v celoti zgrajen iz naravnih, večinoma enostavno razgradljivih materialov. Neka-

tere, na primer les, lahko uporabimo celo kot energent. »O načinu razgradnje in o reciklaži tudi pri nas že razmišljamo in aktivno spremljamo znanje na tem podro-čju. Hiša, tudi montažna, je trajen izdelek. Naše podjetje montažne hiše proizvaja 15 let, življenjska doba pa je nekajkrat daljša,

zato imamo do prve razgradnje naše prve hiše še zelo veliko časa. V prihodnosti se bodo kot posledica vedno večjega poudar-ka na razgradnjah in recikliranju razvi-jale nove in boljše tehnologije z visokim izkoristkom razgradnje, kar mora biti cilj nas vseh,« so poudarili v podjetju Rihter.


Pri načrtovanju gradnje pasivnih hiš se v podjetju Rihter v največji meri prilagajajo individualnim željam posameznika.

dostnosti

kov,« pravijo v Rihterju. In ker je vsaka hiša unikat, je težko govoriti o določenih trendih. A vendarle prevladujejo hiše z raznimi kubusi, fasada se poudarja z le-senimi elementi in stavbnim pohištvom. Čeprav je bistvo pasivne hiše, da se ne vgrajuje dragih in zahtevnih sistemov aktivnega ogrevanja, se še vedno veli-ko kupcev odloča za njihovo vgradnjo.

»Bodoče kupce pasivne hiše je treba že pred začetkom opozoriti, da v primeru vgradnje talnega ogrevanja, občutka to-plote na talni površini ni. Sistem mora delovati na nizkih temperaturah, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do pregretja hiše. Pri zelo dobri pasivni hiši ugodno bivalno okolje zagotovimo že s pomočjo toplozračnega ogrevanja preko rekupera-cije večino dni v letu. Minimalni manko energije pa lahko zagotovimo z napravami minimalnih moči,« so dejali v Rihterju.Za pasivno hišo so najprimernejše kom-

paktne naprave. To so naprave, ki po-vezujejo vse potrebne komponente za ogrevanje, prezračevanje in pripravo sanitarne vode v hiši. Delujejo na prin-cipu povezovanja in dopolnjevanja ter s tem dosegajo maksimalno učinkovitost. Ker naprava ni velika, ne zaseda doda-tnega prostora. To je pomembno, saj se trenutni trend uporabne površine giblje nekje od 100 do 150 kvadratnih metrov, kar zagotavlja dovolj bivalnega prostora, s tem pa se izognemo še ogrevanju dodatnih neizkoriščenih prostorov.

PASIVNA HIŠAPasivna hiša porabi manj kot 15 kilovatnih ur energije na kvadratni meter letno za ogrevanje. Pri tako majhni potrebni ener-giji so znanje, skrbno načrtovani detajli in kakovostna izvedba najpomembnejši dejavniki, ki zagotavljajo, da bo pasivna hiša zadostila vsem potrebam za prijetno, zdravo, udobno in varčno bivanje.

Ključne točke pasivne gradnje: - toplotni ovoj - zadostna količina pravilno

izbrane izolacije in stavbnega pohištva prepreči transmisijske izgube,

- zrakotesna gradnja zmanjša izgube za-

radi nenadzorovanega prezračevanja, - pravilna orientiranost steklenih površin

lahko prinese veliko sončnih dobitkov tudi pozimi,

- prezračevalni sistem z vračanjem toplote (rekuperacijo) z visoko učinkovitostjo zagotavlja svež zrak brez izgub, vendar pa to ne pomeni, da ne smemo odpirati oken; še posebej poleti je nočno ohlaje-vanje objekta s pomočjo odpiranja oken priporočeno,

- s senčenjem se izognemo pregreva-nju objekta in visokim stroškom za ohlajevanje.

®

Dobrodošli v svet naravnega bivanja!

- individualna gradnja nizkoenergijskih pasivnih hiš- kakovostna in hitra gradnja

- uporaba naravnih in okolju prijaznih materialov- odlična izolativnost zunanjega ovoja hiš

- hiše s porabo energije pod 25 kWh/m2, sistem pasiv tudi pod 10 kWh/m2

RIHTER d. o. o.Loke 40 3333 Ljubno ob SavinjiT/+386 3 839 04 30F/+386 3 839 04 [email protected]@rihter.si ®


Š vicarski proizvajalec tend STO-BAG, podjetje z dolgo tradicijo in že pregovorno odlično švicarsko kvaliteto in natančnostjo, ponuja kvalitetno tendo, ki nam bo dolgo

in dobro služila.

Ko se odločamo za tendo na balkonu, terasi ali zimskem vrtu, je potrebno izbiro pred-vsem prilagoditi obstoječi situaciji, poudarja Sandra Bogataj iz podjetja Senčila Bled. S programom podjetja Stobag to ni težko, saj program obsega široko paleto izdelkov: od klasičnih balkonskih tend s škarjasto zložlji-vimi rokami, do bolj zahtevnih kasetnih tend, ki so idealna rešitev v primeru, da nad pro-storom ni nikakršnega nadstreška in je zato močno izpostavljen vremenskim vplivom.

Za velike površineZa senčenje večjih površin so novost na trgu tende s teleskopskimi rokami, tako imenovane »jumbo« tende, katerih širina lahko sega tudi do 18 metrov, izpah pa vse do petih metrov. Kot je dejala gospa Bogataj, so teleskopske roke novost na našem trgu. Omogočajo večjo stabilnost samega senčila ter maksimalno napetost blaga v kateri-koli poziciji. Obenem pa jih upravljamo z električnim pogonom, tako da vse deluje brezhibno in tekoče.

Za balkone in teraseGospa Bogataj je še posebej izpostavila dva tipa kasetnih tend, ki so aktualne za večino balkonov in teras: CASABOX in TENDA-BOX. Primerni sta za malenkost manjše površine. Ponašata se s kompaktno in ele-gantno izdelavo, samonosilno kasetno kon-strukcijo, ter enostavno, brezstopenjsko možnostjo nastavljanja naklonskega kota, ki je možna od poševnega do navpičnega. Roke tend Casabox in Tendabox so škarja-sto zložljive z dvojno nerjavečo pletenico in zaščitno pletenico na sredinskem zglobu, tkanina tende pa je pred škropljenjem vode zaščitena s krtačnimi tesnili.

Za zimske vrtoveGospa Bogataj je poudarila pomen senče-nja zimskih vrtov predvsem v spomladan-skem, poletnem in jesenskem času. Zanje v podjetju Senčila Bled priporočajo izredno kvalitetno senčilo s samonosilno kasetno konstrukcijo Airomatic. Integriran plinski sistem z vzmetjo dovoljuje elegantno obliko in lahko konstrukcijo, ki zagotavlja odlično in stalno napetost platna v vsaki poziciji. Vodilo ima spodaj nameščen pritrdilni utor za brezstopenjsko montažo pritrdilnih kon-zol. Majhne dimenzije konstrukcije omo-gočajo montažo tudi na najmanjše okenske površine, kaseta je vedno samonosilna in nameščena pod ometom, možna pa je tudi montaža na okenske špalete z vodili.

Zasenčimo balkone, terase in zimske vrtove s tendami STOBAG INDIVIDUALNI KARAKTER

Barve tend in konstrukcij proizvajalca Stobag so odlično prilagojene fasadam, oknom in tkaninam za tende. Po okusu si lahko izberemo ustrezno barvo kon-strukcije iz obsežne barvne palete Sto-bag. S 16 klasičnimi, 12 trendovskimi in stotimi mavričnimi barvami iz palet RAL in NCS nam je tako na voljo barvni spekter, ki izpolni vse želje. Pestra je tudi izbira platen, saj lahko izbiramo kar med 350 dizajni.

Pustite domišljiji prosto pot in vdahnite vašemu izdelku Stobag individualni karakter.


S odobna hiša je tista, ki združu-je načela trajnostnega razvoja. To izraža s svojo arhitekturo, energetsko učinkovitostjo in uporabo ekoloških materialov.

Zaradi tega je njena »sodobnost« trajna in ni podvržena trenutnim težnjam potro-šniške družbe, ki jih vedno pogosteje opa-žamo tudi pri gradnji stavb, kar je zaradi trajnega posega v prostor nesprejemljivo. Sodobna hiša zagotavlja visoko kakovost bivanja ob majhnem vplivu na okolje vsaj dvem do trem generacijam, ki se zame-njajo v njej. V podjetju Lumar IG gradijo sodobne hiše in o tem smo se pogovarjali z direktorjem Markom Lukičem.

Koliko stanovanjskih hiš ste zgradili lani in kakšni so načrti za letos?Leto 2011 je bilo za Lumar IG rekordno, saj smo postavili rekordno število hiš, prihodki pa so dosegli prek 11 milijonov evrov. Zgradili smo 61 hiš in dva vrtca. Ker pa gradimo po velikosti različne hiše in tudi javne objekte, samo število zgrajenih objektov ne daje najbolj jasne slike. Zato bi, ob upoštevanju povprečne velikosti hiše 135 kvadratnih metrov, lanska pro-daja ustrezala 98 zgrajenim hišam. Za leto 2012 predvidevamo za 10 do 15 odstotkov manjšo prodajo, ker letos ne bomo gradili javnih objektov, kot so vrtci in šole.

Kakšni so vaši načrti pri razvoju novih tehnologij gradnje? Se nam v prihodnjih letih obeta še kaj zanimivega?Filozofija, ki nas vodi pri našem delova-nju, razmišljanju in dojemanju kakovo-stne nizkoenergijske ali pasivne gradnje, se izraža v sloganu »živeti najbolje«. Ži-veti najbolje danes ne pomeni le udobno in prijetno počutje posameznika v hiši, ampak tudi celosten in odgovoren odnos do okolja, v katerem delujemo in živimo. Temu sledi naš razvoj novih konceptov

Filozofija, ki nas vodi pri našem delovanju, razmišljanju in dojemanju kakovostne niz-koenergijske ali pasivne gradnje, se izraža v sloganu »živeti najbolje«. To ne pomeni le udobno in prijetno počutje posameznika v hiši, ampak tudi celosten in odgovoren odnos do okolja, v katerem delujemo in živimo. Tako pravi Marko Lukič, direktor podjetja Lumar IG.

INTERVJU: Marko Lukič, Lumar IG

Odlično razumevanje knas je vodilo še korak n

montažne gradnje, kjer smo letos naredili še korak naprej. Predstavili smo koncept aktivne hiše, ki še bolj celostno obravnava vidik bivalnega ugodja, vpliva na okolje in vidik rabe energije. Ključen je način združevanja vseh treh komponent, ki na koncu objektu dajejo arhitekturno kakovost, uporabniku pa zdravo bivalno okolje in udobje. O aktivni hiši smo pri-pravili tudi posebno spletno stran www.aktivnahisa.si, kjer lahko obiskovalci preberejo več o konceptu aktivne hiše, njenih prednostih in spremljajo gradnjo prve takšne hiše v Sloveniji.

Pod nazivom pasivna hiša si ljudje predstavljajo poseben način gradnje z natančno določenimi tehnologijami, ki ustvarjajo ustrezne bivanjske razmere in pri tem tudi prihranke. Kaj je pasivna hiša in kako doseči pasivni standard?Stalno vlaganje v razvoj in izboljšavo tehnoloških procesov, uporaba najbolj-ših materialov in večletne izkušnje nam omogočajo, da za gradnjo pasivnih hiš ponujamo tehnologijo Lumar PASIV, ki je edina slovenska certificirana tehno-logija za gradnjo pasivnih montažnih hiš, s pridobljenim evropskim tehnič-nim soglasjem. Prednost pasivnih hiš so odlična izolacija ovoja, detajli, izvedeni brez toplotnih mostov, in za pasivne hiše primerno stavbno pohištvo, kar zagotavlja višje notranje površinske temperature, to pa pripomore k manjši asimetriji sevanja in posledično k večjemu bivalnemu ugodju v prostorih.

V praksi najpogosteje uporabljeno merilo za doseganje standarda pasivne hiše je


Pasivna hiša Primus iz linije AVANTGARDE je najbolj prodajana Lumarjeva hiša in naj-večkrat postavljena pasivna hiša v Sloveniji.

koncepta pasivne hiše naprej, do aktivne hiše

toplota, potrebna za ogrevanje; ta ne sme presegati 15 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto, kar lahko enačimo s porabo 1,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter na leto. Vendar standard pasivne hiše ni opredeljen le s tem parametrom. Hiše, ki so certificirane na Inštitutu Passivhaus v Darmstadtu, morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje: letna količina toplote, potrebne za ogrevanje, je manjša od 15 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto ali toplotne izgube so manjše od deset vatov na kvadratni meter, skupna letna poraba primarne energije je pod 120 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto, zrakotesnost objekta pa je manjša kot 0,6. Vse hiše Lu-mar, ki so grajene s tehnologijo Lumar PASIV, ustrezajo pogojem za pridobitev subvencije Eko sklada Republike Slovenije, kar takšno gradnjo še bolj približa kupcem.

Kako v podjetju Lumar IG razumete koncept pasivne hiše?Pasivna hiša za nas ni zgolj energijsko optimiziran objekt. Zato že pri izbiri mate-rialov skrbimo, da uporabljamo najboljše in zdravju prijazne naravne materiale, ki pripomorejo k večjemu bivalnemu ugodju v prostorih ter kar najmanj vplivajo na okolje. Danes so pasivne hiše v podjetju Lumar nekaj vsakdanjega, saj prav s cer-tificirano pasivno tehnologijo Lumar PA-SIV naredimo vse več hiš. V naši ponudbi tipskih hiš lahko kupci najdejo pasivne hiše različnih arhitekturnih zasnov in di-menzij, ki jih je mogoče prilagoditi glede na njihove želje in potrebe. In tudi tukaj, na področju individualne gradnje, smo v Lumarju med vodilnimi, saj praktično nimamo omejitev pri izvedbi montažnih nizkoenergijskih in pasivnih objektov po željah kupcev. Prav odlično razumevanje koncepta pasivne hiše nas je v našem ra-zvoju vodilo še korak naprej, do aktivne hiše. Gre za koncept, ki bo v prihodnje narekoval smernice montažne gradnje v Sloveniji in Evropi.

S kakšnimi tehnologijami gradnje, vgrajenih sistemov in materiali dosegate najboljši energetski izkoristek zgrajenih hiš?V podjetju Lumar pri gradnji pasivnih hiš uporabljamo pri Inštitutu Passivhaus certificiran konstrukcijski sistem Lumar PASIV, ki prinaša odgovor na izzive so-dobnega časa, povezane z zmanjševanjem porabe omejenih fosilnih goriv. Optimi-ziran konstrukcijski sistem dopolnjujejo standardizirani in certificirani projektni detajli, naravni materiali, nadzirani in certificirani proizvodni procesi ter ka-kovostna montaža stavbnega pohištva po standardu RAL. V vse naše hiše so vgra-jeni tudi kakovostni ogrevalni in prezra-čevalni sistemi, ki še dodatno pripomo-rejo k zmanjševanju potreb po energiji in posledično nižajo stroške ter vplivajo na kakovost in udobje bivanja.

Kako pomembno je v sodobni gradnji načrtovanje celotnega življenjskega cikla objekta? Izdelovanje vrhunskih tehnološko napre-dnih hiš nam je izziv, ki ga prenašamo na vse naše hiše in zaposlene. S hišo Lumar

dobijo kupci pripadnost trajnostnemu razvoju, kar se kaže v vseh njenih de-tajlih. Smo edini slovenski proizvajalec montažnih objektov, ki je del koncepta od zibelke do zibelke (Cradle to Cradle), in natančno vemo, kaj se v življenjskem ciklu objekta dogaja. Zavedati se je treba, da danes ekologija ni več zgolj majhna poraba energije, ampak je treba spremljati vse dejavnike, ki tako ali drugače vpliva-jo na okolje in posameznika, v celotnem življenjskem ciklu.

Zato je v Lumarju že vrsto let v ospredju filozofija trajnostne in okolju prijazne gradnje. Vgrajujemo le materiale, ki v svoji življenjski dobi najmanj obreme-njujejo okolje, uporabljamo tehnologije, ki potrebujejo najmanj energije za ogre-vanje, in vzpostavljamo takšno delovno okolje, kjer že v procesu proizvodnje hiše zagotavljamo odlične delovne razmere in tudi tako omejujemo obremenjevanje okolja.


T rendi sodobne gradnje se vse bolj približujejo zahtevam pa-sivne gradnje in le še vprašanje časa je, kdaj bo ta tehnologija gradnje prevladala. Tudi v

evropskem parlamentu je bil že dan po-ziv, da bi se vse novogradnje izvajale v pasivni tehnologiji.

V skladu s temi direktivami in pravilnikom PURES 2010, ki uvaja obvezno rabo obno-vljivih virov energije, mora vsaka stavba vsaj 25 odstotkov potreb za gretje, hlaje-nje, pripravo tople vode in pogon naprav (posamično ali skupno) zagotoviti iz teh virov. Tako so tudi vsi novi javni razpisi za sanacije stavb, ki so v lasti ali najemu države, izdelani z upoštevanjem teh zah-tev. Vedno več pa je tudi zasebnikov, ki se odločajo za vedno bolj kakovostno in bolj celovito prenovo starejših zgradb v smislu energetske učinkovitosti.

Tehnične zahteve in standardi okenOkna in zunanja vrata morajo biti izdelana po standardih SIST EN 14351-1:2006/ + Al:2010 in oSIST prEN 14351-2:2009, ki predpisujeta vrsto zahtev za izdelek.

Najpomembnejša je trpežnost pri obre-menitvah z vetrom, ki je izjemnega po-mena za zelo vetrovna območja, kot je na primer Ajdovščina. Tudi vodotesnost je pomembna, in zaradi napak pri proizvo-dnji prav tu lahko prihaja do velikih od-stopanj od standarda. Zato je pomembno, da proizvodnjo nadzoruje usposobljen in pooblaščen organ, pri nas je to Zavod za gradbeništvo (ZAG).

