K

T \1 II

I 51'--- ~ .__I __ I .__I _

LETNIK V 30. NOVEMBER 1971 .. DESETLETNI NACRT

0 GOZDOVIH Republlllki zakon o gozdovlh za­

dolZuje gozdnogospodarske orga­nizacije za izdelavo dolgorocnih nacrtov za gospodarjenje z goz. dovL Te programe potrjujejo re­publiski organi, ob predhodnem soglasju obcinske skup~cine.

Gozdno gospodarstvo Postojna, kl gospodari z nasim gozdnim ob­mocjem, je ena izmed prvih orga­nizaclj, ki je izdala omenjeni na­crt in ga tudi ze predlo!ila v raz­pravo na raz~irjeni seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri ob­cinski skupscini.

Nacrt je zelo zajetna dokumen­tacija, ki analizira zgodovino, se­danje stanje in desetletno per­spektivno gospodarjenje z gozdo­vi. v tem nacrtu je ~tevilcno pri­kazana celotna gospodarska de­javnost gozdarstva, hkrati pa ob­ravnava tudi mnozico spremljajo­cih pojavov, ki so soodvisni od gozdov in ki predstavljajo zaje­ten del ekonomsko socialne ek­sistence prebivalstva na5e obcine.

Predlog programa je zahtevno strokovno delo, zanimivo in ko­ristno.

Zdi se mi potrebno, da sl ne­koliko pribltzamo naso obclno s tega podrocja, pri cemer pa to ni mogoce brez uporabe nekollko stevilcnih pokazateljev. Pri tem zaradi laijega razumevanja upo­rabljamo zaokrozene ~tevilke:

- polovica na~e obcine je pre­krlta z gozdovi in zajema okrog 25.000 hektarov gozdov, od tega je 9.500 hektarov v druZbeni lasti, 15.000 bektarov pa je zasebnih gozdov;

- Iesne zaloge v gozdovlh je 6 milijard kubicnih metrov, od te­ga je 4,5 mllijarde iglavcev in 1,5 milijarde listavcev. V druZbenem sektorju je na 1 hektar popreeno 300 kubicnih metrov zaloge, v za­sebnem sektorju pa le 200 kubic­nih metrov;

- desetletni prispevek je 1.600.000 kubicnih metrov od tega dve tretjini iglavcev in ena tret­jina listavcev;

- desetletna secnja predvideva 1.350.000 kubicnih metrov, od te· ga dve tretjini iglavcev in ena tretjina listavcev;

- desetletna vrednost secnje po sedanjih cenah bi zna~ala 28 milijard starih dinarjev, od tega bi mdali proizvodni stro~ki 20 milijard starih dlnarjev, stroski vlaganja 2,8 milljarde starih di­narjev in ostanek dohodka 5,5 mi­lijarde starih dinarjev. - za druibeni sektor 1 milijardo - za zasebni sektor 1,7 mllijarde

Od predvidenih vlaganj bi zgra­dili 51 kilometrov predvidenih cest v vr ednosti 1,3 milijarde.

Navedeni podatki kaZejo, da predstavlja gozdarstvo za naso obcino zelo moean in vpllven go­spodarski faktor tudi zato, ker imamo razvite mocne Iesno-pre­delovalne kapacitete.

Pri ocenjevanju omenjenega na­crta pa se nam odpira nekollko zelo vaZnih problemov. Najbolj znacilne od teh navajam po vrst­nem redu:

1. Pri obravnavi programa bo potrebno dokamo ugotoviti, ali predstavljajo navedene stevilke

Ob dnevu republike felimo vellko delovnih uspehov!

optimum secenj v nasih gozdo­vih in s tem tudi ugotoviti sklad­nost vUine nalozb v gozdove.

Hkrati bo potrebno ugotoviti skladnost med strukturo in koli­cino secenj, v odnosu do potreb nasih potro~nih. predvsem prede­lovalnih kapacitet. Potreben bo dogovor med glavnimi potrosniki tako v okviru obcine, kakor tudi med glavnima potrosnikoma drobnih gozdhih sortimentov Bre­stom in Lesonitom.

v nacrtu je nakazana momost organiziranja mehaniziranega centra za dokoncno obdelavo goz­nih sortimentov, kar predstavlja zelo pozitiven koncept. Ni dvoma, da je organizacija tega centra stvar dogovora med Brestom in Gozdnim gospodarstvom Postoj­na.

2. lz zgodovinskih podatkov je razvidno, da se je zacelo na po­dtocju nase obcine razslojevanje ze prej~njega stoletja, cesar po­sledica je, da je v tem stoletju 10 odstotkov vee gozdnih povrsin, kot jib je bilo. Po zadnji vojni se je razslojevanje ~e mocno pospe­silo, eeprav ne na racun izselje­vanja, pac pa so se ti tokovi us­merili v nastajajoco in zgrajeno industrijo. Tako je bilo v nasi obcini leta 1953 se 51 odstotkov cistega kmeckega prebivalstva, le­ta 1961 le 36 odstotkov in je pad­lo do leta 1970 na 22 odstotkov Vzroki za te pre:mike so tako v nestimulirani kmetijski politiki, ki je posebno prizadela hribov­ske kmete, kot tudi v tem, da je blimja podrocna industrija nu-

STEVILKA 50

Smo druzina narodov in narodnosti; kat drzavna skupnost no­ve, Titove Jugos!avije smo stari komaj sedemindvajset !et, pa vendar nas v svetu bo!je poznajo kat mnoge drzave, ki so mnogo vecje, mnogo starejse in mnogo bogatejse kat smo mi.

Poznajo nas po tem, da se nismo dati pokoriti najraz!icnejsim pritiskom tujih sir, da smo vedno zive!i in de!ovali z zavestjo, da drugace kot svobodni ne moremo in nocemo ziveti.

Poznajo nas po tem, da se z vsemi si!ami poskusamo vkljuciti v nag!i gospodarski razvoj sveta. Vedo, da smo biH ena izmed naj­bolj zaostalih dezel in morda prav zato se bolj cenijo tisto, kar smo dosegH.

Poznajo nas kot druzbeno skupnost, ki si svoje celotno ziv!je­nje ureja na nacelih samoupravljanja, kot skupnost, ki na teh naceli s svojimi uspehi in tezavami isce svojstveno razvojno pot v socia!izem.

Svojih uspehov, pa tudi razvojnih tezav in protislovij se do­bro zavedamo. Kot se nikoH dos!ej, si odkrito in demokraticno povemo vse o na§ih s!abostih in napakah, pa naj si bo v nasem gospodarjenju, v medCloveskih odnosih ali v odnosih v nasi dru­zini narodov in naradnosti. V trenutku pa lahko pozabimo na vse notranje prepire, kadar se cutimo ogrozene od zunaj. In tisti v svetu, ki de!ajo z nami posebne raeune, se tega dobra zavedajo. Vedo, da bomo zdruzeni in enotni zna!i braniti svojo svobodo.

Delovna skupnost Bresta je de!cek te nase ve!ike druzine -s podobno prehojeno potjo, s podobnimi kriticnimi razciscevanji medsebojnih odnosov. Tudi mi se dobra zavedamo, da !ahko pri­cakujemo bo!jsi skupni jutrisnji dan, ce homo z !astnimi sHami, z vecjo produktivnostjo in prizadevnostjo zna!i premagati vse ovire, ki so na pot:i med danes in jutri.

Ob Dnevu repub!ike zelimo vsem C!anom de!ovne skupnosti in obcanom ve!iko ilelovnih uspehov!

dila predvsem mlajsim bolj~i za. slufek in zanesljivej~o soclalno varnost. Tako se hitro mnoze op~cena zemlji~ca, zara~cajo se pa~niki, travniki in to celo na ze­lo vellkih povdinah, ki ze danes predstavljajo podrocje vee tisot hektarov.

Zato je nujno, da se takoj pri­stopi k analizam in izdelavi Atu­dije o racionalni izrabi prostora na5e obcine.

Kmetijsld strokovnjaki so ze po sklepu obcinske skupscine zasta­vili delo na ugotavljanju, katere kmetijske obrate in katera zem­ljiSca so trenutno in perspektiv­no potrebna kmetijsld proizvod­njl, ker ima le-ta pred vsem dru­gim prednost. Preostale povdine, predvsem neravninske pa bo tre­ba sistematicno vkljuciti v pro­gram pogozdovanja. Priznati je tre­ba, da ta naloga zaostaja, saj nam povr§en sprehod po nasem tere­nu pokaie cela podrocja, ki so se zarasla s »§ikaro«, kar predstav­lja skodo tako za lastnike kot za druZbo, kvari videz na5e sicer Iepe pokrajine, negativno vpliva na klimatske razmere; medtem ko bi si gozdovi zagotovili poleg vsega tudi donosnost, pa ~eprav v nekoliko odmaknjeni perspek­tivi.

lzdelati bo potrebno akcljski

Iz vsebine:

program aktiviranja povrsin, ki jib kmetijska izraba op~ea. Predstavniki Gozdnega gospodar­stva izraiajo pripravljenost, da se vkljucijo v to akcijo, ki bi mora­la biti usmerjena od odgovornih obcinskih organov.

Pri tem bi omenili se zelo za. nimivo oceno ekspertov izdelave turistlcnega programa za Severni Jadran, v katerega je vkljucena tudi nasa obcina. Poleg naravnih lepot (Rakov Skocjan, Cerkni~ko jezero, Sneinik, Slivnica) so po tej oceni prav nasi gozdovi, cisti zrak, clsta jezerska voda in sama lega tega podrocja pravi magnet za tokove inozemskih turistov, ~e posebej pa za prebivalstva, ki Zi­vijo v tehniziranih gra~cih (Re­ka, Trst, Ljubljana, Zagreb), kjer sta onesnaienje zraka in ropot vedno bolj nevzdrien problem za Zivljenje.

3. Problem je tudi povezanost knietov, lastnikov gozdov v go­spodarjenje z gozdovi, xaradi nji­hove razdrobljenostl. Tako ima­mo v na5i obcini:

1100 kmetov, kl razpolagajo s 6.000 hektari gozdov; 800 polkme­tov, ld razpolagajo s 4.600 hekta­ri gozda, in 1500 nekmetov, ld raz-

Konec na 2. strani

SAMOUPRA VNI SPORAZUM JE SPREJET - ZAKAJ TAKO NIZKO DOSEGANJE PLANA PROIZVODNJE - PROIZVODNI PROGRAM 1972 - MNENJA IN KRITIKA - USTAVNA DOPOLNILA IN BREST - OB 10-LETNICI IVERKE - NOVI PRA VILNIK 0 IZO­BRAzEVANJU - NAGRADNA ~zANKA

2

Zakaj lako nizko doseganje plana

proizvodnje? :Ze sam naslov zahteva, da se ob tern vprasanju nekoliko nadrob·

neje seznanirno z gibanji, vzroki za tako gibanje in tendencami v pro­izvodnji. Da bo vse bolj razumljivo, born v naslednji tabeli prikazal, kako srno obseg proizvodnje dosegali lani in letos po kvartalih.

1970 1971 v milij. N din

I. kvartal II. kvartal

III. kvartal IV. kvartal

20,6 16 23,4 16,4 20,3 19,5 16,2 19,6 (ocena)

Iz· gornje tabele je videti, da je resna kriza nastopila v zadnjem kvartalu lanskega leta. Taksna raven je ostala tudi letos oziroma v prvern in drugern kvartalu, da bi se situacija nekoliko popravila v tretjem, na pribliZno enaki ravni pa racunamo, da borno pristali tudi v cetrtern.

Zakaj tako nagel preobrat? · Po rnoji oceni sta dva osnovna in glavna vzroka:

a) bistveno se je sprernep.il proizvodni program, . b) bilo je vee kadrovskih sprernemb na voctilnih polozajih. Prav gotovo je, da so poleg teh dveh tudi drugi vzroki, od katerih

born nekatere kasneje pojasnil. Nic novega ne bom povedal, ce recern, da srno imeli v lanskem

letu velike teiave s p!asmajern blaga. Te tezave so nastopile iz dveh raz!ogov: · · ..•

1. program proizvodnje ni bil prilagojen na~im trZnim razmeram; 2. s k.ore.k.turo cen v letu 1969 srno na!eteli na odpor na trgu, tako

da tudi prej idoce hlago (Daniela - Living) potern v prodaJl ni slo nikamor.

!'ri programu dnevnih sob nam je rnanjkala nepogresljiva garde­roba, ki jo na5 trg zahteva. Pri nasih ornarah Claucli.a, Aleksandra in 1'atric1a tega ni bilo. Daniela sicer ima polovicni del, venaar zaradi psihoze, da je vse, kar je·Brestovega drago, tudi Daniela ni slav pro­aaJO. !'ri .Floridi je garderoha bila, tezave pa so bile z leziScern.

Vsa proizvodnja dnevnih sob je v cetrtem kvartalu usahnila; za­celi smo uvajati nov program, Apolo - Gero za izvoz. V tem casu so ·usahnila tudi ze tako liKromna narocila glasbenih omaric za Zdru­zene dtiave Amerike. l'risla so sicer nova, za naso tehno!ogijo mnogo tezja, z udelezbo masivnih elementov, za katere nismo imeli insta!i­ramh kapacitet.

Tern programskim in trZnim tezavah so se pridrufile se kadrovske spremembe. Kader, ki je obvladal proces, bi uvajanje nove proiz­vodnje lafe obvladoval, kakor pa novi ljudje, ki so se sami potre­bovali pomoc.

l:'oleg te.h dveh osnovnih vzrokov so se zmanjsala narocila za Ameriko. To je bilo potrebno nadomestiti. s proizvodnjo za dornace trZisce. in sicer .s proizvodi, ki na trgu niso hili sprejeti.

