LOTO

RAČUNALNIŠKA OPREMA 065/62-477, faks 065/62-733

SREDA, 17. JULIJA 1991 • LJUBLJANA' LETO XXXIII • ŠT. 166 • CENA 16 DINARJEV 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo mmm^mmmmmmmmmmmammmmm

Kot se je zvedelo, sta svojo udeležbo na tej novi seji potrdila Bogič Bogičevič in Vasil Tupur-kovski. Dr. Janez Drnovšek je že na Brionih in se bo seje v sre-do udeležil, tako da bodo skupaj z Mesičem navzoči štirje člani predsedstva. Pravijo, da so svojo udeležbo potrdili tudi zvezni se-kretar za zunanje zadeve Budi-mir Lončar, zvezni sekretar za ljudsko obrambo Veljko Kadije-vič in zvezni sekretar za notranje zadeve Petar Gračanin. Tudi predsednik zvezne vlade Ante Markovič je napovedal svoj pri-hod in jutri bo torej jasno, kakš-no vlogo igra. Danes so nekateri trdili, da premier podpira srb-sko-črnogorski del predsedstva v njegovi odločitvi o bojkotu bri-onskega sestanka, medtem ko je Tupurkovski zatrjeval, da je res-nica ravno obratna in da si Mar-kovič na vso moč prizadeva, da bi do takega sestanka čimprej prišlo.

Vse kaže. da bo predsedstvo jutri zasedalo brez svojih članov iz Srbije in Črne gore. ki nika-kor nočejo potovati na Brione.

Danes bi morali biti na Bri-onih dve seji: najprej bi se mora-lo sestati predsedstvo SFRJ, pot-lej pa še isti organ v razširjeni sestavi. Tega drugega sestanka naj bi se udeležili še predsedniki republik, oziroma republiških predsedstev. Napovedana je bila tudi udeležba predsednika ZIS Anteja Markoviča in zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Veljka Kadijeviča. Razpravljali o izvajanju odloka predsedstva SFRJ o demobilizaciji vojaških enot in uresničevanju brionske deklaracije. Ante Markovič bi moral predstaviti predloge o de-lovanju federativnega sistema

v času trimesečnega moratorija. Ne glede na to pa danes na Bri-one ni bilo članov predsedstva SFRJ iz Srbije, Makedonije, Čr-ne gore, Vojvodine in Kosova. Prav tako na Brione niso dospeli niti najvišji politiki iz teh repu-blik. Eni so se pri tem zgovarja-li, da bi morala seja potekati v Beogradu, drugi pa na napove-dano odsotnost Milana Kučana. Vsekakor pa so pravi razlogi za njihovo neudeležbo drugje. Ka-kor trdijo nekateri viri na Bri-onih, naj bi k neudeležbi večine članov predsedstva in drugih po-vabljenih veliko prispeval tudi Ante Markovič. Ta naj bi del članov zveznega predsedstva za-držal v Beogradu, po tem ko naj bi mu srbski predstavniki sporo-čili, da jih na Brione ne bo.

Že sinoči so na Brione dopo-tovali dr. Franjo Tudman, Stipe Mesič in dr. Janez Drnovšek. Danes popoldne ob 15. uri je na otočje prišel še Milan Kučan. Kučan je dospel potem, ko je Mesič sporočil, da bo na Brionih potekal le delovni sestanek čla-nov predsedstva in republiških voditeljev, ki ne bo imel statusa redne seje tega organa. Nekaj po 17. uri je na Brione z voja-škim helikopterjem, še vedno preluknjanim od strelov sloven-ske TO, priletel še Vasil Tupur-kovski, ki se je s slovenskimi in hrvaškimi voditelji pogovarjal dobri dve uri in pol. Sestanka se je udeležil tudi nizozemski vele-poslanik v Jugoslaviji, ki bo o dogovorih poročal sedmerici v Londonu. Sestanek se je kon-čal brez uspeha. Slovenski in hr-vaški predstavniki so zavrnili po-nudbo za skupno sejo predsed-stva SFRJ in republiških pred-

nje na Brionih zvalil na tiste čla ne predsedstva, ki na otočje niso hoteli priti. Po njegovih besedah bi morali na današnjem sestanku razpravljati predvsem o položaju na Hrvaškem, ker pa do tega ni prišlo, lahko pričakujemo tam še nove žrtve. Tupurkovski trdi, da sta Markovič in Kadijevič srb-skega, črnogorskega in oba po-krajinska člana predsedstva SFRJ ves dan zaman prepričeva-la, naj vendarle odpotujejo na Brione. Kdaj bo sklicana nova seja predsedstva SFRJ, se še ne ve.