Za doseganje pasivnega standarda je pomembna še prepustnost zraka na pri-pirah, izjemno pomemben pa je faktor toplotne prehodnosti celotnega okna. Pri izbiri okenskega okvirja in stekla moramo paziti, da sta faktorja toplotne prehodno-

Energetovi sredinski in prislonski tesnilni sistemi okna AJM Energeto 8000 dosega trenutno najboljši rezultat izolativnosti v svojem razredu, to je 0,61 vata na kvadra-tni meter Kelvin.

AJM zaključne fasadne letvice so novost pri vgradnji stavbnega pohištva.

Okna v pasivni hišiKakovostna okna morajo biti kakovostno vgrajena

sti okvirja (Uf ) in stekla (Ug) čim bolj izenačena. Ne smemo namreč ustvarjati toplotnega mosta med obema elemento-ma. Zelo napačno bi bilo združiti okvir s faktorjem toplotne prehodnosti okvirja 2,6 vata na kvadratni meter Kelvin ter steklo z 0,9 vatov na kvadratni meter Kel-vin, saj bi gotovo prišlo do kondenziranja, še posebej če bi imelo okno zgolj dvojno tesnenje med okvirjem in krilom.

AJM 8000 EnergetoPrednosti kvalitetnih PVC-oken in vrat so v UV-stabilnosti, funkcionalnosti, dolgi življenjski dobi, majhnih vzdrževalnih stroških, dobri izolaciji, zmerni ceni in v možnosti recikliranja večine sestavnih elementov.

Odličen primer je okno iz sistema pro-filov AJM Energeto 8000. Energetovi sredinski in prislonski tesnilni sistemi dosegajo trenutno najboljši rezultat izo-lativnosti v svojem razredu, to je 0,61 vata na kvadratni meter Kelvin, tako popol-noma odgovarjajo zahtevam pasivne ali ničenergijske gradnje.Inovativni okenski sistem iz polimernih materialov lahko uskladimo z obstoječim ciklusom reciklaže. Material torej prispe-va k sodobni težnji po varovanju narave. Okolju prijazna obdelava polimernih ma-terialov, okrepljenih s steklenimi vlakniiz sistema Energeto, je bila bistvena zah-teva za vstop te generacije profilov na evropsko tržišče. To je potrdil tudi Zavod IAS za delovno in družbeno higieno iz Nemčije.

Kakovostna vgradnjaElementi stavbnega pohištva morajo biti vgrajeni po RAL-standardu za vgradnjo stavbnega pohištva. AJM je prvo podjetje v Sloveniji, ki je leta 2005 pridobilo cer-tifikat Znak kakovosti v graditeljstvu za montažo stavbnega pohištva, ki ga pode-

ljuje ZRMK Ljubljana. To je edini certifi-ciran način vgradnje po RAL-standardu za vgradnjo stavbnega pohištva v Sloveniji.Kakovostna montaža stavbnega pohištva z uporabo kvalitetnih materialov, preiz-kušenih v praksi, zagotavlja dolgoročno in kvalitetno uporabo oken in vrat.Elementi, vgrajeni po RAL-smernicah standarda za vgradnjo stavbnega pohištva, dosegajo tudi odlično zvočno izolacijo. Spoj med okvirjem in špaleto ne pred-stavlja toplotnega mosta, poleg tega pa je spoj vodotesen in zrakotesen.

Novi razvojni dosežekAJM-jeve zaključne fasadne letvice so novost pri vgradnji stavbnega pohištva. Z njimi ustvarimo za vodo in umazani-jo neprepusten kontakten spoj med za-ključnim fasadnim slojem in notranjim ometom. Pomembna lastnost je v izredni odpornosti na temperaturne razlike, saj prenesejo do 260 odstotkov raztezanja. Njihova funkcija pa se ne zmanjša tudi pri velikih temperaturnih raztezkih.

Razvojni dosežek je plod sodelovanja s strokovnjaki za izolacije iz podjetja Fi-bran Nord, s strokovnjaki za fasade iz Tehnološko raziskovalnega center JUB, z nemškimi strokovnjaki in s strokovnjaki iz podjetja AJM.

Razvili so tri vrste fasadnih zaključnih letvic: fasadni letvici ID 13886 in ID 13885 (zeleni trak), ki sta namenjeni za vgra-dnjo v zunanji zaključni fasadni sloj, ter letvico z oznako ID 13884 (rdeči trak) za vgradnjo znotraj.

Jožef Babič, vodja kakovosti v podjetju AJM d.o.o.


M enjava kritine ostrešja je po izteku življenjske do-be materiala neizogiben sanacijski poseg. Pojavi se nevarnost zamakanja ali

celo odpadanja delov kritine. Vprašljiva je konstrukcija ostrešja, ki praviloma ni skladna z novejšimi tehničnimi rešitvami. Zračnega kanala in sekundarne kritine ni, letve za kritino so v slabem stanju. Če je podstrešje izdelano, je med tramovi mini-malna debelina izolacijske plasti. Stanje toplotne izolacije je slabo, parna zapora ni v funkciji. Iz tega vidika so starejše strešne sestave neustrezne in neučinkovite.

Izvedba rešitveSanacijo ostrešja lahko z uporabo ustre-znih materialov izvedemo tudi z zunanje strani, v okviru sanacije ostrešja. Tako nam ni potrebno rušiti obstoječih notra-njih opažev, še posebej če so ti še kako-vostni ali pa če v objektu bivamo.

Rešitve so relativno enostavne. Sanacija zahteva celovito prenovo in zamenjavo vseh materialov v gradbeno fizikalni funk-ciji. Potrebo po posegih v statiko in nosil-nost ostrešja pa naj presodi strokovnjak.

Najboljša možnost pri sanaciji je zamenja-va vseh obstoječih slojev, saj edino tako

Termotop v aktualnih debelinah osem, deset ali dvanajst centimetrov za priporočeno skupno vrednost toplotne izolativnosti kombiniramo z osnovnim Unifit 035 izolacijskim filcem debeline 14 ali 16 centimetrov. V tabeli so prikazane kombinacije debelin, ki hkrati zadostijo zahtevam Eko sklada.

Edinstvena rešitev sanacije ostrešja z dodatno izolacijo, brez poseganja v bivalni prostor.

Izvedbena rešitev pri novogradnjah oziroma pri izdelavi ostrešja na novo. Pri tej izvedbi se lahko odločimo tudi za vidne špirovce.

Termotop – enostavna zunanja sanacija ostrešja

lahko korektno izvedemo prvi in zelo po-memben poseg, izdelavo parne ovire (Kna-uf Insulation LDS 2 Silk), ki je zatesnjena z lepilnimi trakovi (Soliplan in Solifit). Izolacijo med špirovci pa nadomestimo z učinkovito stekleno volno (Knauf Insu-lation Unifit 035). S tem slojem toplotno in požarno rešujemo osnovno izolacijsko funkcijo ostrešja.

Trda izolacija iz kamene volnePo zahtevah današnjega pravilnika o učinkoviti rabi energije in po zahtevah za pridobitev nepovratnih sredstev, ki jih nudi Eko Sklad, sloja steklene volne med špirovci ni mogoče vgraditi v zadostni de-belini. Zato toplotno in požarno izolacijo med špirovci nadgradimo s trdo izolacijo iz kamene volne – s ploščami TERMOTOP. Kamena volna visoke trdnosti z vsemi toplotno in požarno izolativnimi lastnost-mi nudi odlično dodatno zaščito. Plošče namestimo neposredno preko špirovcev, se s tem izognemo toplotnim mostovom in strehi zagotovimo visoko toplotno in po-žarno izolativno funkcijo. Paropropustne izolacijske plošče TERMOTOP v sestavi strešne konstrukcije zagotavljajo opti-malno gradbeno fizikalno sestavo. Tako praktično ni mogoče, da bi v konstrukciji prihajalo do problema navlaževanja. Isto-

časno v primeru večje poškodbe ali izre-dnega dogodka zagotovimo maksimalno hitrost sušenja možne vlage.

Pomemben sloj sestave je še paropropu-stna folija (sekundarno kritino), položena preko plošč TERMOTOP (Knauf Insu-lation LDS 0,04). Ta kvalitetna folija ima visoke raztržne trdnosti, visoko paropro-pustnost, vodotesnost in ima že integriran samolepilni trak po dolžini zvitka.

PRIPOROČENE KOMBINACIJE DEBELIN

Unifit035( =0,035W/mK)

14 cm 16 cm 14 cm 16 cm 14 cm 16 cm

TERMOTOP( =0,040W/mK)

8 cm 8 cm 10 cm 10 cm 12 cm 12 cm

skupna debelina 22 cm 24 cm 24 cm 26 cm 26 cm 28 cm

/d ≤0,18W/m2K(zahteva Eko sklada)

0,17W/m2K

0,15W/m2K

0,15W/m2K

0,14 W/m2K

0,14W/m2K

0,13W/m2K

IŠČETE STREŠNO IZOLACIJO ZA VSAKO SITUACIJO?

Knauf Insulation, d.o.o., Škofja Loka

[email protected]

telefon 04/5114 105

www.knaufinsulation.si

www.termotop.com

TERMOTOP® – ENOSTAVNA ZUNANJA IZOLACIJA OSTREŠJAIzolacija podstrešja in menjava kritine sta nujna posega v procesu sanacije stavbe. Z izolacijo iz kamene volne Termotop®, se izognemo notranjim posegom in gradbena dela zadržimo na zunanji strani ovoja stavbe. Tak poseg ima številne prednosti:

Sanacija ostrešja z zunanje strani brez rušenja notranjih zaključnih slojev; Možnost nadgradnje obstoječega izolacijskega sloja s ploščami Termotop®; Skupaj z izolacijo med špirovci (stekleno volno Knauf Insulation Unifit), Termotop® nudi optimalno toplotno izolacijo strehe;

Negorljiva izolacija izboljša požarno varnost objekta; Termotop® na zunanji strani omogoča več uporabnega prostora v notranjosti; Termotop® strehi daje trdnost, stabilnost in zvočno izolativnost; Kombinacija izolacije med špirovci in Termotopa® omogoča pridobitev subvencije Eko sklada.


H iše, narejene po letu 1995, so večinoma grajene že precej so-lidno in upoštevajo protipotre-sno varnost, požarno varnost in učinkovito rabo energije za

ogrevanje objektov in sanitarne vode. Ta-ko imajo zunanji toplotnoizolacijski ovoj, kvalitetna okna in vrata, ogrevani prostori so od neogrevanih ločeni s toplotnoizola-cijskimi sloji oziroma materiali. Na žalost pa so med njimi tudi slabe izjeme, ki so po-sledica pomanjkanja finančnih sredstev, nestrokovnega prilagajanja, spreminjanja projektov in podobno. Napaka je še večja, ker je cenejša investicija mnogokrat pre-cej dražja tako za tekoče vzdrževanje kot za vzdrževanje v celotnem življenjskem obdobju.

Kdor v nekdanji Jugoslaviji ni mogel ku-piti stanovanja ali mu ga skupnost ni omo-gočila, se je običajno lotil gradnje. »Manj denarja, kot si imel, slabša in manjša je bila stanovanjska enota. Posledica je veliko število energetsko potratnih objektov in zlasti vprašljiva protipotresna varnost,« je povedal energetski svetovalec Lojze Filipič. Šele potres v Skopju je do neke mere zaostril pogoje protipotresne var-nosti in gradnje. Tako imamo tudi v Lju-bljani stolpnice in bloke, ki ne bi zdržali močnejšega potresa.

Ne le prihranki, pomembno je bivanjeA stroški niso edini pogled na energetsko sanacijo objektov, meni Filipič: »Finančna analiza je le eden od možnih kriterijev za odločanje. Po mojem mnenju ta ni najpo-membnejši, na žalost pa je pomemben, ko pride do izvedbe.«

Pri prenovi si moramo tako zastaviti pred-vsem cilje za doseganje boljšega bivanj-skega ugodja. To pomeni prijetna toplota, dovolj zraka, dovolj svetlobe, ustrezno nizek nivo (zunanjega) hrupa. Šele po tem nastopi denar, ki nas omejuje in nas sili, da prvotne želje omejimo do te meje, da se nam finančno stvari izidejo in časovni roki iztečejo.

Energetska sanacijaVečina hiš v Sloveniji je potrebna energetske prenove, to velja tudi za večstanovanjske in javne objekte

Pogosto govorimo o prihrankih in vračil-ni dobi. A Filipič pravi, da je bivanje že samo po sebi strošek, ki se mu ne moremo ogniti. Vedeti pa moramo, da s svojim ravnanjem in dejanji posegamo v prostor in naravo. »Po končanem bivanju ničesar ne bomo odnesli s seboj, poskrbeti pa

moramo tudi, da našim zanamcem ne bo ostal kup smeti,« opozarja sogovornik.

Ne pretiravajmoKoličina sredstev za stroške bivanja je od-visna od vsakega posameznika, pametno

ENERGETSKI SVETOVALCITrenutna zakonodaja večinoma primer-no obravnava toplotne izgube objektov in uveljavljanje obnovljivih virov energije. A vseeno nas kot majhen narod čaka ve-lika naloga: poskrbeti bomo morali za trajnostni razvoj in čuvati naše okolje.

Ko se odločamo za prenovo hiše ali sta-novanja, so nam zato na voljo energetski svetovalci projekta ENSVET, ki so stro-kovno usposobljeni za področje stavb (in sicer za ogrevanje, hlajenje in gradbeno fiziko). Imajo znanja, kako zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja objekta ter gretja sanitarne vode, kako zmanjšati toplotne izgube v bivalnem objektu in hkrati poboljševati bivanjsko ugodje.

Obenem pa so usposobljeni za svetova-nje na področju gospodinjstev (uporaba energije v gospodinjstvih s poudarkom na učinkoviti rabi energije in morebiten prehod na obnovljive vire energije).

Kot pravi energetski svetovalec Lojze Filipič, so pri svojem delu samostojni in zlasti neodvisni od trgovskih in proi-zvodnih lobijev, zato so njihova mnenja dokaj objektivna. Pri delu se prilagajajo možnostim investitorjev, tudi finančnim. »Iščemo dobre in ustrezne sodobne re-šitve pri gradnji stanovanjskih hiš in z adaptacijami skušamo čim bolj izboljšati pogoje in zmanjševati stroške bivanja,« pravi Filipič.


pa je presoditi, kaj največ lahko dobimo za svoj denar. In to niso le kotlovnica in radiatorji, ampak predvsem ustvarjanje ambienta, ki nam bo omogočil prijetno in seveda varno bivanje.

»Pri svojem svetovanju sem naletel na ob-čana, ki je v svoji dobro izolirani hiši imel kar dva različna kotla za ogrevanje (drva in olje), želel pa je mnenje za vgradnjo dodatne toplotne črpalke za ogrevanje tipa voda-voda. Povedal sem mu, da je to po moji oceni najdražje ogrevanje, če pa je to njegov cilj (zbiranje kotlov), ga pri tem pač ne mislim ovirati,« je svojo izku-šnjo opisal Filipič. Energetska sanacija ni kopičenje tehnologij, temveč premišljen proces, katerega rezultat morajo biti boljši pogoji za bivanje in tudi manjši stroški.

Načrtovanje energetske sanacijeLogika energetske sanacije se začne pri tistih delih sanacije, ki dajo največje re-zultate pri prihranku toplotnih izgub ob minimalnih vložkih za izvedbo. Filipič pa opozarja, da moramo pri celostnem pogledu na prenovo upoštevati naravo

vrstnega reda izvedbe posameznih del ali operacij.

Pri načrtovanju tako najprej izberemo in izvedemo gradbena dela (izvedba kon-strukcij zunanjega ovoja, okna, izmenja-va zraka ...). Na predvideno ali izvedeno stanje izračunamo potrebe toplote za ogrevanje, hlajenje objekta, gretje vode in ostale predvidene dejavnosti v objektu, šele nato izberemo način ogrevanja in hlajenja ter način gretja sanitarne vode. Nato pristopimo k projektiranju kotlov-nice, določimo potrebne elemente, tip in moč kotla, regulacijo, distribucijo toplote, morebitno rekuperacijo toplote.

Izvedba energetske sanacijeTudi izvedba naj bi sledila zgornjemu vr-stnemu redu, če je to le mogoče, a pogo-sto je odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Tu pa pogosto prihaja do napak.

»Investitor se tako odloči, da bo najprej zamenjal dotrajan kotel s sodobnim, v naslednjih letih pa se bo lotil adaptacije zunanjega toplotno izolacijskega ovoja oziroma fasade in oken. Zato izbere kotel, ki je toplotno ustrezen trenutnim toplo-tnim izgubam oziroma potrebam. Čez nekaj let, ko bo objekt dodatno izoliran in nova okna vgrajena, pa bo kotel predi-menzioniran in premočan. Tako bo v pri-hodnosti, skozi praktično celo življenjsko obdobje, deloval s slabšim izkoristkom,« je razložil Filipič.

Vrstni red sanacijeFilipič zato svetovancem priporoča dolo-čen vrstni red. Seveda ta ni obvezen, ima

pa dobre strani, tako vsaj kažejo izkušnje. Kot je dejal, najprej določimo, kakšen bo objekt po sanaciji, saj tako vemo, kakšne posege bomo izvajali. Nato pa sledi izved-ba od vrha navzdol in od noter navzven:

1. Sanacija strehe in ostrešja, sekundarna kritina, toplotna izolacija strehe, pre-zračevanje, protiprašna zaščita toplotne izolacije ob ustrezni požarni varnosti, dimniška dela na strehi in dela, poveza-na z namestitvijo SSE – sprejemnikov sončne energije in (ali) fotovoltaičnih panelov, določitev mesta energijskega odjema za centralno rekuperacijsko napravo in drugo.

