IDEJNA ZASNOVA EKOLOŠKIH VASI MOKRIše vidni ostanki ruševin. ... Ţe zgodovinski imeni nakazujeta, da sta bili vasi med seboj povezani. Iz Franciscejskega katastra je razvidno,

IDEJNA ZASNOVA EKOLOŠKIH VASI MOKRI

POTOK IN SADNI HRIB

Izdelal: Marko Kovač, u.d. inž. vod. in kom.

Tone Pugelj, gradb. teh.

Mitja Kopina, dipl. ekon.

Ljubljana, oktober 2012

KAZALO

I. OPIS OBSTOJEČEGA IN PREDVIDENGA STANJA ................................................................................ 3

1. Osnovni podatki lokaciji .............................................................................................................................. 3

2. Zgodovina kraja .......................................................................................................................................... 4

3. Izhodišča projekta ekološke vasi ................................................................................................................ 5

4. Prednosti manjših kmetij ............................................................................................................................. 6

5. Ekološke vasi v tujini .................................................................................................................................. 6

6. Opis predvidenega stanja .......................................................................................................................... 7

7. Ocena števila prebivalcev ........................................................................................................................... 9

8. Dejavnosti ................................................................................................................................................. 10

9. Arhitektura naselja .................................................................................................................................... 10

Razpoznavne značilnosti stavbarstva Kočevske regije ........................................................................ 10

Arhitektura novega naselja ................................................................................................................... 11

10. Kmetijska zemljišča kot neločljiv del ekološki vasi ................................................................................... 12

II. PREGLED PROSTORSKIH AKTOV ........................................................................................................ 12

1. Strateški del občinskega prostorskega načrta Kočevje ............................................................................ 12

2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Kočevska Reka (PUP3) v Občini Kočevje ............................ 13

3. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje ........................................................................ 14

III. POPIS VAROVALNIH OBMOČIJ IN VAROVALNIH PASOV .................................................................. 15

1. Narava ...................................................................................................................................................... 15

2. Kulturna dediščina .................................................................................................................................... 15

3. Površinske in podzemne vode .................................................................................................................. 15

4. Varovanje kmetijskih zemljišč ................................................................................................................... 15

5. Predvideni vplivi na okolje ........................................................................................................................ 16

Narava .................................................................................................................................................. 16

Kulturna dediščina ................................................................................................................................ 16

Površinske in podzemne vode .............................................................................................................. 17

Kmetijske površine ............................................................................................................................... 17

IV. PRIKLJUČKI NA JAVNO INFRASTRUKTURO ....................................................................................... 17

1. Splošno .................................................................................................................................................... 17

2. Oskrba s pitno vodo.................................................................................................................................. 17

3. Oskrba z elektriko ..................................................................................................................................... 18

4. Odvajanje odpadnih in meteornih voda .................................................................................................... 18

5. Dostop do javne ceste .............................................................................................................................. 19

V. TERMINSKI PLAN IN FAZNOST IZGRADNJE ........................................................................................ 19

VI. VIRI ........................................................................................................................................................... 19

VII. GRAFIČNE PRILOGE .............................................................................................................................. 19

III DDD EEE JJJNNNAAA ZZZAAA SSSNNN OOOVVV AAA EEEKKK OOOLLL OOOŠŠŠKKK EEE VVVAAASSS III MMM OOO KKKRRR III PPPOOO TTTOOO KKK III NNN SSS AAADDD NNN III HHHRRR III BBB ––– oookkk ttt ooobbb eee rrr 222 000111222

3

I. OPIS OBSTOJEČEGA IN PREDVIDENGA STANJA

I.1. Osnovni podatki o lokaciji

Zapuščena kočevarska vas Mokri Potok ter Sadni Hrib leţita ca 15 km stran od Kočevja ter 5 km od Kočevske Reke.

V Kočevski Reki (277 preb.) se nahajajo šola, pošta, trgovina ter ostala javna infrastruktura. V oddaljenosti ca 2 km

severno od Mokrega potoka, se nahaja lesno predelovalna industrija Sneţnik d.d. Nadmorska višina Mokrega Potoka

znaša okoli 500 m n.m. ter Sadnega Hriba 580 m n.m.

SLIKA 1: PREGLEDNA KARTA (VIR:GEOPEDIA)

Zapuščeni vasi leţita med seboj oddaljeni ca 700 m zračne razdalje. Vas Sadni Hrib se nahaja na manjši vzpetini

nad dolino Mokrega potoka, ki priteče iz območje Kočevske Reke. Vas Mokri Potok leţi na terasi nad mokrotno

dolino po kateri teče istoimenski potok. Območje se deloma obdeluje (kosni travniki) deloma je v zaraščanju. Širše

območje je posebno zaradi mnoţine manjših izvirov in potokov, ki poniknejo nedaleč od vasi. Na Sadnem Hribu so

še vidni ostanki ruševin.


4

SLIKA 2: POGLED IZ JUGA PROTI NASELJEMA (VIR:GOOGLE EARTH)

I.1.1 Alternativne lokacije ekološke vasi

Pred izbiro lokacije Mokri Potok in Sadni Hrib so bile preverjene ostale zapuščene vasi na območju občine Kočevje.

Za morebitno oţivitev ter vzpostavitev ekološke vasi so bile pregledane naslednje vasi, s poudarki na tistih, ki imajo

obstoječo zazidljivost; lahko jih razdelimo na 4 območja.

A. Prvo območje je nad dolino Kolpe, kjer se nahajajo prazne vasi Muha vas, Turkova Draga, Verderb ter Pokštajn.

B. Naslednji sklop so Hrib pri Koprivniku, Kumrova vas, Svetli potok in nekoliko juţneje Predrigelj.

C. Tretji sklop je na zahodnem delu občine, to so Mokri potok, Sadni hrib, ter Preţa in Preţulja.

D. Zadnji sklop so vasi na severnem delu občine to so Rdeči kamen, Gornja in Spodnja Topla Reber (in Pugled).

Naselja v sklopu A in D niso bila izbrana zaradi odmaknjenosti od večjih naselij ter glavne asfaltne ceste. Naselje

Hrib pri Koprivniku bi bilo glede na odprt kmetijski prostor in bliţino naselja (Koprivnik je oddaljen ca 2 km) primerno

za ponovno oţivitev, vendar niso bili zagotovljeni pogoji za zakup oz. odkup kmetijskih zemljišč v okolici. Ostala

naselja imajo manjša območja zazidljivosti oz. v obstoječem planu niso zazidljiva.

I. 2. Zgodovina kraja

Kočevarsko ime za vas Sadni Hrib je bilo Ober Wetzenbach (Zgornji »mokri« potok), vas Mokri potok pa se je

imenovala Unter Wetzenbach (Spodnji »mokri« potok). Ţe zgodovinski imeni nakazujeta, da sta bili vasi med seboj

povezani. Iz Franciscejskega katastra je razvidno, da je naselje Sadni Hrib imelo okoli 8 domačij, ki so leţale na

vrhu slemena z orientacijo V-Z. Bilo je obcestno naselje. Pot je namreč potekala skozi vas, to je drugje kot danes.