Nadaljevanje na 2. strani MIRAN LESJAK

P O Z D R A V Z MORJA

I V prilogi Znanje za razvoj: Inovacijski center, kaj je že to? - Energijsko

Srbski lobi blokiral sestanek na Brionih Na otok so dopotovali le Slovenci in Hrvatje, popoldne pa še Vasil Tupurkovski - Mesič je za sredo sklical novo sejo - spet na Brionih BRIONI, 16. julija - Na Brionih naj bi bila danes razširjena seja sednikov na Ohridu. Vasil Tu-predsedstva SFRJ. ki se naj bi je udeležili tudi predsedniki republik purkovski je v izjavi za novinarje oziroma republiških predsedstev. Čeprav seje ni bilo in čeprav odgovornost za propadlo sreča-večina članov predsedstva sploh ni prišla na Brione, so ves dan tekla intenzivna pogajanja ali bolje rečeno prepiri, kdo ovira delo pred-sedstva. Nazadnje je zvečer prišla nepričakovana vest: predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesič je sklical novo sejo predsedstva za sredo ob 11. uri — in to znova na Brionih.

Karikatura: Franco Juri

Opazovalci v Ljubljani Evropska misija se je prišla pogovarjat v Slovenko - Vljudnostni obisk pri vladi LJUBLJANA, 16. julija - Dva od evropskih opazovalcev, posla-nih v Jugoslavijo, da nadzorujejo prekinitev ognja med JA in Slove-nijo in Hrvaško, sta popoldne prispela iz Zagreba v Ljubljano. Precej po prihodu so stekli pogovori s slovensko delegacijo, ki sta jo vodila predsednik vlade Lojze Peterle in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel

Člana delegacije Jo van der Valk in Marco Hennis, nizozem-ska diplomata, ki sta oba že službovala v Jugoslaviji, po eno-urnem pogovoru s slovenskimi sogovorniki nista želela dajati iz-jav za javnost, češ da sta v Jugo-slaviji šele štiriindvajset ur. Na-povedati nista hotela niti tega, kdaj bodo prvi opazovalci konč-no prišli v Slovenijo. Po besedah Boža Cerarja, ki pri slovenskem zunanjem ministrstvu koordinira delo opazovalne misije v naši re-

TEMA D N E V A

Brionska zmešnjava Po včerajšnjih dogodkih na Brionih, ko je Stipe Mesič

v prijetnem okolju skoraj ves dan čakal, da bo lahko na razširjeni seji federalnega predsedstva pokazal svojo držav-niško »modrost«, ni nobenega dvoma več, jugoslovansko predsedstvo ni sposobno narediti še ničesar. Očitno se ni v Jugoslaviji nihče več pripravljen pogovarjati niti o tem, kdaj in kje naj bi se sploh začeli pogovarjati. Kaj šele, da bi se o čem dogovorili.

Tokrat je prosrbski lobi s štirimi glasovi iz »principialnih« razlogov odpovedal sodelovanje na brionski seji. Razlog je banalen. Brioni mu niso všeč. Toda več kot očitno je, in to je v zadnjih mesecih kar nekajkrat dokazal, da se sej predsedstva udeležuje le takrat, ko je treba sprejeti kake ultimativne sklepe, največkrat uperjene proti republikam na severozahodu.

Kako bo na tak razvoj dogodkov v vrhu jugoslovanske države reagirala Evropa, je težko napovedati. Prav ta Evropa je namreč po začetku spopadov v Sloveniji izsilila izvolitev Mesiča, s čimer je hotela vsaj delno revitalizirati federalne organe. Mogoče bo zanjo prav propadli brionski plenum zadosten dokaz, da se Balkanci o ničemer ne znajo dogovoriti, če nad njimi kdo ne vihti gorjače.