Torej, ce na koncu ugotovim, da je obdobje nazadovanja za nami, ilaf ne bo sliSati neskrornno. Za prihodnje leto sem optimist. Ra­cunam, da homo ze v · prvem kvartalu dosegli obseg proizvodnje nad dve milljardi starih dinarjev in da se bo ta -dinamika nadaljevala.

T. Kebe

Desetletni nacrt o gozdovih

Nadaljevnje s 1. strani polagajo s 4.60() he~tarl gozda.

Poprecna posest na lastnika gozda znasa uekaj nad 3 hektare.

Iz prednjega se vidi, da racio­nalno gospodarjenje po posamez· nih parcelah ni mogoce in da se z ozirom na naravo posla lahko vrsi to le po sirsih kompleksih. Sedaj so kmetje organizirani v gozdne obrate z razmeroma pre­cejsnjo stopnjo samoupravljanja, vendar ta organizacijska obhka do neke mere zadovoljuje le bla· govno proizvodnjo v gozdu, ne more pa v celoti· odgovarjati go­spodarjenju z gozdovi. Sedaj j e v republliki skupscini razprava o novem zakonu o zadrugah, kjer bodo kmetje lahko ustanovili po­vsem svoje lastne organizacije. Verjetno bo taka oblika zdruZe· va,nja kmetov bolj odgovarjala aktivnemu sodelovanju kmetov lastnikov gozdov pri gospodarje· nju z gozdovi.

Tu se pojavlja se drugi pro­blem. Kmetje, lastniki gozdov bi morali imeti glavno vlogo pri go· spodarjenju z gozdovi, ker je nji· hova kmecka eksistenca tesno, lahko bi rekli tudi obstojno po· vezana z dohodki gozda. Tega pa ne moremo trditi za nekmete, ker le-tem njihov standard pokriva njihova zaposlitev in so jim do· hodki od gozdov le dopol.nilnj standard. Nad temi gozdovi je tre­ba v celoti uveljaviti drufbeni re­Zim, to _pa zato, ker podatki ka­iejo, da kmetje v glavnem sekajo tako kot predvidevajo gozd.nl na· crti, medtem ko so nekmetje last­niki gozdov v letosnjem letu iz. vdili s planom predvidenih . s~ ...

cenj ·le okrog 40 Ofo, s elmer se povzroca ocitna drufbena skoda.

4. Gozdne ceste, ki so v pro­gramu gozdarstva, naj bi se pro· jektirale slrupno z odgovornimJ obcinsk:imi organi za turizem, ta­ko da bi te komunikacije koristi· le gozdni proizvodnji in turistic· nim povezavam.

5. Posebno poglavje predstav· lja za na5e podrocje gospodarje­nje z lovisci. To je predmet ste· vilnih razhajanj in sporov, pred· vsem med driavnim loviscem in organi Gozdnega gospodarstva ter kmeti. Ocenjuje se, da neusklaje· nost staleia visoke divjadi v od· nosu do prehrambene zmogljivo· sti gozdov povzroca izredno ve­liko skodo na podmladku. Obcin· ska slrupscina je to problematiko samo v zadnjem letu obravnavala nekajkrat, vendar brez posebne uCinkovitosti. Povsem pravilno je, da se je za ta problem zavzel strokovni institut v Ljubljani, ld bo v vsestransko analiziral seda· nji poloiaj in tudi predlagal kon· kretne ukrepe.

Gotovo je, da bo to koristna opora za dokoncno odlocitev ob· cinske skupsCine.

V tern partekmzapisu rdc noV ravnavani le nekateri glavni pro· blemi s podrocja gozdarstva. In ze iz prikazanega lahko zakljuci· mo, da je gozd za na5e bivanje in za na5 perspektivni razvoj, predvsem turisticne dejavnosti, izrednega iivljenjskega pomena. To predstvalja vzrok in upravi­eenost za .aktivni odnos vsakega nasega obcana do gozda kot na­ravnega fenomena na.se obcine.

Joze Lesar

BRESTOV OBZORNIK

Samoupravni sporazum je sprejet

V okviru poslovnega zdru.Zeoja Les je 52 clanic tega zdrufenja podpisalo samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Sporazum je 22. oktobra verificirala tudi re­publiska verifikacijska komisija in je ·vpisan v registru samo­upravnih sporazumov pri Re­publiskem sekretariatu za delo.

Znano je, da je med 52 clani· cami - podpisnicami sporazuma tudi nase podjetje. 0 vsebini sa­nivhilcpubli. .moup fs fs fs s s moupravniga sporazuma smo ob­sirno pisali v 47. stevilki Bresto­vega obzornika. Zastaviti si roo­ramo vprasanje, kaj sedaj. Spo-

Razpredelnica nam lepo kaze, kako so nasi osehni dohodki za­celi zadnja leta padati v primer­javi s celotoo lesno industrijo SR Slovenije.

Dejavnikov, ki so vplivali nata­ka stanje, je veliko. Ce izluscimo najbolj specificnega, potem je to za Brest prav gotovo izvoz. Se pred nekaj leti smo dosegli tudi v izvozu doloceno stopnjo dobic­ka. Danes je izvoz v glohalu v iz­gubi, pri nekaterih izdelkih tudi cez 20 odstotkov. Razumljivo, v izvozu prodajnih cen nismo uspe­li povecati ze od leta 1969, med­tem ko so cene surovin in repro­dukcijskih materialov narasle sa-

z izvozom v ZDA, so dali v med­republiSkem komiteju veto. Zopet smo ostali v vakuumu. Slisimo nove ohljube. Torej borimo se vsaj za status quo. Za status quo zato, da ne bomo vrgli pac vseh let prizadevanja kolektiva po os­vojitvi tega triisca; da ne bomo zavrgli vsaj stroskov obdelave trzisca ZDA; da ne bomo zavrgli dobrsen del investicijskih vla­ganj; da bomo lahko poslovnim bankam prodali devize, s kateri­mi bomo placevali davek likvid· nosti, za katerega prav isti foru· mi, ki resujejo sistem stimula­cije izvoza ne morejo ali nocejo poizkati krivca. Da, dejstvo je, da smo v zadnjih petih _letih Je· alizirali poprecno 40 odstotkov prodaje v izvoz. Pridobill smo si pozicijo na zunanjih tr:Ziscih, iz­gubill smo dobicek, ki bi ga iz­trfili na domacem trgu, izgubili smo del osebnih dohodkov, zato da smo prinesli druzbi devize, s katerimi smo skoraj enakoprav­no razpplagali vsi, tisti, ki smo izvafali in tisti, ki so prodajali izdelke doma. Vsakdo ve, da je orientacija v izvoz popolnoma pravilna, vprasanje je samo, koli­ko casa bomo uspeli zdr:Zati pri prepirih okrog deviznega racuna, da homo namesto obljubljenih dobill tudi materialne stimula­cije.

Seveda je poleg izvora se ves splet drugih bodisi objektivnih ali subjektivnih problemov, ki vpli· vajo na zaostajanje osebnih do­hodkov.

Boljsi Zivljenjski standard in vecji osebni dohodki so odvisni od nas samih - od vecje proizvodnosti

V letu 1972 moramo na podroC­ju osebnih dohodkov vsekakor nekaj storiti. Pogovarjamo se o desetih odstotkih nominalnega povecanja. To pomeni, da bi po­vecana produktivnost navrgla do· datno povecanje osebnih dohod­kov. Seveda te stevilke se nimajo realnih osnov, ker, kot sem se. omenil, plani za leto 1971 se niso koncani. Prav gotovo pa je danes se vedno moznost, da storimo vse potrebno, da hi taka povecanja osebnih dohodkov dejansko reali­zirali. Samoupravni sporazum nam dovoljuje poprecne osebne dohodke brez obdavcitve do okrog 1.500 din. To pomeni, da pri samoupravnem sporazumu ni zadrfkov za poveeanje osebnih dohodkov, ce bomo uspeli doseci pogoje in rezultate gospodarje­nja, ki bodo taka izplacila dovo­ljevali.

razum zahteva, da podpisnice uskladijo svoje samoupravne ak­te s sporazumom najpozneje v treh mesecih (do 1. februarja 1972). Prav sedaj posebna komi· sija, imenovana od Centralnega delavskega sveta, pripravlja pra­vilnik oziroma sporazum o delit­vi dohodka in osebnih dohodkov v Brestu. Pri sestavljanju tega akta uposteva tudi dolocila samo­upravnega sporazuma za lesno in· dustrijo SR Slovenije. S spreje­tim pravilnikom oziroma spora­zumom o delitvi dohodka in oseh­nih dohodkov v podjetju bo za­cela veljati tudi nova analiticna ocena delovnih mest. Tudi izde­lava financnega plana podjetja za leto 1972 gre h koocu. Torej dela potekalo dokaj usklajeno. Financ­ni plan za leta 1972 nam bo nam­rec pokazal moinosti za poveca­nje nasih osebih dohodkov in dru­gih prejemkov, ki jih predvideva samoupravni sporazum. Osebni dohodki v prvih devetih mesecih so znasali letos na Brestu 1.318 dinarjev in so 6 odstotkov viSji od lanskega istega obdobja. Oseb­ni dohodki v lesni industriji SRS so 45 dinarjev nifji od Brestovih. Dejstvo je, da so osebni dohodki na Brestu ze nekaj casa v stag­naciji.

To stangacijo nam najbolje ilu­strira statisticni podatek, po ka· terem bodo letos porasli Zivljenj­ski stroski stiriclanske druzine v Sloveniji nasproti preteklemu le­tu za okrog 20 °/o, primerjan s porastom osehnih dohodkov v Brestu za 6 odstotkov. Torej so redni osebni dohodki zaposlenih v Brestu letos padli za okrog 14 °/o. Nekaj let nazaj, vse do le­tos, so bill osebni dohodki Bresta nad republiskim poprecjem in si­cer:

~~

r~ .SCil

:~ -E ~ lU.~ ~ 'I:) !;; ·s '£: '"d .... ~ .s ~ "' ~ .s 1'1

1968 1.028 875 1969 1.201 117 1.073 123 1970 1.289 107 1.208 113 1971 1.318 103 1.362 113

Opornba: Podatki za lesno in-dustrijo SRS 1971 se nanasajo na mesec junij.

mo v letu 1970 za okrog 9 mill­jonov dinarjev!. V letu 1971 so te cene z raznimi samou~ravnimi dogovori ali celo brez nJih nada­lje hitro narascale, medtem ko so cene oasih izdelkov ostale v izvo­zu nespremenjene, na domacem trgu pa zamrznjene. Slej ko prej ostaja izvoz nebogljen, zapleten v mrezo togih deveznih predpisov, ki so skrajno oestimulativni. Za leto 1972 smo bill vecji optimisti, vsaj do dolocenih re5itev v pogle­du prodajnih cen. Nixonovih do­datnih 10 °/o na ves uvoz v ZDA nam je ponovno podrlo nacrte. Slisali smo obljube za delno re­sitev izvoza s 7 odstotki dodatnih premij. Nekateri, ki nimajo nic D. Mlinar

Marketing pred novimi nalogami

Pred letom dni smo v organiza­cijski shemi vkljucili tudi dejav­nost marketinga .. · Studije posa­meznih tujih trfisc so ze oprav­ljene, tako da smo prakticno spo­znali zelje in motivacije _POtrosni­kov na teh trliScih. Tudi domace trlisce je kljub izredni zmogljivo­sti obdelano z vseh vidikov. Na podlagi teh analiz je bila selekci­ja izdelkov po stopnjah tr:Zne za­interesiranosti in je bila to osno­va za postavitev proizvodnega programa za leto 1972. Nastop na Beograjskem sejmu je potrdil pravilnost tega izhodisca, ker je pripravljen asortiment pohiStva primeren za zahteve domacega potrosnika. Domaci potrosnik je zavrgel siroke in enodelne dnev­ne sobe, njegove zelje so vedno bolj usmerjene v iskanje sestav­ljivega pohistva, ker potrosnik postaja prakticno oblikovalec lastnega stanovanja.

Z vso dosedanjo dejavnostjo pa marketing se ni opravil svojega dela. PRA VILOMA SE SELE SE­DAJ PRICNE NJEGOVA DEJAV­NOST v pravem smislu besede. Nujno je usklajevati proizvodne kapacitete in lansirne nacrte s trlni.mi zahtevami. Ta problema­tika zahteva veliko studij moti­vacij potrosnikov in casovnfu OS·

cilacij prodaje pohistva . Istocas­no je potreben posluh poslovnih enot pri postavitvi lansirnih pro­gramov za upostevanje predlo· gov marketinga. Postopna vpelja­va marketing koncepta v celotni poslovni proces podjetja nujno daljse obdobje, izdelavo sistemov in skupinsko delo. Vse to pa je naloga marketinga, da z akcija­mi podjetja v smislu marketinga, ker je le to edino utemeljena raz­vojna pot trine~a gospodarstva. Ni nikakr~na ta]nost, da v deze­lah s trlnim gospodarstvom naj­bolje upostevajo podjetja z mar· keting usmerjeno koncepcijo.

Leta 1972 bo za marketing leto novih idej in dopolnitev sedanje­ga programa z dopolnili trmih zahtev. Za idejo pa mislim pred­vsem na studij zelja potrosnikov v perspektivi in s tem analogno postavitev proizvodnega progra­ma, saj bo le tako nasa prodaja uspesna in rentabilna.

V to, marketingsko smer, roo­ramo biti vsi prepricani, njen ra­zvoj moramo zagovarjati, ker bo­mo le taka vedno en korak pred konkurenco, ki iz dneva v dan po­staja mocnejsa. Upam, da narn bodo zacetni uspehi dali vee spodbud za prihodnje delo.