Naselje Mokri Potok je bilo večje naselje z okoli 12 domačijami. Ob potoku, ki priteče iz smeri Sadnega Hriba se je

nahajal mlin. Vas je bila med 2. svetovno vojno delno zapuščena, po vojni so vas začasno naselili. Okoli leta 1960 pa

je ob sklenitvi zaprtega območja naselje bilo izseljeno ter hiše porušene.


5

SLIKA 3: PRIKAZ VASI MOKRI POTOK IN SADNI HRIB PO FRANCISCEJSKEM KATASTRU

I. 3. Izhodišča projekta ekološke vasi

Izhodišča projekta temelje na ugotovitvah, da današnji način ţivljenja ni trajnosten. Ekološke vasi so modeli trajnostnega bivanja. Skupne prvine vsem ekološkim vasem po svetu so: ekološka gradnja, recikliranje in zmanjšanje odpadnih snovi, ekološka pridelava hrane ter raba obnovljivih virov energije. Pogoste prvine so tudi različni alternativni socialni in ekonomski modeli ter umetniško izraţanje. Ţivljenje v ekološki vasi je organizirano tako, da ga lahko uspešno vzdrţujejo tudi prihodnji rodovi. Takšna ureditev teţi k čim manjšemu ekološkemu odtisu1

posameznika. Zmanjšanje ekološkega odtisa se doseţe predvsem z lokalnim oskrbovanjem potreb po hrani, energiji in materialih. Prvenstveno se pri gradnji in vsakodnevnem bivanju uporabljajo naravni in lokalni materiali za katere proizvodnjo je potrebno malo energije in kratka transportna pot (zmanjšanje porabe fosilnih goriv), krati pa ima od tega koristi lokalno gospodarstvo. V skladu s temi načeli je tudi narejena Idejna zasnova ekološke vasi.

Območje Kočevske nudi odlične moţnosti za postavitev prve ekološke vasi v Sloveniji. Posebnost tega področja so obseţna drţavna zemljišča, ki so jih zapustili Kočevski Nemci. Ţe več kot pol stoletja prazne vasi skupaj s starimi sortami sadnih dreves zarašča gozd. Zapuščene vasi so nadvse primerne za postavitev ekoloških vasi. Ekološka vas in njeni prebivalci bodo v občino Kočevje prinesli mnoge koristi. Koristi ekološke vasi:

demografska obogatitev podeţelja ohranjanje kulturne krajine (ustavitev zaraščanje kmetijskih zemljišč) nova ponudba (turizem, storitve, obrt) spodbujanje lokalne ekonomije ohranjanje starih sort, baza semen ohranjanje kulturne dediščine ohranjanje in aktivno prenašanje tradicionalnih obrti

Projekt ekološke vasi deluje tudi na razvoju mnogih inovativnih področij, kot so:

Obnovljivi energetski viri (biomasa, kogeneracija, veter, sonce, energetska učinkovitost) Nizko energijski in pasivni objekti ( uvajanje novih tehnologij v eko-bio gradnji) Varčevanje z vodo, ločevanje (siva, rjava voda), recikliranje in čiščenje odpadne vode (RČN) Ekološki in sonaravni pristopi k pridelovanju hrane Različni socialni projekti (izobraţevanje, medgeneracijsko bivanje) Sodelovanje z lokalno lesno-predelovalno industrijo – hiše v vasi kot pilotni objekti

1 Ekološki odtis - površina, ki jo posameznik zasede s svojim ţivljenskim slogom (hrana, energija, materiali in odpadki)


6

I. 4. Prednosti manjših kmetij

Projekt ekološke vasi Mokri Potok in Sadni Hrib, bi lahko opisali kot sistem majhnih kmetij. Pojem majhna kmetija pa

ima iz ekonomskega vidika večkrat negativno konotacijo. V nadaljevanju prikazujemo prednosti takšnega načina

kmetovanja. Zadnjih 250 let se je odstotek prebivalstva, ki je delal na zemlji, ves čas manjšal. Hkrati se je večala

velikost kmetij, domnevno tudi njihova produktivnost in učinkovitost. Toda ko primerjamo dejanske podatke, ugo-

tovimo ravno obratno: manjše kmetije proizvedejo veliko več na enoto površine kot večje kmetije.

Miniaturizacija v kmetijstvu ni nova stvar. Majhne kmetije so tisočletja trajnostno podpirale celotne civilizacije kot je

Kitajska pred 4000 leti, Majevska, Juţno Ameriška in Grška pred 2000 leti. Danes ima v Rusiji okoli 70% (14,7

miljonov) druţin v lasti dačo oz. vrtiček v velikosti 0,06 ha. Za druţino je običajno, da na svojem koščku zemlje

pokrije večino svojih prehranskih potreb. Po biointenzivni metodi mini-kmetovanja je mogoče pridelati dovolj kalorij za

letne potrebe ene osebe na 400 m2 površine, medtem ko konvencionalno kmetijstvo porabi za prehranjevanje ene

osebe 1500 do 3000 m2 površin. Pri biointenzivni metodi se za 94-99% zmanjša potreba po energiji (nafti),

zmanjšajo se potrebe po gnojilu in vodi, bistveno pa se poveča vloţek človeškega dela.

Na manjših površinah (1-3 ha) lahko doseţemo mnogo večji pridelek na enoto površine kot na večjih površinah,

posajenih z monokulturo. Učinkovitost intenzivnega kmetijstva se sicer kaţe v veliki količini pridelka z majhnim

številom delavcev, medtem ko je pri ekološkem kmetijstvu potrebnih več ljudi. Monokulture na velikih intenzivnih

kmetijah imajo začasne ekonomske prednosti, na dolgi rok pa ne predstavljajo ekološkega optimuma, predvsem

zaradi izgube in onesnaţevanja prsti. Količina pridelka pri polikulturi (ekološki pridelavi) je na enoto površine večja,

pestrejša in bolj zdrava kot pri konvencionalnem kmetijstvu, poleg tega je zmanjšana potreba po mehanizaciji, nafti in

agrokemikalijah, ohranja se biotska pestrost.

Še nekatere prednosti manjših kmetij:

• Konvencionalno kmetijstvo porabi rodovitno prst od 18- do 80-krat hitreje kot ta nastaja v naravi. Ocenjuje se, da je

ob trenutni kmetijski praksi na Zemlji ostalo le še za 40 do 80 let rodovitne prsti. Nekatere prakse ekološkega mini-

kmetovanja gradijo prst do 60-krat hitreje, kot ta nastaja v naravi ob hkratni manjši porabi virov in energije.

• Število ljudi, ki prideluje hrano je vse manjše, kar zmanjšuje bazo znanja, ki se je nabirala skozi stoletja. Na manjših

kmetijah je v naravnem procesu pridobivanja hrane udeleţenih več ljudi, kar povečuje splošno znanje, spoštovanje

in skrb do narave. Poveča se tudi število zaposlenih.

