I V DR D brez priloge POPRAVLJENO 3 - CORE · Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika Maribor, ... 3 BESEDOTVORNA ANALIZA NOVEJŠE SLOVENSKE

FILOZOFSKA FAKULTETA Koroška cesta 160

2000 Maribor, Slovenija

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

DOKTORSKA DISERTACIJA

Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika

Maribor, 2013 Ines Voršič

FILOZOFSKA FAKULTETA

Koroška cesta 160


www.ff.um.si


DOKTORSKA DISERTACIJA

Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika

Maribor, 2013 Ines Voršič Mentorica: red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik

Zahvala

Red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik

Hvala za prijazno usmerjanje, neprecenljive nasvete, spodbudne misli, besede, ki so segle do

srca. Hvala, ker z mano delite raziskovalne zamisli in dovolite, da z vami odkrivam večje in

manjše skrivnosti jezikovnega delovanja.

Ati in mami

Hvala, ker sta mi privzgojila radovednost, natančnost, pogum in vztrajnost. Hvala, ker sta

dovolila, da sledim sanjam. Hvala, ker sta mi omogočila, da sem to, kar sem, in tu, kjer sem.

Hvala ...

FILOZOFSKA FAKULTETA

Koroška cesta 160


www.ff.um.si


IZJAVA DOKTORSKE KANDIDATKE

Podpisana Ines Voršič, rojena 29. 4. 1983 v Mariboru , vpisna številka F0016733,

izjavljam,

da je doktorska disertacija z naslovom Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem

besedju slovenskega jezika

● rezultat lastnega raziskovalnega dela;

● da ni bila v celoti ali v delih predložena za pridobitev kakršne koli izobrazbe po

študijskem programu druge fakultete ali univerze;

● da so rezultati korektno navedeni in

● da nisem kršila avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih.

Podpis doktorske kandidatke:

Ines Voršič

________________________

Je svet jezika in svet v jeziku.

(Ján Sabol)

Povzetek

Siloviti ekonomsko-politični in kulturni procesi so na prelomu tisočletja v slovensko okolje

vnesli bistvene jezikovne spremembe, ki se zaradi sodobnih komunikacijskih okoliščin

intenzivno vključujejo v vsakodnevno jezikovno rabo. Novi jezikovni pojavi vznikajo na vseh

jezikovnih ravninah, dinamika razvoja pa je še najbolj razvidna na področju leksike. Z novo

pojavnostjo se večajo ubesedovalne potrebe, s silno družbeno-ekonomsko konkurenčnostjo pa

se hkrati ustvarjajo besedne inovacije s funkcijo estetskega in ekspresivnega učinkovanja. Z

ozirom na to se disertacijska leksikološka raziskava z naslovom Sistemska in nesistemska

leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika usmerja na besedotvorna vprašanja,

ki so odraz novih jezikovnih pojavnosti in neustavljivih globalizacijskih tokov, pri tem pa

sooča tvorbeno tipično s tvorbeno netipično paradigmo. Izhodišče besedotvorne obravnave je

gradivo, zajeto v Novejšo slovensko leksiko (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) (2009)

oz. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012), dopolnjeno pa je še s korpusno

potrjenimi in paberkovalno pridobljenimi priložnostnimi tvorjenkami. Doktorska disertacija je

osredinjena na morfemskostrukturni in semantični prikaz novih tvorjenih besed in prinaša

vpogled v aktualno besedotvorno stanje slovenščine. Na osnovi tipološke predstavitve

tvorbenih lastnosti novoustvarjene slovenske leksike so opredeljeni jezikovnosistemsko

predvidljivi in nesistemski tvorbeni postopki ter izpostavljeni novi tipi morfemske

družljivosti, ki pogosto vznikajo kot posledica aktivnih internacionalnih povezav. Slednje

vpliva tudi na normiranost posameznih obrazilnomorfemskih sestavin, zato so s statistično

analizo izpostavljeni obrazilna kontinuiteta, porast in upad produktivnosti nekaterih obrazilnih

morfemov. Rezultati poudarjajo internacionalizacijo slovenske leksike, ki dviguje oz. niža

frekvenčnost določenih tvorbenih sredstev in omogoča tvorbeno hibridizacijo. Posebna

pozornost pa je namenjena tudi besedam, ki z neustaljeno morfemsko kombinatoriko tvorijo

stilnoefektivno zaznamovano leksiko. Danes je tvorba besed pogosto tudi orodje za kreativno

oblikovanje ekspresivno učinkujočih leksemov, vzporednih že obstoječim. Nove besede ne

nastajajo zgolj s težnjo po zapolnjevanju designativnih potreb, temveč tudi kot rezultat

besedne ekspresije in so odraz tvorbene pestrosti slovenskega jezika. Ob tem se v

disertacijskem delu ustvarja ločnica med besedotvornimi primeri, ki so potencialna sestavina

leksikalnega sistema, in novotvorjenkami, ki ostajajo zunaj jezikovne norme kot

okazionalizmi. Doktorska disertacija z okazionalnimi primeri tako poudarja, da slovenski

jezik kljub intenzivnim globalizacijskim vplivom pogosto uspeva ohranjati tvorbeno vitalnost

in je sposoben leksikalno inovativnost črpati iz globalno neodvisnih in sebi lastnih elementov.

Na osnovi gradivnega korpusa novejše slovenščine se v slovensko lingvistiko tako uvajajo

nova spoznanja o zakonitostih in ohranjanju besedotvorne konvencionalnosti na eni strani in

nova dognanja o rušenju besedotvorne norme z aktivizacijo novih (para)tvorbenih sredstev na

drugi strani.

Ključne besede: jezikoslovje, sistemsko besedotvorje, nesistemsko besedotvorje, neologizmi,

okazionalizmi, potencialne besede.

Abstract

Fierce economically-political and cultural processes at the turn of the millennium have

brought in the Slovenian environment substantial linguistic changes that are due to modern

communication situation intensively included in everyday language use. The new language

phenomena emerge at all linguistic levels; dynamics of development is most evident in the

field of lexis. The new incidence is raising verbalizing needs, while at the same time with

intense socio-economic competitiveness words innovations with function of aesthetic and

expressive effect are created. With this in mind, the dissertation lexical study entitled Systemic

and non-systemic lexical formation in modern vocabulary of Slovenian language focuses on

word-formation issues that reflect the new language incidences and unstoppable currents of

globalization, while facing formation typical with atypical formation paradigm. The starting

point of word-formation reading is the material covered in Novejša slovenska leksika (in

conjunction with online linguistic resources) (2009) and Slovar novejšega besedja

slovenskega jezika (2012), supplemented with a corpus confirmed and coincidentally obtained

occasional derivatives. Doctoral dissertation is focused on morphological-structural and

semantic presentation of the newly formed words and it gives an insight into the current

word-formation state of Slovene language. On the basis of typological presentation of

formational characteristics of newly created Slovenian lexis, predictable linguistic-systemic

and non-systemic formation processes are defined and new types of morpheme compatibility

are exposed, which often emerge as a result of active international links. This also affects the

standardization of individual affix components; this is the reason why affix continuity,

increase and decrease of productivity of some affixes are exposed with the statistical analysis.

The results emphasize the internationalization of Slovenian lexis, which raises or respectively

decreases frequency of certain formational assets and allows formational hybridization.

Special attention is given to the words, which with transient morphologically combinatorial

form stylistically effect marked lexis. Today, the formation of words is often a tool for

creative design of expressively effected lexemes, in parallel to already existing ones. New

words are not made solely by the tendency to fill designative needs, but also as a result of

verbal expression and are reflection of formational diversity of Slovenian language. In this

context, the dissertation work creates a distinction between word-formation examples, which

are potential component of the lexical system, and nonce-words that remain outside the

linguistic norms as occasionalisms.

Doctoral dissertation with examples of occasionalisms points out that Slovenian language,

despite the intense influence of globalization is often successful in maintaining the formation

vitality and it is able to drawn lexical innovation from globally independent and its own

elements. Based on recent material from corpus of modern Slovene, in Slovenian linguistics

new insights on the principles and maintaining of the word-formational conventionality on

one side and new findings on the demolition of word-formation norm are introduced with the

activation of new (quasi)formational resources on the other.

Key words: linguistic, predicteble word-formation, unpredictable wordformation,

neologisms, nonce words, potential words.