Sloveniji tak razplet dogodkov ni v škodo, kajti pred svetom je še enkrat dokazala, da je za pogajanja. Vendar vsa zmešnjava do sklica brionskega plenuma kaže, da bo treba razčistiti, kdaj se sklicujejo redne seje predsedstva in kdaj pogajanja in kdo iz posameznih republik naj se udele-žuje teh sestankov. VESOSTOJANOV

ZA SLOVENSKO MIZO - Natanko ob 17. uri so v republiškem izvršnem svetu stekli pogovori med slovensko in evropsko delegacijo. V Ljubljano sta prišla dva člana opazovalske misije (vodja opazoval-cev gospod Jo van der Valk poleg predsednika vlade Lojzeta Peterleta). (Foto: Srdan Zivulovič)

publiki, je šlo le za vljudnostni obisk, med katerim so govorili o nekaterih tehničnih vprašanjih in se dogovorili za nadaljnje so-delovanje. Predstavnik Republi-ke Slovenije na sedežu omenje-ne misije v Zagrebu bo Zvone Dragan.

• Trije helikopterji tipa »alou-ette«, last nizozemskega vojnega letalstva, pridejo jutri v Zagreb. Rabili bodo za prevoz opazoval-cev Evropske skupnosti, je da-nes pojasnilo nizozemsko vele-poslaništvo v Beogradu. Heli-kopterji so belo prepleskani z vidnim znakom ES in napisom »opazovalna misija ES«.

Opazovalsko delegacijo, ki jo je poslala Evropska skupnost, vodi nizozemski diplomat Jo van der Valk, ki je že na sinočnji tiskovni konferenci v Zagrebu potrdil napovedi, da se bodo opazovalci posvetili dogajanjem v Sloveniji, kar je nemalo vzne-jevoljilo hrvaške gostitelje. Hr-vaška bo vztrajala pri tem, da se mora dejavnost opazovalske mi-sije Evropske skupnosti razširiti tudi na to republiko, je na da-našnji redni tiskovni konferenci v hrvaškem saboru poudaril zu-nanji minister Davorin Rudolf. Napovedal je, da bo Hrvaška poslala proteste in ukrenila vse, kar je potrebno, da bo memo-randum o soglasju in tisti del, ki se nanaša na dejavnost opazo-valske misije, »ustrezno tol-mačen«.

Hrvaški zunanji minister je v zvezi z včerajšnjo izjavo vodje evropskih opazovalcev van der Valka, da se bodo posvetili Slo-veniji, pri čemer je gost posebej zavrnil obravnavanje Hrvaške, komentiral, da je ta izjava izre-čena brez zadostnega pretehta-nja omenjenega memoranduma. ROMANA DOBNIKAR-ŠERUGA

• • • • •

D A N E S V D E L U • Če bo obveljala

Marko vičeva, bo moratorij zelo dolg Predsednik ZIS hoče najprej zagotoviti mi-nimalno delovanje si-stema, šele potem bi se pogovarjal o novih odnosih

• Zelena podpora Slovenije Vrsta evropskih zele-nih strank zahteva od vlad, naj priznajo slo-vensko samostojnost

• Iz sodov vse bolj curlja Jeseničani pa so vse bolj jezni na vlado in ministrstvo za varstvo okolja

stran 2

• Zakon o privatizaciji podjetij končno v javni razpravi Kakšna so merila za velika, srednja in ma-la podjetja?

• Denar za odkup pšenice bo V Sloveniji je bomo odkupili 100.000 ton

stran 3

• Iščemo najprijetnejše planinsko domovanje Akcija Dela in Pla-ninske zveze Slove-nije

stran 8

Slovenski parlament o družbenih dejavnostih Na predvidoma dvodnevni seji bodo pretresli zlasti zdravstveno in pokojninsko zakonodajo LJUBLJANA, 16. julija - Poslanci slovenske skupščine se bodo jutri zbrali na predvidoma dvodnevnih sejah, na katerih bodo nada-ljevali »normalno« delo, ki je bilo zaradi znanih dogodkov preki-njeno v začetku tega meseca. Na dnevnem redu imajo pomembne zakone s področja družbenih dejavnosti.

