Hudič človeka vstopi prek žepov, ne seksa

AndreaTornielliJe klasični filolog, novinar, vatikanist in pisatelj. Na letošnjem knjižnem sejmu je na povabilo založbe Dru-žina predstavil svoji uspešnici, ki sta izšli tudi v slovenščini: Božje ime je usmiljenje, ki je hkrati izšla v 86državah in bila prevedena v 34 jezikov. Druga ima naslov Jorge Mario Bergoglio: Frančišek: življenje, ideje,misli.Hudič v človeka vstopi prek žepov,TekstPatricija MaličevČez nekaj dni bo izšla še knjiga Potovanja pape-ža Frančiška, ki so v resnici pogovori na letalu -papež se, kar je že dolga tradicija, neredko medpoleti pogovarja z novinarji, ki ga spremljajo.Tornielli je novinar vatikanist italijanskegadnevnika La Stampa, v okviru katerega urejatudi spletni portal Vaticanlnsider. V zadnjih dvaj-setih letih je napisal nekaj deset knjig o papežih20. stoletja, o Opusu Dei, o svetnikih in škofih,predvsem pa o življenju sodobne Cerkve.Pogovor je delni povzetek pogovora, ki svaga za občinstvo imela na novembrskem knji-žnem sejmu. Nekatere stvari sva poglobilaob večerji, z nekaterimi nestrinjanji začela žemed obedom. Ni mi pritrdil v tem, da je pon-tifikat Janeza Pavla II. močno precenjen, tistiBenedikta po krivici podcenjen.V nasprotju z drugimi vatikanisti, ki jih po-znam, je Tornielli goreč apologet krščanstvain njenih dogem, do te mere, da je zaradi ne-strinjanj s tistimi, ki mislimo drugače, voljanpovzdigniti glas, kar se je zgodilo med najinimpogovorom. Med opravičevanjem ga je publi-ka nagradila z aplavzom. Mene ne. Naj mi nezameri, če razkrijem, da je v resnici najbolj za-nimive stvari povedal v poznih večerih urah,ob pečeni raci in vinu, v družbi nekaj teologovin profesorjev.Daleč od občinstva in ob ugasnjenih diktafo-nih je na glas razmišljal o tem, kdo in zakaj soresnični nasprotniki papeža Frančiška znotrajkurije in Rimskokatoliške cerkve in zakaj jeprimerno, da se o nekaterih perečih tematikahgovori tako, kot se, in v okvirih, v kakršnih pačse. Zato bi se gotovo strinjal - če je usmiljenjeena od poti do odrešenja, in bistvo krščanstvanaj bi bilo odrešenje -, da mora Cerkev šeogromno narediti, da bo prisluhnila potrebamdanašnjega človeka. In če drži, da za papežaFrančiška ni najpomembnejša strukturna re-forma kurije, temveč reforma srca, kot praviTornielli, je v tem smislu na dobri poti.

6§

Menda ste najbolj informirani italijanskivatikanist, in če gre verjeti govoricam, tudipapežev najljubši novinar?Mislim, da ne drži ne eno ne drugo. Obstajakar nekaj novinarjev, s katerimi je Bergoglio

tesno sodeloval, preden je postal papež. Polegtega je kar nekaj novinarjev, ki so pred menojnaredili pogovore z njim. In ne morem se stri-njati niti s tem, da sem najboljši vatikanist.Lahko samo rečem, da sva se s papežem precejdobro spoznala. Sva prijatelja.

Mnogi novinarji se imajo za vatikaniste,pa to niso. Kakšne lastnosti naj bi imeli? Inkako globoko vpleteni naj bi bili v cerkve-no hierarhijo?Seveda vatikanist ne sme biti del cerkvene hi-erarhije, prej nasprotno.

To vas sprašujem zato, ker je jasno, da tisti,ki ima več dobrih znanstev v Vatikanu, pri-de hitreje in do več pomembnih informacij. Pravilomato niso ženske.O tem ne bi vedel. Najbolje je, da je zunanji opazovalec,mora pa poznati ustroj in delovanje Cerkve, Vatikana inpapeža. Znati mora razlikovati svoja osebna prepričanja invero od tistega, kar profesionalno spremlja, da javnosti čimbolj objektivno prikaže tisto, kar vidi ali mu je povedano.

