INGRID ČANDEK - share.upr.si · Otroci so me velikokrat spraš evali, kdo je spekel kruh, ki smo ga imeli npr. za zajtrk. Imela sem celo priložnost opazovati jih pri igri, ko so

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

INGRID ČANDEK

KOPER 2014

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

OD ZRNA DO KRUHA

Ingrid Čandek

Koper 2014

Mentor: doc. dr. Darjo Zuljan

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Ingrid Čandek, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa prve

stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Od zrna do kruha:

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Darju Zuljanu za usmerjanje, pomoč in napotke pri

izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se otrokom Vrtca Trnovo, skupini Žogice za pridnost in sodelovanje pri izvajanju

dejavnosti.

Hvala tudi fantu Slavku, ker mi je stal ob strani in me spodbujal, ter vzgojiteljici Jolandi

Kreslin za pomoč in nasvete pri pripravi diplomske naloge.

Še enkrat hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali k nastanku moje diplomske naloge.

IZVLEČEK

Diplomska naloga obravnava področje tehnike in tehnologije od zrna do kruha v

predšolskem obdobju. Ima teoretični in empirični del.

Teoretični del naloge je sestavljen iz opisa in zgodovine žit. V okviru predstavitve žit

obravnavam žita, ki rastejo na slovenskih poljih, in sicer pšenico, rž, ječmen, koruzo, proso,

oves, ajdo in piro. V nadaljevanju sta opisana pomen in zgodovina kruha. V okviru tehnike od

zrna do kruha je izpostavljen pomen tehnike in tehnologije v predšolskem obdobju ter na ta

način predstavljena tehnika pridelovanja žit v preteklosti in danes ter tehnika in tehnologija za

nastanek kruha. V nadaljevanju naloge je opisan razvoj otroka z vidika telesnega, gibalnega,

spoznavnega, zaznavnega, govornega, socialnega in čustvenega razvoja predšolskega

otroka.

Empirični del je sestavljen iz tehničnih dejavnosti, ki smo jih izvajali skupaj z otroki.

Otroci so pri vseh tehničnih dejavnostih aktivno sodelovali. V empiričnem delu so najprej

predstavljeni hipoteze in raziskovalna vprašanja, cilji, opisi raziskovalnih metod ter vzorec in

način zbiranja informacij. V nadaljevanju so tehnične dejavnosti prikazane z opisom vsake

posamezne dejavnosti, s slikami, preglednicami in grafi, ki prikazujejo uspešnost otrok pri

posamezni dejavnosti.

Rezultati in opazovanja so predstavljeni v sklepu diplomske naloge.

Ključne besede: žito, kruh, tehnika in tehnologija predšolskega otroka, tehnika in

tehnologija pridelave žit in kruha, razvoj otroka.

ABSTRACT

From grain to bread

The final thesis is based on the field of technique andtechnology from grain to bread in

preschool education. It is divided into theoretical andempirical part.

The theoretical part includes descriptions and history of cereal. I focused on the cereals

that are grown in Slovenia, such as wheat, rye, barley, corn, millet, oats, buck wheat and

spelt. I have described the importance and history of bread. Within the grain to bread

technique I stressed the meaningof technique and technology in preschool period and

presented the technique of grain growing in the past and today as well as the technique and

technology of bread making. Furthermore, I described the development of children as far as

physical, motoric, cognitive, sensual, oral, social and emotional development of preschool

children goes.

The empirical part presents the technical activities we have carriedout with children. The

children have actively participated in all technical activities. The empirical part consists

primarily of hypothesis and research questions, goals, description of research methods and

the manner of collecting information. Technical activities are presented with the description of

every activity, with pictures, tables and graphs whichshow the success of children at each

activity.

The results and observations are presented in the conclusion.

Keywords: cereal, bread, technique and technology of preschool child, child

development.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ................................................................................................................................... 1

2 Teoretični del ...................................................................................................................... 2

2.1 Razvoj predšolskega otroka ......................................................................................... 2

2.1.1 Telesni razvoj ....................................................................................................................... 2

2.1.2 Gibalni razvoj ....................................................................................................................... 2

2.1.3 Razvoj zaznavanja .............................................................................................................. 3

2.1.4 Spoznavni razvoj ................................................................................................................. 3

2.1.5 Razvoj govora ...................................................................................................................... 3

2.1.6 Socialni in čustveni razvoj otroka ..................................................................................... 4

2.2 Žito............................................................................................................................... 4

2.2.1 Zgodovina žita ..................................................................................................................... 5

2.3 Pomen žita in vrste ...................................................................................................... 6

2.3.1 Pšenica ................................................................................................................................. 7

2.3.2 Pž ........................................................................................................................................... 7

2.3.3 Ječmen ................................................................................................................................. 8