• Več kot 90 % vseh semen, ki jih je človek uporabljal za pridelavo hrane, je ţe izginilo. Zaradi konvencionalnega

kmetijstva izginja genetska baza, saj se zanašamo na nekaj specializiranih sort. Manjše kmetije vzdrţujejo pestrost

obstoječe genske baze starih kulturnih rastlin.

• Konvencionalno kmetijstvo porabi okoli 100-krat več energije na teţo hrane v primerjavi z intenzivnimi biološkimi

metodami, predvsem zaradi odvisnosti od strojev in energijsko potratnih kemičnih gnojil. Na manjšem posestvu

hranila in energija laţe kroţijo, kar dodatno zmanjšuje porabo energije.

• Svetovno kmetijstvo je največji porabnik pitne vode (cca. 80 %). Konvencionalno kmetijstvo ne shranjuje vode v

tleh, kot to počnejo biološke metode, zato prihaja do izpiranja hranil in zniţevanja ravni podtalnice. Z uporabo

naprednih ekoloških metod na manjših posestvih se zmanjša poraba vode, onesnaţenje ter vpliv suš in ujm.

I.5. Ekološke vasi v tujini

Največje evropske ekovasi so se začele kot majhne neopazne pobude, toda v nekaj desetletjih so postale pomembni

dejavniki za lokalno gospodarstvo, izobraţevanje, turizem, kmetijstvo in okoljevarstvo.

Eno največjih ekovasi v Evropi, Findhorn na Škotskem, sta v sedemdesetih letih osnovala dva posameznika.

Ustanovljena je bila na golih peščinah, toda do današnjega dne je zrasla v ozelenjeno vaško skupnost več kot 300

prebivalcev. Vas je danes pomembno izobraţevalno središče, ki ga letno obišče več deset tisoč ljudi iz vsega sveta.


7

V tesni povezavi z lokalno skupnostjo so izpeljali vrsto druţbeno koristnih projektov. Fondacija Findhorn ţe od leta

1998 aktivno deluje v navezi z OZN.

SLIKA 4:GLAVNI OBJEKT V EKOLOŠKI VASI SIEBEN LINDEN

Sieben Linden (Sedem lip) je ekovas na severu Nemčije z več kot 100 prebivalci. Mnoga izobraţevanja, ki potekajo v

vasi, financirajo razni programi EU. Zelo aktivni so projekti ekološke gradnje, izrabe alternativnih virov energije,

druţbenih vprašanj. V vasi je sedeţ evropske podruţnice Globalne mreţe eko vasi (Global Ecovillage

Network).

Podobne vasi s sto ali več prebivalci najdemo na Danskem (Dyssekilde, Munksogaard), v Italiji (Damanhur), na

Madţarskem (Krishnavolgy), na Slovaškem (Zajeţka), v Rusiji (Kovčeg) in drugje. Te vasi so aktivno povezane z

oblastjo in lokalno skupnostjo, prispevajo k blaginji in demografski stabilnosti navadno ogroţenih ruralnih področjih in

podeţelju vračajo ţivljenje.

II. OPIS PREDVIDENEGA STANJA

Ostanki nekdanjih vasi Kočevarjev so še danes naravno merilo za ekološko vas, saj vnaprej postavljajo okvir za

število druţin, ki jih lahko določeno okolje trajnostno preţivi. Razvidna je tudi meja med gozdom in kulturno krajino.

Projekt ekološke vasi Mokri Potok in Sadni Hrib se drţi teh omejitev in predvideva nekoliko manjšo vas glede na

zgodovinsko predhodnico z manj objekti in prebivalci.

II.1. MOKRI POTOK

V vasi Mokri potok je predvidena izgradnja okvirno 9 individualnih stanovanjskih hiš ter skupnega objekta. Na spodnji sliki je zgolj shematski prikaz razporeditve objektov, ki prikaţe osnovno gostoto razporeditve, pri čemer niso prikazani gospodarski objekti. Natančnejša urbanistična zasnova bo določena z OPPN. Iz spodnje slike je tudi razvidno, da poteka danes cesta po drugi trasi kot nekdaj, zaradi česa so nekatere parcele razdeljene. Z ureditvijo vasi bo potrebno situacijo urediti ali z ureditvijo parcel ali prestavitvijo ceste upoštevajoč promet gozdarske sluţbe.


8

SLIKA 5: POGLED NA OSREDNJE OBMOČJE NEKDANJE VASI MOKRI POTOK

Zazidljivo območje se deli na manjši zahodni del, kjer sta predvidena 2 bivalna objekta, ter na vzhodni del kjer je predvidena izgradnja 7 domačij ter skupinskega objekta. S sprejetjem OPN se bo predvidoma zmanjšalo zazidljivo območje Mokrega Potoka za 2 ha. Zmanjšalo se bo predvsem območje na severnem delu ob poplavni ravnici potoka. Zazidljivo območje se bo širilo na območju Sadnega Hriba. Območje ob potoku ki deli Z in V del naselja se bo spremenilo v zelene površine.

SLIKA 6: OKVIRNA RAZPOREDITEV OBJEKTOV V I VASI MOKRI POTOK (GOSPODARSKI OBJEKTI NISO VRISANI)


9

II.2. SADNI HRIB

Vas Sadni Hrib leţi na manjšem slemenu, ki je danes v preteţni meri zaraščeno. Predvidena izgradnja 8 individualnih stanovanjskih hiš. Objekti v vasi bodo razvrščeni okoli osi lokalne ceste, ki je nekoč potekala skozi vas in je povezovala obe vasi. Ker je pot v katastru označena kot javno dobro se bo obnovila za ne-motoriziran promet. Zazidljivo območje bo potrebno na novo določiti v okviru priprave OPN. Natančnejša urbanistična zasnova bo določena z OPPN.

SLIKA 7: POGLED ZARAŠČENO SLEME NA KATEREM JE NEKOČ STALA VAS SADNI HRIB

SLIKA 8: OKVIRNA RAZPOREDITEV OBJEKTOV V I VASI SADNI HRIB (GOSPODARSKI OBJEKTI NISO VRISANI)

II.3. Ocena števila prebivalcev

Glede na številke parcel in franciscejski kataster lahko predvidevamo da je na obravnavanem stavbnem območju

obeh vasi nekoč stalo okoli 20 gospodarstev oz. domačij, kateremu so ponavadi pripadali vsaj trije objekti. V novi

razporeditvi je na istem območju predvidenih 17 individualnih bivanjskih objektov ter še 1 dodaten skupinski objekt,


10

kar predvidoma skupaj predstavlja okoli 70 prebivalcev. Pri tem je potrebno upoštevati še, da se predvideva tudi

obisk gostov, ki bodo lahko v ekološki vasi prebivali tudi daljši čas.