B. MiSic

( BRESTOV OBZORHIK

Proizvodni program za leto 1972

0 sejmih in podobnih nastopih sem pisal ze med letom, ces, da bo proizvodni program za 1972. leto potrebno posebej skrbno pripra· viti. Ta skrb pa mora biti usmer­jena predvsem v pravilnost izbire izdelkov, ki naj jih uspesno pro· dajamo doma in v tujini- S tern v neposredni provezanosti mora· mo doseci ootimum v izkoriSca­nju kapacitet, po drugi strani pa doseci ekonomski rezultat, ki bo omogocil dosego kratkorocnih, pa tudi dolgorocnih ciljev.

2:e dalj casa pripravljajo stro­kovne sluibe program, ga dopol­nujejo in usklajujejo. l'rl sesta· vi je namree treba doseei vee smotrov: tehnoloskega, koopera­cijskega, ekonomskega, prodajne. ga in se vrsto drugih, ki so spe­cifieni za dejavnost posameznih poslovnih enot.

nestimulaciji izvoza homo tudi v 1972. letu izvaiali, predvsem zato, da ohranimo tdiSee in zasluZimo retencijo kot milodar, da z njim odplaeamo devizne dolgove.

Toliko o izdelkih in prodaji. 2:e danes lahko povemo, da bo dobi­cek tistih, ki bodo prodajali na5e blago doma ali v tujini, vecji kot nas samih. To pa je tisto zalost­no - a pomoci prl tej stvarl ni . . . Morda imamo res rezerve v kapacitetah, izkoriseanju kapa· citet strojev, v slabi strokovnosti, v slabem delovnem elanu, v vell­kih neproizvodnih stroskih. Mor­da? Postavill smo program, prav gotovo pa je, da to se ni vse. Kaj je z optimumom izkorlseanja ka­pacitet? Kaj je z ekonomienostjo poslovanja? To sta dve nalogi, o katerih sem ze uvodoma dejal, da sta neposredno povezani z danaS­njim in prlhodnjim dnem. NHI prvih in drugih izracunov se ni­mamo. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da sami izraeuni ne bodo

Sedema garnitura K-23

prinesll resitev. Ne papir, temvec akcija vseh, pa naj delamo na ka­terikoli ravni - naj si bo na de­lovnem mestu v ekonomski enoti ali kjerkoll na strokovnem delov­nem mestu. Sami sebi moramo postaviti vprasanje, kaj in kako storlti, da gremo naprej po poti~ ki smo si jo zacrtall.

D. Trotovsek

Danes ze lahko trdimo, da smo v izboru izdelkov prisli tako da­Iec, da ni vee bistvenih proble­mov. Furnirano pohistvo Tovame pohistva v Cerknici zajema pro­gram BARBARA, LIVING in CLAUDIE, POLONE ter glasbenih omaric. Tovama pohistva v Mar­tinjaku bo svoje kapacitete na­menila proizvodnji stolov, tapet­niskim garnituram, struienim iz­delkom, manj surovim foteljem in vee miznim podnozjem. Tovar­na pohiStva v Starem trgu bo z VEG0-60 zapolnila svoje kapaci­tete. Iverka vkljub dobri volji bistveno ne poveeuje proizvod­nje ivernih plosc v primed z Ie­tosnjim letom. Tovama lesnih iz­delkov v Starem trgu bo poveea­la proizvodnjo stolov K-33, zago­tovila je kooperaciji s tovamama v Cerknici in Martinjaku. Se ved­no je ostalo nereseno vprasanje raziaganja veejih koliein hlodov.

Dobili smo nov kredit

Tapetniske garniture za proda­jo na domacem trgu niso v ce­loti dolocene. Med Ietom homo na trZisce dali vee novih vrst gar­nitur, ponovili pa le tiste, ki jib bo sprejelo trlisce. To nacelo ve. lja tudi za Y-garniture.

Tendence k formiranju lastne­ga programa se kaiejo vse bolj ocitno, saj ze v programom 1972 v vecini enot programiramo Ia­sten program.

V proizvodnem programu so zastopana domaca, pa tudi tuja trnsca. Tudi v 1972. letu bomo nadaljevali s proizvodnjo glasbe· nih omaric za Zdruiene drZave Amerike, Claudie za Zahodno Nemcijo, pa tudi za izvoz v Sov­jetsko zvezo, Vzhodno Nemeijo in Poljsko. Struieni izdelki, surovi in l'iniSirani fotelji ter zofe, miz. na podnozja so namenjena za Zdruiene drzave Amerike. Izva­zali bomo se stole K-33 in del pri­marnih izdelkov. Kljub popolni

Junija letos srno dobili pri upravnern odboru sklada skupnih rezerv SR Slovenije zahtevek za 15 rnilijonov dolgorocnega kredi­ta za obratna sredstva. Sredstva v sklad skupnih rezerv placujejo gospodarske organizacije kot za­konsko obveznost ~ dohodka podjetja po zakljucnem racunu. Obveznost zna5a 5 °/o od zneska dobicka, zrnanj~anega za rezervni sklad podjetja. Od tega dobi 2 od­stotka obCinski sklad in 3 odstot­ke republi~ki sklad skupnih re. rezerv.

Upravni odbor repubmkih re­zerv daje sreqstva skoraj izkljuc­no za sanacije podjetij, ki so v ~gubi in ki imajo glede na sana­cijski plan vsaj v prihodnosti momosti za uspe5no poslovanje. V Brestovern prirneru je ~lo za preventivo sanacije, v smislu ka­tere je bil izdelan tudi elaborat sanacije. Osnova predmetne sana­cije je v normalni prodaji odvec­nih zalog gotovih izdelkov zahtev­nega programa (Claudie, Aleksan­dre, Patricie in podobno), ki so nastale z recesijo v tehniki in ki so zna~ale na zacetku leto~njega leta pribl.i.Zno 16 milijonov dinar­jev. Analize prodaje so namrec pokazale, da gredo ti izdelki uspe~no v prodajo, vendar v pre­rnajhnih kolicinah, da bi lahko priSli v krajsern casu do prepo­trebnih obratnih sredstev. Uspes­nost prodaje in s tern hitre pri­dobitve sredstev bi bila verjetno

V prihodnjern delovnem Ietu bo treba vsekakor bolje izkorlstiti nase proizvodne kapacitete

rnozna edino z visokirni popusti v cenah, ki pa bi lahko pripeljale podjetje v izgubo. Elaborat skup­nirn rezervarn je grajen prav na tej osnovi, s tern da smo se odlo­cili za drugacno varian to in sicer za varianto, po kateri bi dobili po­trebna obratna sredstva iz sklada skupnih rezerv SR Slovenije, rnedtem ko bi v casu kreditira­nja uspeli prodati omenjene za­loge brez popustov.

S svojirn elaboratorn o preven­tivni sanaciji srno delno uspeli. Dobili smo kredit 4 rnilijone di­narjev za delo dveh let in z 8 od­stotno obrestno stopnjo. Sklad skupnih rezerv je dal sred­stva Brestu na razpolago v me. secu novembru z dverna pogoje­rna:

- da bo Brest v letu 1972 dose­gel vsaj 8 odstotkov podjetni~ke stirnulacije (dobicek in arnortiza­cija);

- da bo odprodal Brest v letu 1972 zaloge opu~cenega zahtevne· ga programa iz leta 1970 najrnanj v vi~ini 10 milijonov clinarjev.

Ob neizpolnitvi pogojev lahko sklad zahteva vrnitev kredita v roku 30 dni.

Brest je doslej ze znizal orne­jene zaloge za bribliZno 6 rnilijo· njene zaloge za pribliino 6 rnili­jonov dinarjev. Uspesno zaklju­cen pose! za prodajo dela ter za­log v Vzhodno Nemcijo pa nam daje garancijo, da borno drugo obveznost izpolnili v razrneroma kratkern casu. Ostane nam torej sc prva obveznost, za katero prav lahko obstajajo v letu 1972 rnoz­nosti, da jo uspe~no izvr5irno.

4 milijone dinarjev kredita si­cer ni rnnogo, ce pa racunamo, da je bilo pri skupnih rezervah vlozenih petkrat vee zahtevkov, kot je bilo sredstev za razdelitev in da pri poslovnih bankah ne rnorerno dobiti ustreznih novih kreditov, potern je tudi ta kredit zelo dobrodo~el.

S pridobitvijo kredita se je po­treba Bresta po dolgorocnih ob­ratnih sredstvih zrnanj~ala s 15 na 11 milijonov dinarjev. Seveda je to znesek za leto 1971, nova poveeanja proizvodnje in verjet­no novo inflacijsko gibanje pa bo­do zahtevala dodatna obratna sredstva.

D. Mlinar

3

Ob obraCunu devetmeseCne

proizvodnje Devetrnesecni rezultati leto~nje

proizvodnje v podjetju pornenijo v primerjavi z lanskimi rezultati za pet odstotkov vecji obseg pro­izvodnje. To povecanje sicer ni v skladu s planskirni predvidevanji letnega plana, je pa glede na sprernenjene gospodarske pogo­je, ki nam jih narekuje sedanja situacija, pozitiven rezultat.

Dokaj nestabilna gospodarska situacija glede nelikvidnosti, po­gostih sprerninjanj cen in restrik­cijskih ukrepov na podrocju kre­ditiranja nas je prisilila k cim vecjernu prilagajanju tdiScu s tern, da srno opustili proizvodnjo nekaterih izdelkov. Iskanje kup-

cev tudi z omejeno potro~njo srno re5evali s novim sestavlji­virn prograrnorn, neidoce tapet­niSke izdelke pa v proizvodnji prilagodili potrebarn tdiSca.

Programska preusrneritev na domacem trgu, manj~a serijska proizvodnja in vecji poudarek izvozu zi.uadi nelikvidnosti doma­cega gospodarstva, pa se je prej ko slej tudi odrazila v niZji pro­izvodnji v Tovarni pohistva Cer­knica in v Tovarni pohi~tva Mar­tinjak.

Zavestna usmeritev proizvod­nje finalnih poslovnih enot v iz­voz, zlasti pa osvajanje zahodno­evropskega trli~ca, je posledica lanske recesije v ameri~kern go­spodarstvu. Pri izbiri programa za to tdiSce nisrno imeli dovolj srecne roke predvsem pri progra­mu GERO, ki je glede povrsinske obdelave pri na~i tehnologiji ne­primeren. Vendar pa se rezultati osvajanja novega tdiSca v Ev­ropi ze kazejo z naro·cili za leto 1972.

Kljub ugodnejsi.m proizvodnim rezultatorn v drugih poslovnih e­notah, zlasti v Tovarni pohistva Stari trg, Iverki Cerknica in To­varni lesnih izdelkov Stari trg, je prav zaradi ornenjenih dejstev v finalnih poslovnih enotah nizji tudi financni rezultat v podjetju.

Na sploh je financni rezultat kljub povecani realizaciji in s tern celotnega dohodka za 46 odstot­kov v prirnerjavi z lanskirn devet­rnesecnirn obdobjern, rnanjsi kot !ani. Med vzroke o ternu je brez dvorna treba steti zarnrznenje cen nasih izdelkov, z druge strani pa povecanje cen repromateria­lorn in surovinam.

Na nilji financni rezultat pa je vplival tudi povecan izvoz, saj zaradi sedanjega izvoznega reh­rna nimarno najbolj~e stirnula­cije. Izvoz letos povecujerno v prirneri z lanskirn letorn za in­deks 224.

Izvozna usrneritev pa je kljub vsemu za Brest nujnost zaradi povecanih kapacitet, osvojenih trli~c in re~evanja likvidnosti v podjetju.

Ostali viri finaciranja repro­dukcije pa v glavnern ternelje na placilih dornacih kupcev. Terjat­ve do kupcev vse bolj narascajo, prav tako vzporedno tudi naras­eajo obveznosti do dobaviteljev.

Razumljivo je, da nam na Ere­stu zato prim.anjkujejo redna sredstva za obratovanje, ki jih ne rnorerno zagotoviti niti pri na­si poslovni banki.

Prisiljeni smo, da se pri uvo­zu reprornaterialov vse bolj po­slufujerno posredniskega uvoza, ki pa je zaradi kreditiranja in posrednistva znatno draiji od di­rektnega uvoza. Znano je, da po­rneni neposredni uvoz vnaprejs­nje angaziranje denarnih sred­stev za J?ripravo uvoza, kar pa je v sedanJi situaciji ob pornanjka­nju sredstev, zaradi vezave sred­stev pri uvozu, za nas kljub te­rnu nesprejernljivo.

PosredniSkega uvoza pa se po­slu2ujerno zlasti z vecjimi trgov­skimi hisami tudi zaradi kornpen­zacijskih poslov.

Nabava na dornacern trZiscu je vezana na iskanje cim vecjega ~tevila dobaviteljev, ker so pri stalnih dobaviteljih prihodnja na­rocila vezana na vnaprej~nja pla­cila obveznosti.

Zato je nasa prograrnska poli­tika tdne usrnerjenosti tako na domacern tdiScu, pa tudi izvozne usrnerjenosti kljub slabSemu fi­nancnernu rezultatu, pravilna. z akcijo optimalnega narocanja su­rovin in reprornateriala in zrnanj­sevanja nedovrsene proizvodnje pa bomo v ~e vecji rneri izbolj­sali vezavo sredstev v podjetju.

R. Zadravec

4

MNEN-.IA I N 0 nagrajevanju zaposlenih

Zasnove sedanjega sistema na­grajevanja segajo tja v leto 1962. Takrat je strokovna skupina pri­pravila pravilnik o delitvi dohod­ka in osehnih dohodkov, po kate­rem poteka ohracun se danes. V vseh teh letih ni doZivel histve­nih sprememh, razen teb, da smo ga poenostavljali glede na tehni­ko. ohracuna. To poenostavljanje je slo tako dalee, da danes razen delavcev v neposredni proizvod· nji skoraj nihee ni nagrajevan ne­posredno od svojega dela.