Tako bodo začeli razpravo o svežnju zakonov z zdravstve-nega področja, in sicer: obravna-vali bodo zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavaro-vanju, zakon o zdravstveni de-javnosti in zakon o lekarniški dejavnosti. Prav tako je na dnev-nem redu tudi nov zakon o po-kojninskem in invalidskem zava-rovanju. Izvršni svet je pri vseh štirih zakonih predlagal, naj bi jih obravnavali po skrajšanem postopku (predlog za izdajo za-kona z osnutkom), vendar se je v dosedanjih razpravah večkrat pojavila pobuda, da je treba za-kone - zaradi njihove pomemb-nosti - obravnavati po rednem trifaznem postopku. Poslanci bodo odločali tudi o predlogu zakona o organizaciji in financi-ranju vzgoje in izobraževanja. K vsem petim zakonom bo imel na skupnem zasedanju, ki se bo začelo ob 10. uri, uvodno bese-do podpredsednik slovenske vla-

de Matija Malešič. Takoj po skupnem zasedanju

se bo začela skupna seja, na ka-teri naj bi opravili volitve in ime-novanja. Kot smo zvedeli, pa še vedno ni usklajena dvanajstčlan-ska delegacija iz Slovenije za po-gajanja o razdružitvi z Jugosla-vijo.

Z delom je najbolj v zaostan-ku družbenopolitični zbor, saj še vedno ni v celoti prečesal dnev-nih redov s prejšnjih dveh sej. Med drugim naj bi tako še raz-pravljal o interpelaciji v zvezi z razdelitvijo proračunskih sred-stev za pluralizacijo medijev, o nekaterih aktivnostih jugoslo-vanske armade in o varnostnih razmerah v Republiki Sloveniji. Pa pri tem ni mišljena agresija vojske, ki se je zgodila pred kratkim, ampak zasedba Učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru, to je do-godek, do katerega je prišio 23. maja. M A J D A VUKELIČ

Janez Slapar povišan v generalmajorja

LJUBLJANA, 16. julija - Teri-torialna obramba Slovenija je do-bila prvega generala. Obrambno ministrstvo je poslalo predsedstvu Republike Slovenije predlog za iz-redno povišanje rezervnih častni-kov, Predsedstvo republike pa je na današnji 59. razširjeni seji spre-jelo naslednji odlok o povišanju častnikov Teritorialne obrambe.

Janez Slapar, rezervni polkov-nik, je povišan v čin rezervnega pehotnega generalmajorja. Dose-danji rezervni podpolkovniki Bo-gdan Beltram, Miran Bogataj, Al-bin Gutman in Vladimir Miloševič so povišani v čin rezervnega pehot-nega polkovnika, rezervni majorji Viktor Kranjc, Janez Lesjak, Boris Mikuš in Vojko Štemberger pa v čin rezervnega pehotnega pod-polkovnika. Rezervni podpolkov-nik Anton Krkovič je povišan v čin rezervnega polkovnika oklepno-mehaniziranih enot, rezervni pod-polkovnik Daniel Kuzma pa v čin rezervnega letalskotehničnega pol-kovnika.

Predlog o izrednem povišanju je podpisal minister za obrambo Ja-nez Janša 5. julija 1991, odlok o povišanju pa predsednik pred-sedstva Republike Slovenije Milan Kučan danes, 16. julija 1991.C. R.

Čiščenje črnovrškega pekla ČRNI VRH NAD IDRIJO, 16. julija - Skupina šestih pirotehnikov iz Nove Gorice, Idrije in Postojne ob pomoči idrijskih gasilcev že drugi dan odstranjuje eksplozivna telesa na ožjem območju nekdanjega skladišča orožja in razstreliva JA v Črnem Vrhu nad Idrijo. Prve raziskave so pokazale, da je tam po eksploziji v polmeru kakih 200 metrov raztresenega veliko več eksploziva, kot so predvidevali, zato bo čiščenje trajalo več tednov. Vsega vajene pirotehnike pa je pretreslo odkritje, da so pod ostanki skladišča J A spretno podtaknjene mine, ki so bile očitno namenjene ljudem, ki bi po eksploziji prišli tja. »Gre za nezaslišano podlost JA,« je izjavil vodja skupine pirotehnikov Ciril Baudaš. Reportažo iz črnovrškega »pekla« bomo objavili jutri. (K. R., Foto: Aleš Černivec).