2. Zamenjava oken in vrat ob ustre-zni tehnologiji vgradnje (police, RAL-montaža),

3. Sledijo vsa dela, ki so predvidena v objektu samem, kot na primer obnova instalacij (električne, signalne, tele-komunikacijske), obnova vodovodov in kanalizacije, sanacija dimniških tuljav, talne hidro- in termoizolacije proti terenu ali mrzli kleti, pleskarska dela, obnova ogrevalnih teles, razpeljava kanalov za prezračevanje ter priprava in montaža kurilnice.

4. Groba ureditev okolice.5. Izvedba ustrezne toplotnoizolacijske

fasade.6. Končna dela na objektu in v okolici.

Kot je dodal Filipič, je to približen pro-gram sanacije objekta, ki se od adaptacije do adaptacije razlikuje. A poudaril je, da so najslabše prav polovične rešitve, ker terjajo večkratne posege in močno dražijo adaptacije.

- neustrezno izveden toplotnoizolacijski ovoj objekta, ki ne odgovarja današnjemu času, posledica je velika poraba toplote za ogrevanje,

- toplotni mostovi v zunanjem ovoju stavbe ( balkoni, preklade, roletne škatle), posledice so higiensko oporečni bivalni prostori,

- dotrajano in slabo stavbno pohištvo (vezana okna brez vgrajenih tesnil), posle-dica je velika poraba toplote za ogrevanje zaradi prepiha oziroma ventilacijske izgube toplote,

- neustrezno izbran energent za ogrevanje, hlajenje in gretje sanitarne vode (ele-ktrični grelniki vode, termoakumulacijske električne peči)

- sistemi ogrevanja z velikimi toplotnimi izgubami in pomanjkljivo regulacijo (radiatorji brez vgrajenih termostatskih ventilov, neustrezna ali pomanjkljiva regulacija kotla, stari kombinirani kotli z znatnimi izgubami in slabimi izkoristki).

NAJPOGOSTEJŠE »ENERGETSKE LUKNJE«


Z aradi vse večje skrbi za okolje ter vse višjih cen energentov priha-jajo v ospredje sistemi korišče-nja energije sonca. Strokovnjaki v podjetju Hidria nudijo celovite

rešitve za izkoriščanje sonca, od idejne zasnove preko projektiranja, do dobave opreme, skupaj z možnostjo izvedbe mon-taže in kasnejšega vzdrževanja sistema.

Solarno ogrevanjePrincip gradnje pasivnih in nizkoener-gijskih hiš temelji na zmanjševanju rabe energije na eni strani ter zagotavljanju ugodja bivanja z obnovljivimi viri energije na drugi. Sistem solarnega ogrevanja Hi-dria rešuje celotno ogrevanje individualne hiše na ekonomičen, okolju prijazen način ob hkratnem zagotavljanju zanesljivosti delovanja v vseh vremenskih razmerah in zagotavljanju udobja bivanja v hiši. Inovativna rešitev in posebnost na trž-išču je izkoriščanje energije sonca preko termosolarnih sprejemnikov in energije okolice s toplotno črpalko, kar v povezavi z inteligentno regulacijo sistema zagotavlja visok izkoristek ogrevalnega sistema ter posledično visoke prihranke.

Tako lahko pokrijemo vse potrebe po to-ploti, preko 70 odstotkov energije pa pri-dobimo neposredno ali posredno od sonca. Stroške ogrevanja v pasivni hiši lahko s tako kombinacijo ogrevalnega sistema znižamo na manj kot tristo evrov letno, saj zagotovimo praktično vse potrebe po topli sanitarni vodi in več kot polovico po-trebne energije za ogrevanje. Preostanek potrebne energije nadomestimo s kombi-nacijo termosolarnega sistema in toplotne črpalke. Pri omenjenem sistemu je zaradi možnosti delovanja v zaporednem načinu (toplota iz sprejemnikov sončne energije predgreva toplotno črpalko) razmerje med

Sonce odda v dveh tednih toliko energije, kot jo imajo zaloge vseh fosilnih goriv na Zemlji

Ujemite svoj žarek sonca

vloženo električno energijo in pridobljeno toplotno energijo (število COP) v povpre-čju preko štiri.

Visoka učinkovitost Jedro solarnega ogrevalnega sistema je toplotna črpalka zrak/voda z inovativnim večfunkcijskim mešalnim modulom. Ta omogoča izkoriščanje zgolj energije son-ca preko sprejemnikov sončne energije, kombiniranega cikla sončne energije in energije okolice preko zunanjega izme-njevalca toplotne črpalke ter ogrevanje zgolj preko toplotne črpalke.

Sistemu Hidriinega solarnega ogrevanja so posebej prilagojeni visoko učinkoviti sprejemniki sončne energije, ki delujejo z nižjimi tlačnimi padci in pogojem, kjer je temperatura solarnega medija nižja in s tem povezana večja viskoznost medija. Nad delovanjem ogrevalnega sistema bdi inteligentna regulacija, ki spremlja navade uporabnika, beleži zgodovino delovanja

sistema in zunanjih vremenskih pogojev ter ustrezno prilagaja vklapljanje različnih virov toplote ter porabnikov in tako stalno optimizira stroške delovanja ogrevalnega sistema. Omogoča tudi upravljanje z raz-ličnimi zunanjimi viri dogrevanja, kjer je to potrebno, in ima možnost nadzora na daljavo.

Prihranki so velikiKljub malenkost višji začetni investiciji v izgradnjo sistema je prihranek z uporabo Hidriinega solarnega sistema večji kot pri ostalih ogrevalnih sistemih. Upoštevati je potrebno tudi nizke stroške izvedbe mon-taže, saj so vsi elementi prilagojeni za hitro in enostavno izvedbo montaže ter nizke vzdrževalne stroške. Vse našteto se odraža v ogrevalnem sistemu z letnim grelnim šte-vilom COP preko 4,2. Tako je zagotovljeno obratovanje ogrevalnega sistema z najnižji-mi možnimi obratovalnimi stroški, velikimi prihranki, hkrati pa drastično zmanjšamo izpust toplogrednih emisij v okolje.

SONČNA ELEKTRARNA NA NAŠI HIŠI Namestitev sončne elektrarne na individualnih objektih je smiselna predvsem kot način izkoriščanja neuporabljene površine za proizvodnjo električne energije iz energije sonca. Vsa proizvedena električna energije se odda v električno omrežje in se ne uporablja v hiši sami. Lahko pa je sončna elektrarna praktično edini vir energije v (na) stavbi, ki lahko proizvede več energije, kot jo sama stavba porabi. Tako lahko zagotovimo, skupaj še z ostalimi ukrepi (predvsem nizkoenergijske in pasivne individualne hiše), energijsko nično ali celo pozitivno bilanco. To pomeni, da sončna elektrarna proizvede toliko električne energije, kot je seštevek vseh porabnikov energije v hiši.

Če vzamemo za primer enodružinsko nizkoenergijsko hišo, ki letno porabi 3.500 kilovatnih ur za razsvetljavo, kuhanje ter električne naprave in 4.000 kilovatnih ur za zagotavljanje udobja v hiši (ogrevanje, prezračevanje), bi morali namestiti sončno elektrarno nazivne moči vsaj 6,5 kilovatov, ki lahko letno proizvede okvirno 7.100 kilovatnih ur električne energije. Tako smo dosegli tako imenovano nično energijsko bilanco hiše. Fotovoltični moduli bi za tako nazivno moč zavzeli okrog 50 kvadratnih metrov površine strehe.

PRIHRANKApri stroških ogrevanja

stanovanjske hiše

-50%KOT

Od svetovanja

do izvedbe!

Hidria SOLARNO OGREVANJE

zbira med svojim

Solarni paneli Zunanja enota

vode in dogrevanje

Sonce

ne izstavlja

preko projektiranja do dobave

SOLARNI SISTEMI


V eliko nas živi v stanovanjih, kjer je za segrevanje sanitar-ne vode vgrajen 80-litrski ali največ 100-litrski električni bojler. Resda je to najcenejša

investicija, vprašanje pa je, ali je ekono-mična. Ali lahko sanitarno vodo segreva-mo na še bolj ekonomičen način?

Kaj je cenejše?Če za segrevanje določene količine sa-nitarne vode z električnim bojlerjem porabimo 3,5 kilovatne ure električne energije, toplotna črpalka za ogrevanje enake količine vode porabi le eno kilo-vatno uro električne energije. Preostalo energijo pa naprava pridobi iz okolice, to pa prinaša kar 3,5-kratni prihranek porabljene energije.

Kam postaviti toplotno črpalko?Če smo do sedaj imeli na steni vgrajen električni bojler, ga lahko enostavno na-domestimo s stensko toplotno črpalko. Toplotna črpalka TČ1 VZRT/E – 100 AVT

največjega slovenskega proizvajalca to-plotnih črpalk Termo-tehnika Kronovšek je posebej prilagojena za namestitev na steno.

Težave z vlago v prostorih?Tudi za to je stenska toplotna črpalka idealna rešitev, saj lahko vleče vlažen zrak iz določenih prostorov, mu odvzame vlago in toploto ter ohlajenega izpiha v okolico. V stanovanju je potrebno zgolj namestiti enega ali dva zračna ventila, ki srkata zunanji sveži zrak in stanovanje lahko s pomočjo toplotne črpalke tudi prezračujemo. Ker ima stenska toplotna črpalka priključke za zračne kanale, lahko prek njih topel zrak sesamo iz določenega prostora in ga ohlajenega vračamo nazaj. Prostor bo postal hladnejši, z odpadno toploto pa poceni ogrevamo sanitarno vodo.

Ste v hiši ali stanovanju ostali sami s partnerjem?Ko otroci odrastejo, ponavadi zapustijo

svoje izvorno družinsko gnezdo, v veliki hiši pa ostanejo le starši, ki imajo tako precej manjše potrebe po toploti in to-pli vodi. Za takšne primere je smiselno razmisliti o manjši kapaciteti sanitar-ne vode, saj je 200- ali celo 300-litrski bojler vsekakor prevelik, predvsem pa je ogrevanje takšne količine vode pre-drago. Najbolj ekonomična rešitev je 100-litrska stenska toplotna črpalka.

Zanjo lahko pridobimo subvencijo Eko sklada. Stenska 100-litrska toplotna čr-palka največjega slovenskega proizva-jalca toplotnih črpalk Termo-tehnika Kronovšek je trenutno edina tovrstna izvedba, za katero lahko pridobimo sub-vencijo v višini 250 evrov. S tem pa si investicijo že takoj na začetku znižamo skoraj za četrtino, s prihranki pri pora-bi električne energije pa bo investicija hitro povrnjena.

Mag. Franc Pesjak,Termo-Tehnika Kronovšek

Poceni sanitarna voda za štiri osebeZamenjajmo električni bojler za toplotno črpalko, prihranki so veliki

REŠITEV JE NA DLANIElektrični bojler zamenjajmo za toplotno črpalko. S tem lahko precej privarčujemo, na državni ravni pa se bomo lažje približali evropskim ciljem po zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida. Stenska toplotna črpalka z vodenim zrakom volumna 100 litrov, nameščena na steni kopalnice, namreč segreva vodo 3,5-krat ceneje kot električni bojler.

Najveèji proizvajalec

toplotnih èrpalk v Sloveniji

z vami že 21 let !

Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne èrpalke !

TÈ voda /voda in zemlja/voda: do 2.500 EUR,

TÈ zrak/voda: do 1.500 EUR, TÈ za sanitarno vodo: do 250 EUR

Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovèe

Tel. 703 16 20, 703 16 28 www.termotehnika.com

KRONOVŠEK

Zakaj toplotne èrpalke Termo-tehnika Kronovšek ?

- razvite in izdelane v Sloveniji

- TÈ za vse potrebe - preko 234 modelov- moèi do 500 kW

- osebni pristop in strokovno svetovanje - tudi na terenu

- preko 257 monterjev po vsej Sloveniji

- odziven in strokoven servis ter tehnièna podpora

- veliki prihranki pri stroških ogrevanja - do 70 %

- zmanjšanje emisij CO2 do 60%

Takoj poklièite na 03 703 16 28 ali nas osebno obišèite !

Stenska TÈ za

sanitarno vodo

Super varèna TÈ

za sanitarno vodo

Visoko-uèinkovitaTÈ

zrak/voda za ogrevanje

cele hiše in vode


Toplotna črpalka je ekološko najprijaznejši in energetsko najcenejši način ogrevanja sanitarne vode skozi celo leto!

Toplotna črpalka deluje na način odvzema toplote okoliškemu zraku in z njo ter dodano električno energijo segreva sanitarno vodo. Potrošnik tako plača le povprečno 30 % v

obliki električne energije, ostalo pa je energija iz okolice (zrak). Poleg ogrevanja sanitarne vode lahko s toplotno črpalko v izvedbi z vodenim zrakom pridobimo še možnost hlajenja bližnjega sosednjega prostora. Najpogosteje so to klet, shramba ali pralnica.

Z uporabo te Petrolove energetske rešitve, lahko prihranite pri letnih stroških energetske oskrbe tudi do 400 . Pri Petrolu vam poleg različnih tipov toplotnih črpalk ponujajo celovito storitev, od svetovanja do izvedbe. Njihova ekipa strokovnjakov vam bo vedno svetovala cenovno in energijsko najustreznejšo rešitev za vas.

450

400

350

300

250

200

150

100

50

0

strošek ELKO

strošek EE toplotne črpalke

prihranek EE-ZP

PREDNOSTI TOPLOTNE ČRPALKE

do 70% manjša poraba električne energije v primerjavi z električnimi bojlerjipovprečno 60% letnega prihranka pri pripravi tople vode v primerjavi z ogrevanjem s kurilnim oljempovrečno 40% letnega prihranka v primerjavi z zemeljskim plinomkratka povračilna doba investicije

Paket TOPLOTNA ČRPALKA

Cenovno in energijsko visoko učinkovit paket ogrevanja

Paket TOPLOTNA ČRPALKA

Za celoletno samostojno pripravo tople sanitarne vode

Termotehnika TČ2RT – 230HT:izoliran 230 litrski bojler (primeren za veččlansko družino)izredno visok COP = 3,7 po SIST EN 255/3grelna moč 1,98 kW; električna moč 0,48 kWnizka izvedba, dimenzije: 0,670 mm x 1520 mmkakovosten kompresor rotacijske tehnologije

60%Do

letnega prihranka*

Dobavo, dostavo, osnovno montažo

Dodatna nepovratna sredstva do 250 upravičenih stroškov/EKO SKLAD

2-letno garancijo

Bon v vrednosti 100 za nakup Prima kurilnega olja

*v primerjavi z uporabo peči na olje**možnost plačila za imetnike plačilne Petrol klub kartice ob vnovčitvi 200 Zlatih točk. Točna višina obroka znana na dan nakupa

Paket vključuje:

12** x 147 ali 1.675,99 Redna cena: 1.826,00

Akcijsko ponudbo lahko izkoristite do 15. 8. 2012!

Primerjava letnih stroškov v Eurtoplotna črpalka-kurilno olje

ww

w.p

etro

l.si

/ene

rgija

-za-

dom

ZMANJŠAJTE STROŠKE ZA OGREVANJE SANITARNE VODE

s toplotno črpalko.


V sekakor najprej odpre okno, saj tako doseže izmenjavo zraka med zunanjostjo in notranjo-stjo. A skupaj z zrakom v hišo pridejo umazanija, mrčes in

hrup, iz notranjosti hiše pa mečemo skozi okno evre v obliki toplote.

Kdor ima to srečo, da živi na robu gozda, stran od prometnic, tovornjakov, avtobu-sov in mestnega hrupa, mu odprto okno še prinaša zadovoljstvo, vsaj glede udo-bja bivanja, občutka svobode, zračnosti, vsekakor pa je energetski vidik odprtega okna porazen. Preostali pa smo prisiljeni na prezračevanje objektov gledati malce drugače. V mestnem središču, denimo, je odprto okno lahko vir nesnage, alergij, bolezni, hrupa in mrčesa.

Zavračanje je posledica nepoznavanjaO prisilnem prezračevanju z rekupera-cijo toplote je bilo že veliko napisano in

ti sistemi pridno delujejo tudi v mnogih slovenskih hišah in večjih objektih. A ne-zaupljivost prebivalstva je še vedno zelo močna, saj ljudje prisilno prezračevanje štejejo za nezdravo in umazano, v njem vi-dijo vir bolezni in alergij, veliki pomisleki pa se pojavljajo tudi glede vzdržavanja in čistoče sistema.

Prvi razlog za negativen pogled na prisilno prezračevanje je predvsem nepoznavanje delovanja teh sistemov. Naslednji razlog pa je pogosto tudi nestrokovnost ponu-dnikov sistemov in montaže. Če pride do napak pri projektiranju in montaži, se lahko pojavi vlaga v sistemu, to pa je najpo-gosteje posledica nestrokovne montaže in projektiranja, še posebno, če so cevi vgra-jene v hladne cone v objektu. Če je sistem vgrajen strokovno, delovanje ne povzroča vlage, pretok zraka pa preprečuje kakr-šenkoli pojav plesni, bakterij in podobno. Poleg tega pa so cevi antibakterijske in antistatične, tako da že sama površina

onemogoča pojav bakterij in nečistoč. Ob pravilni vgradnji torej napak v delovanju sistema ni.

Prihranki so šele drugotnega pomenaPrisilno prezračevanje prinaša precej prednosti. Največ se govori predvsem o prihrankih energije v pasivnih in nizko-energijskih hišah s prisilnim prezrače-vanjem in rekuperacijo toplote. A veliko pomembneje je zagotavljanje svežega zraka, brez vonjav, nečistoč in brez hrupa. Pa tudi brez dela - odpiranje oken je neko delo - in tako uporabniku ni treba razmi-šljati o zračenju, odpiranju in zapiranju oken. Glavni namen takšnega sistema je odvajanje odvečne vlage in vonjav iz stranišča, kuhinje in drugih prostorov. S takšnim sistemom se izognemo vlagi, ple-sni in slabemu zraku. Prihranki energije, čeprav gre za 400 ali 500 evrov na leto, niso tako pomembni, kot je pomembno zagotavljanje kakovostnega zraka.

