Upload
others
View
9
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Vedenjski dejavniki tveganja
PREHRANA
Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni
Oddelek za kronične bolezni
Cirila Hlastan Ribič
PREHRANA KOT DEJAVNIK TVEGANJA PRI
NASTANKU KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI
Določeni vedenjski vzorci v prehrani in življenju človeka lahko delujejo kot dejavniki tveganja, ki ogrožajo zdravje, večajo obolevnost in prezgodnjo smrtnost, ali pa obratno, tako, da delujejo kot varovalni dejavniki, ki krepijo zdravje, večajo kvaliteto življenja ali podaljšujejo življenje.
Cilj zdravega prehranjevanja je preprečevanje s hrano pogojenih bolezni, izboljšanje kvalitete življenja in lažje obvladovanje ugotovljenih bolezni.
Ključni javno zdravstveni problemi na
področju prehranjevanja Slovencev:
• prekomeren povprečni energijski vnos,
• prekomeren vnos skupnih maščob,
nasičenih in trans maščobnih kislin,
• prekomeren vnos kuhinjske soli (natrija),
• nezadosten vnos zelenjave,
• prekomeren vnos sladkorjev.
NEGATIVNE POSLEDICE
DEBELOSTI
DEBELOST
SRČNI
INFARKT
BOLEZNI
ŽOLČNIKA
ZVIŠAN KRVNI
TLAK
NEKATERI
RAKI
BOLEZEN
SRCA
HIPER-
LIPIDEMIJA
SLADKORNA
BOLEZEN
TIPA II
MOTNJE
SPANJA
PUTIKA
MOTNJE
HRANJENJA
OSTEO-
ARTRITIS
VEDENJSKE
MOTNJE
____________
Brey GA, 1998
Prehranski dejavniki za nastanek prekomerne
prehranjenosti in debelosti
neustrezni sestava in priprava obrokov,
neprimerno število obrokov (manj kot tri, več kot šest) in dnevna
razporeditev le-teh,
energijsko gosti obroki hrane,
sladkane brezalkoholne pijače,
velikost obrokov,
hitra hrana.
7
Cilji za obvladovanje debelosti
Maščobe
Sladkorji
Sadje in zelenjava
Telesna aktivnost
Ključni javno zdravstveni problemi na
področju prehranjevanja Slovencev:
• prekomeren povprečni energijski vnos,
• Prekomeren vnos skupnih maščob,
nasičenih in trans maščobnih kislin,
• prekomeren vnos kuhinjske soli (natrija),
• nezadosten vnos zelenjave,
• Prekomeren vnos sladkorjev.
Epidemiološke in klinične raziskave kažejo tesno povezavo med
prevelikim uživanjem maščob, zlasti nasičenih in trans maščobnih kislin
in naslednjimi boleznimi:
Motene maščobe v krvi in boleznimi srca in ožilja (Abbott
in sod., 1968; Ascherio in sod., 1996; Hu in sod., 1999;
Katan in sod., 1994; Merchant in sod., 2008),
rakom (Barone in sod., 1996 in 2002; Das 1999; Allgayer
in sod., 2002),
prekomerno telesno maso (Noack, 1998).
Osebe, ki zaužijejo dnevno več kot 40% energije iz maščob, z veliko
nasičenih in trans maščobnih kislin, naj bi bili bolj ogroženi z rakom
na:
debelem črevesu
prostati
trebušni slinavki
dojki
jajčnikih
materničnem telesu.
Maščobe in rak
Znano je, da je aterogeni vpliv trans maščobnih kislin 10 krat
večji kot vpliv nasičenih maščobnih kislin.
Obstaja domneva, da trans maščobne kisline povečujejo
odpornost na inzulin in s tem povečujejo možnost nastanka
sladkorne bolezni tipa 2.
Trans maščobne kisline so povezane tudi z nastankom raka
dojke in debelega črevesa, preeklampsijo pri nosečnicah in
alergijami pri otrocih.