II.4. Dejavnosti

V okviru ekološke vasi Mokri potok in Sadni Hrib so predvidene naslednje dejavnosti:

turizem (center za obiskovalce, prenočišča) poljedelstvo sadjarstvo čebelarstvo obrt izobraţevanje, organizacija seminarjev, tečajev, delavnic, različni tabori za mlade storitve (delo na domu) naravna gradnja (šola naravne gradnje) razvoj tehnologij obnovljivih virov energije

II.5 Arhitektura naselja

Razpoznavne značilnosti stavbarstva Kočevske regije

Na tem območju so prevladovale v niţjem svetu kamnite in opečne stavbe, v hribih pa kamnite in lesene. Strehe so

bile strme in zaključene na čop. Slamnato kritino ja kasneje zamenjala lesena (skodle) ali opečna (bobrovec,

zareznik). V višjih predelih in gručastih naseljih prevladujejo vrhkletne, pogosto zidane v bregu tako, da je v niţji

ravnini vhod v klet, v višjem pa v stanovanje.

SLIKA 9: STARA KOČEVARSKA LESENA HIŠA

Poleg hiše so h kmečkemu domu nekoč postavljali še hlev, pod in skedenj, kozolec, kašča, svinjak in vodnjak v

nekaterih primerih pa tudi čebelnjak. Razvrstitev stavb na domačiji je prilagojena terenu in v prostoru regije ni

enotna. Med posebne značilnosti tega prostora štejemo skeletno gradnjo, ki so jo v prostor prinesli priseljeni Nemci.

Posebna je tudi izdelava lesenih sten : redko so iz tesanih brun, pogosto pa iz desk na zunanji in notranji strani obitih

z letvami in ometanih z malto. Tako v dolinskih kot v više leţečih odročnih naseljih so fasade pogosto lesene in

obarvane. Poglavitno gradivo za hiše je razumljivo les, kamen, ilovica in manj opeka. Na hribih in planotah je

prevladovala lesena hiša v dolini pa kamnita. Lesene hiše so bile zgrajene iz desk, plohov in brun. Zidano so imele

le osnovo, zid ob peči in ognjišču, stene so bile iz vodoravno naloţenih in na koncu ujetih brun in so bile na zunanji


11

strani izbočene, na notranji strani pa plosko obtesane. Mnogo lesenih hiš je bilo na zunaj in znotraj ometanih tako, da

so se včasih teţko ločile od zidanih.

Arhitektura novega naselja

Individualni stanovanjski objekti bodo grajeni posnemajoč tradicionalno obliko hiše na kočevskem. Smernice, ki nam

jih nakazuje tradicionalno stavbarstvo na kočevskem se odlično vklapljajo v koncept nizko energijske in pasivna

gradnje. Še posebej je tu zanimiva posebnost kočevskega stavbarstva, ki je nastala pod vplivom priseljenih Nemcev,

to je skeletna gradnja. Tudi materiali, ki so bili uporabljeni pred stoletji za gradnjo hiš se danes ponovno vračajo kot

alternativa klasičnemu gradbenemu materialu, predvsem zaradi svoje energijske varčnosti , prijaznosti do uporabnika

in enostavni razgradnji.

Hiša bo glede na tradicionalni tip modernizirana v smislu, uporabe večjih zastekljenih površin na juţni strani ( zimski

vrt in panoramska zasteklitev). Vsekakor pa je cilj arhitekture doseči sobivanje starega in novega z uporabo

naravnih materialov kot so les, kamen, ilovica, apno, slama in ostala naravna izolacija ( predvsem lan, konoplja)

Uporaba naravnih materialov je prvenstvena zaradi ekologije (nizka poraba energije za proizvodnjo gradbenih

materialov, lokalni materiali) in zdravega bivanja v takšnih objektih. Les ne bo tretiran s kemičnimi zaščitnimi sredstvi,

temveč bo poudarek na ustreznem času podiranja dreves. Uporaba betona bo zmanjšana na nujno potrebne

elemente (predvsem temelji). Osnovna konstrukcija hiše bo leseni skelet, lahko tudi leseno paličje. Pri načrtovanju

objektov bo velik poudarek na energetsko učinkoviti gradnji to je izolaciji in juţni ekspoziciji. Stanovanjski objekti v

naselju bodo zgrajeni na podlagi tipskih arhitekturni načrtov, ki bodo izdelani posebno za ta projekt.

Stanovanjski objekti bodo locirani ob glavni vaški komunikaciji z malo večjim odmikom kot le te. Nekateri objekti

bodo, če je to mogoče locirani na še vidnih temeljih nekdanjih objektov. Tloris stanovanjskih objektov bo pravokoten,

okvirno dimenzij 7x10 m, brez večkotnih izzidkov. Višinski gabarit bo obsegal pritličje in izkoriščeno podstrešje.

Mogoča je podkletitev objektov, ki bo v največji moţni meri vkopana (vrhkletna oz. vrhhlevna hiša). Fasade objektov

bodo izvedene v zaglajenem zidarskem ometu ali v kombinaciji z lesom (ravno obţagane deske, tesana ali ţagana

bruna). Cestne fasade stanovanjskih objektov bodo dvoosne, največ troosne. Okenske odprtine bodo pravokotne in

pokončne, okenska krila pa deljena na posamezne pole. Strehe objektov bodo strme simetrične dvokapnice z

naklonom 38 do 43 stopinj. Na strešini je mogoča izvedba obojestranskih čopov. Kritine bodo opečne (bobrovec ali

zareznik) oz. lesene (skodla ali deske). Sleme bo pravokotno ali vzporedno na glavno vaško komunikacijo. Za

stanovanjskimi objekti so predvideni gospodarski objekti, ki so praviloma leseni.

SLIKA 10: PRIMER HIŠE IZGRAJENE IZ NARAVNIH MATERIALOV V SLOVENIJI


12

Predviden je skupni objekt. Ta objekt bo po svojih dimenzijah, po volumnu, odstopal od ostalih stanovanjskih. V skupnem objektu je predviden večji prostor za seminarje in delavnice, kuhinja z jedilnico, ter v mansardi skupne

prenočitvene kapacitete ter prostori za oskrbnika. Arhitekturni načrt bo omogočal več-faznost izgradnje skupnega

objekta. Okvirne dimenzije objekta so 14 x 9m.

II.6. Kmetijska zemljišča kot neločljiv del ekološki vasi

Vsak individualen stanovanjski objekt je načrtovan tako da ima dostop do kmetijskega zemljišča, ki leţi neposredno

za objektom. To je osnovna tradicionalna oblika delitve zemlje, ki se je s časom in dedovanjem razdrobila na manjše

parcele. Za namen odkupa kmetijskih zemljišč bo ustanovljena zadruga, ki bo odkupila kmetijska (in stavbna)

zemljišča v neposredni okolici naselja. Obseg kmetijskih zemljišč, potreben za delovanje ekološke vasi je najmanj 25

hektarjev. Ta zemljišča so v preteţni lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Glede na dejansko stanje

zakupov se lahko površine povečajo (do ca 50 ha), da se doseţe zaokroţena celota, glede na prisotne zakupnike v

prostoru.