2.3.4 Koruza ................................................................................................................................... 9

2.3.5 Proso ................................................................................................................................... 10

2.3.6 Oves .................................................................................................................................... 11

2.3.7 Ajda ..................................................................................................................................... 12

2.3.8 Pira ...................................................................................................................................... 13

2.4 Kruh ............................................................................................................................14

2.4.1 Zgodovina kruha................................................................................................................ 14

2.5 Tehnika od zrna do kruha ...........................................................................................14

2.5.1 Pomen tehnike in tehnologije v predšolskem obdobju ................................................ 15

2.5.2 Tehnika in tehnologija predelave žita ............................................................................ 16

2.5.2.1 Pridelava žit v preteklosti................................................................................16

2.5.2.2 Pridelovanje žit danes ....................................................................................17

2.5.3 Tehnika in tehnologija za nastanek kruha ..................................................................... 17

3 Empirični del ......................................................................................................................18

3.1 Tehnične dejavnosti v vrtcu in namen naloge ..............................................................18

3.1.1 Raziskovalna hipoteze ..................................................................................................... 18

3.1.2 Cilji ....................................................................................................................................... 18

3.1.3 Opis raziskovalne metode ............................................................................................... 18

3.1.4 Predstavitev vzorca .......................................................................................................... 19

3.1.5 Način zbiranja podatkov ................................................................................................... 19

3.2 Spoznavanje preprostega kmečkega orodja ...............................................................20

3.2.1 Priprava za tehnično dejavnost ....................................................................................... 20

3.2.2 Didaktična izvedba ............................................................................................................ 21

3.2.3 Analiza in evalvacija ......................................................................................................... 21

3.3 Peka kruha na taborniškem ognju ...............................................................................28

3.3.1 Priprava na tehnično dejavnosti ...................................................................................... 28



3.4 Izdelava košaric iz šibja ..............................................................................................32

3.4.1 Priprava na tehnično dejavnost ...................................................................................... 32



3.5 Peka kruha ..................................................................................................................36

3.5.1 Priprava na tehnično dejavnost ...................................................................................... 36


3.5.3 Analize in evalvacije ......................................................................................................... 37

4 Sklep .................................................................................................................................41

Viri in literatura .....................................................................................................................42

KAZALO PONAZORIL

Kazalo slik

Slika 1: Pšenica je najbolj razširjena rastlina na svetu ........................................................... 7

Slika 2: Rž ............................................................................................................................. 8

Slika 3: Ječmen ..................................................................................................................... 8

Slika 4: Koruza .....................................................................................................................10

Slika 5: Proso. ......................................................................................................................11

Slika 6: Oves. .......................................................................................................................12

Slika 7: Ajda .........................................................................................................................13

Slika 8: Pira ..........................................................................................................................13

Slika 9: Otroci spoznavajo orodjeza žetev žita, imenovano srp .............................................22

Slika 10: Otroci poskušajo uporabo srpa ..............................................................................22

Slika 11: Otroci spoznajo sito za presajanje žita ...................................................................23

Slika 12: Otroci so poskušali presejati žito ............................................................................23

Slika 13: Risba otroka – sito .................................................................................................26

Slika 14: Risba otroka – grablje ............................................................................................27

Slika 15: Risba otroka – grablje ............................................................................................27

Slika 16: Risba otroka– srp ...................................................................................................27

Slika 17: Otroci pomagajo pripravljati ogenj ..........................................................................30

Slika 18: Priprava žerjavice ..................................................................................................30

Slika 19: Pripravili smo testo. .............. ……………………………………………………………30

Slika 20: Testo smo ovili na paličice .....................................................................................30

Slika 21: Peka kruha na taborniškem ognju………………………………………………………22

Slika 22: Pečen kruh ............................................................................................................31

Slika 23: Priprava vrbovih šib in dna košarice……………………………………………………34

Slika 24: Otroci spoznavajo material potreben za košarice….………………………………….34

Slika 25: Pletenje košarice. .………………………………………………………………………..34

Slika 26: Pletenje košarice ...................................................................................................34

Slika 27: Pletenje košarice………………………………………………………………………… 34

Slika 28: Kmet prikazuje pletenje ..........................................................................................34

Slika 29: Otroci spletajo košarico………………………..…………………………………………35

Slika 30: Dokončana košarica……………. ............................................................................35

Slika 31: Priprava kvasa…………………. ………………………………………………………..38

Slika 32: Čakanje na testo ....................................................................................................38

Slika 33: Vzhajanje kruha .....................................................................................................38

Slika 34: Peka kruha ............................................................................................................39

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Priprava za dejavnost spoznavanja preprostega kmečkega orodja ...............20

Preglednica 2: Prepoznavanje orodij glede na posameznega otroka ....................................25

