Imunost in ukrepi za

krepitev imunostiDR. BOŽENA KOTNIK KEVORKIJAN, DR. MED.

UKC MARIBOR

6. 11. 2020

Predavanje

Kaj je imunost?

Vrste imunosti

Krepitev imunosti

Splošni in specifični ukrepi za dvig imunosti

Obolenja v zimski sezoni

Infekcija/okužba

Posledica vdora mikrobov v telo

↓

se razmnožijo

↓

okvarjanje tkiv in organov

↓

bolezen

Kaj vpliva?

Součinkovanje mikrobi /gostitelj

Poleg patogenosti mikrobov še gostiteljeva odzivnost

Imunost/ odpornost na povzročitelja, bolezen

Imunska toleranca

Vstopna mesta → obrambni mehanizmi

Imunski sistem v limfatičnem tkivu

Vrste imunosti

Prirojena (naravna) imunost

Pridobljena (specifična, adaptivna) imunost

Dober imunski sistem – blažji potek okužbe

Motnje imunskega sistema – prirojene, pridobljene

Prirojena imunost

Najstarejši obrambni mehanizem

V človeku se aktivira ob stiku z mikrobom = najhitrejša obramba pred

bolezenskimi povzročitelji, preden se razvije pridobljena imunost.

Nima imunskega spomina, ne zagotavlja dolgotrajne imunosti.

Je opozorilni sistem, v zgodnji fazi okužbe aktivira pridobljeno imunost.

Bistvo: imunske celice prepoznajo mikrobe, sprožijo nespecifične imunske odzive

(predvsem vnetje → uničevanje mikrobov) in specifične imunske odzive.

Vnetje na mestu okvare močno okrepi obrambne zmožnosti tkiva, poteka s

součinkovanjem številnih raznovrstnih celic.

Vnetje

Poveča se prekrvljenost tkiv

Poveča se prepustnost kapilar (omogoči prehod zaščitnih makromolekul

iz žil v tkivo)

Vnetni glasniki (mediatorji) povzročijo aktiviranje in kopičenje obrambnih

celic

Obrambne celice → laktat, ki zniža tkivni pH in s tem zavira bakterijsko

rast

Poteka s součinkovanjem številnih raznovrstnih celic → pordelost, toplina,

oteklina, bolečina, manjša dejavnost vnetnega predela – postopno se

vključujejo različni obrambni odzivi gostitelja.

Pridobljena imunost

2 vrsti:

celično posredovana: sodelujejo imunske celice (limfociti), imajo

receptorje, ki razlikujejo med svojim in tujim, specifično prepoznajo

tuje molekule (antigene)

Značilen je imunski spomin .

Sodelujejo celice, ki uničijo znotrajcelične mikrobe.

Aktivirajo druge obrambne celice, spodbujajo vnetne odzive, ki se

kažejo z vročino, levkocitozo,…

Fagociti odstranjujejo mikrobe iz krvnega obtoka.

in protitelesno posredovana: protitelesa (imunoglobulini več vrst)

Delujejo na mikrobe neposredno (nevtralizirajo toksine in encime)

ali posredno s pospešitvijo fagocitoze

Ena najbolj nepojmljivih značilnosti imunskega sistema je sposobnost

izdelovanja ogromne količine protiteles z izredno raznolikostjo vezišč

in imunskih celic

Teoretično: prepoznajo lahko vse možne tuje antigene → razlika od

prirojene imunosti.

Imunski sistem je v vseh organih, sluznicah,…

Pokazatelji pešanja imunosti

Utrujenost

Pogoste okužbe

Vnetja

Alergijske reakcije

Kronična driska

Počasno celjenje ran

……

Možnosti okrepitve/dviga imunosti

Imunizacija

Zdrav način življenja

Prehrana

Spanje

Preprečevanje/zmanjšanje stresa

Imunizacija

Aktivna = cepljenje

Pasivna

Po definiciji z imunizacijo umetno povzročimo imunost

= zaščita pred boleznijo.

Aktivna imunizacija

Z vnosom antigena spodbudimo organizem, da stvori zaščito

pred vnesenim antigenom oz. mikroorganizmom, ki ima ta

antigen.

Razvijejo se protitelesa, pogosto tudi celična imunost.

Cepljenje

Zaščita posameznika

Precepljenost populacije → eleminacija bolezni → eradikacija

Ob koncu 20. stoletja razcvet razvoja cepiv,

s pomočjo genskega inženiringa → učinkovita in varna cepiva.

Pasivna imunizacija

Omogoči zaščito organizmu z vnosom že pripravljenih protiteles, ki jih

je izdelal nek drug organizem (človek ali žival).

Vnos pripravljenih protiteles,

Zaščita približno 3 tedne (protitelesa propadejo, ni tvorbe novih)

Živalski hiperimuni serumi (v preteklosti), več alergij

Humani hiperimuni serumi

Frakcioniranje plazme: humani imunoglobulini, specifični in

nespecifični

Intravenski, intramuskularni, subkutani

Nespecifični: pri primarni okvari imunosti, kronični limfatični levkemiji,

nadomestno zdravljenje ob hipo- in agamaglobulinemiji

Imunomodulatorno zdravljenje nekaterih vnetnih in avtoimunih

bolezni

Specifični: iz plazme darovalcev, ki okrevajo po določeni bolezni ali

so jih stvorili po cepljenju

Preprečevanje hepatitisa B, stekline, tetanusa, noric (vodenih koz)/ pasovca, CMV, RSV,….