Seveda mora vatikanist nekaj vedeti o zgodovini Cer-kve, poznati mora teologijo, brez tega znanja je težko po-dajati verodostojne informacije. Naj vam povem anekdoto,ki sem jo doživel leta 2008, ko je bil papež Benedik XVI.na pomembnem apostolskem potovanju v Parizu. Imel jemašo ob kompleksu muzeja Les Invalides in francoski me-diji so intenzivno spremljali dogajanje. Med poročevalciso bili tudi predstavniki sedme sile, ki sicer ne spremljajopontifikatov in sploh verskega življenja. Med mašo je takokomentator Radio France vzhičeno povedal: »Tukaj se do-gaja nekaj veličastnega, v nekem trenutku so si vsi podaliroke, se poljubili, objeli ...« Šlo je za znak miru, ki se zgodimed vsako mašo. Te stvari je pač treba vedeti.

Nemara ste prestrogi. Tudi tisti novinarji, ki imamo vsezakramente in smo bili pri maši neštetokrat, bi lahko,če je trenutek bil tako čustveno močan, poročali po-dobno, v tem ne vidim nič slabega, škandaloznega. Zatiste, ki tega ne vedo, bi novinar moral samo dodati,da to seganje rok in objemi pomenijo znak miru.No...

Je papež takoj privolil, da bosta za knjigo opravilaintervju?Ne. Imel sem zamisel, da bi se z papežem pogovarjala otem, zakaj je tema usmiljenja tako pomembna za njegovpontifikat. Moj prvi intervju z njim, za časopis La Stampa,sem imel, še preden je postal poglavar Cerkve. Na potova-njih, kjer sem ga spremljal, sem imel priložnost prisostvo-vati tiskovnim konferencam, ki jih imajo papeži med pole-

ne prek seksa

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo - Sobotna priloga 15.04.2017

SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 70.000

Stran: 8

Površina: 2.213 cm2 1 / 6

ti. Na vprašanje, ah bi sodeloval pri takšni knjigi, je sprvaodgovoril nikalno. Rekel je, da nikakor ni za kakšne teolo-ške pogovore, pa sem mu odvrnil, da bi govorila o njegovihizkušnjah moškega, duhovnika, škofa. Malce sem vztrajalin nato je privolil.

Je intervju avtoriziral?Seveda. Kjer je bilo treba, je naredil popravke.

Kaj vse je popravil?Ne bi se spomnil.

S koliko diktafoni ste snemali pogovor?Ko sem papeža intervjuval decembra leta 2013, na kosilu,sem imel s seboj dva snemalnika: digitalnega in tistega napametnem telefonu. Pogovor je trajal uro in pol. Ko sva seposlavljala, sem po pomoti pritisnil na napačen gumb inizgubil posnetek. Še dobro, da sem imel rezervnega na tele-fonu. Za knjigo sem tako iz previdnosti k papežu šel s tremidiktafoni. Digitalnim, na telefonu in tistim tradicionalnimz mikrokasetami, ki ga lahko uničiš samo, če ga mehanskopoškoduješ.

Sedla sva za majhno klubsko mizico, na katero sem po-stavil moja tehnična orodja in majhen list z vprašanji. Inmedtem ko sem mu že govoril prvo vprašanje, kaj je zanjusmiljenje, mi je rekel, Andrea, ampak nimaš dovolj papir-ja za zapiske, in že se je hotel dvigniti, da bi mi prineselpapir, pa sem ga ustavil, češ da ga ne potrebujem. Ta epiz-oda pove veliko o njegovem značaju: ni ga toliko zanimalomoje vprašanje, videl je mojo potrebo in hotel ji je zado-stiti. Gre za dejanje velikih duhov, krščanskih, a predvsemčloveških.

Ste papežu vprašanja poslali vnaprej?Ja, poslal sem mu trideset vprašanj, šlo je bolj za teme, kinaj bi se jih dotaknila. Med pogovorom so se razširila naštirideset vprašanj. Lahko sem ga vprašal karkoli, ni biloprepovedanih tem ... Tistega, česar v knjigi ni, sem se samodločil, da ne bom vprašal.

Česa na primer?Vse tisto, kar bi lahko zelo dobro prodalo kakšen časopis zbombastičnim naslovom ...

Zakaj?Ker sem to že storil v intervjuju za časopis; spraševal semga o vatikanski politiki, vatikanski banki, ekumenizmu,vojnah, ženskah, škandalih ... In o tem so ga na potovanjihspraševali novinarji - ves čas. Odločil sem se, da bo šlo zaknjigo, v kateri ne bo kontroverznih tem.