Preglednica 3: Priprava na tehnično dejavnost peke kruha na taborniškem ognju ................28

Preglednica 4: Priprava na tehnično dejavnost izdelave košaric iz šibja ...............................32

Preglednica 5: Priprava na tehnično dejavnost peke kruha ..................................................36

Kazalo grafov

Graf 1: Prepoznava orodij glede na število otrok in na posamezno orodje ............................24

Graf 2:Prikaz spretnosti pri preizkušanju kmečkega orodja ..................................................26

Graf 3: Peka kruha na taborniškem ognju glede na posamezno dejavnost. ..........................31

Graf 4: Samostojnost pri prepletanju košaric glede na število otrok ......................................35

Graf 5: Število osnovnih sestavin za peko kruha, ki jih otroci zmorejo samostojno našteti ....39

Graf 6: Sestavine za peko kruha, ki jih otroci najpogosteje samostojno navedejo .................40

Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Otroke v predšolskem obdobju zanima veliko stvari. Izvedeti jih želijo v prvi vrsti od

staršev,prav tako pa veliko stvari sprašujejo tudi vzgojitelje/-ice v vrtcu. Na vprašanje

jim lahko preprosto odgovorimo, lahko pa jih postavimo v situacijo, preko katere bodo

sami prišli do odgovora.

Otrok se preko igre uči, prilagaja, giblje, razvija govor in se čustveno odziva. Igra je

tudi sredstvo, preko katerega se druži z drugimi ali pa je s svojo igro le ob njih in se uri

v socialnih veščinah.

Kruh je določal razmerje med vsakdanjikom in praznikom, med izobiljem in lakoto,

zato mu pripisujemo večji pomen kot drugim živilom. Prav zaradi pomanjkanja kruha v

preteklosti se je do njega razvil poseben odnos. Tako že predšolska vzgoja temelji na

tem, da otrokom kruh približamo kot nekaj posebnega in jih naučimo s kruhom lepo in

spoštljivo ravnati.

Otroci so me velikokrat spraševali, kdo je spekel kruh, ki smo ga imeli npr. za

zajtrk. Imela sem celo priložnost opazovati jih pri igri, ko so pekli kruh. Tako so se

ustvarjale primerne okoliščine, da je otroke začelo zanimati ne samo, kdo je spekel

kruh, pač pa tudi to, kaj je v kruhu, kje ga spečejo, kaj je treba dati v kruh, da ima

različen okus.

Da bi otroci lažje dojeli, zakaj ima prav kruh tako posebno vrednost, jim je treba

približati tehniko pridelovanja kruha. Ker tudi sama gojim poseben odnos do kruha,

sem se odločila, da tehniko izdelave kruha vključim v dejavnosti, izvedene s

predšolskimi otroki.

Najprej smo z otroki prebirali različne knjige o žitu in kruhu ter se pogovarjali, kako

nastane kruh in katere sestavine potrebujemo za peko. Da bi otroci lažje razumeli,

kako se prideluje žito in iz žita naredi kruh, sem se odločila, da jih peljem na kmetijo,

kjer bodo spoznavali orodja, potrebna za pridelovanje žita (srp, sito…). Na kmetiji je

bila otrokom prikazana tudi peka kruha, pri kateri so otroci aktivno sodelovali, saj so

sami zamesili testo in si naredili vsak svoj hlebec. Za otroke pa je bila še posebej

zanimiva dejavnost peka kruha na taborniškem ognju.

Menim, da so otroci v predšolskem obdobju zelo dojemljivi za tehnične dejavnosti,

zato je zaželeno, da vzgojitelji predšolske vzgoje razne dejavnosti čim bolj povezujejo s

tehniko, saj na ta način otrok lažje razume pot, ki vodi do rezultata.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Razvoj predšolskega otroka

2.1.1 Telesni razvoj

V prvih mesecih se povprečna teža otrok glede na porodno težo podvoji, do

prvega leta pa skoraj potroji. Hitrost se upočasni v drugem in tretjem letu. V prvem letu

otroci zrastejo za približno 25 centimetrov, v drugem pa skoraj za 13. Deklice so pri tej

starosti v povprečju en centimeter nižje in pol kilograma lažje od dečkov. Okrog tretjega

leta starosti postanejo otroci vitkejši, kot so bili v obdobju malčka. Razvijajo se trebušne

mišice, trup, roke in noge se podaljšujejo. V zgodnjem otroštvu otroci v povprečju

pridobijo en do dva kilograma in zrastejo od pet do šest centimetrov letno. Dečki so

nekoliko višji in nekoliko težji od deklic (Nemec in Krajnc, 2011, str. 44).