Kmetijska zemljišča v neposredni okolici predvidene ekološke vasi so vitalnega pomena za trajnostni obstoj

ekološke vasi. Brez osnovnih kmetijskih zemljišč, ki omogočajo vsaj prehransko samozadostnost naselja bi bilo to le

spalno naselje, v celoti odvisno od mesta. Tak način bi zahteval veliko porabo fosilnih goriv za transport, kar pa je v

nasprotju z načeli ekološke vasi. Revitalizacija naselja tako daleč od oskrbovalnih centrov in delovnih mest je

smiselna le v primeru, ko ima naselje na voljo lastno kmetijsko in gozdno zemljišče v neposredni bližini, ki

deluje v določeni meri hkrati kot vir oskrbe kot tudi vir zaposlitve. Prodaja kmetijskih zemljišč najbliţjim

prebivalcem je tudi optimalen način za obdelovanje kmetijske zemlje in preprečevanje procesa zaraščanja kmetijskih

zemljišč.

V osnovi bo kmetijska proizvodnja temeljila na tradicionalni obliki, ki je podpirala veliko pestrost vrst. Pridelki bodo

poleg samooskrbe namenjeni predvsem v namene turistične ponudbe. To predstavlja trţenje pridelkov z čim višjo

dodano vrednostjo, npr. preko zagotavljanja potreb za gostinstvo, kot tudi za direktno prodajo izdelkov (med, namazi,

peciva, suho sadje ipd.).

III. PREGLED PROSTORSKIH AKTOV

1. Strateški del občinskega prostorskega načrta Kočevje

V nadaljevanju so navedeni nekateri odseki iz Strateškega dela občinskega prostorskega načrta Kočevje (še v

pripravi). Navajamo besedila, ki so relevantna za projekt ekološke vasi.

Kot probleme dokument navaja predvsem:

Občina Kočevje po letu 1991 demografsko stagnira. Prebivalstvo se na podeţelju stara. Nekoč obdelovana

kmetijska zemljišča v zaledju se zaraščajo, širi se gozd..

Pomanjkanje usmerjenosti v razvoj perspektivnih turističnih dejavnosti; aktivne počitnice (kolsarjenje,

pohodništvo, vodni športi) poslovni turizem, turizem na podeţelju (turistična ponudba na kmetijah) in

ekoturizem,trajnostni sonaravni turizem, kulinarika, ponudba za zahtevnejše in starejše turiste, ponudba za

mlade, narava. krepitvi prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnosti krajine

Nekateri strateški cilji:


13

Načelo trajnostnega razvoja je osnovno izhodišče in vodilo za usmerjanje prostorskega razvoja Občine

Kočevje.

Spodbujanje rabe obnovljivih virov

Izkoriščanje prostorskega potenciala podeţelja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeţelju.

Usmeritve za razvoj poselitve:

Ohranja se tradicionalne oblike poselitve na podeželju, ob zagotovitvi ohranitve regionalnih, arhitekturnih in

krajinskih identitet, ter evidentirane kulturne dediščine. S tem se ohranja regionalni sistem poselitve, tudi obstoječi

vzorci razpršene poselitve. Ker ima preteţni del občine izredno slabo demografsko sliko, bo omogočena tudi

dopolnilna gradnja v manjših obstoječih zaselkih, saj razpršena poselitev omogoča izrabo naravnih danosti za

kmetijstvo, gozdarstvo in spremljajoče dejavnosti, z novogradnjami pa ni dovoljeno spreminjati značilnega

pokrajinskega vzorca. V urejanje in revitalizacijo podeţelja bodo s primerno namembnostjo vključeni kulturna

dediščina in naravne vrednote.

Manjša naselja imajo poleg prevladujoče stanovanjske funkcije tudi večji deleţ kmetijske in gozdarske proizvodne

funkcije. Stremi se k pospeševanju osnovnih kmetijskih dejavnosti in njim dopolnilnih z obnovo starih dejavnosti in

novih okoljsko sprejemljivih dejavnosti (sadjarstvo, itd.) Kot dopolnilna funkcija se lahko pojavi turistično-rekreacijska,

kot turizem na kmetijah in tudi kot preobrazba opuščenih objektov v počitniške hiše.

Glede na izrazito praznjenje območij, kjer se nahajajo ta naselja, bo potrebno zagotoviti ukrepe, ki bodo ta negativni

trend preprečili. Zajeziti je potrebno problem nenehnega praznjenja obrobnih in od centra oddaljenejših predelov,

obenem pa močan urbani pritisk na osrednji del občine z občinskim središčem v obliki stihijske, razpršene

enodruţinske gradnje.

V seznamu ureditvenih območij so tudi opuščena naselja. Revitalizacija opuščenih naselij bo potekala v smislu

ohranjanja in prezentacije kulturne dediščine. Za kvalitetno prenovo naselij in ohranitev pričevalne funkcije se bodo

ta naselja varovala kot stavbišča ali pa glede na nakazane trende ponovno poselila.

2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Kočevska Reka (PUP3) v Občini Kočevje

V nadaljevanju navajamo nekatere odseke iz Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (Ur.l. RS, št. 52/2001):

1. Velikost funkcionalnega zemljišča (Za stanovanjske hiše)

– širina funkcionalnega zemljišča okrog stavbe je najmanj 1 m – vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste šir. 3

3,5m,

– parcela, na kateri stoji individualna stanovanjska hiša, praviloma velika 600 m2 v območju gostejše pozidave v

starih vaških jedrih in 1000 m2 na obrobju vasi,

– pozidanost parcele je lahko 30%, v vaških jedrih pa je lahko procent pozidanosti večji, vendar ne sme presegati

60% površine parcele,

– na funkcionalnem zemljišču mora biti za vsako stanovanjsko enoto predviden najmanj po en parkirni prostor,

– za opravljanje poslovne dejavnosti v delu stanovanjskega objekta morajo biti na funkcionalnem zemljišču objekta

zagotovljena dodatna parkirna mesta.

2. Lega objektov (19. člen)


14

Lega objekta in smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo zazidavo, oziroma ambientalno ureditvijo vasi

ali zaselka. Lega objektov se določi z lokacijsko dokumentacijo pri čemer se smiselno upošteva smernice v

grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev in v katalogu morfoloških enot. Za posamezna območja naselij, kjer

se predvidevajo novogradnje, je shema pozidave prikazana v grafičnem delu.

2.1. Odmiki

Novogradnje, nadomestne gradnje, dozidani deli stavb ter pomoţni in začasni objekti, morajo biti od parcelne meje

odmaknjeni najmanj 4 m. Za razdaljo manjšo od 4 m si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele.

Odmiki od javnih cest morajo biti usklajeni z zakonom o javnih cestah, odmiki od nekategoriziranih cest so min. 4 m,

razen v starih vaških jedrih, kjer se ohranja prvotna gradbena linija objektov in je potrebno soglasje upravljalca cest.

2.2. Dostopi

Do vsake parcele mora biti urejen dostop preko odmerjene in kot javno dobro vknjiţene ceste ali javne poti. Dovoz

preko zasebnih zemljišč se dovoli le pod pogojem vkniţenja sluţnostne pravice pri pristojnem sodišču.