ŠKODLJIVI UČINKI TRANS
MAŠČOBNIH KISLIN
(Ip C, 1997; Willett WC, 2006; Jakobsen et al., 2009; Salmeron J et al., 2001; Bakker N et al.,1997; Kohlmeier L et al., 1997; Williams MA et al., 1998; von Mutius E et al., 1998)
Ključni javno zdravstveni problemi na
področju prehranjevanja Slovencev:
• prekomeren povprečni energijski vnos,
• prekomere vnos skupnih maščob, nasičenih
in trans maščobnih kislin,
• prekomeren vnos kuhinjske soli (natrija),
• nezadosten vnos zelenjave,
• prekomeren vnos sladkorjev.
Vpliv prekomernega vnosa soli na zdravje
• Povišan krvni tlak
• Možganska kap
• Bolezni srca in ožilja
Verjetna tveganja:
•Želodčni rak
•Osteoporoza
• Astma
• Ledvični kamni
• Sladkorna bolezen
Viri: He and MacGregor, 2007; WHO, Reducing salt intake in the population; Report of a WHO
forum and Technical meeting, 2006; - Chazot et al., 2007; Teucher et al., 2008; Weir and Fink,
2005; Medici et al., 1993; World Cancer Research Fund/American Institute for Cancer Research,
2007
Vnos soli in vsebnost soli v živilih
pri prebivalcih Slovenije
Otroci (4 – 7 let): 5 g/osebo/dan(1)
(raziskava o prehranskem statusu otrok v vrtcih – obroki) (Hlastan Ribič in sod., 2006)
Mladostniki (povprečno 15 let): 10,4 g/osebo/dan(2)
(raziskava o prehranskih navadah adolescentov - FFQ) (Fidler Mis in sod., 2009)
Odrasli (25 – 65 let): 12,4 g/osebo/dan(3)
(izvedeno merjenje izločenega natrija v 24-urnem urinu – IVZ CINDI Slovenija) (Hlastan Ribič in sod., 2010)
Ocena razpoložljivosti soli v živilih, kupljenih v slovenskih gospodinjstvih po
podatkih Ankete o porabi v gospodinjstvih – SURS (~ 5,5 g/dan): kruh in krušni izdelki (35.9%), mesni izdelki (28.1%), predelana zelenjava (6.3%) in siri (5.1%).
Pomembni viri soli: dosoljevanje obrokov, neustrezna priprava obrokov in
prehranjevanje izven doma.
Projekcija zmanjšanega vnosa soli za 3 g/dan pri prebivalcih ZDA (35-84 let) kaže zmanjšanje število primerov koronarne srčne bolezni od 60.000 do 120.000, število primerov kapi od 32.000 do 66.000 in miokardnega infarkta od 54.000 do 99.000 na letni ravni.
Zmanjšanje vnosa soli za 3g/dan predstavlja enake vplive na BSO kot 50% zmanjšanje uporabe tobaka in 5% zmanjšanje vrednosti BMI pri debelih osebah.
Vir: Coronary Hearth Disease Policy Model; Bibbins-Domingo in sod., H Engl J Med 2010)
Pričakovani zdravstveni učinki
zmanjšanega vnosa soli na populacijski ravni
PROGRAM ZMANJŠEVANJA UŽIVANJA SOLI
V SLOVENSKI POPULACIJI
Manj slana
hrana/živila/izdelki/obroki: postopno zmanjševati
vsebnost soli (natrija)
v konstruktivnem
sodelovanju
z živilsko-predelovalno
industrijo in ponudniki
prehrane;
spremljanje vsebnosti
soli (natrija) v tarčnih
izdelkih in obrokih
Celostni pristop
Izboljšanje
nadzora
nad
pojavom
povišanega krvnega
tlaka v
primarnem
zdravstvu: v sodelovanju
z zdravstvenimi
delavci
Promocija
zdravega
načina prehranjevanja
in izobraževanje
potrošnikov: nacionalna promocijska
kampanja
zmanjšanega
uživanja soli;
izobraževanje in
osveščanje potrošnikov
vseh populacijskih skupin
Ključni javno zdravstveni problemi na
področju prehranjevanja Slovencev:
• prekomeren povprečni energijski vnos,
• prekomeren vnos skupnih maščob, nasičenih
in trans maščobnih kislin,
• prekomeren vnos kuhinjske soli (natrija),
• nezadosten vnos zelenjave,
• prekomeren vnos sladkorjev.