2.1.2 Gibalni razvoj

Razvoj gibanja se odraža v večji telesni moči, hitrosti, ravnotežju ter usklajenosti,

gibljivosti in natančnosti gibov, pa tudi v vzdržljivosti. Do treh let otrok usvaja vse

naravne oblike gibanja, plazenje, hojo, tek, valjanje, dvigovanje, ujemanje… V prvem

letu starosti se otroci nekje pri šestih mesecih naučijo plazenja. Med osmim in desetim

mesecem se večina otrok lahko dvigne v stoječi položaj. Med osmim in dvanajstim

mesecem se pojavi hoja ob opori ali ob pomoči odraslih. Samostojna hoja se večinoma

pojavi med devetim in trinajstim mesecem. Do konca drugega leta starosti večina

malčkov usklajeno teče in lahko skoči z obema nogama. Pravi tek pa se oblikuje šele

okrog četrtega leta. Pri dveh letih in pol otroci skačejo sonožno, medtem ko skakanje

po eni nogi prav tako obvladajo šele okrog četrtega leta. Ustavljanje, ravnotežje in

enakomernost korakov pri teku se izpopolnijo do petega leta. Okrog šestega leta

postane gibanje podobno gibanju odraslega človeka. Štirileten otrok lahko že dobro lovi

in meče žogo in z razdalje treh metrov dobro zadene različne cilje. Pri petih letih otrok

že uskladi hojo in tek z metanjem, lovljenjem in odbijanjem žoge.

Za opismenjevanje so pomembni drobni gibi. Med osmim in dvanajstim mesecem

otroci barvico primejo s celo roko in jo držijo na zgornji tretjini, v tretjem letu pa lahko

svinčnik že držijo le z blazinicami prstov na spodnji tretjini. Pri petih letih večina otrok

že zna napisati svoje ime (Nemec in Krajnc, 2011, str. 48–51).


3

2.1.3 Razvoj zaznavanja

Zaznavne sposobnosti so že ob rojstvu razmeroma dobro razvite, v nekaj mesecih

pa (z izjemo vida) dosežejo primerljivo učinkovitost s čuti odraslega. Dojenčki torej

svoje okolje spoznavajo veliko prej, preden so sposobni v okolje aktivno posegati.

Štiriletnik z uporabo različnih čutil spoznava in razčlenjuje značilnosti nove igrače, ki je

lahko mehka, trda, pisana ali enobarvna, dišeča, piskajoča. Svoje ugotovitve poveže s

tistim, kar se je v preteklih izkušnjah že naučil, na primer, da so avtomobilčki lahko

različnih barv, velikosti in oblik. Zaznavanje se po četrtem letu močno poveže z

miselnim razvojem (Nemec in Krajnc, 2011, str. 56).

2.1.4 Spoznavni razvoj

Stopnje razvoja mišljenja po Piagetu:

- Zaznavno-gibalna ali senzomotorična stopnja – zaznamuje prvi dve leti

življenja. V tem obdobju otroci spoznavajo svet okoli sebe z zaznavnimi in

gibalnimi dejavnostmi.

- Predoperativna stopnja – nastopi po drugem letu starosti in traja do šestega

oziroma sedmega leta. V tem obdobju se pojavijo simbolne funkcije –

sposobnost uporabljanja simbolov ali miselnih predstav. Ta sposobnost

otrokom pomaga, da lahko razmišljajo o stvareh, ki trenutno niso fizično

prisotne. Kaže se v igri (npr. metla zamenja konja), risbi (različno veliki krogi so

otrokova družina) in govoru. S temi simbolnimi funkcijami se poveča tudi

otrokova zmožnost, da dejanja ponotranji – v mislih si je zmožen predstavljati

pretekle izkušnje.

- Obdobje konkretnologičnih operacij – traja od šestega ali sedmega do

enajstega leta. Otrok pri mišljenju lahko upošteva več vidikov iste situacije

hkrati, pri čemer si pomaga s konkretnim materialom in konkretnimi situacijami

tukaj in zdaj (npr. pet jabolk plus tri jabolka je osem jabolk).

- Na raven formalnologičnih operacij vstopimo z začetkom mladostništva med

enajstim in dvanajstim letom. Glavna značilnost tega obdobja je abstraktno

mišljenje (Nemec in Krajnc, 2011, str. 72).

2.1.5 Razvoj govora

Prvih šest mesecev otroci grulijo, ko so zadovoljni, posnemajo glasove okoli sebe,

se igrajo s svojimi glasovnimi zmožnostmi ipd. Pri desetem mesecu otroci glasov, ki

niso del maternega jezika, ne zaznavajo več kot glasove jezika. Jezikovni govor se

začne s pojavom prve besede (med desetim in štirinajstim mesecem starosti). Prve


4

besede, ki jih otroci razumejo, so tiste, ki jih največkrat slišijo. Pri trinajstih mesecih že

razumejo, da določene besede označujejo posamezne predmete ali dogodke. Večina

zgodnjih besed se nanaša na hrano, dele telesa, obleko, živali, stvari v gospodinjstvu,

rutinske dogodke in ljudi. Do približno leta in pol otrok uporablja enobesedne stavke.