Zadihajmo zdravoKakšen je samodejen odziv človeka, ki se mu zdi, da v hiši primanjkuje zraka?

Z aradi tega pomembnega dejstva kompleksne uporabe enega sis-tema in zaradi odlične energet-ske učinkovitosti je investicija v klimatsko napravo dolgoročna.

V obstoječih stanovanjih se pogosto upo-rablja stenski model klimatske naprave, pri novogradnjah pa pridejo v poštev stro-pni, vgradni, kasetni, kanalski in talni mo-del. V primeru gradnje nove stanovanjske hiše ali poslovnega objekta s spuščenimi stropovi lahko notranje enote klimatskega sistema multi split skrijemo pod strop tako, da dodamo vgradno kanalsko enoto z več izpihi, ki so enakomerno razporejeni po prostorih, in dovodom svežega zraka. Uporabniki prostora tako ne čutijo nikakr-šnega nadležnega pretoka zraka ampak le

prijetno svežino oziroma toplotno udobje v primeru ogrevanja. Gledano z estetskega vidika pa tak način skrite klimatizacije prostorov pride najbolj do izraza v mini-malističnih modernih objektih.

Klimatska naprava, ki vrača toplotoNa klimatsko napravo lahko povežemo tudi napravo za rekuperacijo s prezrače-vanjem. V zaprtih prostorih se namreč zrak s časom slabša, zato je potrebno vanje dovajati svež zrak. V hišah, kjer se prezračevanje ne izvaja mehansko (prek oken in vrat), in v pasivnih hišah je sistem za rekuperacijo toplote s prezračevanjem posebej priporočljiv. Rekuperator toplote Lossnay proizvajalca Mitsubishi Electric prenaša termično energijo izhodnega zraka

na doveden svež zrak, lahko pa je vgrajen avtonomno ali v kombinaciji s sistemom klimatizacije. Obnavljanje zraka poteka pri sobni temperaturi, sistem obvodnega (bypass) omrežja pa omogoča hlajenje brez stroškov (free-cooling). Osnovni element enote rekuperacije je izmenjevalni paket, izdelan iz papirja, ki omogoča izmenjavo toplote in vlažnosti med vhodnim iz iz-hodnim zrakom, istočasno pa preprečuje prehod plinov in nečistoče v zrak.

Stenske naprave inverterKadar iščemo ekonomično, hitro in enostavno rešitev hlajenja, predvsem v obstoječih objektih, je najbolje vgra-diti stensko klimatsko napravo, saj je vgradnja opravljena v nekaj urah. Zna-

S kakovostno klimatsko napravo do svežega zrakaInverter klimatska naprava s toplotno črpalko lahko reši problem hlajenja in ogrevanja različnih prostorov


čilnosti kvalitetne stenske klimatske naprave nove generacije inverter:– širok izbor moči od 2,5 do 7 kilovatov,

– pester izbor modelov in oblik,– najvišji energetski razred A pri hlaje-

nju in gretju,– koeficent energetske učinkovitosti pri

hlajenju – EER znaša približno 5,15, koeficient energetske učinkovitosti pri gretju – COP pa 5,25,

– skoraj neslišno delovanje pri najnižji hitrosti ventilatorja – 20 decibelov,

– tedenske nastavitve delovanja,– avtomatsko delovanje notranje enote

s pomočjo detektorja, ki kontrolira temperaturo tal in sten in tako izbolj-

ša udobje bivanja v prostoru,– učinkovit sistem filtracije zraka z dez-

infekcijskim učinkom in funkcijo, ki preprečuje razvoj plesni,

– možnost enostavnega globinskega čiščenja notranje enote, ki občutno izboljša učinek delovanja in podaljša življenjsko dobo naprave.

Izbira s strokovnjakomZa lažjo izbiro enojnega sistema split smo v podjetju Vitanest pripravili spletno aplikacijo SAZIK. S pomočjo aplikacije lahko okvirno predvidimo potrebno moč naprave za konkreten prostor. Vsekakor pa je najbolje tip, model in namestitev take klimatske naprave izbrati s svetova-

njem pooblaščenega monterja klimatskih naprav, saj strokovno opravljena izbira in namestitev naprave predstavlja večjo zanesljivost dobrega delovanja sistema. Strokovnjak za vgradnjo klimatskih na-prav ima tudi spričevalo Ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, kar pomeni, da je strokovno usposobljen za namestitev, vzdrževanje ali servisiranje opreme za klimatizacijo in ravnanje s fluo-riranimi plini, ki se nahajajo v klimatski napravi. Pravilna namestitev in inštalacija namreč pri klimatskih napravah predsta-vlja velik in pomemben del investicije, ki vpliva na pravilno delovanje sistema.

Primož Kompara, Vitanest d.o.o.

Delovanje rekuperatorja toplote Lossnay proizvajalca Mitsubishi Electric.

Rekuperatrorji toplote LOSSNAY omogoèajo prenos energije iz izhodnega na vhodni zrak z do 30 % prihranka energije na letni ravni v primerjavi s

tradicionalnimi sistemi prisilnega prezraèevanja.

KLIMATSKI IN PREZRAÈEVALNI SISTEMIUdobje in varèevanje energije 12 mesecev na leto

uvoz in distribucija klimatskih naprav, Industrijska c. 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/338 49 99www.vitanest.si, www.klimatiziramo.si

Enojni in Multi split sistemi z

enot. Najsodobnejša tehnologija DC inverter zagotavlja razpon moèi od 2,5 kW do 14 kW nominalne moèi (hlajenje), ob izjemno visokih izkoristkih.


V si prostori našega doma sesta-vljajo celoto, v kateri se radi dobro počutimo, saj v njem pre-živimo kar nekaj časa svojega življenja. V nekaterih prostorih,

še posebej v kuhinji, kopalnici, sanitarnih prostorih, hodnikih in podobno, se pogosto pojavi plesen, poleg vseh ostalih nevšeč-nostih, ki pretijo (umazanija, glive, alge). Prav zaradi tega strokovnjaki opozarjajo, da je boljša preventiva že na začetku, kot odstranjevanje posledic, ko je že prepozno. V laboratorijih podjetja Henkel so razvili novo formulo »Tri-oProtection« za fugirno maso Ceresit CE 40 in MicroProtect za sanitarni silikon CS 25, s katerima se uspešno zoperstavljate invaziji škodljivih mikroorganizmov.

Trio protectionNova formula Ceresit TrioProtection vsebuje posebno kombinacijo treh bi-ocidov, ki aktivno delujejo v smeri pre-prečevanja nastanka, širjenja in rasti plesnobe. Uporaba fugirnih mas in sili-konov s pomočjo formule TrioProtection

Za zdrav dom s pomočjo Ceresitazagotavlja, da bodo spoji v vaših prostorih ostali dolgoročno estetski, počutje in am-bient v vašem domu pa zdrav, stanovalci pa brez alergij in drugih bolezni.Formula TrioProtection je bila interno testirana v različnih pogojih (namakanje z vodo, staranje s pomočjo ogljikovega di-oksida, omogočanje pogojev, ki so idealni za rast gliv in škodljivih spor), da bi se tako lahko dokazala kvaliteta odpornosti proti

nastanku plesni. Tudi zunanji inštituti v Evropi, kot je Univerza v Wroclawu na Poljskem in Inštitut Catacuzino v Romuniji, sta potrdila odpornost in primernost formule TrioProtec-tion za namene boja proti nastanku plesni.

Ceresit CE 40 TrioProtectFugirna masa Ceresit CE 40 Trio-Protect aquastatic je odporna na vodo in umazanijo, primerna je za zunanje in notranje fuge širine do osem milimetrov tako na navpič-nih kot tudi na vodoravnih površi-nah. Zahvaljujoč učinku odbijanja

vode, se vlaga obdrži na površini

in ne prodre v spoj, zaradi česar je fugirna masa primerna za uporabo v prostorih, ki so pogosto izpostavljeni vodi, kot so kopalnice, kopalne kadi in kabine ter kuhinje.

Ceresit CS 25Sanitarni silikon Ceresit CS 25 je elastičen material, sijoč ter odporen na vodo, višje temperature in večino kemičnih substanc. Odlično se obnese v vlažnih okoljih, kot so kopalnice, sanitarni prostori, kabine za prhanje, savne in kuhinje. Priporočljiv je za vse spojne in diletacijske razpoke. Dobro spaja keramične ploščice z robovi kopalniške opreme v umivalnikih in ko-palnih kadeh.


P rostor, ki je nekoč služil le kot stranišče, je danes namenjen sproščanju pred in po napor-nem dnevu. Je tudi prostor za osebno higieno in lepoto. Zato

je kopalnici smiselno dati pomen in težo, ki jo zasluži. Samo pomislimo, koliko časa vsak dan preživimo v kopalnici ali koliko-krat dnevno vstopimo vanjo. Vemo tudi, da je bivanje v prostorih, ki nam niso všeč, zelo utrujajoče. V marsikaterem domu je torej smiselno razmišljati o njeni obnovi.

Sodobna, dobro načrtovana ter uporabna kopalnica je prostor, brez katerega si življe-nja v sedanjem času niti ne moremo več zamišljati. Številni inovativni proizvodi pa dajejo priložnost, da opremimo kopalnico v skladu z našimi zahtevami in potrebami.

Talne in stenske obloge so pomemben element kopalniceKot pravi Marija Pangerc Politsch iz Bau-maxa, je odločitev za keramične ploščice na tleh in na stenah dobra in tudi povsem logična odločitev, velika izbira različnih barv in vzorcev pa zadosti še tako prefinje-nem okusu. Čeprav je uporaba keramičnih ploščic postala nekakšen standard v naših kopalnicah, prav raznolikost barv, oblik in vzorcev omogoča, da v prostor vnese-mo osebni pridih. Zato je naša kopalnica drugačna od sosedove, pa čeprav sta obe obloženi s keramičnimi ploščicami.

Trend v proizvodnji keramičnih ploščic se oblikuje na podlagi trenda visoke mode in razvoja na področju arhitekture, grad-beništva, tehnologije, ekologije. Kot pri oblikovanju oblačil se tudi na področju keramike z oblikovanjem največ ukvarjajo v Italiji, kjer dizajnerski centri vsako leto naredijo natančno študijo in jeseni pri-kažejo nove trende na sejmu keramičnih ploščic in kopalniške opreme v Bologni.

BarveLetos so za kopalnice v trendu dimne, zamegljene barve, predvsem dimno rjava,

Tudi na področju kopalnic so Italijani tisti, ki krojijo »modo«.

Kopalniške smerniceKeramične ploščice so še vedno najpogostejša talna in stenska obloga v kopalnicah, omogočajo pa izpolnitev še tako zahtevnih estetskih želja


umazano roza, in različni odtenki bež bar-ve. Od intenzivnih barv so na prvem mestu turkizna, petrolejno modra in vijolična. Inspiracija pretežno izhaja iz narave (me-glena jesenska pokrajina, modrina morja).

Vedno je aktualna črno-bela kombinacija, v zadnjih letih pa so zelo priljubljeni tudi vsi odtenki sive. V ambientu, razen pri črno-beli kombinaciji, ni velikih kontra-stov, barvne kombinacije so bolj mehke, diskretne in prefinjene, zato morajo biti tudi fuge med ploščicami bolj neopazne in v enakih barvah kot ploščice. Pridih prestiža pričara uporaba metalnih barv oziroma raznih materialov z metalnim efektom in z nanosi žlahtnih kovin.

VzorciPri vzorcih letos vlada sodobna imitacija lesa. Ta je že tako izpopolnjena, da v neka-terih primerih keramično ploščico komaj še ločimo od lesene deske in verjetno že ni več drevesa, ki svoje upodobitve še ni do-živel na keramiki. Poleg tega srečamo tudi raznorazne obdelane videze lesa (beljen ali krtačen les, obrabljen les, barvan les). Sledijo imitacije kamna in različni cvetlični oziroma rastlinski motivi. Trendovski so še vedno tudi pravilni geometrijski vzorci, večinoma z zelo drobnimi osnovnimi ele-menti. Srečamo tudi vzorce, ki vsebujejo tako organske kot geometrijske elemente. Področje kombinatorike je zelo odprto, pogoste so kombinacije kamna z geome-trijskimi motivi in lesa s cvetličnimi. Zelo priljubljene so reliefne izvedbe vzorcev, pri katerih dosežemo reliefni učinek z na-

nosi posebnih materialov, vedno bolj pa se uveljavlja postopek, pri katerem se že samo telo ploščice izdela v reliefni obliki.

Vedno večji del keramične industrije predstavljajo mozaiki, ki jih spremlja tudi svojevrsten tehnološki razvoj. Elementi mozaika so vse manjši, ploščice so lahko narezane na kocke ali trakove, ki niso ve-čje od nekaj milimetrov. S tehnološkim napredkom, kot je rezanje keramike z laserjem, pa lahko proizvajalci dosežejo tudi okrogle ali krivuljaste reze.

Na tleh še vedno najraje ploščiceGospa Pangerc Politsch je dejala, da se v zadnjem času pri opremljanju kopalnic veliko uporablja tudi les oziroma parket. V nasprotju s plastičnimi laminati, »hla-

dnostjo« keramičnih ploščic in kamna je les gradivo, ki je toplo na otip in prijazno. Vendar les kot talno oblogo v kopalnici v Baumaxu odsvetujejo. »Čeprav ga s sodob-nimi zaščitnimi premazi lahko res dobro zaščitimo, obstaja problem priključka na zid. Ta mora biti povsem vodotesen, ker pa je les živ material, ki se razteza in kr-či, je praktično nemogoče trajno izvesti zaščito,« opozarja sogovornica iz Bau-Maxa. Poleg tega se življenjska doba še tako dobro zaščitenega lesa ne more meriti z življenjsko dobo kamna ali keramičnih ploščic v vlažnem okolju kopalnice. Tako keramične ploščice zaradi svoje praktične (dolga življenjska doba, preprosto čiščenje in odpornost proti obrabi) in estetske vre-dnosti še dolgo ne bodo prepustile vodilne vloge drugim materialom.

Letos odprta nova poslovalnica Baumaxa v Kranju ponuja izjemno izbiro kopalniške opreme.

REALISTIČNA 3D-PREDSTAVITEV PROSTORAZa lažjo predstavo svoje sanjske kopalnice nam jo v BauMaxu prikažejo v tridimenzionalnem posnetku. V 3D-predstavitvi, ki jo izdelajo BauMaxovi strokovnjaki v vseh poslovalnicah po Sloveniji, bodo naše ideje dobile svojo prvo konkretno obliko. Da bi bil ta del načrtovanja enostavnejši, prinesimo s seboj skico svoje kopalnice, na kateri označimo obliko tlorisne površine, naredimo izmero prostora ter narišemo lego in velikost oken in vrat. Poleg tega BauMaxovemu svetovalcu opišemo še položaj obstoječih priključkov za elektriko in vodo, lahko pa jih že tudi vrišemo v skico. Meritve lahko v našem domu opravi tudi BauMaxov terenski projektni svetovalec. Če pa se želimo sami poigrati z načrtovanjem, lahko na spletni strani www.baumax.si načrt izdelamo tudi sami v spletni aplikaciji.

To je vse, kar BauMaxovi kopalniški svetovalci potrebujejo za izdelavo 3D--predstavitve naše sanjske kopalnice. Ob tem nam bodo seveda o vsem, kar zadeva našo kopalnico, tudi podrobno svetovali, 3D-skico svoje nove kopalnice pa lahko po izdelavi obdržimo.

BauMax vam omogoča izdelavo 3D-načrta vaše kopalnice v vseh poslovalnicah, s pomočjo katerega si lahko ogledate, kakšna bo videti „v resničnosti“, v perspektivi in z dejan-skimi barvami ter oblikami. Na računalniški grafi čni predstavitvi lahko vidite kopalnico v izbranih barvah, s pohištvom, kadjo, umi-valnikom in armaturami. Seveda boste lahko na sliki videli tudi vse podrobnosti, ki ste jih izbrali iz bauMaxovega kopalniškega kataloga. Primerjajte različne videze kopalniških elementov in se odločite za tiste, ki vaši kopalnici najbolj ustrezajo! Ste prepričani, da doseže izbrana kombinacija barv ploščic učinek, ki si ga želite?Z enim samim klikom miške lahko spreminjate barve in oblike, dokler ne pridete do videza kopalnice, ki vam je všeč.

Na koncu si lahko z bauMaxovim strokovnjakom tudi „v živo“ ogledate vse detajle, ki ste jih ob skupnem načrtovanju izbrali na oddelku za kopalnice. Če se odločite karkoli spremeniti, se lahko to zelo hitro vnese v načrt.

Pri načrtovanju upoštevajte naslednje: Nikar ne hitite! Natančnost je pri merjenju prostora zelo pomembna. Z rezultatom boste zadovoljni le, če si boste za merjenje vzeli

dovolj časa.

Zavoljo varnosti je zelo pomembno, da je prostor enakomerno osvetljen, da luči ne slepijo in ne ustvarjajo senc kot npr. stropne svetilke. Močnejša osvetlitev pri umivalniku in zrcalu zagotavlja dovolj svetlobe za kozmetično nego in britje. Pri izbiri svetil bodite vsekakor pozorni na barvo svetlobe, ki mora biti takšna, da bo ten vaše kože deloval naravno.

Znano je, da mora človeško oko zaznati barve, da bi lahko možganom posredovalo pozitivne dražljaje. Barve so zato enostavno in odlično sredstvo, s katerim lahko izboljšate svoje razpoloženje, z njihovo premišljeno uporabo pa tako pripomorete k wellness ozračju.

Vpliv na prostor: temna talna ploskev in svetle stene bodo pripomogli k občutku, da je kopalnica večja, temen strop jo bo optično zmanjšal, temna zadnja stena s svetlimi stranskimi stenami pa bodo prostor razširile.