Zdaj je zopet na vrsti privatizacija Vlada je pripravila pred-log zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij

LJUBLJANA, 16. julija - Na današnji seji slovenskega IS so med drugim obravnavali in potr-dili predloge zakonov o lastnin-skem preoblikovanju podjetij, o denacionalizaciji in o zadru-gah; spremembe in dopolnitve omenjenih zakonov, ki gredo zdaj v skupščinsko kolesje, so na popoldanski tiskovni konferenci predstavili Igor Umek, minister za družbeno planiranje, dr. Raj-ko Pirnat, minister za pravoso-dje in upravo ter dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Zakon o lastninskem preobli-kovanju deli podjetja na velika, mala in srednja in od te delitve je odvisen način privatizacije oziroma lastninjenja. Velika po-djetja se po tem zakonu, kot je dejal Igor Umek, preoblikujejo tako, da v celoti preidejo na sklade. Postopek je izredno hiter in zahteva malo papirjev.

• Po prvih podatkih, ki jih ima komisija za oceno škode, ki jo je povzročila JA ob agresiji na Re-publiko Slovenijo, znaša vojna škoda 102 milijardi dinarjev.

Za razliko od zakona o last-ninskem preoblikovanju podjetij zakon o denacionalizaciji ni do-živel večjih konceptualnih spre-memb. Upravičenci so še vedno fizične osebe in verske skupnosti oziroma njih dediči, vrača se praviloma v naravi oziroma se predvideva plačilo odškodnine. Dr. Rajko Pirnat je povedal, da so v obseg denacionalizacije vključene tudi nepremičnine, ki so bile odvzete z arondacijami, vključene so t. i. »zvijačne« po-godbe, ki so jih bivši lastniki sklepali z državo ali strankami.

Zakon o zadrugah pa, kot je poudaril dr. Jože Osterc, temelji na principu klasičnega zadružni-štva, kakršnega smo poznali do 1. svetovne vojne in kakršnega poznajo v srednjeevropskih dr-žavah s podobno agrarno struk-turo. Največ razprave na izvrš-nem svetu je bilo okrog 10. po-glavja zakona, ki govori o vrača-nju zadružnega premoženja.

Več na 3. strani. D A R J A VERBIČ

Veliki o Jugoslaviji Sedmerica je v Londonu sprejela politično deklaracijo, v kateri je pose-ben odstavek o jugoslovanski krizi - Za vso pomoč, če bo dobra volja

. tve in bodo le ogrozili stabilnost O D NAŠE DOPISNICE 6

LONDON, 15. julija - Zunanji ministri sedmih najbolj razvitih držav (ZDA, Kanada, Japonska, Velika Britanija, Francija, Italija in Nemčija) in predsedujoči v ministrskem svetu Evropske skupnosti nizozemski zunanji minister van den Broek, ki se, tako kot nizo-zemski premier Lubbers, londonskega vrha sedmih udeležuje kot predstavnik evropske integracije, so dopoldne izoblikovali politično deklaracijo, ki so jo popoldne podpisali državni voditelji. V dekla-raciji je poseben odstavek posvečen Jugoslaviji, o kateri so zunanji ministri med sinočnjo delovno večerjo - tako je danes povedal vodja britanske diplomacije Douglas Hurd - dolgo razpravljali.