Kazalo

0 UVOD.................................................................................................................................................................. 1

0.1 Opredelitev problema ..................................................................................................................................... 1

0.2 Cilji doktorske disertacije .............................................................................................................................. 3

0.3 Teze doktorske disertacije .............................................................................................................................. 3

0.4 Izhodiščni metodološki principi in strukturna zasnova disertacije ............................................................ 4

0.5 Terminološka problematika ........................................................................................................................... 6

1 SODOBNA BESEDOTVORNA TEORIJA V SLOVENSKEM JEZIKU .................................................... 8

1.1 Anton Bajec ................................................................................................................................................... 10

1.2 Jože Toporišič ................................................................................................................................................ 13

1.3 Ada Vidovič Muha ........................................................................................................................................ 15

1.4 Irena Stramljič Breznik................................................................................................................................ 18

1.5 Temeljni besedotvorni prispevki drugih domačih avtorjev ...................................................................... 21

2 SODOBNA BESEDOTVORNA TEORIJA V TUJIH JEZIKIH ................................................................ 23

2.1 Sodobna besedotvorna teorija slovanskih jezikov...................................................................................... 23

2.1.1 Hrvaški jezik ............................................................................................................................................. 23

2.1.2 Srbski jezik............................................................................................................................................... 25

2.1.3 Makedonski jezik ...................................................................................................................................... 26

2.1.4 Češki jezik................................................................................................................................................. 28

2.1.5 Slovaški jezik ............................................................................................................................................ 29

2.1.6 Poljski jezik............................................................................................................................................... 32

2.1.7 Ruski jezik................................................................................................................................................. 34

2.1.8 Beloruski jezik .......................................................................................................................................... 36

2.1.9 Bolgarski jezik .......................................................................................................................................... 37

2.1.10 Ukrajinski jezik ....................................................................................................................................... 38

2.2 Sodobna besedotvorna teorija germanskih jezikov.................................................................................... 39

2.2.1 Angleščina ................................................................................................................................................ 39

2.2.2 Nemščina .................................................................................................................................................. 41

3 BESEDOTVORNA ANALIZA NOVEJŠE SLOVENSKE LEKSIKE ....................................................... 42

3.1 Predstavitev gradivnega nabora .................................................................................................................. 42

3.1.1 Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri)......................................................... 42

3.1.2 Korpusno gradivo..................................................................................................................................... 45

3.1.2.1 Korpus Gigafida .................................................................................................................................... 47

3.1.3 Paberkovalni nabor .................................................................................................................................. 48

3.2 Strukturna zasnova besedotvorne obravnave ............................................................................................ 48

3.3 Okazionalizem kot leksikalni in besedotvorni pojem................................................................................. 50

3.4 Izpeljava ali sufiksacija................................................................................................................................. 54

3.4.1 Tvorba samostalnika iz glagola................................................................................................................ 54

3.4.1.1 Obrazila s pomenom vršilec dejanja (V+ž) ........................................................................................... 54

3.4.1.1.1 Sinteza obrazilne produktivnosti v pomenski skupini vršilec dejanja ................................................. 62

3.4.1.2 Obrazila s pomenom vršilnik dejanja (V–ž) ......................................................................................... 66

3.4.1.2.1 Moškospolska obrazila ....................................................................................................................... 66

3.4.1.2.2 Ženskospolska obrazila....................................................................................................................... 68

3.4.1.2.3 Sinteza obrazilne produktivnosti v pomenski skupini vršilnik dejanja................................................ 69

3.4.1.3 Obrazila s pomenom dejanja (De)......................................................................................................... 72



3.4.1.3.3 Srednjespolska obrazila...................................................................................................................... 75

3.4.1.3.4 Sinteza obrazilne produktivnosti v pomenski skupini dejanje............................................................. 77

3.4.1.4 Obrazila s pomenom rezultat dejanja (Rd)............................................................................................ 79

3.4.1.4.1 Sinteza obrazilne produktivnosti v pomenski skupini rezultat dejanja................................................ 80

3.4.1.5 Obrazila s pomenom predmet za opravljanje dejanja (Pd) ................................................................... 80

3.4.1.6 Obrazila s pomenom prostor oz. mesto dejanja (Md)............................................................................ 81



3.4.1.6.3 Srednjespolska obrazila...................................................................................................................... 83

3.4.1.6.4 Sinteza obrazilne produktivnosti v pomenski skupini mesto dejanja ................................................. 84

3.4.1.7 Funkcijska obremenitev priponskih obrazil izglagolskih samostalnikov.................................................86

3.4.1.7.1 Funkcijska obremenitev moškospolskih priponskih obrazil izglagolskih samostalnikov.................... 86

3.4.1.7.2 Funkcijska obremenitev ženskospolskih priponskih obrazil izglagolskih samostalnikov ................... 88

3.4.1.7.3 Funkcijska obremenitev srednjespolskih priponskih obrazil izglagolskih samostalnikov .................. 89

3.4.1.7.4 Obrazilna zapolnjenost pomenskih skupin ob izglagolski tvorbi samostalnika.................................. 90

3.4.2 Tvorba samostalnika iz pridevnika........................................................................................................... 92

3.4.2.1 Obrazila s pomenom nosilec lastnosti (Nl)............................................................................................ 92



3.4.2.1.3 Sinteza obrazilne produktivnosti v pomenski skupini nosilec lastnosti............................................... 99

3.4.2.2 Obrazila s pomenom nosilnik lastnosti (N–ž) ...................................................................................... 101

3.4.2.2.1 Moškospolska obrazila ..................................................................................................................... 101

3.4.2.2.2 Ženskospolska obrazila..................................................................................................................... 105

3.4.2.2.3 Sinteza obrazilne produktivnosti v pomenski skupini nosilnik lastnosti............................................ 108

3.4.2.2.3.1 Sinteza obrazilne produktivnosti moškospolskih obrazil v pomenski skupini nosilnik lastnosti .... 108

3.4.2.2.3.2 Sinteza obrazilne produktivnosti ženskospolskih obrazil v pomenski skupini nosilnik lastnosti.....110

3.4.2.3 Obrazila s pomenom lastnost (L).......................................................................................................... 111

3.4.2.3.1 Moškospolska obrazila ...................................................................................................................... 111

3.4.2.3.2 Ženskospolska obrazila...................................................................................................................... 111

3.4.2.3.3 Srednjespolska obrazila.....................................................................................................................114

3.4.2.3.4 Sinteza obrazilne produktivnosti v pomenski skupini lastnost ..........................................................115

3.4.2.4 Obrazila s pomenom mesto oz. prostor (M)..........................................................................................116

3.4.2.4.1 Moškospolska obrazila ......................................................................................................................116

3.4.2.4.2 Ženskospolska obrazila......................................................................................................................117

3.4.2.4.3 Sinteza obrazilne produktivnosti v pomenski skupini mesto oz. prostor ...........................................118

3.4.2.5 Obrazila s pomenom čas (Č) ................................................................................................................118

3.4.2.6 Funkcijska obremenitev priponskih obrazil izpridevniških samostalnikov............................................119

3.4.2.6.1 Funkcijska obremenitev moškospolskih priponskih obrazil izpridevniških samostalnikov................119

3.4.2.6.2 Funkcijska obremenitev ženskospolskih priponskih obrazil izpridevniških samostalnikov .............. 121

3.4.2.6.3 Funkcijska obremenitev srednjespolskih priponskih obrazil izpridevniških samostalnikov ............. 122

3.4.2.6.4 Obrazilna zapolnjenost pomenskih skupin izpridevniških izpeljank................................................. 122

3.4.3 Tvorba samostalnika iz samostalnika – nemodifikacijska tvorba........................................................... 124

3.4.3.1 Obrazila s pomenom opravkar (O+ž).................................................................................................. 124



3.4.3.1.3 Sinteza obrazilne produktivnosti v pomenski skupini opravkar ........................................................ 138

3.4.3.1.3.1 Sinteza obrazilne produktivnosti moškospolskih obrazil v pomenski skupini opravkar................. 138

3.4.3.1.3.2 Sinteza obrazilne produktivnosti ženskospolskih obrazil v pomenski skupini opravkar ................ 141

3.4.3.2 Obrazila s pomenom opravljalnik (O–ž) ............................................................................................. 141


3.4.3.2.1.1 Sinteza obrazilne produktivnosti moškospolskih obrazil v pomenski skupini opravljalnik............ 143


3.4.3.2.2.1 Sinteza obrazilne produktivnosti ženskospolskih obrazil v pomenski skupini opravljalnik .......... 151

3.4.3.3 Obrazila s pomenom lastnost oz. stanje (L)......................................................................................... 153



3.4.3.3.3 Srednjespolska obrazila.................................................................................................................... 156

3.4.3.3.4 Sinteza obrazilne produktivnosti v pomenski skupini lastnost ob izsamostalniški tvorbi samostalnikov

......................................................................................................................................................................... 158

3.4.3.4 Obrazila s pomenom mesto oz. prostor (M)......................................................................................... 159




3.4.3.4.4 Sinteza obrazilne produktivnosti v pomenski skupini mesto oz. prostor ob izsamostalniški tvorbi

samostalnikov .................................................................................................................................................. 162

3.4.3.5 Funkcijska obremenitev priponskih obrazil ob izsamostalniški tvorbi samostalnikov..........................164

3.4.3.5.1 Funkcijska obremenitev moškospolskih priponskih obrazil ob izsamostalniški tvorbi

samostalnikov.....................................................................................................................................................164

3.4.3.5.2 Funkcijska obremenitev ženskospolskih priponskih obrazil ob izsamostalniški tvorbi samostalnikov

......................................................................................................................................................................... 166

3.4.3.5.3 Funkcijska obremenitev srednjespolskih priponskih obrazil ob izsamostalniški tvorbi samostalnikov

......................................................................................................................................................................... 168