Največja izbira v novo odprti poslovalnici v Kranju

Znane blagovne znamke v bauMaxu


S palnica je najbolj intimen del vsakega doma, zato naj izraža uporabnikovo osebnost, vre-dnote in interese. To je prostor, kjer preživimo kar eno tretjino

svojega življenja, spanje pa je najpomemb-nejša fiziološka potreba, ki je ni možno z ničimer nadomestiti.

Oblikovna zaključenostKo kupujemo stanovanje ali gradimo hi-šo, moramo vnaprej predvideti prav vse detajle, ki jih bomo morali reševati v na-daljevanju. Pomembno je, da spalnico v funkcionalno shemo prostorov umestimo pravilno. Strokovnjaki opozarjajo, da je posebno pozornost potrebno posvetiti predvsem izbiri kvalitetnega ležišča, po-membno pa je predvideti tudi orientaci-jo postelje, naravno svetlobo, indirektno ambientalno osvetlitev, temperaturo v prostoru, dovod svežega zraka, poglede, materiale, obdelavo materialov, barve, posteljnino, dekoracijo in tudi umesti-tev garderobnega dela, ki se v zadnjem času odmika iz klasične zasnove spalnice.

»Letos je popularno kombiniranje naravnih, surovih in neobdelanih materialov in izbra-nih starejših kosov z modernimi. Barve so umirjene in naravne, stene pa krasijo mo-dne fototapete, s katerimi v svojem templju sprostitve in ljubezni ustvarimo vzdušje, ki ga želimo,« pravi Ana Jerše, absolventka arhitekture iz podjetja Zip center.

Sodobni trendi opremljanja spalnic

Oblikovna zaključenost celote prostora je pomemben dejavnik, ki vpliva na končen rezultat.

Spalnica naj bo namenjena spanjuTrendi se bliskovito obračajo in uporab-nikom ponujajo pestro izbiro, vendar je pomembno urediti prostor tako, da bo predvsem primeren za spanje. Ne smemo pa zanemariti počitka, relaksacije, branja, romantike. Oprema mora biti zasnovana tako, da uporabniku omogoča popolno razkošje pri uporabi prostora, obenem pa ga ne obremenjuje. K nepotrebni opremi

prištevamo tudi elektroniko, ki nas pred spanjem pogosto vznemirja in moti naš živčni sistem.

Če se letos odločate za prenovo spalni-ce, vam glede trendov lahko zaupam, da italijanski oblikovalci še vedno prisegajo na minimalizem. Popularno je kombini-ranje naravnih, surovih in neobdelanih materialov in izbranih starejših kosov z modernimi. Barve so umirjene in narav-ne, stene pa krasijo modne fototapete, s katerimi v svojem templju sprostitve in ljubezni ustvarimo vzdušje, ki ga želimo.

Ana Jerše, absolventka arhitekture, ZIP center d.o.o.

M: 041 712 906 | T: 02 870 66 11 | F: 02 870 66 74 | [email protected]

Privošcite si izbran stil... mizarstvo

ZIP center, d.o.o. | Koroška cesta 14 | 2390 Ravne na Koroškem | Slovenija | www.zipcenter.si

M: 041 769 734 | T: 02 870 66 10 | F: 02 870 66 74 | [email protected]

ˇ


S topnice so predvsem funkcio-nalni element hiše, v zadnjem času pa je vedno bolj pomem-ben tudi njihov estetski vidik, zato se jim pri opremljanju in

oblikovanju posveča vse več pozornosti.

Kot pravi Jernej Jezeršek, direktor podjetja Mizarstvo Jezeršek, ki je specializirano za izdelavo lesenih stopnic, je pri stopnicah pomembna izbira oblike, stila in materiala. Tako se ustvari skladnost z ostalo opremo v hiši, predvsem s pohištvom, vrati in par-ketom. Glede na vedno pogostejšo uporabo lesa kot konstrukcijskega materiala za gra-dnjo hiš pa Jezeršek opaža tudi povečanje zanimanja za les kot material za opremo notranjosti, s tem tudi stopnic. Z novo, prečiščeno in minimalistično arhitektu-ro se pojavljajo tudi želje naročnikov po stopnicah minimalističnih oblik, še vedno pa so priljubljena samonosilna stopnišča.

Kakovost ni naključje»Za izdelavo kakovostnih stopnic je predvsem pomembna izbira prave vrste stopnic in lesa,« pravi Jezeršek. Izbira

Funkcionalne, a lepepa je odvisna predvsem od tega, kje bodo stopnice postavljene (zunaj ali znotraj), pomembno pa je upoštevati tudi frekven-co uporabe in paziti na kvaliteto vseh ma-terialov, ki jih uporabljamo pri izdelavi.

Pomembna je seveda tudi sama izdelava: priprava in obdelava lesa, pravilno sesta-vljen oziroma lepljen les. Za udobno upo-rabo so pomembne predvsem dimenzije in pravi proporci stopnic. Na koncu pa je Jezeršek dodal, da še tako kakovostne in lepe stopnice zgubijo svoj čar, če niso montirane strokovno.

Vse našteto zagotavlja zadovoljstvo upo-rabnika in omogoča, da stopnice dobro opravljajo svojo funkcijo na dolgi rok. Jezeršek pa je dodal še, da je treba sto-pnice, tako kot vsako pohištvo, pravilno uporabljati in redno vzdrževati.

Oljene stopnice zahtevajo več vzdrževanjaZahteve po končni obdelavi stopnic so pri naročnikih zelo raznovrstne, a Jezeršek pravi, da jim vedno priporočajo les na-

ravnih barv, saj so pri barvanih stopnicah morebitne poškodbe bolj vidne in jih je težje sanirati. Po predstavitvi teh dejstev naročniki v večini primerov tudi upošte-vajo to priporočilo.

Za zaščito lesa stopnic Jezeršek priporoča lakiranje, ker je vzdrževanje enostavnejše, lakirane stopnice pa so manj občutljive in tudi trpežnejše. Mnogi naročniki si sicer želijo oljenih stopnic, ki se skladajo z ve-dno bolj priljubljenim oljenim parketom. A kot pravi Jezeršek, je obraba stopnic drugačna, predvsem robovi stopnic so bolj izpostavljeni. Oljene stopnice je zato treba obnavljati vsako leto, a v praksi se to ne izvaja prav pogosto.

STOPNIŠČNI TRENDINajbolj pogoste vrste lesa, ki se upo-rabljajo za izdelavo stopnic, so hrast, ki je stalno moderen, rustikalni hrast, ameriški oreh, parjena bukovina, je-sen in javor, dokaj pogosti pa so tudi akacija, brest, češnja, macesen ali pa tropski les.

Vračajo se tudi lesene ograje, ki izpo-drivajo inoks in steklo, vedno več pa je tudi kombiniranja lesa in železa.


A lfa Natura je prvo podjetje v Sloveniji, ki dela objekte sa-mo iz masivne lesene križno-lepljene konstrukcije. Med montažnimi sistemi je to eden

izmed najbolj kakovostnih načinov gra-dnje. Arhitektu omogoča veliko svobode pri ustvarjanju, hkrati pa je energetsko varčen, potresno in požarno varen ter popolnoma primerljiv s klasično gra-dnjo pri prenosih zvoka in vibracij prek konstrukcije.

Poudarek je na uporabnosti»V podjetju Alfa Natura zagovarjamo ener-getsko varčno in predvsem uporabno gra-dnjo. Cilj pri vsaki hiši je, da se naročnik v njej počuti doma. Tako objekt ne narekuje

Sodobna hiša je rezultat združitve ustvarjalne arhitekturne zasnove in preverjenih materialov ter energetsko varčnih načinov ogrevanja

Hiša se mora prilagoditi uporabniku, ne obratno

naročnikovih navad, temveč se hiša zasnuje tako, da se prilagodi navadam naročnika,« razlaga arhitekt Martin Lovrečić iz Tria Studia, sodelavec Alfa Nature.

Tako je vsaka hiša zgodba zase, vsak objekt ima svojega arhitekta, idejne variante in končno potrjeno rešitev, izvedbo ter težko pričakovano vselitev. »Za celotnim proce-som se skriva veliko trenutkov, v katerih prepričujemo naročnika o pravilni odloči-tvi, ko iščemo bolj funkcionalne rešitve, ko prilagajamo objekt naročnikovim željam in potrebam. In šele potem, ko se naše sode-lovanje že konča, ko objekt zaživi, se izka-žejo prednosti celotnega procesa. Tako se tudi naročniki za hiše podjetja Alfa Natura odločajo na podlagi celotne zgodbe. »Ta se

začne ob prvem stiku z nami, skozi celoten projekt izvedbe hiše pa se stranka spozna z vso ekipo Alfa Nature, ki skrbi za nemo-teno in kakovostno izvedbo posameznega objekta,« opisuje sogovornik.

Hiša, pisana na kožo uporabnikuKakovostna arhitektura in praktična tlo-risna zasnova sta bistvena elementa za hišo. »Dialog med našo ekipo arhitektov in naročnikom pripelje do objekta, v katerim se naročnik počuti doma. Hkrati pa ima hišo, ki je tehnično ustrezna, energetsko varčna in pisana na kožo končnemu upo-rabniku,« dodaja Lovrečić.

Zato so arhitekti stalen del ekipe Alfa Na-ture. Vsakodnevno oblikovanje tlorisnih

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad ponuja:

----

NAJEM ALI NAKUP STANOVANJSKE HIŠE NA PETELINJSKEM HRIBU

zasnov in detajlov tako enodružinskih hiš kot večjih večstanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov ter kakovostne izvedbe zagotavljajo ustrezno strokovnost celotne ekipe. Dodatna potrditev izvirne ustvarjalnosti so tudi nagrade, ki so jih njihovi arhitekti prejeli arhitekturnih natečajih.

»Sodelovanje z arhitekti se začne v tre-nutku, ko naročnik stopi v naše poslovne prostore, saj so arhitekti vključeni že v prve pogovore, v katerih skupaj spozna-vamo, kakšno hišo bomo gradili,« razlaga sogovornik.

Pasivno ne gre povsodAli bo mogoča zasnova hiše v pasivnem standardu, je precej odvisno od lokalnih danosti parcele. Osončenost, nagib terena, vetrovnost in drugi dejavniki so vezani na lokacijo. Za kakovostno pasivno gradnjo je dobro, da čim več dejavnikov ustreza zahtevam pasivne gradnje, saj se sicer pro-jekt zaradi želje po doseganju pasivnega standarda pretirano podraži. »Kadar se pri Alfa Naturi srečamo z naročnikom, ki želi graditi pasivno hišo, najprej preverimo, ali ima lokacija dovolj prednosti, da bi se investitor odločil za pasivno gradnjo. Če investitor še ni izbral parcele, pa mu pri

tem svetujemo in skupaj izberemo lokaci-jo, ki bo najprimernejša,« pravi Lovrečić.

Tipskih projektov ne poznajo»V Alfa Naturi smo se v celoti odmaknili od tipskih projektov, saj zagovarjamo stališče, da se lahko kakovost bivanja v Sloveniji dvigne, če naročnikom povemo, da je vsak objekt zgodba zase. Tako kot je svoja zgodba vsaka družina,« meni Lovrečić. Tako naročnike, ki želijo enako hišo, kot jo ima sosed, poučijo, da je zu-nanji videz objekta pomemben samo za okolico, bistvo objekta pa se skriva v funkcionalni zasnovi tlorisa in dejanski uporabi. »Naročnike pravzaprav ‘prisili-mo’, da pomislijo, kaj jim je pri bivanju najpomembnejše,« pravi sogovornik.Nekaj vzorcev so vseeno pripravili, a le kot orodje za lažje komuniciranje z naročniki, saj, kot pravi pregovor, slika pove več kot tisoč besed. »Tudi ko je naročnik želel enega izmed prikazanih sistemov, smo hitro ugotovili, da bi nje-govemu načinu življenja bolj ustrezala večja kuhinja in manjša delovna soba, tako da smo na koncu tloris precej spre-menili. In izkušnje kažejo, da so nam naročniki hvaležni za takšne nasvete,« poudarja Lovrečić.



P ri opremljanju stanovanja je za večino najpomembnejši del opreme in običajno tudi najdražji – kuhinja. Kuhinja je postala osrednji prostor našega

doma, povezana je z dnevnim prostorom in jedilnico. Zato mora poleg funkcional-nosti ustrezati tudi estetskim merilom.

Več kuhamo domaPo izbruhu gospodarske krize po Evropi ugotavljajo, da se je povečala prodaja go-spodinjskih pripomočkov, obenem pa se prenavlja vedno več starih kuhinj. Razlog je v tem, da ljudje vedno manj obiskujejo restavracije in si vedno pogosteje hrano pripravijo doma. Priprava hrane je spet dobila družabni pomen, saj je druženje ob hrani, v domači kuhinji in jedilnici, vedno bolj razširjeno.

Drug razlog za domačo pripravo hrano je v tem, da je kuhanje spet postalo »kul«, kar so povzročili trendovski kuharji z Ja-miejem Oliverjem na čelu. Verjetno pa smo ljudje že tudi malce siti gostilniške in industrijske hrane, zato se v želji po resnično dobrem in zdravem obroku ku-hanja lotimo sami.K dobri hrani in uživanju v njeni pripravi pa seveda sodi kakovostna kuhinja. Dobra razporeditev elementov, vzdržljivi materi-ali in kakovostni kuhinjski aparati užitek v kuhanju še povečajo. In kot pri vsakem hobiju si tudi pri kuhi, če to le zmoremo, privoščimo dobro opremo.

Kuhinja je delavnica, kjer so elementi zelo obremenjeniPo besedah Luke Čerpiča, direktorja Stu-dia Culina, stranke iščejo kakovostne ma-teriale in kakovostno izdelano kuhinjo. In prav zato se pri izbiri kuhinjske opreme raje odločijo za industrijsko izdelano, ki zagotavlja večjo kakovost in dovršenost detajlov kot kuhinje, ki jih izdelajo mi-zarji. Pri njih stranke raje naročajo manj obremenjeno pohištvo, kot so vgradne omare, spalnice in podobno.

Priprava hrane je spet dobila družabni pomenVedno več ljudi spet kuha doma, zato so zahteve po kakovosti v kuhinji visoke

»Tehnologija proizvodnje kuhinjskega pohištva je vse pomembnejša stvar in najnaprednejšo imajo le najuglednjejši proizvajalci kuhinj, kamor nedvomo sodi tudi avstrijski EWE, katerega kuhinje pro-dajamo v našem podjetju,« razlaga Čer-pič. Tako lahko v Studiu Culina strankam ponudijo keramične delovne plošče, ki so praktično neuničljive, kuhinje, lakirane v visokem sijaju, kjer so ličnice brez napak, lasersko obdelane melaminske ličnice in podobno. Vse to so konkurenčne predno-sti, zaradi katerih se stranke največkrat odločajo zanje. »Kuhinje EWE imajo tudi dovršene oblikovne detajle, zato so brezčasno lepe in večno sodobne. To pa je izjemno pomembno, saj kuhinja običajno v stanovanju ostane tudi 20 in več let,« še dodaja sogovornik.

Tudi pri gospodinjskih aparatih je kakovost na prvem mestuGospodinjski aparati so vse bolj avtoma-tizirani, tako da je njihovo upravljanje enostavnejše, za uporabo potrebujemo manj znanja in izkušenj. »Predvsem je opaziti vedno večje zanimanje za kombini-rane parne pečice, saj stranke spoznavajo, kaj vse jim takšen aparat omogoča. Tako si v duhu uživanja v kuhi privoščijo tudi takšne aparate,« razlaga Čerpič.

V Studiu Culina je prek 90 odstotkov pro-danih kuhinj opremljenih z indukcijsko pečico, ki po Čerpičevem mnenju omogoča najenostavnejšo kuho. V salonu namenjajo

velik poudarek tudi prezračevanju kuhinj oziroma kuhinjskim napam. »Na tem po-dročju strankam ponujamo tudi komple-ksnejše rešitve, kot je vgradnja nape plosko v strop in podobno. Imamo vse ugledne znamke gospodinjskih aparatov, tako da lahko strankam resnično svetujemo, kate-re so prednosti posameznih proizvajalcev in katere so slabosti. Specializirani smo tu-di za prodajo gospodinjskih aparatov Ga-ggenau, ki kot najbolj ekskluzivna znamka v panogi uporabniku mnogokrat resnično ponuja nekaj več,« še pravi Čerpič.

Individualni pristop»Stranke pri nas obravnavamo individu-alno, običajno so terminsko naročene,« pojasnjuje Čerpič. Seveda jim pripravijo kakovosten 3D-izris postavitve, najpo-membnejše pa je svetovanje, ki temelji na izkušnjah. Teh imajo v Studiu Culina veliko, saj se s prodajo blagovne zname EWE ukvarjajo že 13 let. »Pomembno je tudi, da vsi znamo kuhati in kuhanje obožujemo. Tako lahko stranki resnično pomagamo pri postavitvi kuhinje in izbiri aparatov; mirno lahko rečem, da je pro-jektiranje kuhinj naš namočnejši adut. Seveda pa se naš servis prodaje konča s kakovostno montažo kuhinje, ki jo opra-vljajo naši posebej izučeni monterji,« še dodaja Čerpič.

»Trenutni hit je kombinacija črnega mat stekla in masivne jesenove sredice,« pravi Luka Čerpič, direktor podjetja Studio Culina.



Ime Panles je prisotno v slovenskem prostoru že vrsto let. S svojo vztraj-nostjo, zanosom in trdim delom so uspeli dati kraju in regiji pečat za-upanja vrednega podjetja. Vendar v

podjetju Panles s trženjem kuhinj niso ostali znotraj Slovenije. Na Hrvaškem so že prisotni v več salonih, v Avstrijski prestolnici pa se vključujejo v projekte prenove objektov.