Med letom in pol ter dvema letoma se besednjak bistveno poveča, in sicer z nekako 50

na 400 besed, med katerimi je največ samostalnikov. V drugem in tretjem letu otroci

čedalje bolj obvladajo skladnjo, pravila za sestavljanje stavkov. Do tretjega leta otroci

govorijo tekoče, dalj časa in bolj zapleteno. Otroci že uporabljajo veznike, glagole,

pomožne glagole, oblikujejo vprašalne in nikalne stavke. Pri treh letih povprečen

malček uporablja od 900 do 1000 besed, do šestega leta pa okrog 2600 besed

(Nemecin Krajnc, 2011, str. 95–102).

2.1.6 Socialni in čustveni razvoj otroka

Če se otrokov slog odzivanja ujema z zahtevami njegovega okolja in če okolje

ustreza njegovemu temperamentu, potem bo otrokov razvoj v takem okolju optimalen.

Starša, ki sta družabna in aktivna, se bosta veliko ustrezneje ujela z otrokom, kot mirna

in manj družabna starša. Če starši želijo ustvariti ustrezno ujemanje, morajo otroku

zagotoviti okolje, ki ustreza otrokovim temperamentnim značilnostim, ter pri njem

sočasno in postopno spodbujati tiste vzorce vedenja, ki bi bili v njegovem okolju bolj

prilagojeni, kot so trenutno. Odnos staršev in otrok je dvosmeren proces, v katerem

imajo oboji dejavno vlogo. V prvem letu je eden pomembnih razvojnih mejnikov

navezanost, ki še posebej utrjuje odnos med otrokom in skrbniki. Pri otrocih pa je

pomemben tudi razvoj čustev. Čustva se delijo na osnovna (veselje, jeza…) in

kompleksna (ljubosumje, krivda, ponos…) (Nemec, 2011, str. 112–123).

2.2 Žito

Iznajdljivost in vztrajnost sta človeka pripeljali do današnje stopnje razvitosti in

spretnosti pri izdelavi kruha. Ljudje so že v davni preteklosti pričeli spoznavati žita,

njihovo sestavo in pomen v prehrani(Prajner, 1993, str. 120).

Žito (množ. žita) je skupno ime za kulturne rastline s klasi ali lati. Večina teh rastlin,

npr. riž, koruza, pšenica, oves, proso, ječmen in rž, botanično spada v družino trav

(Poaceae). Med neprava žita lahko štejemo tudi ajdo, ki botanično spada v družino

dresnovk. Beseda žito lahko pomeni tudi plod teh rastlin. V publicistični rabi se v

pomenu plod žita uporablja iz srbohrvaščine prevzeta manj primerna beseda žitarica

(prvotni slovenski pomen je 'prodajalka žita').Zaradi bogate kemične sestave,

enostavne predelave in možnosti skladiščenja so žita pomembna za prehrano,


5

krmoživine (industrijo). Žito se v prehrambni industriji uporablja kot sestavina za kruh,

za različne hranilne pripravke, kot so žitni kosmiči itd.(Todorić, 1982, str. 9–10).

2.2.1 Zgodovina žita

V človekovi prehrani sta imela žito in kruh skozi zgodovino veliko vlogo, tudi

simbolično – ”daj nam danes naš vsakdanji kruh…”, ali ”uči se, da prideš do kruha”.

Kruh je določal razmerje med vsakdanjikom in praznikom, med izobiljem in lakoto, zato

mu pripisujemo večji pomen kot drugim živilom. Kot pojem biološkega preživetja je kruh

takoj za vodo, zato tudi ”imeti za kruh in vodo”. Kruh iz žitnega zrnja je izpričano star

več kot sedem tisoč let, najbrž so ga pekli že veliko prej. Zibelka kruha je ”stara žitnica

sveta“ ob reki Nil v Egiptu. Rimljani pa so že poznali pekarsko obrt in pomen kruha za

prehrano in zdravje. Za mletje žita so zato uporabljali samo mlinske kamne. Če se žito

med mletjem greje, izgubi biološko vrednost. To so vedela tudi indijanska plemena,

Arabci, Berberi, nekatera afriška plemena in azijska ljudstva. Povsod so uporabljali

mešanice polnovrednih žit od pšenice do rži, tudi ko še niso poznali kvašenega kruha.