3. Oblikovanje objektov (20. člen)

Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati urbanistične in arhitekturne značilnosti lokalnega graditeljstva,

oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih ekoloških in kulturnih značilnosti krajine. Za

oblikovanje objektov praviloma veljajo pogoji določeni s tem odlokom in podrobneje v tabeli morfoloških enot.

Oblikovanje mora biti skladno z okolico. Odstopanje od predpisanih pogojev za oblikovanje objektov je dovoljeno

takrat, kadar to narekujejo tehnološki procesi v objektu ali kadar ţelimo z drugačno obliko doseči likovni ali vsebinski

poudarek v prostoru. Taki posegi so izjemni in ne smejo imeti motečih vplivov na okolico. Kolikor pri višinskem

gabaritu objektov mansarda objektov ni predvidena, velja, da podstrešje lahko izkoristimo, vendar sme biti višina

kolenčnega zidu maks. 0,40 m.

3.1. Novogradnje

3.1.1. Stanovanjski objekti:

– tloris: razmerje stranic se prilagaja obstoječim okoliškim objektom,

– po višini se objekti morajo prilagajati sosednjim objektom,

– streha: simetrična oziroma dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, naklon strešine 38-45 prilagojen

okoliškim objektom,

– kritina sme biti opečna ali siva. Pod opečno kritino štejemo tudi kritino, ki je po barvi in strukturi podobna opečni.

8. Urejanje okolice objektov(25. člen)

Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi oţjega območja nameravanega posega in

se mora podrediti večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru. Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od

višine naravnega terena, če so potrebni podporni zidovi, morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji. Ograje ob

parcelni meji so dopustne lesene ali zasajene z ţivo mejo. Ograja ne sme presegati višine 1,2 m in mora postavljena

znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob isti ulici ali cesti morajo biti oblikovane na

enak način. Pri ureditvenih delih je potrebno uporabljati lokalna gradiva in značilno vegetacijo.

3. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje

V nadaljevanju navajamo nekatere odseke iz Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje ( v pripravi):

(1)Kmetijstvo (20. člen) Kmetijstvo naj se razvija kot visoko učinkovita dejavnost na območjih s pridelovalnimi potenciali tal za kmetijsko rabo in skrbnik prepoznavne kulturne krajine. Razvoj intenzivnega kmetijstva se še naprej usmerja na edino večje


15

ravninsko območje, Kočevsko polje, drugod na podeželju pa se spodbuja tradicionalne in alternativne oblike kmetovanja, s katerimi se ohranjala tradicionalna kmetijska kulturna krajina (eko-kmetijstvo, sadjarstvo z obnavljanjem starih ekstenzivnih visokodebelnih sadovnjakov), kar je še zlasti pomembno na območjih izjemnih krajin. S tem bodo ohranjeni potenciali za razvoj turizma, povezanega s kmetijstvom, hkrati pa bo preprečeno zaraščanje kmetijskih površin. Ohranja se obstoječe kmetijske površine in vzdrţuje gozdni rob. Spodbuja se pridelavo zdrave, cenovno ugodne in ekološko neoporečne hrane ter pridelkov, ki se uporabljajo v drugih gospodarskih panogah (industrijske rastline). Stimulira se vračanje ţivilske industrije na podeţelje v obliki majhnih predelovalnih obratov in delitev dela med kmečkimi gospodarstvi. Turizem in rekreacija (21. člen) 1)Območje občine Kočevje danes še ni turistično prepoznavno. Obstoječa turistična ponudba še ni zadosti razvita in je predvsem premalo promovirana, da bi bilo območje Kočevja prepoznano kot turistična destinacija v Sloveniji in še manj v tujini.

IV. POPIS VAROVALNIH OBMOČIJ IN VAROVALNIH PASOV

1. Narava

Večji del občine Kočevje ter celotni del vasi s širšo okolico leţi v dveh Ekološko pomembnih območjih - EPO:

Kočevska

Osrednje območje ţivljenjskega prostora velikih zveri

Prav tako leţi celotno širše območje vasi v dveh Natura 2000 območjih:

Kočevsko (koda: SI3000263, SCI)

Kočevsko-Kolpa (koda: SI5000013, SPA)

V dolini Mokrega potoka leţi gozdni rezervat Miţuk

Oţje območje stavnega območja Mokrega Potoka leţi v območju naravne vrednote:

Mokri potok, Zvrst:geomorf, hidr, ekos Pomen:drţavni

2. Kulturna dediščina

Na območju obeh vasi ni registriranih območij kulturne dediščine.

3. Površinske in podzemne vode

Širše območje Kočevske Reke je izjemno v kočevskem prostoru zaradi prisotne površinske vode. Mokri potok, ki

teče po dnu doline priteče iz vodnega zadrţevalnika pri Kočevski Reki. Na območju je več izvirov ter manjših

potokov. Tla so predvsem v spodnjem delu doline precej mokrotna in močvirnata.

Območje vasi leţi deloma (juţni del Sadnega Hriba ter manjši juţni del Mokrega Potoka) na robu na

vodovarstvenega pasu II. – III. stopnje – občinski nivo.

4. Varovanje kmetijskih zemljišč

Območje travnikov leţi na območju Sadnega Hriba leţi na območju varstva kmetijskih zemljišč. V neposredni okolici

vasi se nahajajo stari visokodebelni sadovnjaki.


16

5. Predvideni vplivi na okolje

Narava

Vplivi na naravo so ocenjeni deloma kot pozitivni zaradi upravljanja s kulturno krajino. Med gradnjo objektov lahko

pričakujemo negativen vpliv na lokalno floro in favno. Predvidena je ohranitev večjih dreves in vitalnih sadnih dreves

znotraj stavbnega območja vasi. V zavarovane vodotoke se ne bo posegalo Ravno tako ne v obvodni pas teh

potokov ne (vsaj 15 m).

Posege in dejavnosti se zaradi območij Natura 2000 in EPO se načrtuje tako, da se v čim večji moţni meri:

- predvidijo potrebni ukrepi za sobivanje z medvedom (predvsem ustrezna ureditev organskih in anorganskih

odpadkov)

-da bodo podstrehe urejene netopirjem prijazno ter da bodo npr. v okolici nameščene netopirnice

- ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali ţivalskih vrst;

- ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne

procese ali ustrezno rabo;

- ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in ţivalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za

najpomembnejše ţivljenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoţevanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje,

selitev in prehranjevanje ţivali;

- ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in ţivalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta

prekinjena.

- za ohranjanje frfotavčka (metulj) uredijo mejice

-v gozdu ohranjajo listavci ter odstranjujejo iglavci, ter predvsem ohranjanje gozdnega roba (brez košnje oz po

septembru) ali paša gozdnega roba.