Panlesovi ciljiUstvariti želijo podjetje z dolgoletno tra-dicijo in proizvajati kuhinje z vsesplošno prepoznavnostjo blagovne znamke Panles iz Rogaške Slatine na eni strani, na drugi strani pa graditi arhitekturno dovršene in prepoznavne objekte v Sloveniji in v tujini.

Svoje cilje dosegajo s ponudbo v lastnih salonih, s strokovnim pristopom in vztraj-nostjo. Ponujajo nove materiale, nove pro-dajne pristope, strokovno svetovanje in z veliko stopnjo fleksibilnosti omogočajo kakovostno storitev.

Zavedajo se svoje glavne naloge in odgo-vornosti, to je zagotoviti kakovost kupče-vega bivanja. Srce vsakega doma je kuhi-nja in vsak si zase želi ustvariti srečen in izpolnjen dom. Svoje kupce spodbujajo, da si ustvarijo čudovit ambient in da so soustvarjalci kuhinje, kjer preživijo večino časa. Omogočajo jim, da si drznejo vstopiti v svoje sanje, ki lahko postanejo resnič-nost. Ničesar ne prepuščajo naključju.

Branko Pažon, lastnik in Branka Močnik,direktorica podjetja Panles kuhinje.

Uspeh je, če verjameš v projekt

Kuhinja – sožitje lepega in praktičnega »Nova filozofija bivanja se osredotoča na kuhinjo, ki je prirejena posamezni-ku. Upoštevati moramo čustven, fizičen in psihološki vidik, če želimo ustvariti dobro in sproščeno počutje v kuhinji in pri kuhanju,« pravi direktorica podjetja Branka Močnik.

Pri oblikovanju kuhinjskega pohištva še vedno prevladujejo gladke, enostavne in čiste linije, uporabljenih je čim manj ma-terialov, izrazito so poudarjeni funkcija, barvna harmonija in simetrija. Ni odvečnih detajlov, poudarek je na uporabnikovem času in prijazni uporabi. Pri tem pa igrajo še kako pomembno vlogo vsi, očem skriti, a v kuhinji prepotrebni materiali, kot so vgradno okovje, svetlobni dodatki, tiho za-piranje, izvlečne mreže, shranjevalne oma-re, ločevalni koši za odpadke in podobno.Tudi ekologija podjetju ni tuja. Že pri materialih izbirajo dobavitelje, ki imajo v svojem procesu ekološke komponen-te. Prav tako je v pripravi investicija v proizvodnjo, ki bo zagotavljala ekološko prijazno proizvodnjo.

Delovna mesta in socialna varnostPanles je razvojno naravnano podjetje z visoko usposobljenim kadrom. To dose-gajo z nenehnim vlaganjem v svoje ljudi (skupaj jih je 45), ki jih izobražujejo in

tako omogočajo poslovno rast vsakega posameznika. Ponosno povedo, da so v obdobju delovanja izdelali že več kot 13 tisoč kuhinj, in prav toliko družin ustvarja in se druži v Panlesovi kuhinji.

S svojimi rezultati prispevajo k prepo-znavnosti kraja, poleg tega pa vedno radi poudarijo, kje ustvarjajo. V času krize od-pirajo nove salone in povečujejo število zaposlenih. Trenutno zaposlujejo in bodo v prihodnosti še zaposlovali strokovnjake s področja razvoja, komerciale za domači trg in tuje trge ter v proizvodnji.

Panles trade d.o.o., Panles kuhinje d.o.o. in še…… ?Panles je k svoji osnovni dejavnosti, kuhi-njam, v zadnjih treh letih dodal še tržno zanimivo, čeprav vsesplošno negativno označeno področje, gradnjo stanovanj in apartmajev za trg. In uspevajo. Projekta, stanovanjska bloka v Šmarju in izgradnja apartmajev v Rogaški Slatini, ki so jih za-ključili, sta izziv za nadaljevanje iskanja novih lokacij. Na Ptuju so zgradili impo-zanten poslovni objekt, kjer imajo lastni prodajni salon. Delo v gradbeništvu pa so razširili tudi izven meja.

Nova destinacija – SarajevoV Sarajevu so ustanovili tudi podjetje Pan-les Sarajevo. Že lansko leto so pridobili ze-mljišče, kjer je načrtovana izgradnja treh poslovno stanovanjskih objektov, vsak v velikosti 10 tisoč kvadratnih metrov. V letošnjem letu se je že pričela izgradnja prvega objekta. V projekt želijo pritegniti slovenske podizvajalce, ki se bodo vključili z obrtniškimi deli, od polaganja parketa, montaže notranjih vrat, vgradnih omar. Celotna investicija, vredna 30 milijonov evrov po tržni vrednosti, bo predvidoma zaključena v letu 2013. Zakaj Sarajevo? To je mesto, ki je stičišče različnih kul-tur, ki se izjemno širi, postaja priznano univerzitetno mesto, ne samo za Bosno in Hercegovino, tudi širše. S kvalitetno poslovno navezo bo Panles razvijal grad-beni del, ki bo zagotovil širitev osnovne dejavnosti – plasman kuhinj.

»V življenju me je izučilo, da zaupaj sam sebi, uspeh je, če verjameš v projekt. Ver-jamem vase in v krog tistih sodelavcev, ki me obkrožajo, in tu vidim svojo inspiracijo za naprej.« Branko Pažon, lastnik.



K o utrujeni pridemo domov iz službe, se s pritiskom na gumb odprejo garažna vrata, kamor parkiramo vozilo. Izključi se alarm in prižgejo luči. Ustva-

rimo lahko različne scenarije, od mehke osvetlitve po posameznih prostorih do samodejnega prižiganja in ugašanja luči, potreben je le dotik ekrana, pametni sis-tem pa samodejno prepozna navzočnost ali odsotnost v našem domu.

Ob pripravi okusne večerje po napornem delovnem dnevu nam čas krajša prijetna glasba, ki je lahko omejena na posame-zne prostore ali pa se predvaja po vsej hiši. Uravnavanje prijetne temperature ohladi soparne poletne dneve ali ogreje mrzle zim-ske dni. Rolete se dvigajo in spuščajo po potrebi, glede na programirane senzorje. Po večerji sledi prijeten filmski večer in s

pritiskom na tipko hišni kino ustvarimo samodejno ustrezno zatemnitev prostora ter izberemo ogled filma po lastni želji. V inteligentni hiši lahko vse funkcije doma upravljamo kar iz naslonjača, hkrati pa ločeno vzdržujemo idealne bivalne po-goje za vsak prostor posebej. Preden se po napornem dnevu zleknemo v posteljo, zgolj s pritiskom na gumb ugasnemo vse luči v pametnem domu.

Pot do udobjaOmejitev pri pametnih inštalacijah je le naša domišljija. Dandanes to niso več sa-nje, temveč resničnost. Udobje postaja vse pomembnejše za kakovost našega bivanja. Vse večja avtomatizacija nam lajša sicer vse bolj stresno življenje. Kako si olajšati vsakdan? Kako doseči udobje bivanja? Kompleksno vprašanje, ki si ga zastavlja-mo pri načrtovanju bivalnega okolja. Od

našega doma pričakujemo udobje, varnost in varčnost.

Pod pojmi inteligentna oziroma pametna zgradba si zamišljamo avtomatizacijo do-ma, ki danes ni več zgolj luksuz, temveč pametno orodje za upravljanje in nadzor doma ali poslovnega objekta. S preprostim dotikom ekrana lahko upravljamo razsve-tljavo, temperaturo, alarmne in prezrače-valne naprave, dvigamo ter spuščamo ro-lete, lahko izbiramo glasbo po naši želji ali simuliramo prisotnost. Možnosti je veliko.

Način upravljanja je zelo enostaven, prek računalnika, prenosnega ali zidnega pane-la na dotik, dlančnika, mobilnega telefona in internetnega omrežja, možno pa je tudi zvočno upravljanje. Edine omejitve sis-tema so naš okus in želje ter inovativnost oblikovalcev interiera.

Omejitev je le naša domišljijaScenariji, ki smo jih vajeni iz znanstvenofantastičnih filmov so danes realnost

S odobne tehnologije nadzora in upravljanja sistemov My Home v naši hiši in stanovanju zago-tavljajo kar največje udobje s pomočjo tako imenovanih sce-

narijev, skupin ukazov, ki vse elemente sistema prilagodijo načinu bivanja v dolo-čenem prostoru. S pritiskom na eno tipko se nam, ko želimo spati, ugasnejo vse luči, spustijo rolete, ugasne glasba. Scenarij »zajtrk« nam dvigne rolete, prižge luč nad jedilno mizo, prižge radio in dvigne tem-peraturo v prostoru. Ob odhodu od doma lahko z aktivacijo alarmnega sistema s scenarijem spustijo vse rolete, ugasnejo vse luči, izklopi sistem ozvočenja in zniža temperatura. V primeru vloma se lahko v hiši prižgejo vse luči, dvignejo rolete, zunanja razsvetljava začne utripati in po e-pošti takoj dobimo slike s kamer. Če puščata plin ali voda, sistem samodejno

Hiša, ki ustreže in varčujeSistem pametne inštalacije My Home je enostaven za vgradnjo, prinaša pa prihranke in izjemno udobje

zapre ustrezen ventil. Kadar nas ni doma, pa lahko sistem My Home simulira pri-sotnost, zaliva vrt, ob premočnem vetru zapre tendo ali drugače zagotovi varnost našega doma. Celoten sistem lahko upra-vljamo tudi z zasloni na dotik, preko iPho-na, iPada, naprav z operacijskim sistemom Android ali oddaljenega računalnika.

Varčnost in udobjePametna inštalacija My Home tako omogoča bolj varno in varčno bivanje, poveča možnosti komunikacije, nadzo-ra in upravljanja v našem domu ali na daljavo ter tako poveča udobje bivanja. Sistem My Home upravlja razsvetljavo, senčila, termoregulacijo, videodomo-fonski sistem, alarmni sistem in sistem ozvočenja. Sistem My Home je na voljo s stikalnimi programi Legrand in Bti-cino, ki sta v svetovnem merilu vodilni

Vsi elementi električne inštalacije imajo enoten, pous klasičnimi stikali.


blagovni znamki. Vsi elementi električ-ne inštalacije imajo enoten, poudarjen estetski izgled, možna je tudi kombina-cija s klasičnimi stikali.

Sistem je v osnovi enostavenTako ga lahko od ponudbe do zagona iz-vede inštalater sam. Vgradimo lahko le

posamezne funkcije sistema, z vključitvijo več funkcij pa dobimo integriran sistem. V novogradnjah se praviloma vgrajuje elemente, ki se povežejo z dvožilno BUS--povezavo. V obstoječih objektih pa lahko uporabimo radijske elemente ZigBee in se tako izognemo zidarskim posegom in dodatnemu kabliranju. Dvožilni BUS-ka-bel, ki povezuje elemente razsvetljave, senčil in termoregulacije, ima certifikat za vstavitev v cevi, kjer se nahaja močnostna inštalacija. Tako lahko tudi pri adaptacijah izvedemo sistem z dvožilno BUS-poveza-vo, zasnova sistema pa omogoča enostavne nadgradnje in spremembe.

V podjetju Legrand SLV za inštalaterje in projektante pripravljajo tudi redna brez-

plačna izobraževanja in nudijo tehnično podporo pri načrtovanju in izvedbi.

My Home ustvarja prihrankeTermoregulacija sistema My Home lahko razdeli naš objekt na 99 območij, od katerih se vsako lahko upravlja po svojem režimu. To nam omogoča prihranke do 30 odstotkov stroškov za ogrevanje. Sistem My Home omogoča tudi upravljanje razsvetljave s sen-zorji in zatemnilniki, s čimer lahko porabo električne energije za razsvetljavo znižamo do 50 odstotkov. Z naprednim scenarijskim modulom lahko odvisno od vremenskih pogojev upravljamo tudi senčila in tako preprečimo ali omogočimo soncu ogreva-nje prostorov, kar ponovno pripomore k varčevanju s termoregulacijo.

DELOVANJE SISTEMA MY HOMESistem My Home za komunikacijo uporablja dvožilno BUS/SCS-povezavo, radij-ske valove ZigBee s frekvenco 2,4GHz ali LAN-povezavo. Sistem nima centralne nadzorne enote, tako da ima vsak element sistema svoj mikroprocesor in deluje samostojno, odvisno od nastavitve. Celoten sistem je razdeljen na tri sklope: v prvem so elementi upravljanja razsvetljave, senčil in termoregulacije, v drugem je videodomofonski sistem in sistem ozvočenja, v tretjem pa alarmni sistem. Ele-menti vsakega sklopa so med seboj povezani s svojim SCS-vodilom, sklopi pa so med seboj povezani z dvema vmesnikoma.

Legrand SLV d.o.o.Planjava 2

1236 Trzin, SlovenijaTel: +386 (0)1 589 75 52

www.legrand.siwww.bticino.si

udarjen estetski izgled, možna je tudi kombinacija


Ena izmed pomembnih prednosti vročega cinkanja pa je tudi zaščita notranjih delov votlih konstrukcij, kar s premazi ni možno.

Vroče cinkanje je lahko primerna vrsta zaščite jeklenih izdelkov, ki jih uporabljamo tudi doma.

milijonov ton jekla, od tega v Nemčiji 1,4 milijona ton, v Italiji 1,3 milijona ton, v Avstriji 140 tisoč ton, v Sloveniji pa samo 20 tisoč ton. Prednost vročega cinkanja je tudi, da ne skriva nobenih dvomov o kako-vosti. Pri barvanju lahko jeklo prekrijemo tudi, če površina ni pravilno pripravljena in očiščena, kar lahko privede do hitrega propadanja materiala. Tvorba cinkove prevleke pa ni mogoča na neustrezno pri-pravljeni površini. Če pa se pojavi želja ali zahteva po dodatnem dekorativnem pre-mazu z barvo, je to preprosto izvedljivo. Ena izmed pomembnih prednosti vročega cinkanja pa je tudi zaščita notranjih delov votlih konstrukcij, ka s premazi ni možno.

Stroškovne in okoljske prednosti vročega cinkanjaStroškovno gledano je začetni vložek v barvanje jekla za težke konstrukcije debe-line 20 milimetrov in v pocinkanje enak, približno 15 evrov na kvadratni meter površine jekla. Pri barvanju se upošteva strošek peskanja, temeljni premaz ter dva pokrivna premaza, saj je barvanje jekla brez predhodno očiščene površine jalo-vo delo in se potreba po obnovi premaza pokaže prej kot v treh letih. A tanjša, kot je pločevina, cenejše je vroče cinkanje v

primerjavi z barvanjem. Pri devet mili-metrski pločevini znaša strošek vročega cinkanja komaj devet evrov na kvadratni meter, strošek barvanja pa naraste že na 19,5 evra. Cenejše pa je tudi vzdrževanje, saj vroče cinkana prevleka ne potrebuje nobenega vzdrževanja, kakovostni pre-mazi z barvo pa potrebujejo popravilo po desetih letih, v naslednjih obdobjih pa še pogosteje.

Ekološko primernoSodobna tehnologija vročega pocinkanja je ekološko manj obremenjujoč posto-pek, saj se vse emisije cinkovega kotla in komore kemijske predpriprave filtrirajo v suhem filtru belih dimov in pralniku kislinskih hlapov. Ves pretok izrabljenih kemikalij pa je zaprt, zato obrat obratuje brez izpustov vode v vodotoke ali kana-lizacijo. Delavci pa opravljajo delo zunaj prostorov, kjer so viri izpustov.

ZAKAJ JE VROČE POCINKANJE TRAJNOSTNA PROTIKOROZIJSKA ZAŠČITA?

– Nizka poraba energije v življenjskem ciklu: Vroče pocinkanje je energijsko učinkovito tako zaradi procesa kot dolge življenjske dobe zaščite.

– Učinkovita uporaba naravnih virov: Proces vročega pocinkanja racionalno uporablja naravne vire in s tem zagotavlja relativno nizko ekološko obremenitev.

– Obnovljivo: Naj gre za obnovo pocinkanja, odstranitev zaščite ali pa ponovno uporabo, vroče pocinkano jeklo se enostavno reciklira skupaj z ostalim odpadnim jeklom.

– Dolga življenjska doba: Vroče pocinkanje dolgotrajno ščiti pred korozijo in močno podaljša življenjsko dobo jekla, s tem pa močno zniža okoljske in eko-nomske stroške.

– Stroškovno učinkovito: Zaradi dolgotrajnosti protikorozijske zaščite pri gradnji z vroče pocinkanim jeklom je začetni vložek stroškovno mnogo bolj učinkovit kot zaščita s premazi.

P ri odločanju za gradnjo objekta ali opremljanje okolice izbira-mo različne gradbene elemente, med njimi tudi jeklo, ki ga mo-ramo protikorozijsko zaščititi.

Zaradi kakovostne trajnostne zaščite ter ekološke sprejemljivosti in stroškovne upravičenosti se namesto barvanja vse bolj uveljavlja vroče pocinkanje, ki ima v primerjavi z barvanjem veliko prednosti, tako glede ekonomičnosti in trajanja za-ščite kot tudi glede odpornosti proti me-hanskim poškodbam in vplivov na okolje. Dokaz so objekti, ki nas obkrožajo: celotni jekleni program avtocest je protikorozij-sko zaščiten z vročim pocinkanjem. Prav tako se s tem postopkom zaščiti večina zahtevnih jeklenih konstrukcij hal, kon-strukcije žičnic, strešne konstrukcije, cevi, hlevska oprema, cevne, kovane in balkon-ske ograje za javno in individualno rabo, pohodne rešetke, podvozja, avtomobilske prikolice, kmetijska oprema, novejša si-gnalizacijska oprema za železnice in še bi lahko naštevali.