V odstavku o Jugoslaviji po-udarja politična deklaracija predvsem dve prvini: podporo sedmerice (torej tudi ZDA, Ka-nade in Japonske) prizadeva-njem in akcijam Evropske skup-nosti za razrešitev jugoslovanske krize in, drugič, prvikrat zapisa-no zagotovilo, da so razviti - to pot ne le ES, temveč skupina sedmih - pripravljeni Jugoslaviji zagotoviti pomoč za gospodar-sko okrevanje, brž ko se bo po-ložaj v državi normaliziral. O tem, kaj se bo zgodilo, če se to ne bo zgodilo, deklaracija ne govori. A dobro obveščeni trdi-jo, da je bila med sinočnjo raz-pravo večkrat omenjena politič-na in gospodarska karantena, v katero bi lahko bile potisnjene

tako Jugoslavija, kot njene repu-blike. Nizozemski zunanji mini-ster van den Broek, ki je kot sedanji predsedujoči v ministr-skem svetu ES tudi član bruselj-ske trojke, je na današnji tiskov-ni konferenci poudaril, da bo dvanajsterica, če se bo kršenje in neuresničevanje brionskega spo-razuma nadaljevalo, najverjetne-je morala proučiti, koliko je njen angažma v jugoslovanski krizi smiseln.

Del politične deklaracije o Ju-goslaviji se začenja z ugotovitvi-jo, da morajo o svoji prihodnosti odločati sami jugoslovanski na-rodi in da je položaj v državi skrb zbujajoč tudi za sedmerico. Vojaške enote in prelivanje krvi ne morejo privesti do trajne reši-

v širšem pomenu besede, pravi deklaracija. Sedmerica zato po-ziva k ustavitvi nasilja in sovraž-nosti ter k demobilizaciji in vrni-tvi vojaških enot v vojašnice, kot tudi k trajni prekinitvi ognja. Prav tako poziva vse sprte stra-ni, da spoštujejo brionski spora-zum in pozdravlja prizadevanja ES za odpravo jugoslovanske krize.

Sedmerica se je v politični de-klaraciji zavzela tudi za pošilja-nje bruseljskih kontrolorjev v Jugoslavijo (angleški izraz je »monitoring mission«) v okviru kriznega mehanizma konference o evropski varnosti in sodelova-nju. »Naredili bomo vse, kar je v naših močeh,« piše v deklara-ciji, »skupaj z drugimi v medna-rodni skupnosti, da se v Jugosla-viji začnejo pogajanja (o prihod-nosti) v skladu z načeli, zapisani-mi v Helsinški in Pariški listini KVSE«. Gre za dokumenta, za katera londonska politična de-klaracija poudarja, da utirata pot novi Evropi, še zlasti teme-lječi na spoštovanju človekovih pravic, a tudi pravici narodov do samoodločbe, kot tudi na dolo-čenih pravnih normah, vključno s tistimi, ki govore o ozemeljski celovitosti držav.

Van den Broek je na tiskovni konferenci v odgovoru na novi-narsko vprašanje odgovoril, da bi bilo posredovanje Združenih narodov v Jugoslaviji morebiti mgoče (»čeprav ne vidim, v kakšni obliki«), če bi zanj za-prosili sami Jugoslovani. Ni pa povedal, kdo bi konkretno mo-ral zaprositi in kakšne implikaci-je bi imelo dejstvo, če bi ZN, denimo, sprejeli vabilo posamez-nih republik. Kar zadeva nov ekspresni obisk bruseljske troj-ke, o katerem se je včeraj v ti-skovnem središču londonskega vrha veliko govorilo, je nizozem-ski minister rekel, da je trojka pripravljena takoj oditi v Jugo-slavijo »kadarkoli« in da je leta-lo do jutri zvečer, ko bo udele-žence vrha odpeljalo domov, na razpolago na londonskem letališ-ču. Le zvezne in republiške oblasti v Jugoslaviji bi morale dati vedeti, da bi bila pomoč trojke dobrodošla.

MIRJAM AČIMOV-OBLAK

27. kolo 11, 12, 14, 23, 28, 31, 36 in dodatna 1. INFORMACIJE O IGRAH NA SREČO: TELEFON 9862! ODSLEJ VSA POROČILA 0 NAŽIH IGRAH NA SREČO V SLOVENSKI IZDAJI LISTA EHO. KI IZHAJA VSAK TOREK!