Sistem je vse prevee odmak· njen, popreeen, posreden in ne vern, kaj se vse. Dejstvo je, da ne ustreza danasnji stopnji raz. voja, delovni zavesti, strokovno­sti in zlasti ne, kar pa bi moral, ne nudi preudarne in koristne karovske selekcije.

praviti mi, trdim pa, da bi mo· rali ustvariti pogoje, da bi hila participacija kolektivov pri ohli­kovanju in delitvi dobodka mno­go veeja, kot je. Nagrajevanje in delitev hi morali pribliZati posa­meznikom in delovnim enotam. Menim, da pogoji za to so. Oseb· ne dobodke hi morali postaviti bolj odvisne od glbanja stroskov in od rezultatov dela.

S stroski se pri nas ukvarja relativno malo ljudi. lmamo si· cer stroskovna mesta in stro· skovne nosilce, pa tudi zajema­nje stroskov je se dokaj dobro urejeno, vendar se tu nase delo tudi konea. ce hi sistem nagra· jevanja postavili v neko odvis· nost od gihanja stroskov, se prav gotovo ne bi pojavljala stalna po­treba po novi delovni sili, ee isto· casno ugotavljamo, da se seda-

nja ni racionalno izkoriSeena. Za zasedbo delovnib mest ne bi hila odlocujoca organizacijska shema, temvec strosek, ki ga Iahko za to delo prenese kalkulacija.

C.e bi stvari tako ohravnavali, potem prav gotovo ne bi hil po­stavljen za vsako delovno pod­rocje svoj referent, tehnolog, vod­ja in podohno, ee je v mesecu izkoriseen komaj 50-odstotno.

Ker se ne obna5amo racional­no, je nasa poslovna ucinkovitost slaha. C.e boeemo napraviti nase poslovanje bolj ueinkovito, po· tern moramo vnesti vanj clemen­te racionalnosti. Te elemente je treha poglahljati, jib prihliiati ljudem in na osnovi njih prieeti z zdravo in prepotrehno kadrov­sko selekcijo. Najholj bumano in socialistieno je Ziveti od svojega dela, ne pa na pleeih drugih. Lo­gicno, da je potreben tudi soli­darnostni element, vendar naj so­lidarnost uiiva res tisti, ki jo je potrehen. T. Kehe

Ker vecina bralcev danasnji si­stem nagrajevanja pozna, o njem ne hom pisal konkretneje, razen potrebnega primera, kako nera­cionalen je. Naj pogledamo samo delitev po poslovnib enotah. Ima­mo poslovne enote, ki ne ustvar­jajo dovolj dohodka, da bi po­krile potrebe po osehnih dobod­kih. Ta teiava se vlece ze odtlej, ko smo presli na trine odnose. Namesto, da bi iskali vzroke in jih odpravljali, smo vedno iskali resitev v tern, da smo z interni­mi doloeili prelivali dohodek iz ene v drugo poslovno enoto. Ta napaka se mascuje in je iz leta v leto ostreje prisotna v na5em poslovnem Zivljenju. Za tako sta­nje vedno najdemo opravicilo v neenakib pogojib gospodarjenja, podohno kot najdejo politiki opravieilo za sirso druzheno skupnost.

Zakaj nedoslednost 1

Prav gotovo je, da ugotovitev o neenakih pogojib drZi in bo tu· di vedno prisotna. Doloceno ob· dohje je ena panoga donosnejsa, nato pa spet druga. So pa v Ju­goslaviji panoge, ki imajo v svo­ji strukturi cene veliko udelezho Zivega dela, pa so vsa povojna leta, odkar pribajamo na trini sistem, slaho donosne.

Kornaj nekaj mesecev je pre­teklo, odkar smo pripravljali strokovno ekskurzijo za obisk sejma v Hannovru. Udeleiilo naj bi se je okrog 40 clanov nase de­lovne skupnosti. Namen te eks­kurzije je bil seznaniti vodilni O· perativni kader s tehnicnimi in tehnoloskirni dosezki na podoroc­ju lesno-predelovalne in pohiStve­ne industrije. To bi bilo za ope· rativni kader v proizvodnji in za podjetje kot celoto nedvoumno izrednega pomena, ker brez zna­nja ne bo napredka, brez uporab­ljanja tehnike in tehnologije pa ne vecje produktivnosti dela.

Zaradi financnih tezav smo ekskurzijo odpovedali, ker so bili posamezniki mnenja, da si cesa takega v taksni situaciji ne mo· remo privoseiti.

Od takrat je poteklo le nekaj mesecev, financni polozaj podjet· ja pa ni nic boljsi, rekel bi celo slabsi, saj smo ravno v oktobru belezili najdaljso blokado v vsej zgodovini Bresta. Cudi me, kako to, da je bilo mogoce najti sred­stva za potovanje uredniSkega odbora v Sovjetsko zvezo, za po· tovanje v Hannover pa jih ni bilo.

Nic n imam proti temu, da se u­redniski odbor nagradi v taki ali drugacni obliki, ne morem pa so­glasati s tern, da za koristno pO· tovanje sredstev ni bilo, za tako imenovani izlet pa so hila sred­stva na voljo v zelo kratkem ea· sovnem razdobju. Zakaj taka ne· doslednost?

Prav tako se mi zdi, da bi bilo potrebno razmisliti tudi o tern kako bi se vsaj malo oddolzili ti· stim, ki dopisujejo v Brestov ob­zornik. Vern namrec, da posamez­in elani uredniskega odbora ne napisejo niti enega clanka, delez­ni pa so nagrade.

Te nagrade jim sicer ne opore· kam, saj obiskujejo seje uredniS­kega odbora in si za to nekaj tu­di zasluzijo.

Poznam pa pridne dopisovalce, ki objavljajo skoraj v vsaki ste­vilki Brestovega obzornika, pa se jih nihce ne spomni. Menim, da bi morali tudi o tern nekoliko raz­misliti. Ce bi po nekem sistemu nagrajevali najboljse in najpogo­stejse dopisovalce, bi vzbudili vee zanimanja za dopisovanje v nase glasilo.

T. Kebe

Temu je kriv davcni sistem, ker placujemo davke od osebnih dobodkov, ne pa od dobicka ali ostanka dobodka. Druibi torej prispeva vee tisti, ki ima vee za­poslenib. To pa so normalno pa· sivna podroeja, podrocja, ki ni­majo naravnih hogastev, kjer je proizvodnja taka, da terja moo­go roenega dela in tega ni mogo­ce nadomestiti s tebniko in teh­nologijo.

In " se pripis • • •

Podohno je tudi pri nas. V pri­marni industriji, ki je hila vsa povojna leta donosnejsa od final­ne, je udelezba osebnib dobod­kov v strukturi cene zelo majh­na; na primer v Iverki nekaj nad 11 odstotkov, v TP Cerknica nad 21 odstotkov in v TP Martinjak nad 23 odstotkov. Razumljivo je, da je primarna proizvodnja do­nosnejsa, ker so prispevki druZ­bi nepravilno razdeljeni.

Ne trdim, da bi morali napa­ko, ki jo je napravila druiba, po·

Uvodoma poudarjam, da odgo­varjam na clanek Zakaj nedo­slednosti? kot urednik, vendar iz­kljueno v svojem imenu. Nimam namena polemizirati o ekonom­skem polozaju podjetja, ker pa je uporabil avtor za izhodiSee prav ta polozaj, moram poudariti, da z njegovo oceno ne soglasam. Ko ocenjujemo financni polozaj pod­jetja, moramo gledati na kom­pleksne rezultate poslovanja. Ne born govoril o poveeanju proiz­vodnje, ker jo je delno avtor po­j as nil sam v drug em elanku te stevilke, prav tako ne born govo-

V 5 letih izhajanja se je v petdesetih stevilkab nahralo mnogo zanimivega o Zivljenju na Brestu

ril o povecani prodaji in podob­nem. V ilustracijo navajam samo podatek, da je dosezeni dobicek v obdobju maj- september stiri· krat vecji kot je bil v obdobju januar- april. Konec aprila naj bi bila namrec strokovna ekskurzija v Hannover, izlet uredniskega oct­bora pa je bil v mesecu novem­bru. Blokada ziro racuna je bila meseca oktobra in v zaeetku no­vembra. Trajala je osem delov­nih dni, s tem da smo v oktobru poravnali tudi 125 milijonov S din anuitet ali sestino in pol letnih anuitet. Stanje ziro racuna je le fragment iz gospodarjenja, ki ka· ie trenutno likvidnost podjetja. Konkretno je vplivalo na to blo­kado zelo slabo plaeevanje terja· tev, ki je bilo odraz raznih zu. nanjih vplivov na poslovne banke in s tern posredno na gospodar· stvo. Veliko vee nam pove o iz· boljsanju stanja likvidnosti po· datek o stanju obveznosti do do· haviteljev in terjatev do kupcev. Po tern kriteriju se je stanje lik­vidnosti konec septembra (podat· ki za oktober mi se niso znani) izboljsalo nasproti stanju mese­ca aprila za vee kot SO odstotkov.

Stroske izleta uredniSkega od· bora ne istovetimo s stroski stro· kovne ekskurzije. Delo odgovor· nega in tehnicnega urednika, pa tudi korektorja glasila ni hono· rirano. Iz primerjav z nekaterimi podjetji, ki imajo svoja interna mesecna glasila, smo ugotovili, dJ znasa samo honorar odgovornega urednika mesecno netto okrog 200.000 S din. Racunajoc prispev· ke znasa strosek honorarja od·

BRESTOV OBZORHIK

KRIT IKA govornega urednika v dveh letih 7,4 rnilijone S dinarjev (uredniski odbor gre na izlet enkrat v man· datni dobi dveh let). Poleg tega honorirajo glasila se posebej pri· spevke sodelavcev. Delo celotne­ga uredniskega odbora je osredo· toceno predvsem na oblikovanje vsebine glasila. Da izide stevilka, je poleg dela sodelavcev-dopisni· kov, potrebno se delo lektorja, korektorja, odgovornega uredni· ka in tehnienega urednika.

Ker je delo urednistva timsko, se mi zdi prav, da so se priprav­ljeni posamezniki odreci indivi· dualni stimulaciji v korist kolek· tiva uredniSkega odbora. Iz tega izhaja moja ocena, da je strosek izleta cena dela uredniSkega od· bora ali posameznikov v njem pri urejanju glasila. Strosek izleta U· redniSkega odbora je znasal 2,8 milijona dinarjev. Odobril ga je svet za koordinacijo poslovanja iz dinarskih sredstev. Enako ob· liko stmiulacije je uporabil tudi

uredniski odbor prve mandatne do be.

Popolnoma soglasam s piscem, da je potrebno najti ustrezno ob· liko stimulacije sodelavcev. Ured· niski odbor je ze veckrat obrav· naval to vprasanje, vendar nismo nikdar uspeli najti ustreznih me· ril. Prav gotovo moramo to vpra· sanje ponovno postaviti V OS· predje.

Soglasam tudi, da nekateri cia· ni uredniStva premalo sodelujejo s svojimi prispevki. Verjetno da se je mandatna komisija, ki je predlagala posamezne clane ured· nistva, premalo zavedala vloge in· formiranja v kolektivu. Istocasno pa ugotavljam, da kljub lastnim zahtevam po zamenjavi nekateri clani urednistva ze peto leto za· pored sodelujejo v uredniskem odboru. Prav bi bilo, da bi ze s staliSca vsebinske izpopolnitve glasila uvedli dosledno nacelo ro­tacije.

Danilo Mlinar

Delavci nismo obvesceni K pisanju teh vrstic me je

vzpodbudil clanek J. Klancarja, ki je vprejsnji stevilki Brestovega obzornika ugotovil, da so v siste­mu obvescanja v nasi delovni skupnosti se precejsnje vrzeli. Na clanek, ki nosi naslov So delavci dovolj obvesceni?, prav lahko od­govorimo: »Ne nismol«

Kdor bi rad dokazal nasprotno, bo moral povedati, zakaj nase gla­silo ni objavilo novice o 30 do 50 odstotkov cenejsem pohistvu, ki ga bomo proizvajali v prihod­njem proizvodnem obdohju (De­lo, 26. avgusta 1970 - str. 3), za· kaj nase glasilo ni poroi;alo 0 konzorciju sestih, med katerimi je tudi BREST (Delo, 24. sep. 1971, str. 3), zakaj ni izcrpnih novic o kreditu, ki nam ga je (po bese­dah pisca DELA) odobrila med· narodna banka za izgradnjo nove tovarne ivernih plosc. Tudi kak­sno besedo 0 tej tovarni bi bilo potrebno napisati, ce je ze objav-

ljena v dnevem casopisu. Veliko vprasanje je, ce so te

novice tocne ali ne, povsem jasno pa je, da gre za neodpustljivo po· mankljivost tistih, ki so dolzni o zi v lj enj sko porn em bnih odloci tvah obvescati svoje sodelavce - cla­ne delovne skupnosti. Mislil bi, da gre za poslovno tajnost, a ta­ko misel ze v kali zatre dejstvo, da so bile novice objavljene v dnevnem tisku.

Po vsem tern se mi vsiljuje vprasanje, kako naj clan delov· ne skupnosti upravlja s podjet­jem, ce ne pozna niti osnovnih podatkov in ne ciljev.

Verjetno tako kot ladijski morju krmar, ki bi mu na raz­burkanem morju zavezali oci, pa naj ves besen suce krmilno kolo.

Vern za resitev. Sprejeli smo pravilnik o informiranju in o va­rovanju tajnosti. Zdaj ga pa se malo uporabljajmo!