Kaj so kontroverzne teme?(Tišina.) Če v knjigi Božje ime je usmiljenje niste našli škan-daloznih in neprijetnih tem, je samo moja krivda in ne pa-peževa.

Ste torej bolj poročevalec ali ustvarjalec mnenj?Poročevalec, ki mora pogosto izražati svoje mnenje. Da-nes v medijih pa tudi na družabnih omrežjih zasledimo,da vsak komentira vse in vsakogar, od papeža do politikein miru. In v teh komentarjih na družabnih omrežjih jevedno veliko sarkazma, cinizma, sovraštva in klevetanja,a najbolj v oči bode nepoznavanje problematike, o katerije govor.

Ce se prav spomnim, ste pred nekaj leti veljali za žele-znega ratzingerjanca - kako je s tem danes?Nisem bil železni ratzingerjanec. Pred desetimi leti semposkušal, tako kot danes, opravljati svoje delo poročeval-ca. Slednje je pomenilo poročati o pontifikatu Ratzingerja,skušal sem postavljati v kontekst vse, kar je počel. Bilo nasje zelo malo novinarjev, ki smo dejansko poročali o tem,kar je papež govoril. Dragi so ga napadali. Veliko jih je bilo.Slišal sem že to, o čemer me sprašujete. Toda tako kot preddesetimi leti nisem napadal Ratzingerja, zdaj ne napadamBergoglia.

Kako ste doživeli prehod od Benedikta XVI. do papežaFrančiška?Spremljal sem ga od blizu. To je bil papež, ki je bil povsemdrugačen od tistega, kar so o njem zapisovali mediji. Poni-žen, zadržan in se je po mojem mnenju že na začetku svo-jega papeževanja odločil, da bo odstopil, če mu bo zmanj-kalo moči. Že med konklavom je bilo jasno, da je Cerkevsredi zelo težkega obdobja - pedofllski škandali, vatileaks... V javnosti se je zasidrala podoba Vatikana, kjer se v kurijiborijo samo za oblast, kjer se zabadajo noži v hrbet. Vseka-kor ni šlo za lepo podobo Cerkve. S svojo izjemno pogu-mno potezo odstopa je vse to v trenutku izničil. Ni mi bilopovsem jasno, kaj se bo zgodilo. Toda v vseh intervjujih, kisem jih dajal - v času konklava se v Vatikanu zbere nekajtisoč novinarjev in o dogajanjih sprašujejo vatikaniste, kitam delamo vsak dan -, sem kot morebitnega novega pa-peža navajal tri imena: med njimi je bil na drugem mestuvedno Jorge Mario Bergoglio.

Zakaj?Zato ker sem vedel, da je med kardinali kar nekaj takšnih,ki ga izjemno spoštujejo. Seveda je bila njegova izvolitevvseeno presenečenje. Konklave je vedno presenečenje.

Zakaj je bil potem leta 2005 izvoljen Ratzinger?Zato ker se je pričakovalo papeža, ki bi nadaljeval delo Ja-neza Pavla II., ampak ki bi revitaliziral življenje kurije in kije življenje kurije zelo dobro poznal. Pričakovalo pa se jetudi papeža, ki bi bil obenem tudi povsem zu-naj iger moči - in to je Ratzinger bil. Ob smrtiJaneza Pavla II. je konkretna in zelo koheren-tna skupina kardinalov začela pogledovatiproti Ratzingerju. Lahko rečem, da je prav zatov konklave vstopil kot zelo verjeten kandidatza naslednjega papeža. Ti stari kardinali so gaizvolili v dnevu in pol, z veliko večino. To jebil mali čudež.

Pomislite samo, kaj vse se mora zgoditi, da vparlament izvolimo poslance. Ti možje z vsegasveta, in mnogi se med seboj še poznajo ne, seusedejo in v nekaj urah izvolijo nekoga - ne spetdesetodstotno, ampak z dvetretjinsko veči-no. Izvolitev Ratzingerja, kot tudi tista Franči-ška, Pija XII. ter papeža Lucianija, štirih pape-žev v sedemdesetih letih, se je zgodila samo venem dnevu konklava. Četudi ima Cerkev dvatisoč let in ni najmlajša, je sposobna delovatihitreje kot vse politične, akademske in social-ne institucije.