Prvi kvašen kruh so mesili Egipčani, Rimljani pa so kruh že razvrščali po vrstah,

oblikah in dodatkih. Posipali so ga s semeni maka, popra in zelišči, lovorjem, kumino in

mandlji. V kruh so dodajali rozine, peteršilj, koper… in ga oblikovali v značilne hlebce,

zavite prstane ali kite. Vedeli so, da polnovredna moka (danes vemo: bogata z

esencialnimi nenasičenimi maščobnimi kislinami) ni obstojna, zato so Rimljani svojim

vojščakom odmerjali žito in ne moko in so ga ti sproti mleli in sproti kruh tudi pekli na

vročih kamnih. Žito je mogoče razmeroma enostavno hraniti dolgo časa. Znano je, da

so spekli kruh iz moke žitnega zrnja, ki je tisočletja čakalo v piramidah faraonov. Do

konca 19. stoletja, do iznajdbe valjčnih mlinov, so žita mleli izključno z mlinskimi kamni,

pri čemer je sveže zmleta moka vsebovala vse, kar je bilo v zrnju, s kalčkom vred.

Pomembno je vedeti: ko z mletjem razderemo strukturo zrna, pa čeprav gre samo za

grobo mletje, se začne proces oksidacije. Zaradi nenasičenih maščob taka moka ni

dolgo obstojna in hitro postane žarka. Zato so bili prisiljeni takoj speči kruh oziroma

mleti manjše količine, kolikor so moke sproti rabili.

V moderni industrijski družbi so ubrali drugačno pot. Ker so valjčni mlini nekaj

stokrat bolj zmogljivi kot mlini na kamne in je tudi ekonomičnost terjala veliko

industrijsko proizvodnjo, je bila mlinska industrija prisiljena že na začetku procesa

odstraniti kalčke in s tem glavnino beljakovin, vitaminov in mineralov iz žitnega zrnja.

Ostal je skoraj dobesedno samo še – redilni škrob. Taka moka se na policah naših

trgovin lahko ohrani leto dni. V 20. stoletju se je, zlasti še v drugi polovici z dokončnim

propadom klasičnih mlinov, zgodila ena najhujših ”katastrof”, če lahko tako rečemo, na

področju prehrane. Naši predniki niso imeli laboratorijev in znanja biokemije, niso


6

poznali vitaminov, mineralov, esencialnih aminokislin in maščob, vendar so izkustveno

vedeli, kaj je dobro za njihovo zdravje. Dobro so se počutili, če so uživali vse, kar jim je

nudila narava. Pšenično zrnje so namočili in ga podušili na maslu ali masti skupaj s

čebulo in zelišči in nato spekli v peči. Žitna zrnja so zakuhali v juho, jedli so veliko

ričeta, pripravljali so žitne kaše z naribanimi jabolki in to priporočali vsem, mladim

mamicam in težkim delavcem. Kjer je kruh polnovreden, je med ljudmi ”doma zdravje”,

kjer je moka samo še škrob, kjer jedo bel kruh, pa je doma bolezen (Skrivnost žitnega

zrna).

2.3 Pomen žita in vrste

Žito je pomembno živilo, ki ga človek pozna že 10 tisoč let. Vsebuje od osem do

15 odstotkov beljakovin in zelo malo maščob. Ne vsebuje holesterola, ima pa od 60 do

80 odstotkov ogljikovih hidratov, ki so pomembni za energijo (Žita za zdravje ključnega

pomena, 2011).

Žita so trave z užitnim semenom. Najpomembnejše vrste so pšenica, rž, koruza,

ječmen in oves. Vse to sejemo in predelujemo tudi pri nas. Sem sodi tudi riž, ki je doma

predvsem na Kitajskem. Žito pri nas sejejo bodisi jeseni (ozimno žito) ali spomladi (jaro

žito). Žanjejo ga večidel s stroji in mlatijo z mlatilnicami, ki so del žetvenih strojev

(kombajnov). Veliko žita porabimo za prehrano ljudi, nekaj pa tudi za živinsko

krmo(Naše žito).

Po razcvetju se žita delijo na:

klasasta: pšenica, rž, ječmen;

lasasta: koruza, proso, riž, oves, sirek.

Žitu podobni rastlini sta ajda in soja. Glede na uporabo se žita delijo na krušna in

nekrušna. Krušni žiti sta pšenica in rž, nekrušna pa koruza, ajda, ječmen, proso in

oves. Delitev temelji na sestavi njihovih beljakovin, saj iz nekrušnih žit ni mogoče

pridobiti takšnih mok, ki bi bile uporabne za samostojno peko kruha. Posamezna žita

najbolje uspevajo v posameznih območjih, tako na primer pšenica uspeva v zmerno

toplejšem pasu, medtem ko rž v hladnejšem (Prajner, 1993, str. 120).