Zelenjava in sadje
Prebivalci Slovenije zaužijemo
75 % količine sadja in zelenjave oziroma 100 g na dan manj kot je
priporočena najmanjša količina, ki še pomembno preventivno
vpliva
na zmanjšanje pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni (predvsem
BSO in nekaterih vrst raka).
Če bi zaužili priporočenih 400 g na dan, bi se zmanjšalo tveganje:
- za srčno žilne bolezni za 10 %,
- za možgansko kap za 6 % in
- za nekatere vrste raka za 6 %.
31,6
37,139,1
46,5 45,443,6
21,9
17,5 17,3
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
2001* 2004** 2008**
Leto raziskave
% a
nketir
ancev
manj kot 1-krat dnevno 1-krat dnevno večkrat dnevno
Pogostost uživanja zelenjave v letih 2001, 2004 in 2008 (Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije,
2001-2008)
Preliminarni rezultati uživanja sadja in zelenjave pri 11-letnikih v nekaterih evropskih
državah (Progreens projekt)
0
50
100
150
200
250
300
350
Norw
ay
Bulg
ari
a
Sw
ed
en
Gre
ece
Germ
any
Port
ug
al
Neth
erl
an
ds
Icela
nd
Slo
venia
Fin
lan
d
Total fruit and
vegetable intake,
including soup
vegetables
(grams/day)
N=8158
N=8158
Preliminarni rezultati uživanja zelenjave pri 11-letnikih v nekaterih evropskih državah
(Progreens projekt)
Ključni javno zdravstveni problemi na
področju prehranjevanja Slovencev:
• prekomeren povprečni energijski vnos,
• prekomeren vnos skupnih maščob, nasičenih
in trans maščobnih kislin,
• prekomeren vnos kuhinjske soli (natrija),
• nezadosten vnos zelenjave,
• prekomeren vnos sladkorjev.
23 23
Sladkor v pijačah ima najmanjšo nasitno vrednost med ogljikovimi hidrati.
Sladkor nepopolno kompenzira zaužito energijo ter je v epidemioloških raziskavah povezan z debelostjo pri otrocih in starejših ljudeh.
Velik javno zdravstveni problem so sladki napitki, predvsem pri otrocih.
Rolls BA, Roe LS, Meengs JS. Reduction in portion size and energy density of foods are additive and lead to sustained decreases in energy intake.
Am J Clin Nutr 2006; 83:11-17.
Malik VS, Schulze MB, HU FB. Intake of sugar-swetened beverages and weight gain: a systematic rewiew. Am J Clin Nutr 2006; 84:274-288.
Sladkor – dejavnik tveganja debelosti
FRUKTOZA – DEJAVNIK TVEGANJA
Raziskave navajajo, da uživanje sadnega sladkorja (fruktoze) nad 25 %
dnevnega energijskega vnosa poveča tveganje za nastanek
dislipidemije, pospešuje inzulinsko rezistenco in poveča visceralno
kopičenje maščob pri osebah s prekomerno telesno maso in pri
debelih.
Ni pa dokazov, ki bi potrjevali, da se je potrebno izogibati naravno
prisotni fruktozi v sadju, zelenjavi in ostalih živilih. Ocenjuje se, da le-
ta prispeva od 3 do 4 % dnevne energije.
Fruktoza ni priporočljiva zamenjava za ostale sladkorje.