Neželeni učinki pasivne imunizacije

Hude preobčutljivostne reakcije zelo redko

Pogosteje glavobol, bolečine v križu, vročina, mrzlica, slabost,

rdečica

Lahko dajemo sočasno z mrtvimi cepivi

Imunoglobulini so biološki pripravki, teoretična možnost prenosa še

neznanih mikrobov.

Imunski odziv na cepiva

Primarna okužba (vnos antigena) → imunski odziv

Po primarni okužbi v telesu ostanejo spominske imunske celice

Pri ponovnem stiku hitrejši, močnejši odziv, hitro se aktivirajo,

razmnožujejo in preprečijo škodljivo delovanje mikroorganizma.

Cepivo ne povzroči bolezni, spodbudi pa imunski sistem, da razvije

specifično protitelesno oz. celično imunost

Ob stiku s pravim povzročiteljem ne pride do bolezni.

Cepiva

Per os (skozi usta) ali v mišico oz. globoko pod kožo

Cepiva

1. Mrtva ali inaktivirana cepiva (delci mikroorganizmov, mrtvi

mikroorganizmi, rekombinantna, toksoid)

Imunski odziv manj celovit, običajno potrebnih več odmerkov,

poživitveni odmerki za vzdrževanje zaščite

2. Živa cepiva –vsebujejo žive oslabljene viruse, bakterije.

Sprožijo kompleksne imunske odzive = učinkovita imunost,

za doživljenjsko zaščito 2 ali več odmerkov.

Pomembno pri cepivih

Varnost cepiva

Stranski učinki

Kontrainidikacije: začasne, trajne.

Kemoprofilaksa

Preprečevanje bolezni z uporabo protimikrobnih zdravil pri osebi, ki

je bila izpostavljena okužbi, ne spreminjamo imunosti

Ob velikem tveganju za okužbo

Predvsem antibiotiki,

protivirusna zdravila pri stiku s HIV pozitivnim

Spanje, počitek in imunost

Izkušnje: ob pomanjkanju spanja padec odpornosti in večja

obolevnost

med spancem in imunskim sistemom tesna dvosmerna povezava

Spanje je čas obnove telesa, ko se izloča vrsta citokina, ki se bori

proti vnetjem

Premalo spanja: manj citokina, manj imunskih celic

Premalo spanja, nekakovosten spanec: večja nagnjenost k

obolevanju

Kadar zbolimo, imunski sistem dejavno spodbuja spalnega

Manj spanja – večja verjetnost okužbe (poskusi z virusi)

Boljši odziv na cepiva (tvorba protiteteles) pri tistih, ki spijo več (7 – 9

ur)

Več raka na dojki pri delavkah, ki so delale ponoči

< 4 ure spanja – ni imunskega odgovora, ni npr. zaščite s cepivom proti gripi

Prehrana

Dobra prehranjenost – kvaliteta, ne kvantiteta

Podhranjeni bolj podvrženi okužbam

V črevesju se naše telo na največji površini srečuje z zunanjim

okoljem

Do 80 % celic imunskega sistema v črevesju – prepoznajo in uničijo

snovi, ki bi organizmu lahko škodovale in preprečijo njihov vdor v

telo

V črevesju zdravega človeka bakterije v ravnovesju (črevesna

mikrobiota), hranila se vsrkajo v krvni obtok

Vpliv mikrohranil

Sadje in zelenjava

Vitamin C, probiotiki, antioksidanti

Zdravo življenje

Pomembna je telesna aktivnost (uravnava srčno-žilno ravnovesje,

krvni tlak, uravnava telesno težo, ščiti pred raznimi boleznimi,…)

Boljša prekrvavljenost ob vadbi → boljša gibljivost celic in

komponent imunskega sistema

Gibanje na svežem zraku

Redno prezračevanje prostorov

Zmanjšanje stresa

Stresu se težko izognemo

Preprečiti ga ne moremo

Obvladovanje stresnih situacij

Redna rekreacija zmanjšuje stres

Sprostitvene tehnike

Hidracija

Preprečevanje dehidracije

Dehidracija → glavoboli, slaba prebava, slabše delovanje ledvic,

srca

To poveča občutljivost organizma na razne okužbe

Vpliv staranja

Zmanjšuje učinkovitost imunskega sistema

Več okužb, vnetnih in rakavih obolenj

Manjša učinkovitost cepiv > 65 let

Pred zimsko sezono

Gripa

Covid 19

Prehladi

Pljučnice

Gripa

Huda virusna bolezen; težji potek, pljučnica, smrt

Cepljenje

Zmerna vsakodnevna vadba

Gibanje na svežem zraku

Uravnotežena prehrana z dovolj sadja in zelenjave (minerali, vitamini

!)

Kakovosten spanec

4 –valentno cepivo 2020:

Viroze

Veliko vrst

Običajno niso tako hude kot gripa

Dvig odpornosti na enak način kot pri gripi

Zapleti, predvsem pri nepomičnih pljučnica

Pljučnice

Primarne, sekundarne

Splošni ukrepi za dvig odpornosti

Gibanje, menjavanje položaja tudi pri nepomičnih

Paziti ob virozah, gripi, da se ne zapletejo z bakterijsko pljučnico

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam

Covid 19

Problem: s tem virusom se naš imunski sistem še ni srečal

Upoštevati vse ukrepe, ki jih narekuje stroka

Splošni ukrepi za dvig odpornosti

Vitamin D ? (samo, če je izmerjena prenizka vrednost)

Hvala za pozornost !

Vprašanja, razprava,….