-ohranitev kulturne krajine na način, ki podpira vrste ptičev, ki so v Natura 2000

Kulturna dediščina

Ponovna oţivitev nekdanje vasi predstavlja pozitiven vpliv na varovanje kulturne dediščine. Ohranja se tudi kulturna

krajina z gozdnim robom. Objekti v vasi bodo z osnovnimi gabariti povzemali stavbno dediščino prostora. V

nadaljevanju povzemamo neformalne smernice ZVKDS OE Ljubljana, ki so pridobljene za primer oţivitve kočevarske

vasi Hrib pri Koprivniku:

Na strešine gospodarskih objektov je mogoče namestiti elemente za ogrevanje in pridobivanje električne energije. Priporočamo, da se ti elementi ne postavljajo na strešine stanovanjskih objektov oz. le na zadnjo tretjino strešine, ki je odmaknjena od ceste.

Objekti s pripadajočim zunanjim prostorom morajo biti umeščeni tako, da podporni zidovi ne bodo potrebni. Slediti morajo značaju terena in ne spreminjati mikroreliefa. Prav tako izvedba ograj ni značilna za obravnavani prostor: moţna je zasaditev prosto rastočih ţivih mej. Za ureditev zunanjega prostora naj se uporabita kamen in les.

V kolikor bo glavna cesta v vasi asfaltirana, se asfalt uporabi le na vozišču, ostale površine (mulde, parkirišča, hodniki za pešce, dovozi, ipd) naj bodo izvedeni v tlaku ali kamnu. Priporočamo, da se glavni dostop do novih objektov izvedejo kot imitacija peščenih površin (protiprašna zaščita – bitumen s peskom).

Zunanji robovi naselja so pripadali sadovnjakom, ki naj se ustrezno obnovijo: vitalna drevesa se ohranijo, na novo se zasadijo avtohtone, visokodebelne sorte (priporočamo preveritev vzgoje iz še vitalnih dreves).

Komunalna javna infrastruktura mora biti izvedena nevpadljivo: posamezni vodi naj bodo izvedeni v kablu, omarice za elektriko, plin ipd. morajo biti prikrite (vrata izvedena kot fasada, oziroma umeščene na stranskih fasadah (ne na glavni vhodni ali cestni).


17

Površinske in podzemne vode

Vpliv na podzemne vode bo urejen skladno z zakonodajo in zato ni pričakovati negativnih posledic. Predvidena je

izgradnja 3 skupnih rastlinskih čistilnih naprav, ki bodo imele svoj iztok urejen izven vodovarstvenega območja.

Za vse posege ali spremembo dejavnosti na območju varstvenih pasov, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja

investitor pridobiti predhodno strokovno mnenje oziroma presojo vpliva na vir pitne vode pri pooblaščeni organizaciji.

Vpliva na površinske vode ne pričakujemo saj se v vodotok oz. njegov priobalni pas ne bo posegalo. Meteorna voda

se bo ponikala oz. zajemala v kapnicah.

Kmetijske površine

Na območju Sadnega Hriba bodo objekti bodo zgrajeni na območju, kjer v današnjem stanju leţijo ruševine nekdanje

vasi in je manj primeren za kmetijsko obdelavo. Območje vasi kjer bodo postavljeni objekti je tudi v zaraščanju in ni

v kmetijski rabi, kasneje bo tudi to območje namenjeno sadovnjakom in vrtovom. Izven stavbnega območja – to je na

območju varstva kmetijskih zemljišč ni predvidenih objektov razen skladno z zakonodajo – pomoţni objekti za

kmetijsko rabo. Na območju obeh vasi je predvideno krčenje gozda na površinah ki so po namenski rabi opredeljeni

kot kmetijske površine. Nekaj območij pa se bo na novo določilo kot kmetijske površine. Z realizacijo projekta se bo

ustavilo zaraščanje kmetijskih površin. Pri tem je potrebno opozorit, da bo širitev zazidljivosti na kmetijska zemljišča

na Sadnem Hribu (ca 1 ha) manjša, kot bo na novo pridobljenih kmetijskih zemljišča na območju Mokrega Potoka,

zaradi krčenja stavbnih območij (ca 2 ha).

V. PRIKLJUČKI NA JAVNO INFRASTRUKTURO

1. Splošno

Del celovitega koncepta ekološke vasi je tudi zmanjšanje ekološkega odtisa v smislu oskrbe z energijo in vodo. Po

zakonu ZGO (66. čl.) spada pod minimalno komunalno oskrbo stanovanjske stavbe:

Oskrba s pitno vodo

Oskrba z elektriko

Odvajanje odpadnih voda

Dostop do javne ceste

Natančna opredelitev potrebne minimalne komunalne infrastrukture za izdajo gradbenih dovoljenj se določi za vsako

območje posebej; (70-72 člen ZPNačrt, 125 čl. ZGO): »komunalna oprema je določena v prostorskih aktih za vsako

območje posebej. Investitor lahko zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za

način oskrbe, ki sledi napredku tehnike.«

2. Oskrba s pitno vodo

Oskrba s pitno vodo je bila na kočevskem vedno izziv. Nekdanji prebivalci so pokrivali svoje potrebe po vodi z

izgradnjo kapnic, ter posameznimi manj izdatnimi izviri. Za naselji se preveri izgradnja lastnega zajetja. Poleg vode iz

zajetja se oskrba pitne vode zagotovi z deţevnico. Na širšem območju pade letno do 1800 mm padavin, kar

zadostuje za oskrbo gospodinjstva. Vsak objekt posebej ima za to zajem deţevnice iz streh in lasten rezervoar.

Pregledajo in sanirajo se stari vodnjaki za deţevnico. Ustrezno kvaliteto se zagotovi z primernimi filtri na dotoku v

kapnico ter na iztoku iz kapnice v hišo. Preišče se tudi moţnost samostojne vrtine.

Dodatno se varčuje s pitno vodo na način ločevanja vode v objektu. Vsa voda razen wc-jev se tretira kot siva voda in

se po filtriranju uporabi za spiranje wc-jev in zalivanje vrta (ločena siva in rjava voda). Moţna je tudi uporaba

sodobnih kompostnih sanitarij, ki za svojo uporabo ne potrebujejo vode, kot je to praksa iz tujine (Nemčija, Švedska).

Tudi po priključitvi na vodovodno omreţje bo izraba deţevnice in varčevanje z vodo obvezen del ekološke vasi.


18

3. Oskrba z elektriko

Električna energija je eden izmed pomembnejših virov oskrbe naselja z energenti. Skladno namenu in smislu

ekološkega naselja, bo v največji meri uporabljena zelena energija iz lokalno dostopnih obnovljivih virov kot sta veter

in sonce. Predvidevamo, da bo večina objektov opremljenih s fotovoltaičnimi elementi tako, da bo izkoriščenost

obstoječih primernih površin in elementov z uporabo sonca kot vira za proizvodnjo električne in toplotne energije

največji. Pri tem je potrebno upoštevati smernice za varstvo kulturne dediščine. Predvideti je potrebno tudi priključitev

na javno energetsko omreţje tako za potrebe odjema, v času ko na razpolago ni obnovljivih virov, kot za oddajanje

preseţkov v omreţje ob času večje sončne aktivnosti. Trenutno stanje ţe zajema nadzemni daljnovod 20 kV ki ţe

poteka skozi naselje. Predvideti je potrebno izvedbo transformatorske postaje in preusmeritev nadzemnega

daljnovoda v varno oddaljenost od stanovanjskih objektov ali njegovo preureditev v podzemni vod z namenom

minimizacije negativnih vplivov elektromagnetnega sevanja. S študijo in projektom je potrebno poiskati moţne rešitve

in najustreznejšo tudi izvesti. Pri tem je potrebno upoštevati kriterije za obnovitev naselja z največjim moţnim

številom bivalnih enot pa tudi kapaciteto največjih moţnih preseţkov lokalno proizvedene električne energije.