(Tappy L in sod., 2010; American Diabetes Association. Nutrition Recommendations and Interventions
for Diabetes–2006)
SEZNAM GRADIV ZA PACIENTE
Preveč soli škodi Uravnotežena prehrana
SEZNAM GRADIV ZA PACIENTE
Uživajmo Začnimo dan z zajtrkom
SEZNAM GRADIV ZA PACIENTE
Zdrav krožnik
KAZALCI ZDRAVE PREHRANE
Varna, uravnotežena, varovalna in priporočena prehrana
Priporočila o fizioloških potrebah organizma
Energijske in hranilne potrebe /glede na spol, starost in aktivnost
ob upoštevanju referenčnih vrednosti za vnos hranil
Znanje/zavedanje o živilih, ki vsebujejo določena hranila
Priporočen ritem prehranjevanja
OSNOVE ZDRAVE PREHRANE
PREHRANSKA PIRAMIDA – SLIKOVNI PRIKAZ ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA
ZDRAV KROŽNIK – SLIKOVNI PRIKAZ ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA
2/5 krožnika naj predstavljajo živila iz skupine žit, žitnih izdelkov in drugih ogljikohidratnih živil
1/5 krožnika naj predstavljajo kvalitetna beljakovinska živila (iz skupin: manj mastno meso, ribe, stročnice in zamenjave ter mleko in mlečni izdelki)
2/5 krožnika naj predstavlja zelenjava
Ob vsakem obroku pa naj bi zaužili tudi kozarec vode, mineralne vode ali nesladkanega čaja in sadež.
12 KORAKOV ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA – FBDG 1. V jedi uživajte in jejte redno. Izbirajte pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora.
2. Izbirajte živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov.
3. Večkrat dnevno jejte raznovrstno zelenjavo in sadje. Izbirajte lokalno pridelano in svežo zelenjavo ter sadje.
4. Nadzorujte količine zaužite maščobe in večino nasičenih maščob (živalskih maščob) nadomestite z nenasičenimi
rastlinskimi olji.
5. Nadomestite mastno meso ter slane in mastne mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom. Vsaj 2-krat na teden uživajte ribe in 1- do 2-krat na teden uvedite brezmesni dan.
6. Dnevno uživajte priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov.
7. Jejte manj slano hrano in omejite uživanje že pripravljenih slanih jedi.
8. Omejite uživanje sladkorja, sladkih živil in živil z umetnimi sladili ter drugimi aditivi.
9. Zaužijte dovolj tekočine, a se izogibajte sladkim in gaziranim pijačam.
10. Omejite uživanje alkohola.
11. Hrano pripravljajte zdravo in higiensko. Jedi pripravljajte na načine, s katerimi ohranite čim več pomembnih hranilnih snovi v živilih. Priporočljivi postopki termične obdelave hrane so: kuhanje v sopari, parnokonvekcijski pečici, dušenje z manjšo količino olja in dušenje v lastnem soku ali z dodatkom vode.
12. Bodite telesno dejavni, in sicer toliko, da bo vaša telesna masa normalna.
PRAKTIČNI PREHRANSKI NASVETI ZA
BOLNIKE Z BOLEZNIMI SRCA IN OŽILJA
3/26/2013 34
Motnja/stanje Priporočila
Povišan holesterol v krvi
(hiperlipidemija)
- Zmanjšati uživanje nasičenih in trans m.k ter
holesterola.
- Povečati uživanje mononasičenih in omega-3
nenasičenih m.k.
- Izogibanje pitju alkohola.
Povišan krvni tlak
(hipertenzija)
- Zmanjšati uživanje natrija (soli).
- Izogibanje pitju alkohola.
- Povečati uživanje sadja in zelenjave.
Koronarna arterijska bolezen
(ateroskleroza)
- Zmanjšati uživanje nasičenih in trans m.k ter
holesterola.
- Povečati uživanje mononasičenih in omega-3
nenasičenih m.k.