Ste predvideli, da bo Ratzinger kot papežodstopil?Ne. Kolegu Petru See w aldu je pred leti v knjigiO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Delo - Sobotna priloga 15.04.2017 SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 70.000

Stran: 8


omenil, da ima papež, ki ne zmore opravljatisvojega dela, pravico in dolžnost, da s položa-ja odstopi. Mislim, da je Ratzinger takrat dalznak, da zelo resno razmišlja o tem.

Zdi se, da je Nanni Moretti v filmu Habe-mus Papam predvidel Ratzingerjev odhod.Koliko je bil obveščen?Mislim, da ni vedel ničesar. Njegov film, zakaterega ni mogoče reči, da je nezanimiv, pri-kazuje psihološko študijo kardinala, ki ob iz-volitvi za papeža ne najde moči, da bi nalogosprejel. Dvomim, da bi Moretti vedel več odvatikanistov ...

Spomnim se filma Ribičevi čevlji (The Shoesof the Fisherman) iz leta 1968 z AnthonvjemQuinnom v glavni vlogi. Gre za zgodbo ukra-jinskega duhovnika, ki dve desetletji preživiv delovnem taborišču v Sibiriji. Ko je končnospet svoboden, odide v Rim, postane kardinalin nato še papež.

Spomnim se tudi 17. oktobra 1978, ko je pa-pež Janez Pavel II. postal prvi slovanski papež,prvi papež z Vzhoda. Tistega dne je italijanskadržavna televizija že predvajala prizore iz prejomenjenega filma. Resničnost je presegla Ak-cijo.

Na vprašanje, ali se Bergoglio ima zarevolucionarnega papeža, je ta odgovoril:»Jaz, revolucionaren? Zame je največjarevolucija vrnitev h koreninam, prepoznati,kaj imajo povedati današnjemu času.« Kajsploh pomenijo prazne fraze, ki jih novinar-ji pogosto uporabljajo: papež revolucionar,papež reakcionar, radikalni papež, papežkonservativec?Sam vidim težavo samo v rabi pridevnikov.Biti revolucionaren je izrazito političen po-men - poznamo francosko revolucijo, oktobr-sko revolucijo ... Kaj pomeni biti reakcionaren?Progresiven? Spet politične označbe. Treba jihje postaviti v kontekst, sicer pomenijo boremalo. Vsi papeži morajo biti hkrati vse: revo-lucionarji, reakcionarji, progresivci, konserva-tivci ... Zakaj? Zato, ker se vera ne spreminja,

treba pa jo je osveževati v zgodovinskih konte-kstih, ki se ves čas spreminjajo.

Papež Frančišek je, na primer, doslej pri-pravil dve sinodi na temo družine. Mnogi sose spraševali, čemu le, saj imamo na voljo do-kumente Janeza Pavla II. Že, ampak od tega jeminilo 35 let. Resničnost družine se je v temobdobju popolnoma spremenila. Papež GregorXVI. je sredi 19. stoletja nasprotoval železnici.Svet pa se je vseeno spremenil. Zakaj II. vati-kanski koncil? Ker se je svet radikalno spremi-njal. Vsi papeži morajo utelešati evangelij - vrazličnih obdobjih na različen način.

Mislim, da sedanji papež počne natankoto, kar je pred dva tisoč leti počel Jezus iz Na-zareta. Izzval je vse tradicije svoje ere. Kdo sobili njegovi ključni nasprotniki? Predstavnikiverskih doktrin tistega časa. Tisti, ki so vse ževedeli, ki so o vsem bili že prepričani in ki so

se postavljali na piedestal in sodili druge. In so-dili so tudi Jezusa. Kdo pa so bili tisti, ki so sle-dili Jezusu? Grešniki, ljudje z margine, ranjeniljudje, ki so o vsem, kar jih je obkrožalo, vedelimalo. Vse to najdemo na tem svetu tudi danes,znotraj in zunaj Cerkve. Če tisti, ki pravijo pa-pežu, da je revolucionaren, mislijo na vse to, nanekoga, ki postavlja vprašanja in dvomi, potempapež Frančišek pač je revolucionaren.