Pomemben lokalno dostopen vir energije je tudi lesena biomasa, ki jo je smiselno v kombinaciji s termalnimi viri

energije (toplotne črpalke), ob uporabi ţe prej navedene zelene električne energije, uporabiti predvsem kot dodaten

vir za namene ogrevanja, predvsem v najhladnejših zimskih obdobjih. Z lokalnim pridobivanjem biomase, pa bo s

tem vpliv na okolje še dodatno zmanjšan. Preuči se tudi moţnost kogeneracije električne energije in toplote iz lesne

biomase, na skupnem objektu.

Skladno geografski lokaciji je kot dodatni obnovljivi vir smiselno proučiti tudi moţnost uporabe mini ali mikro veternih

elektrarn, ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih in vizualnih kriterijev. Prav tako iz okoljevarstvenih in

naravovarstvenih vidikov v naselju ni predvidena javna razsvetljava.

4. Odvajanje odpadnih in meteornih voda

Odvajanje odpadnih vod bo urejeno preko sistema rastlinskih čistilnih naprav (RČN). To so neprepustni bazeni

napolnjeni s prodom in zasajeni z trstičjem, rogozom ali šašem. Čiščenje poteka na mehanski (usedanje in filtracija),

kemijski (ionska izmenjava) in biološki način (mikroorganizmi za BPK5 in KPK, odstranjevanje patogenih

mikroorganizmov, rastline za odstranjevanje dušika in fosforja t.j. terciarna faza čiščenja). Vzdrţevanje predvideva

košenje trstičevja enkrat letno, čiščenje usedlin v predhodnem usedalniku. Poglavitne prednosti rastlinske čistilne

naprave so:

ni potrebno dodatne energije (voda teče gravitacijsko)

sonaraven izgled in uporaba naravnih materialov

majhni stroški izgradnje in vzdrževanja

kroženje hranil (N in P) preko biomase trstičevja (tercianlna stopnja čiščenja)

učinkovito v odstranjevanju patogenih mikroorganizmov

ponovna uporaba vode za namakanje, ribnik

dobro prenaša občasne fluktuacije v obremenitvi (turizem)

Slaba stran RČN je predvsem večja zasedba površine (cca 2,5 m2 na PE oz. cca 200 m2 za celotno vas)). Polja je

moţno z večanjem PE postopno dodajati. Predvidene so izgradnje 3 RČN, vsaka za svojo prispevno površino. Na ta

način se izognemo črpališčem, ter nepotrebni porabi energije. Ena RČN je predvidena za skupni objekt ter domačijo

na zahodni strani Mokrega Potoka. Druga RČN je predvidena za 8 objektov na vzhodnem delu naselja Mokri Potok.

Za vas Sadni Hrib je za vse objekte predvidena skupinska RČN na SV delu naselja. Iztoki iz vseh treh RČN bodo

leţali izven vodovarstvenega območja, ter bodo ponikani oz speljani v manjši ribnik ter nato ponikani.

Meteorne vode iz streh bodo speljane v kapnice, medtem ko bodo meteorne vode iz utrjenih površin speljane v RČN.


19

5. Dostop do javne ceste

Vsi objekti bodo imeli urejen neposreden dostop do javne ceste. Naselje Mokri Potok se bo napajal preko

parcele 3214/3, 3220/1 (javno dobro). Vas Sadni Hrib pa se bo navezovala preko parcele 3220/2 ter

3220/4 (javno dobro).

VI. TERMINSKI PLAN IN FAZNOST IZGRADNJE

Odkup občinskih in privatnih stavbnih zemljišč znotraj območja za stanovanje v 2012.

Odkup kmetijskih zemljišč (cca 25 ha) v neposredni okolici vasi v 2013-2014

Pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje skupnega objekta ter individualnih stanovanjskih

objektov v 2013.

Predvideno je investiranje nakupa zemljišč iz privatnih virov. Za odkup zemljišč ter upravljanje z njimi bo skrbela

zadruga, ki bo v lasti prebivalcev ekološke vasi. Financiranje objektov, infrastrukture obnovljivih virov pa

sofinancirana preko razpisov oz evropskih kohezijskih skladov. Večji deleţ bo zagotovljen preko lastnega vloţka

fizičnega dela bodočih vaščanov (gradnja v lastni reţiji).

VII. VIRI Uvod v permakulturo, Mollison, B.; Ljubljana, 1994

Arhitekturne krajine in regije Slovenije, Fister P., Zavod RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, 1993

Operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov

vodooskrbe, Ministrstvo za okolje in prostor , 1999

http://www.london.gov.uk/mayor/sustainable-development/susdevcomm footprint.jsp

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji; Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor RS,

2002

Global ecovillage network, http://gen.ecovillage.org/

Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013, MKGP 2007

Ecofarming and agroforestry for self-reliance: Small-scale, Sustainable Growing Practices in Russia,

Leonid Sharashkin and Michael Gold, University of Missouri Center for Agroforestry, University of

Missouri-Columbia, Columbia, MO, 2005

Brošura Eko hiša, Umanotera, 2006

Zaton Prometejeve dobe, Anton Komata, 2000

Non-wood forest products from conifers, FAO - Food and Agriculture Organisation of the United

Nations, http://www.fao.org/docrep/x0453e/x0453e00.htm

Small Is Bountiful, Peter Rosset, The Ecologist, v.29, i.8, Dec99,

http://www.mindfully.org/Farm/Small-Farm-Benefits-Rossethtm

Strateške smernice Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007-2013), Svet EU

Eco-Economy, Lester R. Brown, Earth Policy Institute, 2001

How to Grow More Vegetables and Fruits, John Jeavons, 2000

The One-Straw Revolution, An Introduction to Natural Farming, Masanaobu Fukuoka; 1978

VIII. GRAFIČNE PRILOGE

1. Pregledna situacija

http://www.london.gov.uk/mayor/sustainable-development/susdevcomm_footprint.jsp

http://gen.ecovillage.org/

http://www.fao.org/docrep/x0453e/x0453e00.htm

http://www.mindfully.org/Farm/Small-Farm-Benefits-Rosset.htm

Documents

IDEJNA ZASNOVA EKOLOŠKIH VASI MOKRIše vidni ostanki ruševin. ... Ţe zgodovinski imeni nakazujeta, da sta bili vasi med seboj povezani. Iz Franciscejskega katastra je razvidno,