- Uživanje polnozrnatih žitnih izdelkov za zadostno
preskrbo z magnezijem in sadja ter zelenjave za
preskrbo s kalijem.
- Redna telesna aktivnost.
- Izogibanje pitju alkohola.
1
Motnja/stanje
Priporočila
Srčna kap
(miokardni infarkt)
- Prehranjevanje z manj maščob oz. zmanjšanje
uživanja nasičenih in trans m.k ter holesterola.
- Povečati uživanje mononasičenih in omega-3
nenasičenih m.k.
Možganska kap - Zmanjšati uživanje nasičenih in trans m.kter
holesterola.
- Povečati uživanje mononasičenih in omega-3
nenasičenih m.k.
- Izogibanje pitju alkohola.
- Zmanjšati uživanje natrija (soli).
- Povečati uživanje sadja in zelenjave.
Odpoved srca - Zmanjšati uživanje natrija (soli).
- Ob prenizki telesni masi povečati uživanje živil,
bogatih z beljakovinami.
- Izogibanje stresu.
- Telesna aktivnost pod zdravniškim nadzorom.
2
Priporočila za zniževanje vrednosti
LDL holesterola
Cilj Kako doseči cilj Priporočila za prehranjevanje in življenjski
slog
Znižanti konc. LDL
holesterola v krvi
- Zmanjšati uživanje nasičenih
in trans m.k ter holesterola
- Povečati uživanje mono- in
polinenasičene m.k.
- Povečati uživanje živil, ki
vsebujejo topne vlaknine
- Izbirati pusto meso in mlečne izdelke iz
posnetega mleka.
- Za pripravo hrane izbirajte predvsem
rastlinska olja, ki jih uporabljate v kombinaciji
oziroma izmenično: repično, oljčno,
sončnično, sojino, koruzno ali druga
kvalitetna 100 % rastlinska olja.
- Omejiti uživanje rumenjaka, masla, smetane,
mastnih mlečnih izdelkov in mastnega mesa.
- V jedilnik vključiti polnovredna žita in izdelke
iz polnovrednih žit ter pečkato sadje z užitno
lupino, pomaranče in grenivke, stročnice
(grah, leča, soja) in zelenjavo.
- Omejiti uporabo trdih margarin, ocvrte hrane,
hitre hrane, industrijskih sladic in ostalih živil,
ki se pripravljajo s hidrogeniranimi olji.
Priporočila za zniževanje
koncentracije trigliceridov
Cilj Kako doseči cilj Priporočila za prehranjevanje in življenjski
slog
Znižati konc.
trigliceridov v krvi
- Zmanjšati uživanje
prekomernih količin ogljikovih
hidratov, predvsem
enostavnih sladkorjev
- Povečati uživanje mono- in
polinenasičene m.k
- Izključiti uživanje alkohola.
- Znižati telesno maso, če je ta
prekomerna.
- Zmanjšati uživanje ogljikovih hidratov,
predvsem enostavnih (sladkor, sladke
pijače, marmelada, med, bela moka, bel
kruh, biskvitna peciva, bele testenine…).
- Za pripravo hrane izbirajte predvsem
rastlinska olja, ki jih uporabljate v
kombinaciji oziroma izmenično: repično,
oljčno, sončnično, sojino, koruzno ali
druga kvalitetna 100 % rastlinska olja.
- Uživati več rib hladnih morij, lanenih
semen in lanenega olja.
- Izogibati se pitju alkohola.
- Izbirati pusto meso in mlečne izdelke iz
posnetega mleka.
- Uvesti redno telesno aktivnost.
Priporočila za povišanje koncentracije
HDL holesterola
Cilj Kako doseči cilj Priporočila za prehranjevanje in
življenjski slog
Povišati konc. HDL
holesterola v krvi
- Povečati uživanje mono-
in polinenasičene m.k.
- Zmanjšati uživanje trans
maščobnih kislin.
- Znižati telesno maso, če
je ta prekomerna.