Z. Zabukovec

Ustavna dopolnila BREST •

Ill v prejsnji stevilki smo ze po­

rocali 0 nalogab posehne komisi­je centralnega delavskega sveta in o temeljnih pravicah, ki jih je potrehno zagotoviti posamezni· kom oziroma vsaki poslovni eno· ti, ki ho ostala temeljna organi· zacija zdruienega dela.

Komisija pripravlja sirso raz· pravo, ki naj ho organizirana sre· di meseca decemhra. ze sedaj lahko ugotovimo, da smo po or· ganizaciji podjetja in po razmer­jib, izvirajocih iz take organiza· cije, zelo blizu ohlikam, ki jib hodo porajala zadevna ustavna dopolnila. Nase poslovne enote gospodarijo s s redstvi, ki so jim dodeljena, ohlikujejo dohodek, soodlocajo o delitvi in soodloca· jo o uporabi sredstev skupne po· rahe. Vendar se je vrsta pristoj­nosti poslovnim enotam »dodeli· Ia«. Res, da na podlagi organizi· rane javne razprave, a dokoncno le na podlagi glasovanja na CDS, kjer je lahko po sistemu veeine, interes poslovne enote tudi gro­ho - okrnjen.

Ustavna dopolnila poudarjajo, da gre za originalne pravice. Po novem, naj se medsebojna raz. merja poslovnih enot urejajo s samoupravnimi sporazumi med posameznimi poslovnimi enota· mi. Ti sporazumi se sklepajQ po nacelu javnosti in enakopravno· sti. To pomeni, da mora vsaka poslovna enota izreci svoj »da<<, preden jo sporazum zavezuje.Na­loga komisij, ki hodo pripravlja· le hesedila sporazumov, tedaj ne ho lahka. Organizirati ho potreh· no javno razpravo in uskladiti in·

terese vseb enot. Nedvomno pa bo po takem postopku sprejet sporazum vernejsi izraz volje po· samezne poslovne enote.

ze zdaj pa ne ho odvec opozo· riti na princip, ki naj ho vodilo odlocitvam poslovnih enot pri or· ganizacijsko funkcionalnem pove· zovanju v okviru podjetja: vse odloeitve naj hodo v koncni po· sledici ekonomsko utemeljene. Ne smemo jemati ustavnih do­polnil za osnovo »modernih akti· visticnih premikov«, temvee kot dohrodoslo priloinost za uredi­tev se nerazciScenih odnosov med poslovnimi enotami. Tudi ohlike solidarnosti in vzajemnosti so na mestu, saj jih ustavni amandma­ji ne samo priporocajo, temvec tudi nalagajo. Toda vse v smislu cistih racunov in dohrih prijate· ljev. Z. ~abukovec

Brestov obzornik, glasilo kolek­tiva. Brest Cerknica. Odgovornl ured.nik Danilo Mlinar. Urejuje nredniski odhor: Vojko Harmel, Joie Klancar, Janez Lavrencie, Danilo Mlinar, Dubravka Pazic, Vinko Mahne, Franc Mulec, Miba ~epee, Franc strukelj, DuSan Trotoviek in Zdravko Zabuko­vec. Tiska :leleznl§ka tlskama,

Ljubljana

B 'tESTOV OBZORNIK

Ob desetletnici zivljenje Tovarne ivernih plosc

se je prevesilo v enajsto Jeto brez brupa, ceprav je to vendar do­kajsnja starost za tovarno taksne vrste. Kdo naj bi proslavil ta ju­bilej, saj t istih prvih ustanovite­ljev skorajda ni, umaknili so se hrupu, prahu in plinu ter delu, ki ne pozna pocitka.

Od osemnajstih podobnih to­varn, kolikor jih je bilo zgraje­nih pri nas, jih polovica ne obra­tuje vee, ostale pa so z rekon­strukcijo povecale ali preusmeri­le proizvodnjo in se izognile ne­rentabilnosti. Nekatere· so svoja vrata iz takih ali drugacnih vzro­kov zaprle.

Iveme plosce, ki so si pred sla­bima dvema desetletjema utrle pot v industrijo pohistva, so med izdelavnimi materiali dosegle naj­vecji vzpon, poleg vezanih plosc in vlaknenih plosc, katerih razvoj se vedno ni koncan.

Pri nas segajo prvi zacetki pro­izvodnje v le ta 1956 in 1957, po­tem pa se je proizvodnja strmo vzpenjala na skoraj 180.000 kubic­nih metrov v letu 1966, ko jc pri­cela po sprostitvi uvoza padati. Ravno liberalizacija uvoza je pred naso industrijo z vso ostri­no postavila vprasanje o moder­nizaciji proizvodnje in s tern moinosti kosanja s tujimi izdelki.

Uvozene plosce nemske, av­strijske ali italijanske proizvod­nje poznamo, saj so se nam pred­stavile z boljso povrsino, enot­nejso strukturo in nizj imi cena­mi.

Tehnologija gr e pac s hitrimi koraki naprej in tehnologija, kot je nasa, ni mogla vzdriati tekme s tovarnami, ki so zrasle pred kratkim in kjer jc dobrsen del kvalitete skrit ze v strojnih zmoznostih tovarne.

Do leta 1966, ko na domacem trgu ni bilo tuj ih plosc, je brez­konkurenenost prispevala svoje, saj so proizvajalci zaeeli popu­scati v kvaliteti. Porabniki, pred­vsem pohistvena industrija, pa zahteva, da ima plosea cim manj porozno povrsino zaradi vsc zah­tevnejse povrsinske obdelave in moznosti za uporabo tankih fo­lij in furnirjev pri obdelavi teh piose.

Poleg tega industrija zahteva enakomerne debeline, se pravi, cim manjsa odstopanja, po moz­nosti najvee do 0,15 milimetra. Ob takih zahtevah zadene moder­nizacija iverk njeno opremo v vseh glavnih fazah; v proizvodnji iverja, natresnih postajah, sti­skalnicah in brusilkah.

Tovarna, ki deJa z opremo Siempelkamp - ILR, s katero so opremljene tudi ostale nase tovarne, ki so sle v pogon v Ietih 1959 do 1964, je torej to opremo izpopolnila v fazi priprave iver­ja, v poveeanju kolicine zmletega

iverja, stiskanja in bruscnja plosc.

Po tej poti je ~la tudi rekon­strukcija Iverke, ki se je v pre­sledkih vlekla skoraj dve leti. Prvi del, ki je odpravil ozko grlo v proizvodnji iverja, je bil za­kljueen ze 1969. leta. Novi susil­nik, silosi za mokro iverje in tri­je iveraci zadostujejo tudi, ee te­ceta obe stiskalnici.

Modernizacija pa zahtcva tudi druge natresne stroje, posebno pri uporabi drobnejsega iverja ali celo razvlaknjenega iverja v zunanjem sloju. Dalje zahteva tehnologija uporabo izpopolnje­nih stiskalnic z eno etazo ali de­set in vee etaz s simultanim za­piranjem, medtem ko imamo pri nas sistem korak po koraku . Ta­ke stiskalnice stiskajo plosee z majhno nadmero 0,3 do 0,5 mili­metra, kar prinasa precejsen pri­hranek pri dragem zunanjem slo­ju in znizanju do sedaj visokega odpadka pri brusenju. ·

Pogled na Tovarno ivernih plosc

S potovanja poZDA

(Nadaljevanje in konec) Izvoz Weyerhaeuser Company

znasa 220 milijonov dolarjev, od cesar gre polovica v Evropo. Za­interesirani so za kreditiranje pa­pirnih in embalaznih tovarn. V Belgiji sodelujejo s 50 odstotki, medtem ko v Franciji, Belgiji, Spaniji, ltaliji in Greiji dosezejo tudi 98 odstotkov udelezbe. Nji­hov cilj je veeinski del kapitala. (To pa nam ne ustreza.) Glede to­varn celuloze, zag, skratka, za primarno predelavo, pa ~e nima­jo stalisea niti koliko niti kje. Zanimajo se za nalozbe v Jugo­slaviji, s katero pa zal se n imajo poslovnih stikov. Zanimajo se za izvoz, za nalozbe! Nekaj so govo­rili celo o ponudbi sekancev. Med nami pa zal ni bilo nikogar, ki bi lahko zadovoljil firmo z resno tako ali drugacno ponudbo.

Toda dan se ni bil koncan. Kje pa! Dobra, da smo imeli prtljago

s seboj. Z Wayerhaeuserja smo odsli kar na letaliSee, od koder smo odleteli za Boisi. To je do­kaj veliko mestece v ddavi Ida­ho. Popoldanski polet je bil prav zanimiv, zlasti potem, ko smo pod seboj zagledali pokrajino. Bi­la je eisto drugacna kot prejsnje. Bolj rjavkasta, clovek bi rekel, kar puscavska. Le v daljavi je bilo videti gore, obrasle z gozdo­vi. Lep sprejem na letaliscu. Ta­koj smo uganili, da tu niso taka uradni, veliki in napeti kot pri prejsnji kompaniji. Naselimo se v hotelu Inn. Kar dobro - ee­prav televizija ni v barvi. Toda ne, se vecer je tu. Pravo eudo vsega nasega potovanja. Mislim, da smo se vsi odzvali vabilu na whisky. Bilo je kar prijetno in zabavno. Whisky in stare kavboj­ske pesmi. No, smo si rekli, uvod v Boisi je kar v redu.

Naslednjega dne, bil je ze 4.

IVERKE Kljucni stroj pri finalni obde­

lavi je brusilka, od katere zahte­vamo eim manjse tolerance pri brusenju in s tern boljso kvalite­to plosc. Te tolerance pa je ceda­Ije teze doseci na tri- ali stirici­lindrienih brusilkah, ki imajo se to hibo, da obrusijo ploseo le po eni strani, tezko pa je doseci po­mike nad 10 metrov na minuto.

V tehnologiji brusenja se zato vse bolj uveljavljajo kontaktne brusilke s sirokimi brusnimi pa­sovi, na primer Steinemann ali Norton, kjer je mogoc pomik tu­di eez 20 metrov na minute.

Taka brusilka je bila po re­konstrukciji montirana tudi pri nas in uspesno popravlja napakc proizvodnje.

Rekonstrukcijo je kolektiv iz­peljal sam, s svojim kadrom. Zanimivo je, da pri tern proiz­vodnja ni trpela, niti ni bila okr­njena.

Danes, ko oblikujemo naso pri­hodnjo industrijo iverk, se v ela-

junij, smo si navsezgodaj ogle­dali proizvodnjo his. Zunanjost teh his ni prav n ic privlaena, no­tranjost pa je opremljena skrb­no in funkcionalno.

Na poslovnih razgovorih s fir­mo Boisi Cascade Internacional so bila naceta vprasanja o sode­Iovanju, izrecene nekatere kriti­ke na raeun gozdnega izkoriSca­nja in podobno. Ogled mesta Boise (ddava Idaho) in okolice, predvsem pa sprejem na domu predsednika, so dali temu obislru se poseben pomen. Kako druga­ce je govoriti z ljudmi, ki Jugo­slavijo ze poznajo in znajo ceniti obojestransko sodelovanje.

Soboto 5. in nedeljo 6. junija les, razgledovanje mesta in Dis­smo porabili za pot v Los Ange­neylanda. V tako prijetnem kra­ju kot j e Los Angeles, sta dneva kar prehitro minila.

V ponedeljek, 7. junija, smo si ogledali Singerjevo tovarno pohi­stva v Los Angelesu. Znacilnost te tovarne, pa tudi Gillespil Fur­niture Company tovarne je v upo­rabnosti lesa in plastike. Najbolj zahtevne izdelke izdelujejo tam s pomocjo plastike, to je plastic­nih nalepkov, okraskov in po-

boratih pojavljata dva glavna elementa, ki sta odlocilna za po­stavitev tovarne: surovinsko za­ledje in potrebe trga. TrZ.ne ana­lize zajemajo poleg sedanjih po­treb pohistvene industrije ceda­lje bolj tudi ostale porabnike ivernih plose, predvsem gradbe­niStvo, ladjedelnice in uporabo oplemenitilnih plosc, ki je vedno bolj aktualna.

5

Na tej osnovi zgrajena ali mo­demizirana I verka bi hila tehno­losko sposobna izdelati plosee po taksnih cenah in kakovosti, ki jih iSce nas trg. Le tako bi hili do­volj konkurencni, cc bi bili po elementih izgradnje, kolieini na­rejenih plosc in po opremi ena­kovredni tujim proizvajalcem.

V.Potocnik

Prawnik odgowarja V urednistvo smo dobili vpra­

sanje, ki obtofuje nekatere odgo­vorne osebe ene izmed nasih po­lovnih enot kot neposredne kriv­ce za slabe poslovne rezultate. Po rnnen ju vprasevalcev so prav v vprasanju omenjeni sodelavci od­govorni za neuspeh poslovne eno­te. Zanima jih, kaksen postopek naj ugotovi njihova krivdo (od­govornost).

Ker je vprasanje anonimno (podpisano s »Skupina delavcev«), ga v celoti ne objavljamo. Ured­niSki odbor bo objavil vprasanje, ee ga bodo avtorji podpisali. Na njihovo zeljo imen ne bomo ob­javili.

Sedanje vprasanje bomo odsto­pili vodilnim delavcem podjetja, vpra5evalcem pa posredujemo naslednji odgovor.

Avtorji vprasanja so se poslu­zili svoje pravice, ki je v 126. cle­nu statuta zaradi svoje pomemb· nosti opredeljena kot dolznost, opozarjati pristojne organe na nepravilnosti ali na slabo gospo­darjenje.

Ce se bodo navedbe iz vprasa­nja izkazale kot utemeljene, bo potrebno zoper odgovorne uvesti postopek po dolocilih pravilnika o urejanju delovnih razmerij.