Boji za etnično čisto Banijo se zaostrujejo

SO TRENUTKI, KO JE ŽIVLJENJU TREBA DAROVATI NOV SMISEL

Hrvaška opozicija se trudi dokazati, da čuti z ljudmi na tem območju, medtem ko vlada še molči O D NAŠEGA DOPISNIKA ZAGREB, 16. julija - Zvečer so srbski teroristi napadli več hrva-ških vasi in policijskih postaj na Baniji. Najbolj srditi spopadi so bili v Topuškem v občini Vrginmost, ki se je tako prvič znašla v hrva-ško-srbski vojni. Do polnoči so hrvaške sile, ker se vojska ni vmeša-vala, pregnale napadalce. Danes pa je hrvaško prebivalstvo vznemi-rila kolona vojaških vozil s tanki in oklepniki, ki je pripeljala iz Cazina prek Velike Kladuše na hrvaško stran. Boj za etnično čisto »srbsko« Banijo se je začel.

zgledu ES, o čemer smo že vče-raj poročali.

Za javnost so veliko bolj zani-mive tiskovne konference v Osi-jeku. Na današnji je policijski načelnik Osijeka Mate Šalinovič odgovoril na podtikanja vojske, češ da je iz vrst hrvaške policije in garde več ubežnikov kot iz vojske. Dejal je, da gre samo za tiste policiste srbske narodnosti, ki so dolgo prikrito sodelovali s četniki, zdaj pa so jih odkrili. Predsednik občinskega sodišča

Osijeku pa je posredoval ka-

V Petrinji je še okoli 550 ubežnikov iz napadenih hrvaških vasi Kraljevčani, Prnjavor in drugih, ki so bile od sobote izpo-stavljene četniškemu in vojaške-mu obstreljevanju. Kot je pove-dal načelnik policijske uprave v Sisku Djuro Brodarac, se je del vojske iz Jabukovca umaknil v petrinjsko vojašnico, del pa se je razkropil po terenu. Opoldne pa se je začel še en napad četni-kov na hrvaški vasi Divuša in Kuljani v občini Dvor na Uni, z minometi pa so spet napadli policijsko postajo v že skoraj iz-umrlem mestu Glini. Ker je v iz-seljenih hrvaških vaseh petrinj-ske občine ostalo več tisoč glav živine, so se nekateri na lastno pest vrnili domov ob skromnem varstvu hrvaških policistov in gardistov, v Petrinji pa je začela delovati Karitas, ki je ogroženim dala prvo pomoč v znesku med 1000 in 3000 dinarji. Iz Kraljev-čanov in Dragotincev so z voja-škim transporterjem pripeljali še dva mrtva hrvaška gardista.

žensko prijavo proti poveljniku osiješke garnizije polkovniku Bori Ivanoviču v skladu s 142. členom KZ Jugoslavije, ki govo-ri o vojnih zločinih proti civilne-mu prebivalstvu. Več na 2. stra-ni. PETER POTOČNIK

Medtem ko je vodja hrvaških liberalcev napovedal selitev se-dežev hrvaških političnih strank iz Zagreba v Osijek, da bi lju-dem na najbolj izpostavljenem terenu dokazali, da je vsaj hrva-ška opozicija z njimi, uradni Za-greb bolj ali manj molči ob zao-strovanju vojne na hrvaških tleh. Zdaj hrvaška vlada igra na karto petih predlogov svojega zunanje-ga ministra dr. Davorina Rudol-fa, s katerimi je prvič javno na-stopil v Anconi. Včeraj je pred-loge ustno potrdila delegacija ZIS in nato zvečer še hrvaška vlada. Današnja tiskovna konfe-renca v hrvaškem saboru je bila namenjena samo Rudolfovi for-muli za rešitev jugoslovanske krize. Po besedah avtorja v celo-ti ne zadovoljuje nikogar, ven-dar pa ni niti proti nikomur uperjena. Gre za ustanovitev zveze šestih suverenih držav po

PRIJAZNOST NA POHODU INFORMACIJE: (063) 814-414, 814-824

Ameriški vojaki veseli, Kurdi pa ne ZAKO, 16. julija - Včeraj je odpeljal s severnoiraškega območja na turško stran še zadnji tovornjak z »zalivskimi« vojaki, ki se po dolgih mesecih vračajo domov v Ameriko. Umik zavezniških sil je končan, za kurdsko prebivalstvo na severu Iraka pa je prihodnost polna strahu. (Telefoto: Reuter)