Brez dvomov v kakovostVsesplošno zavedanje o ekonomičnosti prevleke z vročim cinkanjem je v Slove-niji premajhno. To potrjuje podatek, da se v Evropi letno pocinka blizu sedem

Učinkovita, trajna in trajnostna protikorozijska zaščita


ISO 9001

ISO 14001

OHSAS18001

bureauveritas

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: [email protected] | www.pocinkovalnica.si

NUDIMO LASTEN PREVOZLogistika: tel: 03 42 63 255, gsm: 031 679 078

tel: 03 42 63 285, gsm: 031 730 846e-naslov: [email protected]

DELOVNI ČAS

pon - pet: 7:00 - 15:00

KOMERCIALA

tel: 03 42 63 228faks: 03 42 63 232gsm: 041 563 110

in naravo


P ovečano zanimanje za montažno nizkoenergijsko gradnjo vrača les v prvo ligo gradbeništva. A v tem valu navdušenja le redki po-mislijo, da je les, še posebej če ni

vgrajen kakovostno, zelo ranljiv material, zato moramo poskrbeti za njegovo zaščito.

V preteklosti so bili sinonim za zaščito lesa premazi, ki so kar zarezali v nos, ko smo odprli embalažo, kaj šele pri nanašanju. Danes pa je vse drugače. Sodobni premazi so izdelani iz akrilno-alkidne disperzije, raztopljene v vodi, tako da so premazi skoraj brez vonja ter okolju prijazni. Na račun prijaznosti do uporabnikov in okolja pa vsekakor ni prišlo do padca kakovosti, temveč nasprotno.

Izognimo se propadanju lesa Nezaščiten les je v odprtem okolju nagnjen k propadanju. Razlog so predvsem spre-membe v vlažnosti in temperaturi, ki pov-zročita pokanje lesa, napade plesni, gliv in insektov ter propadanje lesa zaradi UV-žar-kov. V podjetju Teknos so razložili, da les s

sodobnimi premazi zaščitimo, obenem pa ga lahko poživimo, obarvamo in mu damo sijaj, poleg tega premazi les ščitijo tudi me-hansko. In če se je z leti spremenila sestava in kakovost premazov, so se spremenili tudi estetski trendi. V preteklosti so premazi za les ustvarili sijajno površino, danes pa to ni več zaželeno, saj večina uporabnikov prisega na mat ali polsijajne premaze, ki lesu ne odvzamejo naravnega videza.

Če ni kisika, ni ognja Les gori, to je dejstvo. A sodobni ognjevar-ni premazi za les zmorejo ta lep in naraven material zaščititi tudi pred to nevarnostjo, s tem pa ščitijo tudi nas. »Ognjevarni pre-mazi so izdelani tako, da bistveno zmanj-

šajo dotok kisika do lesenega izdelka,« so razložili v podjetju Teknos. Tako tudi pri velikem viru toplote ognjevarni premazi preprečijo širjenje ognja po površini lesa, bistveno zmanjšajo količino nastalih stru-penih plinov, zavirajo segrevanje lesene konstrukcije, s tem pa izboljšajo njeno nosilnost in obstojnost. Ognjevarnost pa že v bližnji prihodnosti ne bo več omejena le na specifične premaze. »Razvoj znano-sti, predvsem na področju nanodelcev, večje okoljevarstveno zavedanje vsakega posameznika in zahteve stroke so skupaj pripeljali do točke, ko bo večina premazov imela ognjevarne lastnosti. Njihova upo-raba pa se bo razširila tudi na notranjost objektov,« napoveduje Barišič.

Poskrbimo da bo les ostal lep

PRIJAZNI DO UPORABNIKA IN OKOLJAPremazi za les Woodex in Aqua Top podjetja Teknos so topni v vodi, in tako okolju prijazni. Teknosove barve na vodni osnovi se zelo hitro sušijo, tako da je premaz lahko suh že v dveh urah. Barve za les na vodni osnovi Teknos so plod večdesetletnega razvoja barv v raziskovalnih centrih v Skandinaviji in dajejo zagotovilo za trajno in kakovostno zaščito lesa.

TEKNOS D.O.O.Kidričeva cesta 94, 4220 Škofj a Loka

Stenske barveDekorativne barveFasadne barveEmulzije

Dodatki

TEKNOSZIDNE BARVE

TEKNOSBARVE ZA KOVINO

Antikorozivne barveZa cinkane površineZa kovinske ograjeZa radiatorje in cevne sistemeTemperaturno odporne barve

TEKNOSBARVE ZA LES

Transparentne in pokrivne barveNa vodni osnoviZa lesena okna, vrata, ograjeZa brunariceZa otroška igrala

GSM: 051/632 861 Tel.: 04/236 58 78

Fax: 04/236 58 79Info: www.teknos.si

V sa tri opravila morajo biti med seboj enakovredna in uravno-težena. Še tako dober in drag načrt ne bo odtehtal slabe izvedbe. Po drugi strani pa

samo s kakovostno izvedbo ne moremo izboljšati načrta brez ideje. Z ustreznim vzdrževanjem bomo poskrbeli, da nam bo vrtni prostor v veselje in užitek v vsakem letnem času.

Po meri uporabnika»Zavedati se moramo, da je vrt živa stvar,« pravi krajinski arhitekt Andrej Strgar. Medtem ko notranjost hiše zaživi takoj, ko je urejena, vrt nenehno raste in se razvija. Če se zavedamo časovne komponente pri ureditvi vrta, vemo, kako pomembno je, da se ureditve lotimo premišljeno. Isto vrtno površino lahko uredimo na ve-liko različnih načinov, saj je vsak načrt unikat, narejen po točno določenih potre-bah naročnika. Prav tako so pomembne danosti prostora. Oblikovanje vrta v pra-vem pomenu se začne pri uskladitvi potreb naročnika in danosti prostora. Z uporabo oblikovalskih načel in ob upoštevanju zna-čilnosti posameznih vrst gradiv (tudi ra-stlin) iščemo pot do vrtnega prostora, ki bo hkrati vizualno prijeten in uporaben, v katerem bodo posamezni vrtni elementi med seboj povezani v skladno celoto. Zato Strgar dodaja, da slepo prenašanje sicer zanimivih rešitev ni nikoli uspešno.

Prvi korak je izdelava programaStrgar pravi, da moramo najprej vedeti, v kakšen namen bomo vrt uporabljali: ali

Vrtni prostor je rezultat postopka, sestavljenega iz treh med seboj povezanih opravil: načrtovanja, izvedbe in vzdrževanja

Ureditev vrta se ne začne z nakupom rastlin, tam se konča

zgolj za pridelavo vrtnin in sadja ali pa bo naš vrt dejansko podaljšek notranjih bivalnih prostorov v naravo. Z analizo ob-stoječega stanja, to je širše okolice, vrta in arhitekture hiše, ugotovimo kakšen je prostor in kako ga bomo oblikovali. »Še posebej arhitektura hiše je pomemben de-javnik, saj mora vrt s hišo delovati skladno. Če je teren zahtevnejši, moramo vključiti tudi podrobnejše geološke, hidrološke ali statične analize,« dodaja.

Lastnikove potrebe in želje je v tej fazi pomembno zbirati brez omejitev, Str-

gar poudarja, da so vsi utrinki in zani-mive ideje dobrodošle, pomembne so tako funkcionalne in bivanjske zahteve kakor tudi sosedje. Vse to je potrebno v medsebojni povezavi nato ponovno pretehtati. Tako dobimo program, o ka-terem presojamo še s stališča obsega investicije, zahtevnosti vzdrževanja in tudi formalnih zahtev.

Po tem se začne načrtovanjeNajprej rešimo funkcionalizem vrta. Strgar pravi, da je to odgovorno delo, saj dober načrt predstavlja dolgoročno

Glede na obseg dela so cene ureditve vrta od nekaj sto pa do več deset tisoč evrov. Seveda je vse odvisno od naročni-ka, njegovih želja in njegovih finančnih zmožnosti. Za isti vrt, z isto vrsto rastlin je lahko cena izvedbe popolnoma dru-gačna. Razlike nastanejo že pri izbiri ve-likosti rastlin. Strgar izpostavi primer: »Cene enake vrste javorja se gibljejo od trideset evrov za majhno rastlino pa do več tisoč evrov za odraslo rastlino. Enako velja za urejanje trate – lahko jo sejemo, lahko polagamo travne zvitke. Prav za-to tako poudarjamo pomen natančnih popisov del in rastlin z velikostjo. Tako lahko tudi različna izvajalska podjetja podajo primerljive ponudbe.«

Pri najemanju izvajalcev smo vedno v precepu, ali je cenejši izvajalec brez

izkušenj resnično ugodnejši od draž-jih strokovnjakov. Strgar pravi, da se moramo zavedati, da je vrt živa stvar, ki se neprestano spreminja. Zato je pri urejanju vrta pomembno, da so gradiva kakovostna in dela pravilno in pravo-časno izvedena. Posebno za rastline ni vseeno, kako in kdaj se sadijo. Poleg te-ga je lahko na pogled dobra zemlja (na primer presejana) v bistvu nerodovitna mrtvica. Tudi čudovite rastline so lahko uvožene, hitro vzgojene v rastlinjakih, ko pa pridejo iz umetnih razmer na vrt, bo-do nekaj let životarile nato pa propadle.

»Za korektno izvedbo načrta in prenos ideje ureditve v realnost je dobro sodelo-vanje načrtovalca z izvajalcem bistveno. Le tako bomo lahko resnično uživali v urejenem vrtu, še doda sogovornik.

STROŠKI



O zelenitev s travno rušo prihrani veliko časa in začetnega truda z mladimi bilkami. Pomembno je, da uporabimo travno rušo, prilagojeno našim podnebnim razmeram. Le dober teden po polaga-nju je zelenica že pripravljena za uživanje. Najpo-

Naj skrb za zelenico postane užitekmembnejše opravilo na zelenici je košnja, z njo travno rušo gostimo in krepimo, kar nam vzame veliko časa in povzroča nenehno skrb.

V sodobnem tempu življenja, ko nam zmanjkuje časa za hobije in uživanje, je odlična rešitev robotska kosilnica, ki prevzame skrb za vašo trato. Zelenica bo vedno urejena, saj robotska kosilnica pokosi travo vsak dan. S stalno košnjo travno rušo gostimo, sesekljani delci bilk pomagajo ohranjati vlago v tleh in zmanjšujejo potrebo po gnojenju.

Najnovejše robotske kosilnice delujejo popolnoma avtomatsko in varno, so tihe in okolju prijazne. Robotske kosilnice lahko pokosijo vse površine, ki jih kosimo s klasičnimi kosilnicami, izognejo se vsem oviram in premagajo brežine do 20 odstotkov naklona.

Najnovejše robotske kosilnice imajo vrsto varnostnih sistemov, ki onemogočajo poškodbe, zaščitna koda pa preprečuje krajo.

Robotske kosilnice se prek svoje baze napajajo z električno energijo in ne potrebujejo bencina ali olja, v okolje ne spuščajo nobenih emisij. Prav tako jih ni potrebno prati po vsaki košnji, le na koncu sezone jih skrtačimo brez vode, po potrebi zame-njamo nože (kar je otročje lahko) in priklopimo na polnilec.

Nakup robotske kosilnice je kljub večji začetni investiciji dolgoročno varčnejši od klasičnih kosilnic. Robotska kosilnica porabi za vrt površine 500 kvadratnih metrov le za 20 evrov električne energije na sezono. Obenem pa se zmanjša poraba vode za namakanje, poraba gnojil in zaščitnih sredstev. Poleg tega ne bo več smradu iz kupa pokošene trave.

rešitev zahtev in problemov, ki so se na-kazali v analizi. Zavedati pa se moramo, da funkcionalno urejen prostor ni nujno lep. Zato je nadaljnja oblikovna zasnova vrta težavno delo, ki zahteva ustvarjal-nega duha in poznavanje načel likovno--arhitektonske kompozicije. »Funkciji je potrebno vdahniti dušo, vrtu idejo. Vrt mora postati lep, privlačen, prijeten in enkraten, takšen, da nam bo všeč in se bomo v njem radi zadrževali,« še doda sogovornik.

Lep vrt je skladen vrtVrt urejamo v skladu z arhitekturo šir-šega okolja, hiše in z načinom življenja lastnika. Naše dojemanje skladnosti pa se spreminja z zavestjo o mestu človeka v naravi. »Ali res lahko brezobzirno razme-tavamo z energijo? Ali je narava res samo

za nas ali smo si jo izposodili od naših naslednikov? Vrt je do neke mere umetna tvorba, kjer uporabljamo naravne (tudi nenaravne) materiale, da si pričaramo naravo pred notranjim bivalnim proso-trom. Vendar je pri tem zelo pomembno, koliko energije in sredstev bomo vložili v ureditev okolice in koliko nas bo potem stalo vzdrževanje. Ekološka zavest, za-vest o trajnostnem razvoju in pomenu biodiverzitete se zrcali tudi v sodobnih ureditvah vrtov,« razlaga Strgar.

Največ napak pri izbiri in sajenju rastlinKot pravi Strgar, je prva in najbolj pogo-sta napaka pri urejanju vrta nepoznava-nje velikosti rastlin po petih ali desetih letih rasti. Tako se pojavi problem ob-rezovanja rastlin, iz katerih priložno-

stni obrezovalci lahko ustvarijo spačke. Druga napaka je nepoznavanje rastnih pogojev rastlin in pogosto prihaja do izbire rastlin, ki niso prilagojene našim razmeram in ne prezimijo. Poleg tega pa izbrane rastline lahko posadimo prego-sto ali preredko in ne dobimo pravega efekta, pogosta napaka pa je tudi sajenje rastlin na nepravilne lege v našem vrtu ali v nepravilno prst. Tako urejen vrt nima pravega izgleda niti ni skladen, rastline pa ne zaživijo in hirajo. Temu se včasih pridruži še nepravilna in pomanjkljiva oskrba in vrt lahko postane večje bre-me kot veselje. Kot pogosto napako pa je Strgar izpostavil še željo po prenosu lepih motivov iz drugih okolij, ki pa se v našem prostoru izkažejo kot popolni tujki in velikokrat delujejo smešno, če ne že groteskno.

PROFESIONALNA SAMODEJNA KOSILNICA 2012Uživajte v dodatnem prostem času!

Kakovostni proizvodi znamke Robomow


B aterijske naprave STIHL imajo številne prednosti, ki jih cenijo tako profesionalni, kakor tudi domači porabniki: delujejo ti-ho in brez izpušnih plinov, ne

potrebujejo vira energije in omogočajo neomejeno svobodo gibanja.

Ena baterija za vseNadvse praktično pa je, da so zaradi novega modularnega sistema vse baterije (AP 80, AP 160, kmalu pa tudi nahrbtna baterija AP 600) in oba polnilca baterij (AL 100 in AL 300) razreda 36 V združljivi z vsemi baterij-skimi napravami STIHL, ki so že dobavljive, in z vsemi, ki šele prihajajo iz razvojnega oddelka skupine STIHL. Tako bosta lahko le ena baterija in en polnilec omogočala uporabo s katerokoli napravo STIHL.

Premišljeno, inovativno in enkratno – preprosto STIHLBaterijo in polnilec izberemo glede na moč naprave, ki jo bomo uporabljali, in glede na čas dela. Za delo, ki potrebuje

večjo moč, in za dalj časa trajajoča dela je priporočljiv nakup hitrega polnilca AL 300, ki potrebuje za polno napolnjenost močne baterije AP 160 (160 Wh) pribli-žno 60 minut, za napolnitev baterije AP 80 pa 35 minut. Čas delovanja baterije je odvisen od vrste naprave, za katero bo-mo baterijo uporabili, in od vrste dela.

Baterija AP 160, ki je na primer vstavlje-na v baterijsko žago STIHL MSA 160 C--BQ, zagotavlja dober rezalni učinek do 35 minut oziroma 150 rezov pri žaganju

smrekovega lesa (10 v 10 centimetrov). Ba-terijska kosa FSA 65 opremljena z baterijo AP 80 pa omogoča neprekinjeno košnjo trave približno 30 minut oziroma košnjo na površini do 180 kvadratnih metrov.

Na voljo so še močnejša kosa STIHL FSA 85, baterijski pihalnik STIHL BGA 85, dvojne škarje za odrez žive meje HSA 65 in močnejše HSA 85 ter baterijska kosilnica za travo VIKING MBA 339 C, ki je pravkar zmagala na nemškem potrošniškem testu.

Lahke in priročneKer so naprave precej tišje od klasičnih motornih in električnih naprav, so primer-ne predvsem za delo v urbanih sredinah, kjer nista zaželjena hrup in smrad. Ker naprave ne potrebujejo posebnega vzdr-ževanja (dolivanje olja, priprava mešani-ce in podobno), so vedno pripravljene za uporabo z enostavnim pritiskom na gumb, so lažje od klasičnih naprav in primeren »delovni pomočnik« tudi za ženske in sta-rejše osebe, ki imajo manj fizične moči.

Preprosto upravljanje in enostavno vzdrževanje brez goriva in brez električnih kablov

INFOVse dodatne tehnične informacije in podrobna predstavitev naprav so vam na voljo na spletni strani podjetja Uni-commerce. Informacije lahko dobimo tudi pri najbližjem pooblaščenem tr-govcu STHL, kjer nam bodo z veseljem svetovali in omogočili izposojo naprave za praktični preizkus na našem vrtu.

V svetu vodeča znamka motornih žag.www.unicommerce.si

Lithium-IonPRO

Baterijski sistem za profesionalce in vse, ki si želijo enostavno in tiho delo okoli hiše. Nova skupina naprav STIHL in VIKING, ki jih napaja baterija se dopolnjuje! Trenutno vam nudimo možnost nabave motornih kos, škarij za živo mejo, pihalnika, lahke motorne žage in motorne kosilnice. V jeseni 2012 bo na voljo še dvoriščni pometač, ki mu bodo sledile še druge baterijske naprave in nahrbtna, vzdržljiva baterija za profesionalne uporabnike. Z eno baterijo in enim polnilcem lahko uporabljate celo paleto naprav! Nobenega vzdrževanja, vedno pripravljene za akcijo, tihe in lahke. V času od 25.5. do 25.8.2012 vam nudimo

baterijske naprave STIHL po akcijskih pogojih:

ob nakupu ene baterijske naprave in baterije, prejmete gratis polnilec baterije

ob nakupu dveh baterijskih naprav in ene baterije pa vam poklonimo dodatno baterijo in polnilec

Več informacij poiščite na www.unicommerce.si ali pri svojem, najbliž-jem, pooblaščenem trgovcu STIHL in povprašajte o možnosti izposoje testnih modelov.