- Za pripravo hrane izbirajte
predvsem rastlinska olja, ki jih
uporabljate v kombinaciji oziroma
izmenično: repično, oljčno,
sončnično, sojino, koruzno ali druga
kvalitetna 100 % rastlinska olja.
- Omejiti uporabo trdih margarin,
ocvrte hrane, hitre hrane,
industrijskih sladic in ostalih živil, ki
se pripravljajo s hidrogeniranimi olji.
- Izbirati pusto meso in mlečne
izdelke iz posnetega mleka.
- Uvesti redno telesno aktivnost.
Priporočila za zmanjševanje povišanega
krvnega tlaka
VISOK KRVNI TLAK – DEJAVNIK
TVEGANJA Visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo
sta direktno odvisna od:
previsokega vnosa soli
nizkega vnosa kalija
nezadostnega vnosa zelenjave in sadja
prekomernega uživanja alkohola
previsoke telesne teže
nezadostne telesne dejavnosti.
Spreminjanje življenjskih navad
• prenehanje kajenja
• normalna telesna teža
• omejitev vnosa soli
• zmanjšanje tveganega pitja alkohola
• redna telesna dejavnost
• uravnotežena zdrava prehrana
Priporočila glede telesne dejavnosti
redna, zmerna aerobna telesna dejavnost
• hoja, tek, plavanje, kolesarjenje
30 do 45 minut
večino dni v tednu
Sol v prehrani
> 5 g/dan soli je lahko vzrok za višji krvni tlak
ta učinek se okrepi ob nezadostnem vnosu kalija
z zmanjšanjem vnosa Na se poveča učinkovitost
antihipertenzivnih zdravil
Prehranska priporočila
priporočena uravnotežena zdrava prehrana vpliva na znižanje krvnega tlaka, pa tudi na druge dejavnike tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja
več sadja in zelenjave
več rib
malo maščob (čim manj nasičenih maščob in holesterola)
vnos soli za 6g/dan
možganska kap 24% SŽB 18%
Pribl. 2,5 milijonov letno manj smrti v svetu zaradi možganske in srčne kapi
Sis KT 5mmHg
Feng J. He & GA. MacGregor Hypertension 2003;42:1093-99
Predvideni pozitivni učinki zmanjšanega vnosa soli
Učinki sprememb življenjskega sloga na krvni tlak PRIPOROČILO PRIČAKOVANO ZNIŽANJE SKT
TELESNA MASA ITM 18,5 – 24,9 kg/m2 5 – 20
mm Hg/10 kg
PREHRANA
veliko sadja in zelenjave
čim manj nasičenih in drugih
maščob
8 – 14
mm Hg
SOL 6 g NaCl 2 – 8
mm Hg
TELESNA DEJAVNOST
(AEROBNA)
redna aerobna telesna dejavnost
najmanj 30 min/dan
večino dni v tednu
4 – 9
mm Hg
UŽIVANJE ALKOHOLA Moški: do 2 E/dan
Ženske in osebe z nižjo telesno
maso: do 1 E/dan
2 – 4
mm Hg
Priporočila za zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni srca
in ožilja in lažje obvladovanje
Omejitev uživanja nasičenih (živalskih) maščob do 7% dnevnega energijskega vnosa in
holesterola do 200 mg/dan. Dnevni vnos maščob naj bo od 25 do 35% dnevnega
energijskega vnosa.
Zamenjava nasičenih (živalskih) maščob z ogljikovimi hidrati z polnozrnatih žit in žitnih
izdelkov, stročnic, sadja in zelenjave in z nenasičenimi maščobnimi kislinami iz rib,
zelenjave, rastlinskih olj in oreščkov.
Izogibanje živilom/izdelkom, ki vsebujejo trans maščobne kisline oziroma delno hidrogenirana
rastlinska olja.
Vključevanje živil, ki vsebujejo topne vlaknine (pečkato sadje z užitno lupino, pomaranče in
grenivke, stročnice (grah, leča, soja), oves, ječmen).