Vsebinski okvir postopku pa daje 39. clen statuta, ki se glasi:

»Delavec, odgovoren za posa mezna delovna podrocja ali za· deve, je dolZan opozoriti pristoj­ne organe na n astale razmere, hkrati s predlogom ukrepov za nj ihovo ureditev.

Ce namenoma ali iz velike ne­pazljivosti tak delavec opozorilo opusti, ali pa predlaga neprime­ren ukrep in je zaradi tega na­stala skoda, j e za to skodo odgo­voren disciplinsko in materialno.

Opustitev opozorila ali predla· ganje neprimernega ukrepa v smislu drugega odstavka tega elena pomeni tezjo krsitev delov· nih dolmosti.

Posebno hudo krsitev delovnih dolznosti z vsemi pravnimi po­sledicami stori delavec, ki vodi podroeje ali doloeena dela, ce stori dejanje iz drugega odstav­ka" tega elena«.

s tern pa zadeva se ni zadovo­ljivo resena. Poslovni enoti, ki ni uspesna, mora priskociti na pomoc podjetje kot celota in si­cer centralni organi upravljanja. Po dolocilu 64. elena statuta po­djetja daje centralni delavski svet obvezna navodila za odstra­nitev vzrokov slabega gospodar­jenja, kadar se pri oceni fmaeno ekonomskega poslovanja poslov-

dobnega. In produktivnost? Bru­senju posvecajo veliko pozornost. Delovno mesto brusilca osvetlju­je tudi po deset avtomobilskih reflektor jev! Povrsinsko obdelu­jejo ze montirane izdelke (oma­re, omarice, mize, stranice). Po­poldne tega dne smo imeli na tr­govinski zbornici Los Angelesa sprejem, na katerem je b ilo vee predstavnikov uvoznih in proiz­vodnih firm.

Ponoci smo odpotovali proti New Yorku. Okrog 7. ure smo hi­li ze tam. Nato pot do hotela. Vroee j e bilo, pa ne samo vroee, soparno in nabito z neeim, kar j e eloveka kar odbijalo od te asfaltne dZungle.

Popoldne sva si skupaj s pred­stavnikom Exportdrva ogledala tovarno firme Morse, kjer so prav tedaj montirali nase glasbe­ne omarice. Tovarna je nova, ve­lika, urejena. Izgleda cisto dru­gaena kot tiste , ki sem jih ogle­doval dotlej. To je montaza vseh mogocih zvocnih aparatur, lese­ni del pa je postavljen bolj v ozadje. Tudi upravno poslopje je prirejeno taksni dejavnosti -res lep napredek firme MORSE.

Naslednji dan, 9. junija, smo

ne enote ugotovi skoda ali nevar­nost, da utegne nastati skoda za­radi slabega gospodarjenja. Ce delavski svet poslovne enote ne ravna po takih navodilih, ima centralni delavski svet pravico razresiti organe upravljanja po· slovne enote ter razpisati nove volitve. Centralni delavski svet lahko v taki enoti uvede interno prisilno upravo, vendar najdalj za eno leto.

Z. Zabukovec

S CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA

Tudi novembrska seja central­nega delavskega sveta je imela dokaj obsezen dnevni red. V tej kratki informaciji bi omenil le nekaj vainejsih vprasanj, o kate­rib je bilo govora, in sklepov, ki so jih elani CDS sprejeli.

- Na naslednji seji centralne­ga delavskega sveta je treba po­roeati 0 izpolnjevanju stabiliza­cijskega programa.

- Potrjen je bil periodieni ob­r acun za poslovanje v prvih de­vetih mesecih letosnjega leta (o njem govori poseben sestavek). Razprava je iz najrazlienejsih vi­dikov kritieno osvetlila nase po­slovanje - med drugim so elani zahtevali, da se omeji zaposlova­nje nove delovne sile in stori vse za veejo produktivnost; razCistiti je treba vprasanje internih ceni­kov v odnosih med poslovnimi e­notami.

- Sprejet je bil sklep o pristo­pu Bresta h konzorciju DOMIS.

- Sprejeta je bila analiticna o­cena delovnih mest za Tovarno pohistva Stari trg, ki bo stopila v veljavo istocasno z analitieno oceno za ostale poslovne enote.

- Pristop k Skladu J aneza Hri­barja se ni bil izglasovan. Polo­vica clanov je namrec menila, naj bi bila sredstva sklada namenje­na samo za stipendiranje nadar­jenih dijakov in studentov, ne pa tudi za nagrade posameznikom in slrupinam za izjernne dosezke na razlicnih podrocjih delovanja. Zato je bilo to vprasanje prelo­zeno na naslednjo sejo.

- Razprava je tekla tudi o no­vern pravilniku o izobrazevanju in sprejet je bil sklep, da se da p r avilnik v petnajstdnevno jav­no razpravo.

- Imenovan je bil predstavnik Bresta za ustanovno skupsCino kulturne skupnosti obeine Cerk-nica.

B. Levee

sli k Singerju v 30. ali 32. nad­stropje, kjer so nam povedali vse o njihovi lesno obdelovalni dejavnosti, poleg tega pa nam ponudili sodelovanje. Ugotoviti smo morali, da po cenah, ki jih nudi Singer, ne moremo dobav­ljati niti masivnega niti ploskov­nega pohistva. Ob tern smo se zamislili: pametne cene njihovih surovin, dobra tehnologija in or­ganizacija, skoraj zastonj ener­gij a, visoka produktivnosti in strokovnost nam bodo kmalu za­prle izvoz v Zdruzene driave Am erik e.

Z veikim J umbo-jetom Boenig-747 smo ponoci preleteli ocean. Kako lepe so bile smreke, !iva­de in polja tostran Karavank, ko smo jih ogledovali iz letala, ko smo leteli med oblaki, obsijanimi z domacim soncem. Lep je na~ paradiz, lepa je nasa domovina!

Veliko potovanje po Zdruzenih ddavah Amerike je dalo udele­zencem lep pregled gospodarje­nja z lesom, ceprav v drugaenih pogojih in razseznostih. Mnoge stvari bi s pridom uporabili tu­di pri nas doma, vendar bo treba krepko pljuniti v roke, ee hoce-mo kaj doseci. D. Trotovsek

6

NaSi ljudje Joze Kos, voznik viliearja v

skladiscu gotovih izdelkov, ze tri­indvajset let dela v Tovarni po­histva Cerknica. Med tern easom se je v tovarni zamenjalo ze de­vet direktorjev.

»Velika prostovoljnih delovnih ur smo opravili, ko smo gradili tovarno,« pripoveduje Joze Kos. Leta 1950 in se naslednja leta je v visjih organih oblasti prevla­doval dvom o lokaciji tovarne, dvom o tem, ali je primerno gra­diti tako tovamo v Cerknici. Za­to smo z gradnjo pohiteli in zato tudi ni bilo vprasanja prostovolj· nega dela. S tem smo preprecili kakrsne koli razprave o primer· nosti lokacije.«

Joze Kos je bil nekoc tudi aktiven v politienih organizaci­jah, zlasti v sindikatu; nekaj mandatnih obdobij je bil celo predsednik sindikata. Sedaj ak­tivno sodeluje kot clan industrij­skega gasilskega drustva Tovar­ne pohiStva Cerknica. Leta 1958 je bil od organov upravljanja ce­lo nagrajen za pozrtvovalnost pri gasenju pozara.

»Delo v tovarni mi veliko po­meni. Pomagal sem jo graditi in se ob tern zavedam, kako tezko bi bilo Zivljenje v nasem kraju, ce tovarne ne bi bilo.«

J.Klancar

Od izdelave barak in zabojev so presli na izdelavo visoko kva­litetnega kosovnega pohistva. Ste­vilo zaposlenih de1avcev je od 120 naraslo na 800 delavcev. Ko se so izdelovali barake za deloviSca mladinskih delovnih brigad, se je leta 1948 zaposlil v tovarni, embalame zaboJe. Tam, kjer se­daj stoji daljsi del tovarne po­hgtva, pa sta bila takrat sadov­njak in kozolec. Ob Cerkniscici so bile se stanovanjske hise in domacije. »Ce pomislim, kako se je vse spremenilo, je dvajset let dolga doba,« pravi Joze K.os.

s sestnajstimi leti je sel Joze v partizane. Najprej se je boril v .Notranjskem odredu, kasneje pa je bii v Levstikovi brigadi. So­deloval je v bojih za osvoboditev Ljubljane. Leta 1946 je prise! iz vojsk.e. Takoj se je pridrufil ob­novi porusene dezele. Tudi njiho­va hisa je bila med vojno pozga­na. V tem casu je Joze obcasno preva:Zal tudi zagani les iz Dole­nje vasi in s Krajeeve zage.

VaSa mnenja o Obzorniku

Leta 1948 pa se je zaposlil pri Lesnoindustrijskem podjetju Cer­knica. Sprva je delal v zabojar­ni na tracni zagi, pozneje pa je napredoval v izmenovodjo. V za­boJarni je delal celih deset let, vse do konca 1958. leta.

Ko je bila tovarna leta 1958 po pozaru obnovljena in rekonstrui­rana, je bil razporejen v pakimo. v tem casu so delavci pakirne vskladiscevali in odpremljali go­tove izdelke. Z nabavo modernej­sih strojev in uvedbo finalnejsih izdelkov (sivalne omarice, pisalne mize in drugo) je nastala potreba po samostojnem oddelku od­premne slufbe.

»Z bratom Emilom sva od­premljala vee kot sest let,« pra­vi Joze Kos. »Delala sva tudi po sestnajst ur na dan, tudi ob ne· deljah in praznikih. Zaslufek je bil dober, saj sva imela veliko nadumega dela. Vendar sese da­nes cudim, kako sva to zmogla. s takim nacinom odpreme, kot je bil takrat, danes ne bi nikamor priSli. Takrat sva vse morala pre­nasati roeno.«

Kdor shranjuje vse stevilke nasega glasila, lahko opazi kako iz meseca v mesec raste kup nje­govih izvodov. Tokrat homo nanj lahko polozili ze petdeseto stevil­ko. Kar lep dosezek - mar ne? Vso razvojno pot, uspehe in te­:Zave nase delovne organizacije razkriva v svojih straneh teh pet­deset stevilk. Zavedamo se, da bi bilo nase glasilo lahko se boljse, bolj kriticen, spodbujevalen in te­meljit informator delovnih ljudi.

Prav zato smo se ob tern ma­lem jubileju odlocili, da povpra­samo nekaj bralcev, kaj menijo o Brestovem obzorniku. Zastavili smo dve vprasanji:

1. Kaj menite o dosedanji vse­binski podobi Brestovega obzor­nika?

2. Kaksen Brestov obzornik bi si zeleli v prihodnje?

Veeina nam je svoje odgovore posredovala z resno in iskreno mislijo, da bi tudi sami pripo­mogli k oblikovanju vsebinske podobe nasega glasila. tal so bili tudi tokrat posamezniki - med njimi tudi taki, ki bi jim moralo biti mnogo do tega, da bi bil Bre­stov obzornik cim boljsi informa­tor - ki jim do taksnega sodelo­vanja ni bilo ...

Joze Kos, voznik vilicarja v skladlscu gotovih izdelkov

FRANK JOzE, sistemski pro· gramer v sektorju za avtomatsko obdelavo podatkov.

V splosnem menim, da je Bre­stov obzornik kot informator ko­lektiva v redu, zdi pa se mi, da veasih kaksnega clanka ne bi bilo potrebno objaviti, ker je za sirsi krog nezanimiv (na primer ker obravnava tematiko, na katero se spozna le ozek krog ljudi in podobno), medtem ko po drugi slrani razliena dogajnja in vpra­sanja v podjetju ne najdejo do­volj prostora v nasem glasilu. Ceprav je Obzornik Brestov, se mi zdi zelo dobra, ker je sirsi od Bresta, da torej obravnava tudi sirse podroeje, to je dogajanja v Cerknici in cerkniski obcini.

Mislim pa tudi, da je Brestov obzornik prevec informativen in da v njem premalo pridejo do izraza razliena mnenja, pogledi in predlogi o r azlicnih vprasanjih v podjetju in o odlocitvah, ki jih sprejemajo organi upravljanja ali vodstvo podjetja.

ROT MILAN, oblikovalec: Tehnicna ureditev casopisa je

dobr a . Razumljivo je, da v nasem gla­

silu prispevki niso bolj kriticni. Ce vemo, da casopis berejo tudi neelani kolektiva, tega ne bi sme­lo biti. Morda temu vpraSanju botruje dejstvo, da posamezniki piSejo le na osnovi konkretne za­dolzitve, ki jo da uredniski odbor in ne posveeajo dovolj pozorno· sti vsebini napisanega clanka. Predlagam, da bi uredniski odbor imenoval dopisniski aktiv iz vrst stalnih dopisovalcev, ki imajo ve­selje do tega dela in prispevajo svoje elanke ne glede na to, ali so zanje zadolZeni ali ne. V tem primeru bi imel uredniski odbor lazjo nalogo, saj bi le pregledo­val dospele elanke in jih potem po p resoji objavljal. Ker v obcin­skem merilu nimamo podobnega glasila kot je nase, je vecina ob­canov odvisna le od easopisa in informacij, ki jih posredujeta Brest in Kovinoplastika iz Loza. Zato bi morala ta dva easopisa objavljati razlicne komentarje z gospodarskega in politienega po· drocja iz vidika nasih kolektivov. Torej , vee bi moralo biti infor­macij 0 zivljenju in delu v nasi obcini.

MESOJEDEC MILKA, priprav­nik - prevajalec:

0 vsebini casopisa lahko govo­rim samo za cas, ko sem studira­la kot Brestov stipendist, saj sem se ~ele nedavno zaposlila. V glavnem je vsebina dobra. Zelo pa manjka informacij 0 ucenju in delu Brestovih ~tipendistov, ucencev Tehnicne srednje sole in t istih , ki se pripravljajo za posa­mezna delovna mesta v proizvod­nji.