Brez goriva, brez elektrike!


V BAUHAUSU skrbno in premi-šljeno izbirajo več kot 120.000 izdelkov s področja gradnje in bivanja. V ponudbi najdemo široko izbire izdelkov za delav-

nico, hišo in vrt, na voljo pa je tudi posebna ponudba za obrtnike in podjetja.

Pregledna postavitev na specializiranih oddelkih ter širok izbor izdelkov različ-nih blagovnih znamk in BAUHAUSOVIH kakovostnih izdelkov, ki so prilagojeni željam strank, izbiro še olajšata. Speci-alizirano ponudbo dopolnjuje še široka ponudba storitvenih dejavnosti, kot so brezplačen razrez lesa, uokvirjanje slik, izposoja avtomobilskih prikolic ali izde-lava ključev.

Svet kopalnicPri notranji opremi je zelo zanimiv oddelek »Svet kopalnic«, v katerem nam je na voljo širok izbor sanitarne keramike: od cenovno zelo ugodnih izdelkov, do tistih za malce zahtevnejše kupce. V BAUHAUSU nam omogočijo, da do svoje sanjske kopalnice pridemo v štirih enostavnih korakih: sve-tovanje, načrtovanje, montaža in prevzem.

Pri svetovanju so nam v pomoč visoko kvalificirani svetovalci, s katerimi lahko na velikem številu vzorčnih kopalnic najde-mo pravo rešitev. Načrtovanje kopalnice poteka s 3-D računalniškimi programi, na voljo pa nam je velika izbira sanitarne keramike, armatur in kopalniškega po-hištva, več kot tisoč različnih modelov keramičnih ploščic in popolna ponudba vodilnih proizvajalcev. Za predizmero se lahko dogovorimo tudi na našem domu, v BAUHAUSU pa nam bodo pripravili po-nudbo s fiksno ceno z vključeno montažo

ali brez nje. Usposobljeni strokovnjaki vseh strok nam bodo našo novo kopalni-co vgradili, staro pa prav tako strokovno odstranili. Če pa se odločimo, da bomo kopalnico vgradili sami, se lahko kadarkoli obrnemo na BAUHAUSOVE strokovnjake. Po končani vgradnji sledi končni pregled kakovosti in naša nova kopalnica je nared.

Enostavneje ne greKo smo se gradnje že lotili, ali pa iščemo večje količine gradbenega materiala, nam bo v veliko pomoč tako imenovana Drive--in arena, poseben oddelek BAUHAUSA, kamor se lahko pripeljemo s svojim avtom, prikolico ali kar tovornjakom, izberemo želene izdelke in jih naložimo, pri čemer nam bodo delavci z veseljem pomagali. Pri izhodu iz Drive-in arene se nahaja tudi blagajna, kjer plačamo izbrani material.

Tudi za profesionalcePomemben cilj v BAUHAUSU je ponudba

ne le za zasebne stranke, temveč tudi za profesionalce, zato je na voljo široka ponudba izdelkov za obrtnike vseh sme-ri, vzdrževalce in gradbenike. Ponudbo, prilagojeno specializiranim področjem, spremljajo še različne storitve. BAU-HAUS nudi dostavo na dom, pripravo blaga v 24 urah, omogoča pa tudi nabavo velikih količin blaga in seveda nakup na dobavnico. Izpopolnjena ponudba obsega naslednje:- gradbeni material in gradbeno kemijo,- suho montažno gradnjo in notranjo

ureditev,- les,- sanitarne instalacije in- električne instalacije.

Prijazni prodajalci na oddelkih so stro-kovnjaki na svojem področju, tako da nam pri nakupu svetujejo glede materialov, uporabe, nege, odgovorijo pa tudi na druga vprašanja.

Vse za gradnjo in bivanje

15 LET BAUHAUSA V SLOVENIJIBauhaus letos praznuje petnajsto obletnico obstoja v Sloveniji. Kot so dejali v podjetju, so na to zelo ponosni, saj odraža zaupanje kupcev. Ponudbo v Bauhausu skozi vsa leta prilagajajo potrebam in željam strank in so vedno v koraku z najnovejšimi smernicami, ter okoljevarstvenim zahtevam. Tako strankam skozi vsa leta ponujajo vse za začetek gradnje, kot je velika izbira gradbenih in izolacijskih materialov, notranjih gradbenih elementov, ener-getske rešitve ogrevanja in hlajenja, zračenja ter celotne sanitarne rešitve. Poudarek je tudi na okolju prijaznih materialih ter elementih, ki pomagajo varčevati z energijo ter znižajo stroške porabe energije in vode, kar je danes časih bistvenega pomena.

Jeseni Buhaus v Sloveniji odpira še eno poslovalnico v trgovski coni Rudnik v Ljubljani. Tako bodo prisotni na dveh lokacijah v Ljubljani ter eno v Mariboru. Z novo poslovalnico se bo Bauhaus še bolj približal strankam, predvsem tistim, ki prihajajo z Dolenjske.


1. PripeljiS svojim avtom, prikolico ali kar tovornjakomse pripeljete v DRIVE IN halo.

2. NaložiIzberete želene izdelke in jih naložite.Pri nalaganju Vam bomo z veseljem pomagali.

3. OdpeljiPri izhodu plačate priblagajni, brez ponovnegarazlaganja in nalaganjakupljenega blaga.

Pripelji Naloži Odpelji

Primož d.o.o.

Milan Profič

Nova Gorica

123456789

Kajuhova ulica 45, 1000 Ljubljana • Tržaška cesta 69, 2000 Maribor

BAUHAUS na internetu: www.bauhaus.si

Korak 1: Svetovanje Korak 2: Načrtovanje Korak 3: Montaža Korak 4: Prevzem

4 koraki do Vaše sanjske kopalnice. Od svetovanja do montaže - po sistemu

ključ v roke, vse v - u!

Jeseni tudi na Rudniku !


M orda med starejšimi gene-racijami pasivna gradnja in arhitektura pasivnih hiš, ki sledi sodobnim tehnologi-jam gradnje, veljata za pre-

več napredni. Mlada generacija pa na hišo gleda drugače. Pasivna hiša je za mlade postala standard in želja, pasivno hišo sprejemajo za svojo in imajo svoje poglede nanjo. Nedavno smo naleteli na zanimiv modularni koncept pasivne hiše, ki ga je za Marlesov natečaj zrisal Luka Bačko, »svež« diplomant arhitekturne smeri na mariborski Fakulteti za gradbeništvo. Z njim smo se pogovarjali o sodobni gradnji in arhitekturi.

Trenutno je v Sloveniji ogromno mladih arhitektov, gradbeništvo pa se spopada s krizo. Ali mladi arhitekt sploh lahko pridobi projekte?Poplava mladih arhitektov je povzročila nasičenost na trgu. Čeprav to na eni strani pomeni manj možnosti za pridobivanje projektov, pa prinaša tudi pozitivne učin-ke. Mladi arhitekti se moramo namreč, da bi lažje pridobili projekte, povezovati med sabo ter se dokazovati skozi projekte. Kot sem že rekel, to ni nujno slabo, saj se s tem dviga kakovost.

Kakšen je pogled mladega arhitekta na koncept stanovanjske hiše? Ali mladi in neobremenjeni arhitekti gledate na stanovanjsko gradnjo drugače kot »stara garda«?Seveda mlajši arhitekti gledamo drugače. Imamo to srečo, da smo v študijskih letih neobremenjeni z realnostjo, od nas pa se pričakuje, da pokažemo kreativnost, čeprav ta največkrat ostane na papirju. Študij arhitekture ponuja možnost »sa-njanja«, lahko se igramo z idejami, ki so idejne, neizvedljive. A iz teh sanj in kreativnosti se lahko rodijo koncepti, ki bodo morda nekoč postali standard v gra-dnji. Razumem pa, da se moramo mladi še precej naučiti in pridobiti izkušnje s terena. Moramo se izoblikovati, saj ar-hitekta odlikuje delo skozi čas. Tako da »stara garda« v kreativnosti ne zaostaja za mlajšimi arhitekti.

Med graditelji varčnih hiš se je v zadnjih letih uveljavila lesena gradnja. Kakšen je tvoj pogled nanjo? Ali ste se v okviru študija dovolj ukvarjali z možnostmi, ki jih ponujajo različni materiali in tehnologije gradnje?Vsekakor je les zelo pomemben material v arhitekturi, saj ima veliko pozitivnih

lastnosti. Kljub zadostni količini lesa v Slo-veniji pa ga žal ne znamo izkoristiti. Vsak študent se v študijskem procesu seznani z materiali, ki prevladujejo v arhitekturi, je pa od posameznika odvisno, kakšno

INTERVJU: Luka Bačko, arhitekt

Iz sanj in kreativnosti seki bodo morda nekoč po


zanimanje bo gojil tudi v prihodnje. Vse-kakor je treba tako pri materialih kot pri tehnologiji spremljati trende in se vedno znova izobraževati. Le tako lahko ustvariš kvalitetno arhitekturo.

Kje vidiš največje težave v arhitekturi stanovanjskih hiš v Sloveniji? Mislim, da je največji problem v Sloveniji slabo prostorsko načrtovanje, tako naroč-niki, laiki, učijo arhitekte o arhitekturi. Poleg tega pa veliko arhitektov skuša zgolj preživeti na trgu, tako da ustrežejo vsaki želji stranke. A to je slabo za arhitekturo, saj razvrednoti delo arhitekta.

Ali imamo Slovenci svojo arhitekturno identiteto? Kako se v svojih projektih navezuješ nanjo?Seveda imamo Slovenci arhitekturno identiteto, žal pa jo premalo spoštujemo. Vsekakor se poskušam v svojih projektih navezovati na že obstoječe, saj je lahko tradicija dobra inspiracija.

Za Marlesov natečaj si načrtoval zanimiv koncept hiše. Katera so bila glavna vodila pri načrtovanju tega objekta?Najprej naj povem, da smo imeli študentje pri snovanju koncepta zelo malo zahtev s strani podjetja Marles. To je vidno tudi v rezultatih delavnice, saj so vsi projekti iskali nekaj novega. Lahko rečem, da ni bilo slabega projekta.

Pri snovanju svojih projektov se držim načela, da poskušam naredi nekaj več kot le stavbo, poskušam narediti arhitekturo, to mi je bilo vodilo tudi pri tem projektu. Koncept stavbe temelji na modularnosti, tako da lahko z enakimi kompatibilnimi komponentami dobimo več različnih re-zultatov, več »različic« hiše.

Ali obstaja možnost, da bo hiša zgrajena? Kakšni so bili odzivi?Projekt je bil zaenkrat predstavljen samo pred žirijo, odzivi pa so bili mešani. Mar-les namreč išče hišo za širši trg, tu pa se že oddaljimo od sanjanja, o katerem sem prej govoril. Zelo pomembna je pri pro-jektu namreč tudi finančna plat izvedbe projekta. Rezultati sicer še niso znani, a mislim, da je možnost za realizacijo precej majhna.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?Naslednje leto se grem študijsko izobra-ževat v tujino. Od tega pričakujem nek nov, drugačen pogled na arhitekturo in predvsem dodatne izkušnje v stroki. Želja v prihodnosti pa je šolanje pri dobrih, »ve-likih« arhitektih. To pa so verjetno sanje vsakega mladega arhitekta.

e lahko rodijo koncepti, ostali standard v gradnji

»Študij arhitekture ponuja možnost »sanjanja«, lahko se igramo z idejami, ki so idejne, neizvedljive.« Tako pravi arhitekt Luka Bačko.


D om je verjetno največje pre-moženje, ki ga imamo, poleg tega pa v njem hranimo precej vrednih predmetov. Zato je mi-sel na to, da bi nek nepridiprav

vdrl v naš dom, kar malce grozljiva. Ne zgolj zaradi same materialne škode, tem-več tudi zaradi slabega občutka, da je po našem domu hodil nekdo nepovabljen. Varovanje našega doma mora biti zato ena prvih skrbi.

Največkrat je vlom priložnostenKot pravi Vinko Stojnšek s Policijske upra-ve Ljubljana, so načini, kako storilci vlomijo v objekt, že vrsto let v grobem enaki. Naj-pogosteje nepridipravi zlomijo ključavnico (to lahko storijo, če zunanji del cilindra ni zavarovan s kovinskim ščitom), razbijejo steklo na oknu ali vratih ali pa vlomijo s pomočjo vzvoda skozi vrata ali okna.

V poletnih mesecih pa je nekaj nepridi-pravov plezalo tudi na balkone, nato pa so skozi odprta balkonska vrata vstopili v stanovanje. V nekaj primerih, ki jih je obravnavala policija, so lastniki celo pu-stili ključe v poštnih nabiralnikih.

Kot je dejal Stojnšek, večina storilcev vlo-ma ne načrtuje podrobno in le izkoristijo priložnost. V manjšem delu pa se storilci na kaznivo dejanje še posebej pripravijo: spoznajo navade žrtev, spoznajo varnostne elemente, obenem pa imajo že izdelan načrt, kaj bodo iz objekta odnesli, kako bodo uničili sledi in kako se bodo »znebili« ukradenih predmetov.

Popolnega recepta za varnost niLjudje se vedno bolj zavedajo pomena samozaščitnega ravnanja pri varovanju objektov. A treba se je zavedati, da po-polnega recepta za varnost ni. Lahko pa z nekaterimi preprostimi ukrepi lastniki vseeno zmanjšajo možnost, da postanejo žrtev kaznivega dejanja.

V večstanovanjskih zgradbah je ta ukrep dokaj enostaven, pravi Stojnšek, saj je tre-ba predvsem poskrbeti za vhodna vrata. Ta morajo dobro tesniti in se prilegati podboju. Priporočljiva je še namestitev prečne zapore ali dodatne ključavnice,

Zaščitimo naš domNajveč lahko naredimo z ustvarjanjem vtisa, da smo doma

ki bo ojačala odpornost vrat, seveda pa je predpogoj, da je na zunanjem delu ključav-nice nameščen kovinski ščit, ki preprečuje lomljenje ključavnice.

V večstanovanjskih stavbah je pomembna tudi organizacija varovanja, predvsem pa se morajo stanovalci držati hišnega re-da, še posebej pri zapiranju in zaklepanju vhodnih vrat, kontroliranem daljinskem odpiranju in podobno.

Stojnšek je dodal, da je treba pri vzposta-vljanju varovanja poslovnih objektov, sta-novanjskih hiš in drugih objektov poskr-beti tudi za okolico. Visoke ograje, visoko grmičevje in podobna skrivališča nudijo »zaščito« tudi storilcem. Zato naj bodo ograje in grmičevje okoli objekta visoki do enega metra. Okoli objekta oziroma pod okni pa je priporočljivo nasaditi vrtnice ali drugo bodičasto rastlinje. Priporočljiva je tudi namestitev senzorskih luči, ki morajo biti nameščene tako visoko, da jih storilci ne morejo onesposobiti.

Če imamo alarmno napravo, jo uporabljajmoOpisano mehansko varovanje lahko nad-gradimo tudi s tehničnim varovanjem ozi-roma alarmnim sistemom. Ta je lahko povezan z nadzornimi centri varnostnih podjetij ali pa kako drugače, na primer z mobilnimi telefoni. A kot opozarja Stojn-šek, je treba te sisteme vzdrževati, še bolj pomembno pa je, da se z njimi najprej dobro spoznamo. Poleg tega še tako dober alarmni sistem ne bo preprečil vloma, če ni vklopljen.

Na trgu se dobi že nekaj enostavnih naprav, ki z zvokom sporočajo prisotnost tretjih oseb. Tak primer je zagozda, ki jo postavimo pod atrijska, vhodna, balkonska vrata, ob pritisku nanjo pa se vklopi močan zvočni alarm. Rešitev so tudi magnetna stikala, ki se namestijo na okna ali vrata in ob odpira-nju sprožijo glasen zvok, ki opozori na vsi-ljivca. Na omenjenih napravah pa moramo redno spremljati napetost akumulatorjev.

Ustvarimo videz bivanjaKot kažejo izkušnje, je najboljši način, kako zavarovati naš dom, ustvarjanje ob-

čutka, da ni zapuščen in je pod nadzorom. Stojnšek priporoča namestitev časovnega stikala, ki naključno prižge enega izmed električnih porabnikov (na primer luči v določenem prostoru, avdio napravo ...). Poleg tega pa so tudi spreminjanje lege rolet, obešanje perila, parkiranje na parkirnem prostoru in podobno, ukrepi, ki kažejo, da stanovanje in hiša ni zapu-ščeno. Zato se je pred daljšo odsotnostjo z doma smiselno dogovoriti z nekom, ki mu zaupamo, da takšne ukrepe tudi izvaja.

Če se že zgodi ...V primeru, da opazimo, da je prišlo do vlo-ma v prostore, na policiji ne priporočajo vstopa, razen če je potrebno zavarovati življenje ali zdravje oseb ali preprečiti nadaljnjo škodo, ki bi jo lahko povzročil požar, odtekanje vode ali podobno. Takoj pa je treba obvestiti policijo na telefonsko številko 113, saj se v objektu še vedno lahko nahaja storilec, poleg tega se z vstopom lahko uničijo pomembni dokazi.

Kontakt: P o l o n a K o š t o m a j 01 30 91 532 p o l o n a . k o s t o m a j @ fi n a n c e . s i

P R E M I K I V S L O G UP R E M I K I V S L O G U

T E M A T S K A I Z D A J A R E V I J E T R E N D I

ARHITEKTURA IN MODA 28. 9. 2012

Documents

Gradnja in Bivanje maj 2012