3.4.3.5.4 Obrazilna zapolnjenost pomenskih skupin ob izsamostalniški tvorbi samostalnikov ....................... 169

3.4.4 Tvorba samostalnika iz samostalniške besedne zveze – modifikacijska tvorba .................................... 170

3.4.4.1 Tvorba feminativov .............................................................................................................................. 170

3.4.4.2 Tvorba maskulinativov ........................................................................................................................ 175

3.4.4.3 Sinteza produktivnosti obrazil ob tvorbi feminativov .......................................................................... 176

3.4.4.4 Sinteza produktivnosti obrazil ob tvorbi maskulinativov ..................................................................... 177

3.4.4.5 Tvorba s pomenom manjšalno/ljubkovalno ......................................................................................... 178




3.4.4.6 Tvorba s pomenom skupna imena....................................................................................................... 183



3.4.4.7 Tvorba s pomenom slabšalno .............................................................................................................. 184

3.4.4.8 Tvorba s pomenom stopnjevanost, poudarjenost................................................................................. 184

3.4.5 Tvorba samostalnika iz zaimka............................................................................................................... 185

3.4.6 Tvorba pridevnika................................................................................................................................... 185

3.4.6.1 Tvorba pridevnika iz samostalnika ...................................................................................................... 185

3.4.6.1.1 Obrazila pomenske skupine svojilnost.............................................................................................. 185

3.4.6.1.2 Obrazila pomenske skupine povezanost ........................................................................................... 186

3.4.6.1.3 Obrazila pomenske skupine snovnost ............................................................................................... 191

3.4.6.1.4 Obrazila pomenske skupine podobnost............................................................................................. 192

3.4.6.1.5 Obrazila pomenske skupine bolezenskost ......................................................................................... 192

3.4.6.2 Tvorba pridevnika iz pridevnika .......................................................................................................... 193

3.4.6.3 Tvorba pridevnika iz glagola............................................................................................................... 193

3.4.6.3.1 Pridevniki, po nastanku deležniki ..................................................................................................... 193

3.4.6.3.2 Pridevniki, ki izražajo namenjenost/uporabnost............................................................................... 195

3.4.6.3.3 Naklonski pridevniki ......................................................................................................................... 196

3.4.6.3.4 Pridevniki, ki izražajo prizadetost .................................................................................................... 197

3.4.6.3.5 Sinteza produktivnosti pridevniških obrazil ob izglagolski tvorbi......................................................198

3.4.6.4 Tvorba pridevnika iz prislova .............................................................................................................. 199

3.4.7 Tvorba glagola ....................................................................................................................................... 199

3.4.7.1 Tvorba glagola iz samostalnika........................................................................................................... 199

3.4.7.1.1 Sinteza produktivnosti obrazil ob izsamostalniški tvorbi glagola..................................................... 205

3.4.7.2 Tvorba glagola iz pridevnika............................................................................................................... 206

3.4.7.3 Tvorba glagola iz glagolske besedne zveze ........................................................................................ 207

3.4.7.3.1 Modifikacijska izpeljava glagolov .................................................................................................... 207

3.4.7.3.2 Poponska izpeljava glagolov ............................................................................................................ 208

3.4.8 Tvorba prislova ...................................................................................................................................... 208

3.5 Izpeljava iz predložne zveze ....................................................................................................................... 210

3.5.1 Tvorba samostalnika iz predložne zveze ................................................................................................. 210

3.5.2 Tvorba pridevnika iz predložne zveze ..................................................................................................... 210

3.5.2.1 Sinteza obrazilne produktivnosti ob tvorbi pridevniških izpeljank iz predložne zveze......................... 212

3.5.3 Tvorba glagola iz predložne zveze.......................................................................................................... 213

3.6 Konverzija ................................................................................................................................................... 214

3.7 Zlaganje ali interfiksacija........................................................................................................................... 215

3.7.1 Zlaganje samostalnika............................................................................................................................ 215

3.7.1.1 Medponsko-priponske podredne zloženke ........................................................................................... 215

3.7.1.1.1 Tvorba samostalnika iz glagolske besedne zveze.............................................................................. 215

3.7.1.1.1.1 Zloženke s pomenom vršilec dejanja ............................................................................................. 216

3.7.1.1.1.2 Zloženke s pomenom vršilnik dejanja ............................................................................................ 218

3.7.1.1.1.3 Zloženke s pomenom dejanje ......................................................................................................... 219

3.7.1.1.2 Tvorba samostalnika iz samostalniške besedne zveze....................................................................... 219

3.7.1.1.2.1 Zloženke s pomenom nosilec lastnosti ........................................................................................... 220

3.7.1.1.2.1.1 Zloženke z lastnostno pridevniško sestavino v SPo..................................................................... 220

3.7.1.1.2.1.2 Zloženke z vrstno pridevniško sestavino v SPo ........................................................................... 220

3.7.1.1.2.2 Zloženke s pomenom nosilnik lastnosti .......................................................................................... 222

3.7.1.1.2.2.1 Zloženke s količinsko sestavino v SPo ........................................................................................ 222

3.7.1.1.2.3 Zloženke s pomenom lastnost/stanje .............................................................................................. 222

3.7.1.2 Medponske podredne zloženke............................................................................................................. 223

3.7.1.2.1 Izkratične zloženke............................................................................................................................ 224

3.7.1.3 Medponske priredne zloženke.............................................................................................................. 225

3.7.2 Zlaganje pridevnika................................................................................................................................ 225

3.7.2.1 Medponsko-priponske podredne zloženke ........................................................................................... 225

3.7.2.1.1 Zlaganje pridevnika iz glagolske besedne zveze............................................................................... 225

3.7.2.2 Zlaganje pridevnika iz samostalniške besedne zveze........................................................................... 227

3.7.2.2.1 Zloženke s kavostno pridevniško sestavino v SPo............................................................................. 227

3.7.2.2.2 Zloženke s količinskim pridevnikom v SPo ....................................................................................... 228

3.7.2.2.3 Zloženke z vrstnim pridevnikom v SPo ............................................................................................. 228

3.7.2.2 Medponsko-priponske priredne zloženke............................................................................................. 230

3.7.2.3 Medponske podredne zloženke............................................................................................................. 231

3.7.2.4 Medponske priredne zloženke............................................................................................................. 231

3.7.3 Zlaganje glagola..................................................................................................................................... 232

3.7.4 Zlaganje s prefiksoidi in sufiksoidi ......................................................................................................... 232

3.7.4.1 Prefiksoidna tvorba samostalnika ....................................................................................................... 236

3.7.4.1.1 Sinteza produktivnosti prefiksoidnih morfemov ob zlaganju samostalnika....................................... 253

3.7.4.2 Prefiksoidna tvorba pridevnika ........................................................................................................... 254

3.7.4.3 Prefiksoidna tvorba glagola ................................................................................................................ 254

3.7.4.4 Sufiksoidna tvorba ............................................................................................................................... 254

3.8 Sestavljanje ali prefiksacija........................................................................................................................ 265

3.8.1 Tvorba samostalnika............................................................................................................................... 265

3.8.1.1 Hierarhizacija v prostoru .................................................................................................................... 265

3.8.1.2 Hierarhizacija v času........................................................................................................................... 265

3.8.1.3 Hierarhizacija +/–............................................................................................................................... 267

3.8.1.4 Hierarhizacija višje/nižje..................................................................................................................... 269

3.8.1.5 Sinteza produktivnosti predponskih obrazil ob sestavljanju samostalnika .......................................... 272

3.8.2 Tvorba pridevnika................................................................................................................................... 274

3.8.2.1 Hierarhizacija v prostoru .................................................................................................................... 275

3.8.2.2 Krepitev lastnosti ................................................................................................................................. 276

3.8.2.3 Hierarhizacija v času........................................................................................................................... 276

3.8.2.4 Hierarhizacija +/–............................................................................................................................... 278

3.8.2.5 Sinteza produktivnosti predponskih obrazil ob sestavljanju pridevnika .............................................. 280

3.8.3 Tvorba glagola ...................................................................................................................................... 282

3.8.3.1 Sinteza produktivnosti predponskih obrazil ob sestavljanju glagola................................................... 288

3.9 Aktualno nesistemsko/nepredvidljivo besedotvorje................................................................................. 291

3.9.1 E-tvorjenke ............................................................................................................................................. 291

3.9.2 Sklapljanje .............................................................................................................................................. 293

3.9.3 Krnjenje .................................................................................................................................................. 298

3.9.4 Krajšanje ................................................................................................................................................ 299

3.9.5 Tvorba grafoderivatov ali grafoderivacija ............................................................................................. 301

3.10 Besedotvorje : pomenotvorje.................................................................................................................... 313

3.11 Pravopisna podoba novih tvorjenk.......................................................................................................... 315

4 SKLEP ............................................................................................................................................................ 319

5 SEZNAM KRAJŠAV..................................................................................................................................... 326

6 LITERATURA IN VIRI................................................................................................................................ 328

Življenjepis doktorandke.......................................................................................................................................342