MLINAR MIRO, poslovodja v salonu pohistva:

Vsebina easopisa je v glavnem dobra, se boljsa pa bi hila, ee bi bilo vee napisanega 0 ljudeh in za sirse plasti zaposlenih.

V trgovini imamo vsak mesec precej izvodov nasega easopisa in ga ponudimo posameznim stran­kam, ki pridejo nakupovat po·

BRESTOV OBZORNIK

Vsako novo stevilko z zanimanjem preberemo

hiStvo. Zanimata jih predvsem zadnja in predzadnja stran . Da so te strani dokaj pestre, je do­kaz, da prihaja na podjetje eeda­lje vee resenih kriZank od neela­nov kolektiva. Sportniki pa bi bi­li tudi zadovoljni, ce bi jim v nasem casopisu veckrat postreg­li z razlicnimi prispevki o sport­ni dejavnosti v obcini in izven nje.

URBAS ANTON, skladiScnik gotovih izdelkov v TP Cerknica:

Brestov obzornik redno prebi­ram. Zanimajo me elanki, ki pi­sejo 0 novih stvareh. z vsebino nasega glasila sem zadovoljen.

Ce bi bila vsebina bolj kritie­na, s tem ne bi nicesar dosegli, saj Brestov obzornik ni pravo mesto, na katerem bi razscisce­vali napake. Take stvari je treba odpravljati znotraj in sistemat­sko.

ZELNIK ANICA, kontrolor v TP Cerknica:

Vsako stevilko nasega glasila redno prieakujemo. Zelo rada preberem zadnjo stran in druge zanimivosti. Zlasti so mi vsec stalne rubrike, kot so Nasi ljud· je, Nase malo mesto, Pravnik od· govarja in druge. Obzornik j e za­me zanimiv fe zato, ker je to ca­sopis nasega kolektiva.

Rubrika Pravnik odgovarja bi bila lahko se bolj obsezna in po· gosta. Pogresam kaksen zanimiv podlistek. Sicer pa bi bila vsebi· na Obzornika lahko malo bolj kriticna in bolj informativna. Vee bi morali pisati o proizvod· nih vprasanjih, o delu in Zivlje· nju !judi.

VICIC MARIJA, delavka v fur. nirnici TP Cerknica:

Brestov obzornik redno herem. Vsee mi je zato, ker iz n jega iz· vern marsikatero zanimivost in novost iz nasega kolektiva. Zlasti rada herem clanke, ki nas sezna· njajo z novostmi iz cerkniske obcine. Se nabolj pa me zanima· jo clanki 0 novostih v poslova· nju, ki napovedujejo izboljsanje polozaja delavcev. Na splosno mi je vsebina vsee. Vcasih preberem prav vse.

Premalo pa je v casopisu ob­javljenega o mnenjih in staliseih delavcev; lahko bi bilo kaj napi­sanega tudi o tern, katera zahte­va delavcev je bila izpolnjena in v cem so imeli delavci pravilna stalisea. Saj veste, elovek marsi­kaj rece in tudi kaj zmotnega, morda prav zaradi tega, ker ni dovolj poucen o stvareh.

GRBEC MARIJA, delavka v na· nosu masivnih elementov v TP Cer:knica:

Brestov obzornik je pravzaprav edini naein, s pomoej o katerega smo delavci malo bolje obvesce· ni.

Zanimajo me elanki, ki govore 0 perspektivah nasega poslova­nja. Zelo posreeena je stalna ru­brika Nasi ljudje. Zadnja stran je tudi zanimiva. Se vee bi IDO· rali pisati 0 zivljenju kolektiva.

KRASEVEC FRANC, susilnicar v Tovarni lesnih izdelkov:

Dosedanji nacin obvescanja prek Obzornika bi bil lahko bolj· si. Mislim, da za elana Brestove­ga kolektiva ni toliko va:Zno, ka· ko je potovala skupina clanov po Sovjetski zvezi ali Ameriki. De· lavca bolj zanima, kaksne so te· :Zave, s katerimi se kolektiv sre· euje. Takih clankov je bolj malo.

Brestov obzornik mora biti Brestov in od njega prieakujemo novice iz nasih poslovnih enot. Ostale novice pa tako izvemo iz

-· ~ r---~- .-j; ·.

/ \

~) .. -~~-_,..._···

--­. -~,_ -

dnevnega tiska, radia in televizi· je. Tako bodo ljudje bolj segali po njem in tudi raje sodelovali s svojimi prispevki.

Mogoce bi bilo dobra, ce bi do­pisniki veckrat imeli kaksne raz· govore z vodilnimi usluzbenci po poslovnih enotah. Potem pa naj bi razgovor objavili taka, kot je bil v TT z glavnim direktorjem.

PISEK ANTON, Tovarna lesnih izdelkov Stari trg.

Ob izidu petdesete stevilke Bre· stovega obzornika lahko samo Ce· stitam uredniskemu odboru za redno izhajanje casopisa, pa tud.i vsem dopisnikom, ki so sodelo· vali pri tern nacinu obvescanja, ki ga imam za zelo koristno in potrebno.

Za izpopolnitev nasega casopi· sa bi bilo se marsikaj potrebno. Vendar pa mislim, da je urednB­ki odbor prebil led, tezave pa so bile in tudi se vedno bodo.

Morda bi objavili vee mnenj in ugotovitev od neposrednih pro­izvajalcev v pozitivnem in nega­tivnem pogledu.

OTONICAR ALOJZ, tehnolog v TP Cerknica:

Brestov obzornik rad pre biram. Zelo rad berem clanke, ki govo­rijo o gospodarstvu. Na splosno pa mi vsebina ni vsec. Casopis prevec stalno in enostransko ob· ravnava doloeena podroeja poslo­vanja, medtem ko se o nekaterih stvareh sploh ne piSe. Zato ob­zornik nima pestre vsebine. Vse premalo je informacij iz poslov· nih enot. 0 razlienih komercial· nih razstavah na primer zelo ve· liko piSemo, o pomembnih skle· pih organov upravljanja pa ne. Lahko bi bil tudi bolj kriticen do nekaterih pojavov in do deJa strokovnih sluzb.

BRESTOV OBZORMIK

Novi pravilnik o izobraZevanju locili novega pravilnika. V takem primeru morajo dokoneati sola­nje v casu, dolocenim z novim pravilnikom, zmanjsanim za toli-

ko easa (let), kolikor letnikov so uspesno opravili.

Kljub javni razpravi, ki bo po· tekala v poslovnih enotah, naj ob koncu danasnje informacije o· pomnimo, da vsak chill delovne pombe k besedilu predloga do vkljucno 4. 12. 1972. Pripombe po­sredujte v tajnistvo poslovne eno­te ali pa v splosni sektor skupnih s!U:Zb. Z. Zabukovec

Od Bistrice smo nadaljevali pot je centralni delavski svet obrav­naval osnutek novega pravilnika o izobrazevanju in ga nato v ob­liki predloga dal v javno razpra­vo. Pravilnik naj bi omogoeal si­stematieno izobrazevanje in uspo­sabljanje kadrov. V ta namen po­drobneje ureja naslednje oblike strokovnega izobraievanja: redno solanje, izredno solanje, priprav­nistvo, ueenje v gospodarstvu (':a­jenci) in organizirano izpopolnje­vanje (tecaji, seminarji, predava­nja).

letno solo najvee pet let in za stiriletno solanje najvee sest let. Izjemoma sme pristojni organ na podlagi obrazlozene prosnje odo· briti najvee enkratni enoletni pre­mor, v katerem pogodbene obvez· nosti obojestransko mirujejo.

- Clan delovne skupnosti mo· ra po koncanem solanju ostati v podj~;:tju se toliko casa, kolikor je uV.eljavljal ugodnosti za izred­no solanje.

Cepljenje proti gripi

Opozorimo naj na nekatere po­drobnosti predloze12-ega .os~':ltka;

- Pravilnik doloca kntenJe, ki jih mora pri izbiri stipendistov upostevati pristojni organ.

- ViSina stipendije se giblje v okviru 25 do 75 odstotkov popree­nega neto osebnega dohodka za­poslenih v podjetju v preteklem letu. Lestvico stipendij doloca let­no svet za kadre in pri tern upo· steva letnik in stopnjo sole ter ucni uspeh.

- Pristojni organ delovne skupnosti lahko odloci po last­nem preudarku, da bo stipendi­sta, ki ni koncal ~olanja, sprejel v delovno razmerje (na ustrezno delovno mesto), kar pa ne izklju­euje vracanja prejete stipendije. ·- Clan delovne skupnosti, ki se

sola izredno, ima pravico do pav­salnega meseenega nado.mestila stroskov v viSini polovice redne stipendije in pravico do dvajset dni placanega studijskega dopu­sta.

- Kdor je sklenil pogodbo o izrednem solanju, lahko uveljav­lja naslednje ugodnosti: za dve· letno solo najvec tri leta, za tri-

- Za pripravnisko delo se za vsakega pripravnika izdela pose­ben program ~n pr~dvidi ~onen~ preizkus znan)a .. Pnpravm~. k1 ni uspesno oprav1l pnpravmske~a usposabljanj<~; s koncnim prelZ: kusom znanJa, se na podlag1 predloga komisije ponudi .zanj primerno delovno mesto. Ce pri· pravnik odkloni ponujeno delo, ali ee delovna skupnost ustrezne­ga delovnega mesta nima, mu preneha delovno razmerje z dnem, ko je delo odklonil.

- Visina mesecnega prejemka vajencev se giblje od 25 do 50 odstotkov popreenega meseenega osebnega dohodka zaposlenih v preteklem koledarskem letu.

- 0 obiskovanju oblik dopol­nilnega strokovnega izobraieva­nja (tecaji, seminarji, predavanja) odlocajo direktorji poslovnih e­not, zarije pa glavni direktor. Cia­ni delovne skupnosti so dolini u­deleziti se oblik dopolnilnega stro­kovnega izobraievanja, za katere­ga so doloeeni, in tudi opravljati izpit, ce je predviden s progra­mom.

- Ciani delovne skupnosti, ki se izobraiujeje po dolocilih prejsnjega pravilnika, lahko skle­nejo novo pogodbo v skladu z do-

Ker je gripa bolezen, ki povzro­ca najvec obolenj - obenem pa tudi najvec izostankov delavcev z dela - v poznih jesenskih in zadnjih pomladanskih mesecih, se je cepljenje proti gripi poka­zalo za koristno in zelo uspesno. Izostanki delavcev zaradi gripe so pri cepljenih kolektivih mno­go redkejsi kot pri necepljenih.

Tudi letos nam grozi epidemija gripe, saj se je pojavila ze v ste­vilnih sosednjih drlavah. S cep­ljenjem proti gripi smo zaceli tu­di na Brestu. Cepili smo z mrt­vim cepivom, katerega prednost je v tern, da ne povzroci toliko komplikacij kot cepljenje z »Zl· vim« cepivom.

Kaj je pravzaprav cepljenje na splosno? To je vprasanje oslab­ljenih ali mrtvih povzrociteljev neke bolezni v organizmti, ki niso sposobni povzrociti bolezni, pac pa ustvarja organizem proti njim potrebne snovi, protitelesa. Le-ta kro:lijo po krvi in ob vdoru v organizem prave povzroeitelje O· nesposobijo za njihovo delovanje.

Za vnasanje cepiva je vee na­einov; pri gripi dva: prek nosne sluznice ali pod kozo. Pa tudi dve vrsti cepiv imamo: tako imenova­no »Zivo in »mrtvocc cepivo. Pri prvem so povzroeitelji z raznimi kernienimi sredstvi samo oslab-

Po poti slovenske delegacije v Jajce ku Bistrica smo nadaljevall pot proti Livnu, Tam nam je ikoman­dant Robert Bobanec povedal, da je pesacenje za nami in nam vsem iskreno .Cestita. PriSli smo do predzadnje postaje na.Sega cilja. Pot je bila naporna, vendar 1-epa, saj smo imeli prila.Znost spoznati ~udovite pokrajine, ljudi in nji­hove navade. Zvecer smo imeli z mladino iz Livnega srecanjev na­sem taboru. Pripravili smo velik taborni 'Ogenj, '()b katerem smo za-

pozdravili prisotne domacine, ki jih je bilo .okoli dvesto, s svojim trikratnim ZDRAVO in jim raz­lozili namen nasega obiska v Liv­nu. Prebivalci Livna so nam se dolg'() ploskali in mahali, ko smo ze odhajali pr{)ti taboru.

Stab brigade se je popoldne se­stal s predstavniki mladi-ne Livno in se jim zahvalil za sprejem. Zvecer je •bila na.Sa brigada spet povabljena na ples v mladinski lclub.

Na poti slovenske delegacije v Jajce smo poloZili venec prl spomenlku padlih v Drvarju ·

peli in zaplesali kolo. Na ko5ar­karskem igriscu pa so nam pri­redil! pies. Nedelja, 1. avgust - Livno

Ko smo se zjutraj k!omaj zaceli dramiti, nas je presenetil glas: •Vstajanje! Vsi k jutranji telo­vadbi!¢ Potem smo vsi krmeZljavi zaceli lesti iz sot'Orov.

Ob devetih sem bil z dvajsetimi tovarisi na sestanku v Livnem. Sestanek je organiziral ~lub mla­dih strokovnjalrov in studentov, ki je bil ustanovljen v Zagrebu. Tema predavanja je bila: Livno - vceraj, danes, jutri. Na sestan­ku smo predstavnik.i nase b~ade

Ponedeljek, 2. avgust Mladini Livno smo predalli v

varstvo sporninsko p losco z napi­.som: SLOVENSK.A MLADINA MLADINI LIVNA OB 30. OBLET­NICI VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA.