Žitno zrnje ovijajo najprej pleve, ki pri pšenici, rži in koruzi odpadejo same, pri

ovsu, rižu in piri pa moramo pleve odstraniti. Pri ječmenu pa jih ni mogoče odstraniti,

ne da bi pri tem ohranili kalček. Zrno je sestavljeno iz semenske lupine, ki je iz vlaknin,

pod lupino je alevronska plast, v njej so vodotopne beljakovine, rudnine in vlaknine. V

jedru zrna so škrob, netopne beljakovine in kalček, ki vsebuje nenasičene maščobne

kisline, vodotopne beljakovine, vitamine in rudnine (Skrivnost žitnega zrna).


7

2.3.1 Pšenica

Slika 1: Pšenica je najbolj razširjena rastlina na svetu (Naše žito)

Pšenica je vrsta žita (kot koruza, riž, proso, rž, oves), ki spada v družino sladik

(Poaceae). Prve vrste, ki jih je sejal človek, so bile enozrnice in dvozrnice. Najstarejša

najdišča pšenice izvirajo iz časa med 7800–5200 pr. n. št. S tem je pšenica za

ječmenom druga najstarejša vrsta žita. Pohod pšenice se je začel v 11. stoletju, ko je

prišel na dan beli kruh. Danes je pšenica najpogosteje posajena vrsta žita in zavzema

največji delež z žitom zasejanih površin(Pšenica, b. l.)

Kruh iz pšenične moke in pecivo iz bele moke so bili vedno slavnostne, praznične

jedi, za vsak dan je bil morda na mizi le ajdov kruh (Kunaver, 2009, str. 29).

2.3.2 Rž

Rž so v Evropo prinesli hunski jezdeci. Najdbe v grobovih na madžarskem kažejo,

da so to žito poznali že v bronasti dobi. Rž je skromna rastlina, prenese hladnejše

podnebje in ne potrebuje tako dobre zemlje kot pšenica, zato je rž razširjena v

severnejših predelih Evrope, pri nas pa v višjih legah. Ržen klas in zrno sta večja od

pšeničnega. Rž mora biti popolnoma suha, preden gre v mlin, predvsem pa mora biti

čista. Žetev rži je bila nekoč enako kot žetev pšenice in druga težka poljska dela –

skupno delo vse vasi. Sosedje so se zbrali in skupaj poželi rž, danes na eni, jutri na

drugi njivi, dokler niso bila vsa vaška polja požeta. Rženo moko uporabljamo za ržen

kruh, mešana s pšenično pa daje okusen soržični kruh (Kunaver, 2009, str. 55–57).


8

Slika 2: Rž (Naše žito)

RŽ je pomembno žito severne Evrope, Azije in tudi Amerike. Doma je v Mali Aziji

in na jugovzhodu Balkana. Gojijo jo že več kot 2000 let. V Sloveniji jo pridelujemo na

3000 ha ali 1% njivske površine. Je težje prebavljiva od pšenice, ima pa podobno

hranilno sestavo. Vsebuje nekaj škroba in manj lepka ter maščob. Je ena izmed

najstarejših kulturnih rastlin. Uporabljamo jo v prvi vrsti kot ljudsko hrano. Ržen kruh je

okusen in ostane dolgo svež. Z ržjo krmimo tudi živino. Rž je tudi industrijska surovina:

iz nje pridobivamo alkohol – špirit in sirup (Naše žito).

2.3.3 Ječmen

Slika 3: Ječmen (Naše žito)

Ječmen so pridelovali v Egiptu že okoli 7000 let pr. n. št. Poleg riža je bil v vzhodni

Aziji in je marsikje še danes glavna hrana prebivalstva. V stari Grčiji so ječmen darovali

bogovom in z njim kronali zmagovalce na igrah. Bil je tudi osnovna prehrana Grkov.

Vplival naj bi na plodnost in čistost razuma (grških atletov in filozofov). Ječmen je bil

tudi kruh revnega rimskega ljudstva in vojščakov. Že stari Rimljani so dneve


9

poimenovali po planetih. Ječmen tako povezujemo s torkom, ki je poimenovan po

planetu Mars (v Italijanščini torek = Marte-di iz Marte = Mars).Uporabljali so ga že stari

Egipčani in Grki, iz njega pekli kruhu podobno pogačo in pili sok, rimski atleti in

gladiatorji so ga častili zaradi moči, ki jim jo je dal, pri Kitajcih pa je veljal za simbol

moškosti zaradi velikega števila semen v klasju. Kasneje so ljudje iz njega pričeli

pridobivati ječmenovo kašo, moko, živinsko krmo in nadomestek za kavo. Dandanes

ga največ pridelajo v Kanadi, Združenih državah Amerike, Rusiji, Nemčiji, Franciji in