Osebna bibliografija doktorandke.........................................................................................................................343

PRILOGA............................................................................................................................................................345

Kazalo slik Slika 1: Besedotvorni pomeni s primeri po Adi Vidovič Muhi............................................................................... 18

Slika 2: Derivatem kot leksikalna enota................................................................................................................ 30

Slika 3: Delež besedil v korpusu Gigafida ............................................................................................................ 47

Slika 4: Oglas agencije Palma ............................................................................................................................ 300

Slika 5: Oglas podjetja Pivka.............................................................................................................................. 303

Slika 6: Oglas podjetja Meblo............................................................................................................................. 304

Slika 7: Oglas RTV Slovenije .............................................................................................................................. 304

Slika 8: Oglas za Pop non stop ........................................................................................................................... 305

Slika 9: Oglas za oddajo Denisa Avdića ............................................................................................................. 306

Slika 10: Oglas podjetja Spar................................................................................................................................306

Slika 11: Oglas Pivo in cvetje ............................................................................................................................. 307

Slika 12: Oglas trgovinske verige Hofer ............................................................................................................. 307

Slika 13: Oglas za varnost v prometu ................................................................................................................. 308

Slika 14: Oglas v podporo Družinskemu zakoniku.............................................................................................. 309

Slika 15: Oglas Fruc ........................................................................................................................................... 309

Slika 16: Oglas Meblo 2...................................................................................................................................... 310

Kazalo tabel Tabela 1: Primerjalni pregled tvornih obrazil za vršilca dejanja (V+ž)................................................................................... 63

Tabela 2: Primerjalni pregled tvornih moškospolskih obrazil za vršilnik dejanja (V–ž) .......................................................... 69

Tabela 3: Primerjalni pregled tvornih ženskospolskih obrazil za vršilnik dejanja (V–ž) .......................................................... 71

Tabela 4: Primerjalni pregled moškospolskih, ženskospolskih in srednjespolskih obrazil s pomenom dejanje (De) ................ 78

Tabela 5: Primerjalni pregled moškospolskih, ženskospolskih in srednjespolskih obrazil s pomenom mesto dejanja (Md)..... 84

Tabela 6: Funkcijska obremenitev moškospolskih priponskih obrazil ob izglagolski tvorbi samostalnika ............................... 86

Tabela 7: Funkcijska obremenitev ženskospolskih priponskih obrazil ob izglagolski tvorbi samostalnika .............................. 88

Tabela 8: Funkcijska obremenitev srednjespolskih priponskih obrazil ob izglagolski tvorbi samostalnika.............................. 89

Tabela 9: Obrazilna zapolnjenost pomenskih skupin ob izglagolski tvorbi samostalnika ........................................................ 90

Tabela 10: Primerjalni pregled tvornih moškospolskih obrazil s pomenom nosilec lastnosti (N+ž) ........................................ 99

Tabela 11: Produktivnost moškospolskih obrazil s pomenom nosilnik lastnosti (N–ž) ........................................................... 109

Tabela 12: Produktivnost ženskospolskih obrazil s pomenom nosilnik lastnosti (N–ž) ........................................................... 110

Tabela 13: Produktivnost obrazil s pomenom lastnost (L) ...................................................................................................... 115

Tabela 14: Funkcijska obremenitev moškospolskih priponskih obrazil izpridevniških samostalnikov ................................... 119

Tabela 15: Funkcijska obremenitev ženskospolskih priponskih obrazil izpridevniških samostalnikov ................................... 121

Tabela 16: Obrazilna zapolnjenost pomenskih skupin – izpridevniške izpeljanke .................................................................. 122

Tabela 17: Primerjalni pregled moškospolskih obrazil s pomenom opravkarja (O+ž) .......................................................... 139

Tabela 18: Primerjalni pregled tvornih ženskospolskih obrazil s pomenom opravkarja (O+ž).............................................. 141

Tabela 19: Primerjalni pregled tvornih moškospolskih obrazil s pomenom opravljalnika (O–ž) ........................................... 144

Tabela 20: Primerjalni pregled tvornih ženskospolskih obrazil s pomenom opravljalnika (O–ž)........................................... 151

Tabela 21: Primerjalni pregled tvornih obrazil v pomenski skupini lastnost ob izsamostalniški tvorbi ................................. 158

Tabela 22: Primerjalni pregled tvornih obrazil v pomenski skupini mesto oz. prostor ob izsamostalniški tvorbi .................. 162

Tabela 23: Funkcijska obremenitev moškospolskih priponskih obrazil ob izsamostalniški tvorbi samostalnikov .................. 164

Tabela 24: Funkcijska obremenitev ženskospolskih priponskih obrazil ob izsamostalniški tvorbi samostalnikov.................. 166

Tabela 25: Funkcijska obremenitev srednjespolskih priponskih obrazil ob izsamostalniški tvorbi ........................................ 168

Tabela 26: Obrazilna zapolnjenost pomenskih skupin – izsamostalniške izpeljanke .............................................................. 169

Tabela 27: Primerjalni pregled tvornih obrazil ob tvorbi feminativov ................................................................................... 176

Tabela 28: Primerjalni pregled tvornih predponskih obrazil ob sestavljanju samostalnika ................................................... 273

Tabela 29: Primerjalni pregled produktivnosti predponskih obrazil ob sestavljanju pridevnika............................................ 281

Tabela 30: Primerjalni pregled predponskih obrazil, v SS (2000) obravnavanih ob glagolskih sestavljenkah ...................... 288

Tabela 31: Primerjalni pregled predponskih obrazil, v SS (2000) obravnavanih ob glagolskih izpeljankah ........................ 289

Kazalo grafikonov Grafikon 1: Grafični prikaz produktivnosti obrazil s pomenom vršilec dejanja (V+ž)............................................................. 64

Grafikon 2: Grafični prikaz produktivnosti moškospolskih obrazil s pomenom vršilnik dejanja (V–ž) .................................... 70

Grafikon 3: Grafični prikaz produktivnosti ženskospolskih obrazil s pomenom vršilnik dejanja (V–ž).................................... 71

Grafikon 4: Grafični prikaz produktivnosti obrazil s pomenom dejanje (De) .......................................................................... 78

Grafikon 5: Grafični prikaz produktivnosti obrazil s pomenom rezultat dejanja (Rd) ............................................................. 80

Grafikon 6: Grafični prikaz produktivnosti obrazil s pomenom mesto dejanja (Md) ............................................................... 85

Grafikon 7: Funkcijska obremenitev moškospolskih obrazil ob izglagolski tvorbi samostalnika ............................................. 87

Grafikon 8: Funkcijska obremenitev ženskospolskih obrazil ob izglagolski tvorbi samostalnika............................................. 89

Grafikon 9: Funkcijska obremenitev srednjespolskih obrazil ob izglagolski tvorbi samostalnika............................................ 90

Grafikon 10: Obrazilna zapolnjenost pomenskih skupin – izglagolske izpeljanke ................................................................... 91

Grafikon 11: Grafični prikaz produktivnosti obrazil s pomenom nosilec lastnosti (N+ž) ...................................................... 100

Grafikon 12: Grafični prikaz produktivnosti ženskospolskih obrazil s pomenom nosilnik lastnost (N–ž) .............................. 110

Grafikon 13: Grafični prikaz produktivnosti v pomenski skupini lastnost (L) ........................................................................ 116

Grafikon 14: Grafični prikaz produktivnosti v pomenski skupini mesto oz. prostor (M) ........................................................ 118

Grafikon 15: Grafični prikaz funkcijske obremenitve moškospolskih priponskih obrazil izpridevniških samostalnikov ........ 120

Grafikon 16: Grafični prikaz funkcijske obremenitve ženskospolskih priponskih obrazil izpridevniških samostalnikov........ 122

Grafikon 17: Grafični prikaz obrazilne zapolnjenosti pomenskih skupin – izpridevniške izpeljanke ..................................... 123

Grafikon 18: Grafični prikaz produktivnosti moškospolskih obrazil s pomenom opravkarja (O+ž) ...................................... 140

Grafikon 19: Grafični prikaz produktivnosti moškospolskih obrazil s pomenom opravljalnika (O–ž) ................................... 144

Grafikon 20: Grafični prikaz produktivnosti ženskospolskih obrazil s pomenom opravljalnika (O–ž)................................... 152

Grafikon 21: Grafični prikaz tvornosti obrazil v pomenski skupini lastnost ob izsamostalniški tvorbi .................................. 159

Grafikon 22: Grafični prikaz produktivnosti obrazil v pomenski skupini mesto oz. prostor ob izsamostalniški tvorbi

samostalnikov......................................................................................................................................................................... 163

Grafikon 23: Grafični prikaz funkcijske obremenitve moškospolskih priponskih obrazil ob izsamostalniški tvorbi .............. 165

Grafikon 24: Grafični prikaz funkcijske obremenitve ženskospolskih priponskih obrazil ob izsamostalniški tvorbi

samostalnikov......................................................................................................................................................................... 167