Papež ves čas poziva klerike in vernike, najbodo resnično zvesti Kristusovemu nauku.Obenem pa mu je gotovo jasno, da je pravklerikalizem terminalna bolezen, ki ljudstvooddaljuje od Cerkve. Koliko kongregacij,katoliških univerz, škofij deluje v nasprotjus tem, kar uči vera - tu mislim na prikriva-nje in protekcijo posameznikov in njihovihdejanj, najhujših zločinov. Papež vendar ve,da gre za mentaliteto, ki je v RKC že dolgogloboko zasidrana.Bi se strinjal, klerikalizem je resnična bolezenCerkve, predvsem zato, ker se klerikalci pogo-sto imajo za nekaj, kar je ločeno od ljudstva.Obenem pa vzdržujejo moč, in to ni prav.

Pedofilija ni nekaj, kar je okužilo samoCerkev, gre za grozljiv fenomen, ki ga je najtiv učiteljskih vrstah, predvsem pa v družinah.Večina zlorab nad otroki se zgodi v družini. Nipa mogoče zanikati, da so zločini nad otroki,ki so jih storili duhovniki, toliko težji - zakri-vili so jih tisti, ki so jim družine zaupale svojeotroke. Pedofilija ubija otroške duše. Papež joje primerjal s hudičevimi obredi. Kaj se je, kogre za pedofilijo, vsa ta leta dogajalo znotrajCerkve? Šlo je za mentaliteto klerikalcev, ki somenili, da je zavoljo dobrega imena in ugledaCerkve treba molčati. In ne poslušati izpovedižrtev, jim pomagati in pomagati njihovim dru-žinam ...

Od leta 2002, pod Janezom Pavlom II., mi-slim, da prav na pobudo kardinala Ratzingerja,so se odločili, da bodo ta kazniva dejanja obrav-navali v Vatikanu. Papež Benedikt XVI. je za-služen, da se je prav za to področje spremenilooziroma sprejelo ogromno strogih zakonov.

Zakoni so pomembni, ampak niso dovolj.Treba je spremeniti miselnost.Gotovo, kajti vse dokler bodo kleriki, škofje, kibodo zavoljo prikrivanja škandalov o zločinihmolčali, se ne bo veliko spremenilo. �Splav in kondomi, ki so v Afriki, na primer,ključni za preprečevanje širjenja aidsa:zakaj jim nasprotovati? Kaj menite, kosva že govorila o »uteleševanju evange-lija v različnih zgodovinskih obdobjih narazličen način«, o tako imenovani teologijikondomov Janez Pavla II., Benedikta XVI.,Frančiška?Splav in uporaba kondoma sta dve popolnomarazlični zadevi.

Bolj sta povezani, kot si mislite.Splav je prekinitev človeškega življenja, neO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Delo - Sobotna priloga 15.04.2017 SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 70.000

Stran: 8


gre za vprašanje vere, obstajajo zakoni, ki gadovoljujejo, tudi v Italiji. Da je splav prekini-tev življenja, je znanstveno dokazano. Cerkevpravi, da je prekinitev življenja, pa najsi gre zazarodek ali ne, zlo in greh. Tako so govorili vsipapeži vse od 4. stoletja. O tem sploh ne kažediskutirati. Lahko se strinjava s tem ali ne.

Kar pa zadeva teologijo kondomov, kot jipravite, gre za vprašanje - ne boste mi zame-rili, tukaj ne mislim na vas osebno -, ki so gaFarizeji postavljali Jezusu: »Ali se lahko zdra-vi na dan sobote, se sme prekršiti postavo inzdraviti na dela prosti, posvečeni dan?« Navprašanje uporabe kondomov v Afriki je trebaodgovoriti, tako kot je treba odgovoriti na re-vščino in lakoto na tem kontinentu.

Treba je odgovoriti tudi na bolezni, sevprašati, kako jih preprečevati. Ta tre-nutek, ne za bodoče generacije. Ljudjeumirajo zdaj.Seveda. Benedikt XVI. je na poti v Kameninleta 2009 na podobno vprašanje odgovoril ta-kole: »Denar in deljenje kondomov ni rešitev.«Kako to, so se spraševali. V resnici je papež po-vedal veliko več; edino smiselno je v teh de-želah poseči v vzgojno-izobraževalni sistem,ljudem približati pojem zvestobe in ne promi-skuitetnosti, in kot tretjo možnost je omenilmožnost kontracepcije s kondomi.

Veste, koliko ton kondomov je na voljo zadeljenje? Za vsem tem se skrivajo gromozan-ski posli Kitajske in drugih ... Mislim, da se jetreba proti aidsu boriti z integracijskimi pro-cesi izobraževanja. Mislim, da Cerkev ne po-udarja na slepo, temveč z znanstvenimi pod-krepitvami, obenem pa pri tem nima nobenihekonomskih interesov, v nasprotju z drugimi.