Za znižanje krvnega tlaka je potrebno uživati veliko sadja in zelenjave (od 400 d0 650 g/dan),
mleko in mlečne izdelke z manj maščob, oreščke in polnozrnata žita in žitne izdelke.
Omejitev vnosa soli do 5 g/dan.
Najmanj enkrat tedensko se priporoča uživati morske ribe ali morske sadeže.
Omejitev uživanja alkohola. Meje manj tveganega pitja alkohola so opredeljene za zdrave
odrasle moške ne več kot 20 g alkohola na dan, in za zdrave odrasle ženske ne več kot
10 g alkohola na dan.
Prehranska priporočila
Priporočila za življenjski slog:Telesna aktivnost: redna zmerna telesno aktivnost vsaj 30 minut vsak dan, da se porabi vsaj 2000 energije v kcal/teden.
Tobak: Izogibanje izpostavljenosti kakršnikoli obliki kajenja.
Telesna masa:Znižanje telesne mase, če je ta prekomerna. Prekomerna telesna masa in debelost sta dejavnika tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Glavni cilj obvladovanja prekomerne telesne mase in debelosti je preprečevanje porasta telesne mase, zniževanje telesne mase in dolgoročno vzdrževanje le-te. Začetni cilj zniževanja telesne mase ne sme presegati 10% prvotne mase.
Priporočila za spremembo življenjskega sloga
živila ustrezna izbira neustrezna izbira
Kruh, žita in žitni izdelki ( 6 enot na dan)
Polnozrnati kosmiči za zajtrk, polnozrnati krispiji in kruh, muesliji, neoluščen riž in polnozrnate testenine, leča.
Izdelki z visoko vsebnostjo trans maščobnih kislin (sladka peciva: krofi, rogljiči, pite, piškoti), beli riž, bele testenine, pokovka z maslom.
Zelenjava
(3-5 enot na dan)
Dušena, kuhana in pečena (brez masla, z malo oljčnega olja) zelenjava, surova zelenjava z malo maščob.
Panirana ali z maslom pripravljena zelenjava. Zelenjava s sirom, smetano ali s prelivi z veliko maščob.
Sadje
(2-4 enote na dan)
Sveže sadje, konzervirano v lastnem soku, pečeno in kuhano sadje, sladice s sadjem z malo maščob in dodanega sladkorja.
Sadje z maslom ali smetano, konzervirano sadje s sladkorjem (sladkornim sirupom), sadne pite in kolači z maslom.
Mlečni izdelki
(2-3 enote porcije dnevno)
Posneto in polposneto mleko, mlečni izdelki iz posnetega ali polposnetega mleka (jogurti, siri, skute, …)
Polnomastno mleko in mlečni izdelki (siri, smetane, siri za mazanje, …).
Jajca
(≤ rumenjaka/teden)
Jajčni beljak, ustrezna zamenjava v recepturah za 1 celo jajce sta 2 beljaka.
2 celi jajci na teden.
Meso, ribe, perutnina, mesni izdelki
(140 g/dan)
Pečeno, pečeno na žaru, dušeno, kuhano. Perutnina brez kože, morske ribe, rdeče meso brez vidne maščobe. Pustni mesni izdelki, kjer se vidi struktura mesa.
Panirano meso in ribe, mesni izdelki (salame, hrenovke, …), perutnina s kožo, meso z vidno maščobo in zarebrnice.
Maščobe in olja
(≤ 6 – 8 čajnih žličk na dan)
Rastlinska olja, ki jih uporabljate v kombinaciji oziroma izmenično: repično, oljčno, sončnično, sojino, koruzno ali druga kvalitetna 100 % rastlinska olja, margarine brez trans maščobnih kislin, semena in oreščki.
Mast, maslo, trde margarine, mastni solatni prelivi, kokosovo mleko in krema.
Ustrezna izbira živil za znižanje LDL holesterola in trigliceridov