Grafikon 25: Grafični prikaz funkcijske obremenitve srednjespolskih priponskih obrazil ob izsamostalniški tvorbi

samostalnikov......................................................................................................................................................................... 168

Grafikon 26: Grafični prikaz obrazilne zapolnjenosti pomenskih skupin – izsamostalniške izpeljanke ................................. 169

Grafikon 27: Grafični prikaz obrazilne produktivnosti ob tvorbi feminativov........................................................................ 177

Grafikon 28: Grafični prikaz obrazilne produktivnosti ob tvorbi maskulinativov .................................................................. 178

Grafikon 29: Grafični prikaz produktivnosti moškospolskih obrazil ob tvorbi manjšalnic .................................................... 181

Grafikon 30: Grafični prikaz produktivnosti ženskospolskih obrazil ob tvorbi manjšalnic .................................................... 182

Grafikon 31: Grafični prikaz produktivnosti pridevniških obrazil ob izglagolski tvorbi ....................................................... 198

Grafikon 32: Grafični prikaz produktivnosti glagolskih obrazil ob izsamostalniški tvorbi .................................................... 205

Grafikon 33: Grafični prikaz produktivnosti predpon ob tvorbi pridevniških izpeljank iz predložne zveze ............................ 212

Grafikon 34: Grafični prikaz produktivnosti prefiksoidnih sestavin ob zlaganju samostalnika.............................................. 253

Grafikon 35: Grafični prikaz produktivnosti predponskih obrazil ob sestavljanju samostalnika ........................................... 274

Grafikon 36: Grafični prikaz produktivnosti predponskih obrazil ob sestavljanju pridevnika ............................................... 282

Grafikon 37: Grafični prikaz produktivnosti predponskih obrazil ob sestavljanju glagola .................................................... 290

1

0 UVOD

0.1 Opredelitev problema

Slovenski prostor je na prehodu iz 20. v 21. stoletje doživel velike spremembe, ki so

odraz intenzivnih domačih in svetovnih družbenih, kulturnih ter političnih dogajanj, takim

spremembam pa aktivno sledi tudi jezikovna raba. Novi jezikovni pojavi se sicer porajajo na

vseh jezikovnih ravninah, vendar pa so od vseh najbolj razvidne spremembe leksike, saj se s

procesom globalizacije in evropske integracije ravno ta jezikovna ravnina najbolj dinamično

razvija. Posledica medkulturnih povezav in globalizacijskih tokov je predvsem prevzemanje

tujega besedja, prevzete jezikovne sestavine pa vstopajo tudi v slovenski besedotvorni sistem

in ga bodisi bogatijo bodisi rušijo, ne nazadnje pa širijo tudi obrazilno raznolikost jezika in

prinašajo nove tvorbene možnosti. Druga temeljna možnost širjenja jezikovnega inventarja pa

je tvorba novih besed iz jeziku lastnih sestavin. Doslej je dolgo veljalo, da leksikalne novosti

vznikajo le iz potrebe po ubeseditvi novih spoznanj in novoporajajoče se predmetnosti in v

kontekstu prilagajanja novim komunikacijskim potrebam, vendar pa je danes tvorba besed

pogosto tudi orodje za kreativno oblikovanje stilno učinkujočih leksemov, vzporednih že

obstoječim. Nove besede ne nastajajo zgolj s težnjo po zapolnjevanju designativnih potreb,

temveč tudi kot rezultat besedne ekspresije in so odraz izrazite tvorbene pestrosti in prožnosti

slovenskega jezika. Poglavitno vlogo imajo pri tem tudi mediji, ki danes niso več zgolj

posredovalci novih informacij, temveč pogostokrat spodbujevalci jezikovne kreativnosti.

Besedne inovacije so danes fenomen, ki je sestavni del publicističnih, še zlasti oglasnih

besedil, izredno pogost pa je tudi v mobilni telefoniji in nadvse popularnih elektronskih

medijih, spletnih blogih, forumih in socialnih omrežjih (npr. Facebook, Twitter), ki imajo

zaradi preproste dostopnosti vse večji vpliv in učinek na razvoj sodobnega jezika. Razcvet

računalniške tehnologije, ki nudi številne oblikovalske možnosti s privlačno grafiko in

animacijo, omogoča tesno povezanost vizualnih prvin in besedila, s čimer se odpirajo tudi

nove, atraktivne tvorbene variante. Ena od teh je tvorba grafoderivatov oz. besed, pri katerih v

vlogi besedotvornega formanta nastopajo različna grafična in ortografska sredstva (Izotov

1998). Tovrstne tvorbe pa odpirajo vprašanje leksikalne tvorjenosti, ki se tradicionalno

razume zgolj kot tvorba z morfemi. Slovenska besedotvorna teorija namreč izhaja iz načel

strukturalizma in razumevanja jezika kot sistema s hierarhično urejenimi odnosi. Besede so s

tvorbenega vidika lahko motivirane ali nemotivirane. Motivirana beseda (tvorjenka) se

2

definira kot beseda, ki jo je mogoče členiti na dva dela, podstavni morfem in obrazilo, in je

»pretvorbena varianta določene strukturne oziroma funkcijske skladenjske enote« (Vidovič

Muha 1988: 10). Taka tvorbena pravila uresničujejo tradicionalni, sistemsko predvidljivi

besedotvorni postopki, kot so izpeljava, zlaganje in sestavljanje.

Slovenski besedotvorni sistem temelji na dojemanju tvorjenke kot pretvorbene možnosti

določene besednozvezne skladenjske enote in pozna tipične obrazilne morfeme ter podstave,

na osnovi katerih se tvori nova beseda. Vendar doslejšnje besedotvorne raziskave temeljijo na

uslovarjenem besednem gradivu, starem več kot 20 let. S pojavom novih leksikalnih enot, ki

jih prinaša sodobni čas, pa so pričakovane tudi tipološke spremembe v besedotvornem

sistemu, ki jih je še potrebno raziskati.

Poleg sistemsko determinativnih besedotvornih oblik sodobni jezik omogoča tudi

tvorbo, ki ni v skladu z obligatnimi pretvorbeno-tvorbenimi postopki (kot jih poznajo

normativni priročniki). Tvorjenke danes vse bolj pogosto nastajajo tudi po nesistemskih,

iregularnih tvorbenih vzorcih, ki kršijo uveljavljena besedotvorna pravila in izrazno podobo

jezika. Takim tvorjenkam je nemogoče določiti skladenjsko podstavo, nemogoče jih je

morfemizirati na besedotvorno podstavo in obrazilo, ob tem pa sta nenapovedljiva tudi število

in besednovrstnost podstavnih besed. Zato se take tvorbe pojmujejo kot okazionalne (npr.

Janko-Trinickaja 2001; Buzzássyová in Martincová 2003; Zemskaja 2006) ali pa besedotvorju

le podobne (npr. Babić 2002; Fleischer in Barz 1995).

Čeprav se je tudi v slovenščini že pojavilo zanimanje za nesistemske tvorbene

postopke (npr. Logar 2004a, 2004b, 2006; Michelizza, 2008a, 2008b; Stramljič Breznik 2008,

2009b, 2010), povsem utrjene in natančne definicije nesistemskega besedotvorja še ni.

Dosedanja domača tvorbena teorija se usmerja na tradicijo in sistem, vprašanja

nepredvidljivega besedotvorja pa ostajajo zunaj slovnične in monografske obravnave, kar pa

ne omogoča jasnega in sistematičnega razgleda po aktualnem besedotvornem stanju

slovenskega jezika. Vendar je prav zaradi pogostnosti novih tvorbenih oblik in neustaljenih

morfemskih kombinacij na eni strani in zaradi izvirnih novotvorjenk na drugi strani potrebno

soočiti tvorbeno tipično s tvorbeno netipično paradigmo in jo definirati z upoštevanjem

pragmatičnih okoliščin njenega nastanka. Slednje je pogosto za ustrezno interpretacijo nujno

potrebno ne glede na to, ali imajo nove besede v besedilu vlogo zapolnjevalca jezikovne

vrzeli, izpolnjujejo vlogo aktualizacijskega sredstva ali pa so le rezultat besedne ustvarjalnosti

s funkcijo estetskega in ekspresivnega učinkovanja.