Po prlsrcnem slovesu {)d pre­bivalcev Livna smo se z avtobusi odpeljali cez Bugojno v Donji Va­kuf, od tampa z vlakom v J ajce, zadnj{) postajo nasega pohoda. Ob desetih zvecer smo se utaborili pred domom tkajak!a.sev, cakala pa nas je tudi topla vel:erja. Torek, 3. avgust - Jajce

Dopoldne smo si <Jgledali mu-

zej, kjer je bilo II. zasedanje A VNOJ, slap Pive ter ostale za­n1miv'()sti v mestu. Ob petih po­poldne nas je spet obiskal tov>a­riS :Zivko Pregl in nam cestital, nato pa sm{) skupaj zakurili ta­borni l()genj in spet je donela par­tizanska in d{)maca pesem po do­lini Pive. Ko je ogenj pogorel, so bill na vrsti spet raznjiCi.. Ob pol­n{)ei smo se napotil:i na zelezni­sko postajo, od koder ltlas je vlak popeljal v Sarajevo. Sreda, 4. avgust - Sarajevo

V Sarajevo smo se pripeljaJ.i ob devetih. 'Dakoj smo si ogledali me­sto in njegove zanimivosti. Med drugim smo si ogledali tudi Bas­earSijo, Skenderbegovo dzamijo, nekaj zgodovinskih muzejev in 'l'azstavo wnetnosti na jugos1ovan­skih tleh od prazgodovine pa do danes. Utrujeni od hoje po asfal­tu smo se v mraku ustavili pred moderno zelezniSko postajo, k jer smo poCakali vlak, 'lti nas je ob devetih popeljal proti Ljubljani. Cetrtek, 5. avgust- Ljubljana

Po dwnajstih urah voznje smo na zelezniSki postaji v Ljubljani. Na celu kolone, ki. steje devetde­set mladinecev iz vse Slovenije, vozi nas jeep. Brez zastajev smo priSli v Dom poslancev, kjer so nam tovariSi iz republiSke k{)n­ference ZMS priredili sprejem. Slov·o od tovarisev je bilo nadvse pr.isrcno in na poti v Cerknico sem v mislih premleval .naso pot, ki je ne born pozabil.

Soocenje z lepoto narave je bilo prijetno, za marsikoga enkratno, za vse pa zanimiv{). Spoznali smo nov svet in mnoge lepote, ki <Jcem do sedaj niso bile d{)segljive, vsaj marsikateremu izmed nas ne. Srecevali smo se in se pogovarjali s prijatelji iz nase bratske in enotne Jugoslavije. Nas korak je bil vseeno lahak ob spominu na te~o pot, ki jo je prehodila slo­venska delegacija leta 1943 na poti v Jajce. Napori poti so nas po­vezali. P<Jstali smo resniCni tova­risi, prijatelji, ki smo pripravljeni drug drugemu pomagati. Tovari­stv{) nam je olajsal<J napor~ in te:Zave, s katerimi smo se srece­vali med potjo.

Ivan Najger

ljeni, pri »mrtvem<< pa so povsem zamorjeni. S tern, ko povzrocite­lje oslabimo ali zamorimo, jim pa ne unieimo njihove sposobno­sti, da bi vneseni v organizem, ustvarjali protitelesa proti njim sarnim. To pri cepljenih pomaga, da se povzroeitelja zavre ali po­vsem onesposobi v njegovem de­lovanju. Isto je tudi pri cepivu proti gripi.

Vsi vemo, da se nekatere bo­lezni vee ur pojavljajo, ker ni­mamo cepiva proti njim, druge pa se pojavljajo bolj redko, na primer davica, oslovski kaselj, erne koze, otroska paraliza, teta­nus in druge.

Gripa je nalezljiva bolezen, ki se pojavlja pri vee ljudeh hkra­ti. Povzroea jo posebni virus. Se­danja obolenja gripe povzroca poseben tip virusa Honkong A 2. Ta virus je povzroeitelj gripoznih obolenj vse od leta 1957. Znan­stveniki domnevajo, da so izvor okU:Zbe divje svinje, ki zivijo v Siamu in na Kitajskem, zato i· menujemo gripo tudi »azijska«. Doslej je bil povzrocitelj svetov­nih epidemij ali pandemij, kot i· menujemo tako razsirjeno obo­lenje neke bolezni, v letih 1959, 1961 in 1965. Gripa torej ni nova bolezen, samo pustosila je pod razlicnimi imeni. Najbolj znana

t.e na kratkem sprehodu po nasem malem mestu lahko tuJec ugotovi, da imamo nekaj zgodo­vinskih posebnosti. Posamezni na­pisi opozarjajo, da so se nekdaj v stavbah ukvarjali z dejavnost­jo kot so MACELLERIJA, AVTO­PREVOZNISTVO in podobnimi uslugami. V danasnjem easu boj­da tovrstna reklama ni potrebna. Je nekaj obrtnikov, ki jim svoje dejavnosti ni potrebno reklarni­rati, saj nimajo konkurence. Mar­sikateri domacin pa morda se ne ve, da je v na5em mestu krznar, ki je znan po svojih storitvah od Primorske pa vse tja do gorenj­ske strani, od koder najvee dobi­va narocila.

-o-Nase malo mesto se lahko po­

hvali, da ima lokal, v katerem so ob mrzlicnem nara.Seanju cen

---- ....,..._

7

med DJliDl Je bilo med obema vojnama >>spanska<<, ki je po kon­cu I. svetovne vojne povzroeila smrt priblizno 20 rnilijonov !judi, to je vee, kot jih je zahtevala sa­ma vojna.

Danes ljudje imenujejo gripo tudi navadni nahod in vnetje zre­la. Zato pride dostikrat do napac­nega tolmaeenja o uspesnosti cepljenja proti gripi. Cim se nek­do rahlo l?rehladi, ko je bil cep­ljen, jemlJe to kot neuspeh cep­ljenja. Ni pa tudi receno, da ce­pivo vsakemu cepljenemu ustvari protitelesa v dovolj veliki koliei­ni, zato je lahko cepljenje neus­pesno. Cepljenje je bolj uspesno in popolno, ee cepimo veckrat in sicer z mrtvi mcepivom enkrat do dvakrat, z zivim pa celo tri­krat. Cepljenje pa je treba stal­no obnavljati. Uspesnost ceplje­nja je za razlicna obolenja razlic­na. Za nekatera obolenja je sko­raj stoodstotna. Uspesnost cep­ljenja proti gripi je nekoliko manjsa, giblje se med osemdeset in devetdeset odstotki.

Kot sem ze povedal, smo s cep­ljenjem proti gripi ze zaceli, roo­ram pa omeniti :l.alostno dejstvo, da se kljub nabavljenemu cepivu se vee kot polovica kolektiva ni cepila, da o vodilnih sploh ne go­vorim, eeprav bi morali dati de­lavcem zgled.

Komplikacij po cepljenju tudi letos skoraj ni bilo, vsaj hujsih ne.

Dr.A.SMALC

svoje cene zniZali. Ceravno je to samo vinotoe, srnisel za konku­renco pa le imajo.

-0-

Prvi sneg, ki nas je presenetil 20. novembra, je marsikaterega resil skrbi in polepsal videz na­sega mesta. Pokril je vse odpad­ke in raznovrstno kramo, ki jo nasi mescani pridno odlagajo predvsem na dostopna in vidna mesta.

-0-

Zveza za telesno kulturo v Cer­knici j e imela svoj obeni zbor. Predsednisko in tajnisko mesto sta dobila Brestovca. Hudobni je­ziki pravijo, da baje zato, ker smo tako pogumni, da bomo or­ganizirali lesariado.

--------- - - ··- -· ---- - ---

8

1943

29.november 1971

RAZPIS Tudi tokrat · za prazni~ne in za

zasndene dol - nagradna krl­zanka. Brez spodrsljajev in tudi teika ni. Poslrusite!

Re5evalce kot obieajno ~akajo nagrade: 1. nagrada 100 din, 2. nagrada 20 din in 10 nagrad po 10 din.

IZID 2:REBANJA V splo§ni sektor je prispelo 34

re§itev. Komisija je izZrebala na­slednje re§evalce:

10 dln 1. Kova~ Romana, Grahovo n. h.,

p; Grahovo, 2. Milena Tome, TP Stari trg, 3. Drenik Bernard, TP Cerknica, 4. Jurica Mateja, Ana, Podloz 19,

p. Stari trg pri Loiu, 5. Zidar Primoz, Cerknica, Par­

tizanska 4, 6. Majerle Marjanca, Obratna

ambulanta Brest, 1. Prevec Albina, TP Stari trg

pri Lozu, 8. Svet Ivan, Dolenja vas 10,

Cerknica, 9. Kralj Vitko, Cerknica, c. 4.

maja 22, 10. Tavielj Dragica, SKS Brest.

20din Kebe Mara, SKS Brest. 100din

Zidar Romana, Cerknica, Par­tizanska 4.

Nagrajencem iskreno cestita­mo!

RESITEV ZEMLJEPISNE UGANKE

1. Drava, 2. Tisa, !bar, 4. Zeta, 5. Una, 6. Sava, 7. Sora, 8. Soca, 9. Timok, 10. K.olpa, 11. Bosna, 12. Tara, 13. Lim, 14. Donava, 15. Dri­na, 16. Sotla, 17. Drim, 18. Mora­va, 19. Mura, 20. Maraca, 21. Bc;>­jana.

RESITEV NAGRADNE PIRAMIDE

T, TA,ALT,LATA,ATILA, TA­LINA, LAJNATI, NATALIJA, A­NATOLIJA, KATALONIJA.

Nagradna kriZanka

Filmi v decembru 2. decembra ob 19.30 - ameriski

film TUDI KONJE STRELJA­JO, MARNE? Pretresljiva dra­ma. V glavni vlogi Jane Fonda.

4. decembra ob 19.30 - spanski film PESEM IN LJUBEZEN. Sentimentalni glasbeni film.

5. decembra ob 16.00 in 19.30 -ameri§ki film BULIT. Primer znanega detektiva Bulita. V glavni vlogi Steve Mac Quin.

6. decembra ob 19.30- ameriski film POLJUBI DEKLETA, PA JIH UBIJ. Agent Kely uni~uje zloclnce. V glavni vlogi Hery Levin.

9. decembra ob 19.30 - italijan­ski film VOJNA ZA PETRO­LEJ. Napeta vojna zgodba. V glavni vlogi Horst Bucholz.

11. decembra ob 19.30 in 12. de­cembra ob 16.00 - ameriski film IDEALNA DOJILJA. Zopet mojstrovina smeha z Jery Lewi­som v glavni vlogi.

12. decembra ob 19.30 - ameri­ski film ~RNI SERIF. Napeta zgodba 0 prvem cmem sefirfu. V glavni vlogi Jim Brown.

13. decembra ob 19.30 - ameri§ki film LJUBIL SEM HIPI DE­KLE. Zgodba o advokatu, ki je postal hipi. ·v glavni vlogi Pe­ter Sellers.

16. decembra ob 19.30 - ameri­ski film EDINA IGRA. V tej drami se nam predstavi Elisa­beth Taylor.

18. decembra ob 19.30- ameri§ki film MESTO ZA UUBIMCE. Poeticna ljubezenska zgodba. V glavni vlogi Marcello Mastro­ianni.

19. decembra ob 16.00 in 1?.30 -ameri§ki superspektakel 2001 ODISEJADA V VESOLJU. Clo­vekovo raziskovanje vesolja· . v

letu 2001. ReZija Stanley Ku­brick.

20. decembra ob 19.30 - italijan­ski film GRIC SKORNJEV. Film prikazuje cirkus na Div­jem zahodu. V glavni vlogi Bud Spencer. 23. decembra ob 19.30 - itali­janski film POKV ARJENCI. Iz­redna psiholoska kriminalka. V glavni vlogi Lino Capolicchio.

25. decembra ob 19.30- spanski film PANCHO IZ ACAPULCA. Glasbeni film mladega Rapha­ela.

26. decembra ob 16.00 In 19.30 -ameriski film SINBAD PO­MORSCAK. Pustolov§&e slav­nega Sinbada. V glavni vlogi Douglas Feierbanks.

27. decembra ob 19.30 - ameri­§ki film ALARM SATEUT 02. Prvi vesoljski western. V glav­ni vlogi James Olson.

30. decembra ob 19.30 - amerl­ski film ZIDOVI GREHA. Raz­burljiv eroticni film. V glavni vlogi Peter Lawfort.

NO VI UPOKOJENCI

Pupis, Franc r ojen 21. decem­bra 1910 na Uncu. Upokojen je bil 30. 9. 1971. V Tovarni pohi§tva Cerknica je bil na delu od 1. fe­bruarja 1964. Pred upokojitvijo je bil na delovnem mestu popravlja­ca obdelane povr§ine.

Mlinar Marija, rojena 9. avgu­sta 1910 v Dolenji vasi. V Tovarni pohistva Cerknica je blla zapos­lena od 14. 1. 1962 na delovnem mestu embaliranja. V pokoj je od§l~ 28. 10. 1971.

Sivec Francka, rojena 23. febru­arja 1914 v Rakitni. Upokojena je bila 31. 10. 1971. V Tovarni po­hi§tva Cerknica je bila zaposlena od 15. 3. 1961 na delovnem mestu pomocnika pri veclistni kroZni za­gi.

----BRESTOV OBZORHIK

Braniselj Marija, rojena 24. av­gusta 1922 v Cerknici. V Tovarni pohi§tva Cerknica je bila zaposle­na od 2. 4. 1962 v oddelku masiv· ne proge. Upokojena je bila s 1. 11. 1971.