Se opravičujem, ker sem se tako razvnel invmes povzdignil glas, nisem jezen, gre za mojtemperament ...Treba se je zanesti na svoj temperament. Indobili ste aplavz. Kot je razvidno iz vašegaodgovora, in glede tega, da ljudje o svojemživljenju in ustvarjanju družine odločajosami in da se država, Cerkev in tretje osebev ta vprašanja vmešavajo čim manj, si nisvabila složna že med kosilom. Kar pa zadevakontracepcijo s kondomi, se kot zdravni-ški otrok, ki je umiranje otrok in odraslihza aidsom videl zelo od blizu, ne moremstrinjati z vami. Če nadaljujeva: zdi se, daostajajo v zgodovini RKC najbolj proble-matične zadeve prav tiste, ki so povezanes človeškim telesom, seksualnostjo, in spetone, povezane z denarjem, pohlepom. Stase s papežem pogovarjala tudi o tem?Ne. Ker je šlo za pogovor o usmiljenju ... Pa-

pež ves cas s prispodobo poudarja, da hudič včloveka vstopi prek žepov. Ne pravi, da vstopaprek seksa, ampak prek denarja. Seveda pa sestrinjam, gre za dve temi, ki sta v življenje Cer-kve vnesli kontroverznost in polemike. Zakaj?Zato, ker zadevata življenje posameznika.

Spomnim se čudovite konference, ki jo jeimel takrat še škof Albino Luciani, kasnejši papežJanez Pavel I. Bilo je leta 1967, malo pred objavoenciklike papeža Pavla VI. z naslovom HumanaeVitae, ki je govorila o kontracepciji. Škof Lucia-ni je na tisti konferenci izjavil nekaj, kar me jemočno zaznamovalo: da so vse te enciklike, kiseveda zadevajo teologijo in moralo znotraj svo-jih vrst, namenjene vsemu občestvu, predvsemse tičejo življenja vsakega posameznika.

Zanimivo, da je v Vatikanu vašo knjigopred novinarji in drugimi predstavil ita-lijanski igralec, komik in režiser RobertoBenigni. Zakaj ta odločitev? Hočem reči,na koncu je že tako, da tudi Bob Dylanpride na avdienco k papežu - po Nobelovonagrado pa ne.(Smeh.) Tako smo se odločili. Strinjali se bo-ste, da je bilo simpatično, in ne nazadnje jeBenigni, po svoje seveda, precej nadarjen induhovit komentator ne samo Božanske kome-dije, ampak tudi Svetega pisma.66 Pomislite samo, kaj vse semora zgoditi, da v parlament iz-volimo poslance. Ti možje z vsegasveta, in mnogi se med seboj šepoznajo ne, se usedejo in v nekajurah izvolijo nekoga [...]. Četu-di ima Cerkev dva tisoč let in ninajmlajša, je sposobna delovatihitreje kot vse politične, akadem-ske in socialne institucije.66 Veste, koliko ton kondomovje na voljo za deljenje? Za vsemtem se skrivajo gromozanski posliKitajske in drugih ... Mislim, da seje treba proti aidsu boriti z inte-gracijskimi procesi izobraževanja.Mislim, da Cerkev ne poudarjana slepo, temveč z znanstvenimipodkrepitvami, obenem pa pritem nima nobenih ekonomskihinteresov, v nasprotju z drugimi.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Doseg: 70.000

Stran: 8


• »Če tisti, ki pravijo papežu, da je revolucio-naren, mislijo na vse to, na nekoga, ki postavljavprašanja in dvomi, potem papež Frančišek pač jerevolucionaren.« Foto Reuters

66 Ko sem papeža intervjuvaldecembra 2013, na kosilu, semimel s seboj dva snemalnika: digi-talnega in tistega na pametnemtelefonu. Pogovor je trajal uro inpol. Ko sva se poslavljala, sem popomoti pritisnil na napačen gumbin izgubil posnetek. Še dobro, dasem imel rezervnega na telefonu.Za knjigo sem tako iz previdnostik papežu šel s tremi diktafoni.

Foto arhiv Družine

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Doseg: 70.000

Stran: 8


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Doseg: 70.000

Stran: 8


Documents

Hudič človeka vstopi prek žepov, ne seksa