3

0.2 Cilji doktorske disertacije

Osrednji namen doktorske disertacije je raziskati in tipološko predstaviti tvorbene

lastnosti novoustvarjene slovenske leksike, posebej tiste, ki ni zajeta v Slovar slovenskega

knjižnega jezika, ter skladno z novejšimi dognanji dopolniti tradicionalno besedotvorno

teorijo in opisno ter analitično predstaviti besedotvorne značilnosti sočasnega slovenskega

jezika. V okviru analize novonastajajoče leksike se zato posvečamo doseganju naslednjih

ciljev:

- podati pregled doslejšnjih domačih in tujih, predvsem slovanskih besedotvornih teorij in

sodobnih pristopov pri obravnavi zakonitosti jezikovne tvorbe;

- ustrezno opredeliti in medsebojno razmejiti jezikovnosistemsko predvidljive (afiksalne) in

nesistemske (brezafiksalne) tvorbene postopke v novejšem slovenskem jeziku;

- predstaviti novejše, še neuveljavljene tipe morfemske družljivosti;

- opozoriti na hibridne tvorjenke, v katerih se prevzeto obrazilo druži z domačo podstavo ali

obratno;

- raziskati stopnjo produktivnosti obrazil in prikazati nove funkcijske obremenitve obrazil;

- raziskati stanje produktivnosti posameznih sistemskih besedotvornih postopkov;

- v okviru nesistemske tvorbe ločiti potencialne in okazionalne tvorbene vzorce;

- predstaviti tipične grafemske besedotvorne prvine in odpraviti polemike motiviranosti ob

obravnavi t. i. tipografiksacijskih tvorjenk ali grafoderivatov, ki novo pomenskost črpajo

prav iz grafičnih sredstev;

- poudariti in utemeljiti pomen pragmatičnih okoliščin pri tvorbi sobesedilno aktualiziranih

novotvorjenk;

- preveriti produktivnost nekonvencionalnih tvorbenih vzorcev in oceniti (ne)perspektivnost

novejših in iregularnih tvorjenk v leksikalnem sistemu slovenščine.

0.3 Teze doktorske disertacije

V doktorski disertaciji skušamo potrditi naslednje teze:

- Novejša slovenska leksika nastaja z različnimi težnjami – z namenom odprave

poimenovalne praznine in z namenom afektivnega in ekspresivnega vplivanja. Skladno s

4

tem se izrabljajo ustaljeni predvidljivi besedotvorni postopki in ustvarjajo različni

nepredvidljivi tvorbeni načini.

- Novejša jezikovna raba ohranja habitualno produktivnost nekaterih tradicionalnih

tvorbenih vzorcev, obenem pa z novimi morfemskimi možnostmi sproža variabilno

produktivnost drugih.

- Vse intenzivnejši globalizacijski tokovi omogočajo prodiranje tujejezičnih prvin tudi v

slovenski besedotvorni sestav, neavtohtone jezikovne prvine pa tvorbeni sistem na eni

strani bogatijo (hibridizacija), na drugi strani pa rušijo (nesistemska tvorba).

- S prevzemanjem tujih prvin kot posledico aktivnih internacionalnih povezav se spreminja

tudi normiranost posameznih obrazilnih morfemov – produktivnost nekaterih obrazil se

veča, obenem pa prihaja do upada besedotvorne produktivnosti drugih obrazil. Hkrati se

spreminjajo tudi funkcijske obremenitve obrazilnih morfemov.

- Nesistemsko tvorjene nove besede se oblikujejo z dvema tendencama: 1. kot rezultat

prevzemanja tujejezičnih prvin in tvorbenih modelov, 2. kot rezultat besedotvornega

eksperimenta in lastne tvorbene inspiracije. Skladno s tem se lahko prve v jeziku ustalijo,

druge pa obdržijo status okazionalizma, ki ne more postati stalna sestavina jezikovnega

leksikona. Na osnovi tega je mogoče ločiti nesistemsko potencialno tvorbo in nesistemsko

okazionalno tvorbo. Tudi nove besede, nastale po sistemskih tvorbenih vzorcih, pa so

lahko enkratne, okazionalne, kadar je njihov nastanek vezan na določene pragmatične

okoliščine in so nosilke konotativne vrednosti.

0.4 Izhodiščni metodološki principi in strukturna zasnova disertacije

Raziskovalne smernice doktorske disertacije so utemeljene z dejstvom, da so

monografske predstavitve s področja slovenskega besedotvorja precej redke, saj jih je mogoče

našteti le nekaj,1 spoznanja njihovih avtorjev pa večinoma temeljijo na gradivu Slovarja

slovenskega knjižnega jezika (1998), ki zajema le besedje preteklega stoletja. Zato obstaja

potreba po leksikološki raziskavi, ki prinaša vpogled v aktualno besedotvorno dogajanje v

sodobni slovenščini. Pričujoča doktorska disertacija združuje teoretično pojmovanje,

pragmatično obravnavo in analitičen prikaz novejšega slovenskega besedotvornega stanja.

1 A. Bajec (1950–1959), J. Toporišič besedotvorno poglavje v Slovenski slovnici (1976b–2004) in Besedjeslovnih razpravah (2006), A. Vidovič Muha (2011), I. Stramljič Breznik (1999), kratek pregled v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika (2004), Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom (2010).

5

Pri obravnavi splošno znanih in ustaljenih tvorbenih vzorcev slovenščine izhajamo iz

spoznanj priznanih avtorjev, ki so pomembno sooblikovali sodobno slovensko besedotvorno

teorijo. Znanstveno obravnavo slovenskega besedotvorja prinašajo monografska dela Antona

Bajca (1950–1959), Jožeta Toporišiča (2000), Ade Vidovič Muhe (2011) in Irene Stramljič

Breznik (1999, 2004, 2010). Bajčeve besedotvorne monografije Besedotvorje slovenskega

jezika I–IV (1950–1959) v prvi vrsti nudijo formalni nabor tvornih obrazil v sodobnem

slovenskem jeziku. Besedotvorne obravnave Jožeta Toporišiča (2000) in Ade Vidovič Muhe

(1988) predstavljajo in utemeljujejo dva osrednja tvorbena pristopa v domači besedotvorni

teoriji, katerih skupna komponenta je priznavanje tesne povezanosti besedotvorne in

skladenjske jezikovne ravnine ter definiranje motivirane besede kot pretvorbeno-tvorbene

variante določene besedne zveze, vendar pa vsak izmed avtorjev zagovarja svojstven tvorbeni

potek. Irena Stramljič Breznik s svojimi besedotvornimi razpravami zaobsega najsodobnejša

besedotvorna dogajanja v različnih vrstah aktualnih besedil, s čimer se dotika tudi vprašanj o

novejših tvorbenih možnostih.

Teoretična osnova disertacijskemu delu je nato pregled različnih sodobnih pristopov

pri prikazu besedotvornega sistema tujih nacionalnih monografij zlasti slovanskih jezikov –

hrvaščina, slovaščina, poljščina, ruščina, češčina, srbščina, makedonščina, bolgarščina,

beloruščina, ukrajinščina. Primerjalno predstavimo še besedotvorne pristope angleščine kot

jezika, ki v času globalizacije močno vpliva na besedje slovenščine, ter nemščine.

Teoretično dopolnilo so poleg reprezentativnih nacionalnih besedotvornih monografij

tudi posamezni znanstveni prispevki, ki se aktivno posvečajo tvorbenim spremembam v

sodobnih slovanskih jezikih.

To daje sistematičen razgled po načinih obravnave besedotvorja v nacionalnih

znanstvenih monografijah in kaže sodobne pristope pri obdelavi besedotvornih zakonitosti v

različnih slovanskih jezikih, hkrati pa so na tak način posredno predstavljeni in opredeljeni

nekateri temeljni besedotvorni pojmi.

Pregled reprezentativne domače in tuje jezikoslovne literature je osnova za

oblikovanje parametrov empiričnega raziskovalnega dela, ki predstavlja temeljni del

disertacije. Na podlagi teoretičnih ugotovitev v empiričnem delu opredeljujemo tipične

tvorbene vzorce za posamezne besedne vrste in raziskujemo stopnjo produktivnosti

posameznih obrazil kot posledico različnih funkcijskih obremenitev.

Disertacija se osredinja na vprašanje tvorbeno predvidljivih, tj. sistemskih, in tvorbeno

nepredvidljivih, tj. nesistemskih, tvorbenih vzorcev, kot jih izkazuje novejše besedje

slovenskega jezika. Z besedotvorno obravnavo novejšega besedja skušamo ugotoviti

6

kontinuiteto in variabilnost tradicionalnosistemskih besedotvornih postopkov. V obravnavi

glede na uzualne besedotvorne vzorce opozorimo na nove tipe podstavne in obrazilne

kombinatorike in pokažemo povečanje ali usihanje tvorbene produktivnosti posameznih

obrazil, pri tem pa izpostaviljamo tudi nove funkcijske obremenitve le-teh.

Izhodišče za opazovanje novejših leksikalnih tvorbenih pojavov je jezikovno gradivo

Novejše slovenske leksike v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri (2009). To vsebuje

neuslovarjen leksikalni inventar, ki se je pojavil (zlasti v publicistiki) v obdobju zadnjih

dvajsetih let, v tem smislu pa pomeni novejšo leksiko, ki je skupaj s tradicionalnimi viri odsev

sodobnega slovenskega jezika. Leksikogramska zbirka tako omogoča relevantno oceno

sprememb na področju slovenskega besedotvorja, zato je uporabljena kot temeljni gradivni vir

disertacijskega dela. Besedje zbirke s širšega leksikološkega vidika predstavlja neologizme, tj.

novejšo, a v širši jezikovni rabi ustaljeno leksiko oz. besedje, ki je z leksikografskega aspekta

potencialna za uvrstitev v slovar. Dopolnilo leksikalnemu gradivu, ki je predmet besedotvorne

obravnave, pa predstavljajo korpusno in paberkovalno pridobljene okazionalne besede, ki so

protiutež slovarsko potencialnim novotvorjenkam v tem smislu, da pokažejo tvornost

določenih obrazil tudi za priložnostno ustvarjene nove besede, ki so znak gibkosti in

kreativnosti slovenskega jezika. Namen dopolnitve leksikogramskega gradiva je tako dvojen:

opazovati tvornost obrazil tudi za tvorbo priložnostnega besedja, obenem pa na tak način

izpostaviti tvorbeno vitalnost okazionalnih besed, neobičajno morfemsko družljivost kot

sredstvo ekspresivizacije in izvirne tvorbene možnosti, ki jih nabor potencialno uslovarjene

leksike ne zajema že iz razloga, ker so hoteno individualne. To nam omogoča preverjanje

kontinuitete tvorbeno reprezentativnih prvin, obenem pa spoznavanje tvorbene produktivnosti

leksike, ki je v odnosu do ustaljenih in jezikovnosistemskih besed odklonska.

0.5 Terminološka problematika

Doktorska disertacija je zasnovana po raziskovalni strategiji, ki na osnovi soočanja

slovenističnih in predvsem slavističnih teoretičnih stališč oblikuje besedotvorno analizo

novejšega besedja slovenščine. Posamezne leksikološke oz. besedotvorne opredelitve pa

pojmovno in interpretacijsko niso zmeraj poenotene. Razlike se lahko pojavljajo že pri

imenovanju posameznih besedotvornih sestavin, zlasti kadar je govora o prevzetih tvorbenih

elementih. Terminološka problematika širših leksikoloških opredelitev pa se jasno odraža

zlasti v kompleksnosti vprašanja neologizmov in okazionalizmov. Terminološke polemike se

7

pojavljajo tudi ob obravnavi tipografiksacijskih tvorjenk. Ker gre za aktualno in novo

področje raziskovanja, mnogi pojmi še niso povsem utrjeni in definirani. Terminološke zagate

pojasnjujemo in rešujemo skladno z obravnavo po posameznih poglavjih, upoštevamo pa tako

domačo kot mednarodno terminologijo.

8

1 SODOBNA BESEDOTVORNA TEORIJA V SLOVENSKEM JEZIKU

Prvi orisi besedotvornih značilnosti slovenskega jezika segajo v 16. stoletje (Bohorič

1584). Drobce besedotvorja je v Zimskih uricah prostih mogoče zaslediti v okvirih

oblikoslovja. Medtem ko je bilo 17. stoletje zaznamovano z raznimi predelavami Bohoričeve

slovnice, se je besedotvorje nekoliko temeljiteje obravnavalo v Pohlinovi Krajnski gramatiki

(1783), podrobnejše besedotvorno obravnavanje pa se je v slovenskem jeziku začelo v 19.

stoletju. Ada Vidovič Muha (2011: 113) ugotavlja, da omogoča pojmovanje jezika kot

posebnega sestava vzročno povezanih in hierarhično urejenih enot z odprtimi pretvorbeno-

tvorbenimi prehodi delitev obravnav slovenskih tvorjenk na tri temeljna obdobja.

Obdobje slovensko-nemške kontrastivne normativnosti se prične s slovnico Valentina

Vodnika (1811). Besedotvorje je bilo v tem obdobju omejeno na obravnavo v slovnicah, poleg

Vodnikove (1811) vsebujeta besedotvorno obravnavo še Dajnkova (1824) in Metelkova

(1825) slovnica. Omenjeni slovničarji so temeljne lastnosti slovenskega besedotvorja

obravnavali protistavno z nemškimi tvorbenimi lastnostmi, pri čemer pa so oporo pri njihovi

sistemizaciji iskali v slovanskih slovnicah in drugih ustreznih delih (Stramljič 2010). V tem

obdobju se je besedotvorna obravnava omejevala na izpeljavo in zlaganje, pri čemer se med

zloženke uvrščajo tudi tvorjenke, ki jih danes poznamo kot sestavljenke, tvorjenke iz

predložne zveze in sklope. Na tem mestu je potrebno izpostaviti predvsem Metelkovo

besedotvorno razpravljanje. V njegovi slovnici (1825) najdemo zapise o tvorbi samostalnikov,

pridevnikov, števnikov, zaimkov, glagolov, nakar je obravnaval še morfemsko zgradbo

prislovov in veznikov ter medmete. Razmeroma dobro ločevanje besedotvornih morfemov

mu pripisuje tudi Ada Vidovič Muha (2011: 115), ki sicer za to obdobje ugotavlja površno

obvladovanje slovenske morfematike. Besedotvorje je v okviru oblikoslovja v svoji slovnici

obravnaval tudi Anton Janežič (1854), ki pa obrazilnih morfemov še ne ločuje od končniških.

Če izvzamemo Metelkovo slovnico je za to fazo besedotvornega obravnavanja značilno slabše

poznavanje besedotvornih značilnosti slovenskega jezika, pa tudi vseh pomenskih strukturnih

ravnin (Vidovič Muha 2011: 116).

Vodilo druge usmeritve pa je oblikoslovno-pomenski (analitični) pristop, ki ga je

zaznamovalo slovanskoprimerjalno raziskovanje Frana Miklošiča (1875), normativnost pa je

izhajala iz poznavanja oblikoslovnih in pomenskih značilnosti motivirajoče oz. podstavne

besede (Vidovič Muha 2011: 116). V tem obdobju se je besedotvorno obravnavanje z

Miklošičevimi spodbudami preneslo iz slovnic tudi na samostojne (poljudno)znanstvene

razprave. Vidovič Muha (2011: 117) izpostavlja dve metodološki smeri obravnavanja zloženk

9

in tvorjenk sploh. Prva je znanstvenoanalitična (z etimološko primerjalnostjo znotraj

slovanskih jezikov, stare cerkvene slovanščine in indoevropeistike), druga pa je poljudno in

praktično uporabna oz. normativna varianta Miklošičevih znanstvenih prizadevanj. Kot piše

Vidovič Muha (2011: 117–123) je Miklošičeva merila obravnave zloženk mogoče povezati v

sinhrona delitvena merila na eni strani in diahrona utemeljevalna na drugi. Prva so (razen ene

izjeme) zmeraj sinhrona v smislu lastnosti modernega jezika, diahrona pa navadno izhajajo iz

praslovanskih oblik ali iz indoevropščine.

Zametki skladenjskih meril, ki so danes temeljna, so se pojavili že v 19. stoletju, in

sicer v Peruškovi (1890) razpravi Zloženke v novej slovenščini. Vprašanja navezave skladnje

in besedotvorja je Rajko Perušek odprl z opisovanjem podstavnih besednih zvez, z

ugotavljanjem glagolske vezljivosti ter s spoznanjem o nesvojilnem podstavnočlenskem

razmerju zloženk (Vidovič Muha 2011: 136), vendar pa ta spoznanja niso vplivala na

vrednotenje in razvrščanje tvorjenk.

Pomembne začetke skladenjskopomenske (sintetične) besedotvorne teorije pa je

mogoče poiskati v Breznikovi razpravi Zloženke v slovenščini (1944), v kateri so podana

skladenjska merila pri delitvi zloženk, ki jih je leta 1890 v delu Zloženke v novej slovenščini

opredelil že Rajko Perušek. Miklošičevo sistemizacijo tvorjenk, ki temelji predvsem na

številu, obliki in besednovrstnosti členov besedotvorne podstave, lahko pa tudi celotne

morfemske strukture tvorjenke, je Anton Breznik bistveno dopolnil zlasti s prenosom analize

tvorjenk na njeno »sintaktično zvezo«, zloženke, nastale iz glagola, pa je členil glede na

stavčna razmerja (prisojanje, vezava, primik) Vidovič Muha (2011: 125).

Slovenska besedotvorna teorija se je intenzivneje začela razvijati v 50. letih prejšnjega

stoletja. Danes se besedotvorje razlaga (1) kot dejavnost oz. postopek tvorjenja novih besed in

(2) kot specifična jezikoslovna veda, ki so ji središče raziskovanja zakonitosti in vzorci, na

osnovi katerih tvorimo nove besede. V dokaj širokem slovenskem jezikoslovnem krogu je le

nekaj znanstvenikov, ki so se aktivno usmerili v raziskovanje besedotvornega stanja

slovenskega jezika. Začetki sodobne besedotvorne teorije so zapisani v delih Antona Bajca

(1950, 1952, 1959), po njem pa se z besedotvorno disciplino ukvarjajo še Jože Toporišič, Ada

Vidovič Muha in Irena Stramljič Breznik.

V aktualnem času premore slovenski jezik različne poglede na besedotvorno teorijo, v

skladu s tem pa so različna tudi poimenovanja nekaterih osnovnih besedotvornih pojmov.

V nadaljevanju predstavljamo temeljne teoretične usmeritve in raziskovalne dosežke

omenjenih jezikoslovcev, ki so nam vodilo za disertacijsko raziskovanje. V posebnem

10

poglavju pa so omenjeni še drugi vidnejši jezikoslovci, ki v določenih prispevkih rešujejo

besedotvorna vprašanja.

1.1 Anton Bajec

Prvi monografski opis tvorjenk sodobnega slovenskega jezika je v treh knjigah

Besedotvorje slovenskega jezika I—IV podal Anton Bajec sredi 20. stoletja (Bajec 1950–

1959). Leta 1950 je Bajec izdal Besedotvorje slovenskega jezika 1, kjer je predstavil izpeljavo

slovenskih samostalnikov. Leta 1952 sta izšla drugi in tretji del, v katerih je opisal izpeljavo

slovenskih pridevnikov in zloženke, 1959. leta pa je objavil še četrti del in predstavil predloge

in predpone. Tako je pomembna vrednost Bajčevega dela celovitost besedotvornega prikaza,

podprta z bogatim jezikovnim gradivom. Kljub temu pa mu je mogoče očitati oddaljitev od

»možnost/i/ uzaveščanja skladnje in besedotvorja« (Vidovič Muha 2011: 128), glede na to, da

je pred njim Breznik (1944) že postavil začetke skladenjskih meril oz. pretvorbe skladenjske

podstave v morfemsko zvezo. Kot smo že omenili, je začetke sintetičnega besedotvornega

pristopa, ki je danes osrednje vodilo besedotvornega raziskovanja slovenščine, mogoče

zaslediti pri Antonu Brezniku, z Bajčevim obdobjem pa se je navezava skladnja –

besedotvorje zabrisala. Pri Bajcu je eden temeljnih delitvenih meril pomen, ki pa se pojmuje

kot formalno nepreverljiva lastnost besede – s tem se v besedotvorju odpira možnost

uveljavitve intuitivnih meril, izhajajočih iz izkustvenega dejstva, da uporabnik jezikovna, tj.

tudi tvorbena pravila, podzavestno že obvlada (Vidovič Muha 2011: 130). Bajec torej

uveljavlja merilo čuta kot delitveno in utemeljevalno, kar pa predstavlja delni kakovostni

premik besedotvorja oz. jezikoslovja sploh z logično spoznavnega območja na območje

občutka (Vidovič Muha 2011: 130). Tudi Stramljičeva (2004) ugotavlja, da je Bajčeve

besedotvorne obravnave prav zaradi uvajanja merila jezikovnega občutka »drži neke vrste

poljudna znanstvenost« in da njegovo besedotvorno delo precej zaostaja za metodami

modernega jezikoslovja ter je odsev tradicije »pomiklošičevskega jezikoslovja«, ki se je bolj

usmerjalo v spoznavanje zgodovinskih in narečnih kot pa sodobnih oblik slovenskega jezika

(Stramljič Breznik 2011b). Sicer pa je Bajčev pristop sledeč: obrazila razvrsti po nosilnem

soglasniku, v okviru tega pa obravnava različne pomenske funkcije.

Prva Bajčeva besedotvorna knjiga se prične s predstavitvijo izpeljave slovenskih

samostalnikov, in sicer tako, da najprej predstavi sklanjatvene pripone, samostalniško

izpeljavo pa obdela po značilnem soglasniku v priponskem obrazilu v zaporedju j, r, l, n, m,

11

sledijo pripone z zobnikom kot karakterističnim konzonantom (t, d), pripone z ustničnikom v,

z velari k, g, h, pripone s sičniki s, z, c in šumniki š, ž, č. V Povzetku Bajec (1950: 124–128)

poda seznam tvornih obrazil, nato pa pripone razvrsti še po pomenu, iz česar je mogoče v

okviru samostalniških tvorjenk uvideti 24 kategorij: (1) nomina actionis oz. glagolsko dejanje,

(2) nomina agentis oz. delujoča oseba oz. nosilec glagolskega dejanja, (3) nomina acti oz.

učinek glagolskega dejanja, (4) nomina loci oz. kraj, (5) nomina instrumenti oz. orodje, (6)

kolektiva oz. zbirnost, (7), deminutiva oz. manjšalna imena, (8) avgmentativa oz. večalna

imena, (9), pejorativa oz. slabšalna imena, (10) abstrakta oz. pojmovna imena, lastnosti, (11)

sorodstvena imena, (12) imena moških oseb, (13) imena ženskih oseb, (14) imena

prebivalcev, (15) imena mladičev, (16) imena ptičev, (17) rastlinska imena, (18) snovna

imena, (19) mere in cene, (20) obseg, meja glagolskega dejanja, (21) splošna pripadnost, (22)

posnemanje naravnih glasov, (23) posamostaljenje pridevnikov, (24) konkretizacija

pojmovnega. Za vsakega od naštetih pomenov Bajec našteje ustrezna priponska obrazila,

skladno s skupinami značilnih soglasnikov.

V drugi knjigi se Bajec (1952) najprej posveti izpeljavi pridevnikov. Tudi to

besedotvorno obravnavo predstavi glede na značilni soglasnik priponskega obrazila. Tudi

tokrat najprej navaja pripone s karakterističnimi konzonanti j, v, m, n, r in l, nadaljuje s

priponami z labialom kot karakterističnim konzonantom, nadalje obravnava formante z

dentalom in velarom kot značilnim konzonantom, nato obdela še formante s, h, š. V Povzetku

vnovič navede v knjižni slovenščini tvorna obrazila ter pripone razvrsti po njihovem pomenu

– ob pridevniški tvorbi navaja Bajec (1952: 71–72) 18 pomenskih skupin: (1) svojilnost, (2)

lastnost, (3) podobnost, (4) obilica, (5) snov, (6) izvor, (7) deležnost, (8) možnost, (9) odnos,

(10) namen, (11) manjšanje, (12) večanje, (13) barva, (14) živahnost, naglica, (15)

stopnjevanje pridevnikov, (16) vrsta v številu, (17) ločevanje v številu, (18) deležnost pri

glagolskem dejanju. Iz Bajčevih pomenskih skupin samostalniške in pridevniške tvorbe je

mogoče ugotoviti, da ne ločuje navadne in modifikacijske oz. inačenjske izpeljave.

V 3. delu Besedotvorja slovenskega jezika Bajec (1952: 81–128) obdela še zloženke,

ki mu pomenijo besede, »sestavljen/e/ iz dveh (ali več) besed, katerih samostojni pomen jezik

še občuti, a vendar dajeta v zložitvi neki tretji, od sestavin različen pomen« (Bajec 1952: 81).

Kot tip zloženk so najprej obravnavani sklopi. Anton Bajec (1952: 83) jih razume kot tvorbe,

katerih sestavni deli obdržijo svojo besedno funkcijo tako, da stojijo drug ob drugem brez

spojitve s posebnim izglasnim vokalom prvega dela. V tem poglavju navaja primere, kot so

laketbrada, pedenj-človek in figa mož, s čimer poudari nedoslednost pri zapisovanju, čeprav

naj bi se zloženke pisale skupaj. Bajec (1952: 86) tudi še ne pozna jezikoslovnega pojma

12

stalna besedna zveza, zato kot sklope obravnava tudi primere tipa velika noč, Rimska cesta in

dobro jutro. Naslednji tip zloženk so imperativne zloženke (npr. cvilimož), ki se po Bajcu

(1952: 96–100) izvorno prištevajo k sklopom, samostojno pa so obravnavane zaradi številnih

stičnih točk z imenskimi zloženkami, tj. z zloženkami z imenom v obojnem delu (Bajec 1952:

100–101). Poseben tip so vezalne ali kopulativne zloženke (dvandva) (Bajec 1952: 101–102),

v katerih se združujeta dve istorodni enoti, npr. dva samostalnika ali pridevnika, ki se lahko

spajata z veznikom in, npr. gluhonem. K primerjalnim ali komparativnim zloženkam Bajec

(1952: 102–103) prišteva primere tipa bučeglav, pirožaba, volkodlak ipd. Določilne ali

determinativne zloženke (Bajec 1952: 104–108) so zloženi samostalniki, pri katerih prvi člen

natančneje določa osnovnega, npr. vinograd, drevored, križpot. Poseben tip so t. i. svojstvene

zloženke ali bahuvrihi (Bajec 1952: 109–111), razložene kot tvorbe, katerih sestavna dela se

zlijeta v celoto in kot pridevnik nastopata v službi samostalnika, kot enota pa pomenita neko

svojstvo osebe ali stvari, npr. bledoličen, črnoglavec, dolgopetka. Zadnji tip so glagolske

zloženke (Bajec 1952: 115–122), tj. tiste, ki imajo v drugem delu glagolsko osnovo, npr.

bakrorez, cvetober, svetohlinec. Obravnavo zloženk Anton Bajec zaključi s krajšim pregledom

obravnave zloženk v tedanjem slovenskem jezikoslovju in s povzetkom, v katerem oceni rabo

in tvornost zloženk (Bajec 1952: 128).

Tretja Bajčeva (1959) knjiga o slovenskem besedotvorju predstavi predloge in

predpo

Documents

I V DR D brez priloge POPRAVLJENO 3 - CORE · Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika Maribor, ... 3 BESEDOTVORNA ANALIZA NOVEJŠE SLOVENSKE