Španiji. Ječmen smatrajo za zelo staro že nekoliko pozabljeno žito, vendar se ječmenu

pišejo boljši časi. Zaradi njegovih izjemnih prehrambnih in zdravilnih lastnosti so ga v

znanosti ponovno odkrili. Raziskave so pokazale, da je ječmen edina rastlina, ki v

velikih količinah vsebuje vse vodotopne vitamine, aminokisline in večino za življenje

potrebnih elementov in snovi. Znano je, da nas današnja hrana zaradi onesnaženega

zraka in tal, načina pridelave in predelave ne hrani tako, kot nas bi morala. Ta hrana je

siromašnejša z vitamini, minerali in balastnimi snovmi, ki so za človekovo zdravje in

počutje bistvenega pomena. Zato je pri izbiri hrane pomembno, po kateri hrani

segamo. Vemo, da ima biodinamično pridelana hrana visoko hranilno vrednost, sledi

pa ji ekološko pridelana hrana. Ječmen prenaša precej ostrejše klimatske pogoje kot

pšenica. Za rast potrebuje globoka, srednje težka rodovitna tla, ker so njegove

korenine pri črpanju hranil in vode prešibke. Ob cvetenju ječmen prepoznamo po tem,

da ima vsak klasek le en cvet, medtem ko poznamo pri pšenici in rži večcvetne klaske.

Ječmen je treba oluščiti, ker so pleve in luska preostre za prebavila, vendar s tem zrnu

odvzamemo biološko vrednost. Vsebuje veliko beljakovin, ogljikovih hidratov, balastnih

snovi, kalcija, železa in vitaminov iz skupine B ter malo maščob. Pokončne klase

sestavljajo po trije klaski v vsaki izjedi klasnega vretena. Ječmenov kruh (ječmenjak) je

trd, zbit, drobljiv in sladkega okusa (Bodieko, 2011).

2.3.4 Koruza

Koruzo je v Evropo prinesel Krištof Kolumb verjetno leta 1492. Po Evropi so jo

razvozili Benečani na svojih trgovskih poteh, tako je prišla tudi v Turčijo, od tam pa

verjetno v naše kraje, sej se v večini slovenskih pokrajin koruza imenuje turščica.

Valvasor uporablja za koruzo ime turška koruza. Koruzni kruh je pomenil vsakdanjo

hrano kmeta. Kmet je vedno s skrbjo gledal na polje koruze, saj v jeseni koruza tako

hitro zori, da je je na vsaki njivi vsak dan za žgance več. Polenta in žganci so bili glavni

jedi kmečkega človeka. Koruza predstavlja moč, obilnost, mir. Ob ličkanju koruze je bil

s srečo obdan tisti, ki je naletel na rdeč storž (Kunaver, 2009, str. 58, 59).


10

Slika 4: Koruza (Testiranje koruznih sort)

2.3.5 Proso

Še pred narodi, ki jih pozna zgodovina, so sejala proso vsa plemena pračloveka, ki

je živel v kameni, bronasti in železni dobi. Vsa zgodovinska ljudstva so torej proso

prevzela od plemen, ki so živela pred njimi. Izkopanine iz praveka človeškega življenja

nam to pričajo. Na širšem področju naše države so našli proso iz kamene dobe pri

Ripaču v Bosni, iz rimske dobe pa v Ljubljani in v Bosni v Donji Dolini. V Srednji Evropi

so izkopali praproso v neštetih krajih: tu je pa proso mlajše kakor ječmen in pšenica.

Proso je zelo hranilno tako kot ajda, riž ali pšeničnjak in štirikrat bolj kot krompir. S

kašo nadevajo klobase, kašo tudi meljejo. Moko mešajo v zmesno moko, iz prosene

moke delajo drožice. Prosenjak je bil nekoč vsakdanja hrana revnih ljudi, sedaj ga ne

jedo več. Ni kaj prida, saj – prosenega kruha en zobec, ga je poln gobec. Prosose v

zadnjem času vse bolj uvaja v prehrano zaradi bogate biološke hranilne vrednosti ter

ugodnega vpliva na kožo, lase in nohte. Povečuje odpornost zob in vidno

zmogljivost(Naše žito).

Prosena kaša je bila najpomembnejša slovenska obredna jed. Na mizi je bila ob

krstu, poroki, sedmini, ob končanju košnje, mlatvi žita in je prav tako bila vsakdanja

hrana kmetov. Sčasoma je prosena kaša izgubila svetost obredne jedi in postala

predvsem hrana revežev. Dobila je prizvok nečesa manjvrednega, celo slabega

(Kunaver, 2009, str. 50).


11

Slika 5: Proso (Bodieko, 2011)

2.3.6 Oves

Oves ni bil znan starim Egipčanom in Semitom. Grki so ga poznali šele 400 let pr.

n. št.kot plevel. Prav tako Rimljani. Niso ga uporabljali za hrano, temveč zelenega za

klajo. Konje so tedaj krmili z ječmenom. Navadni oves (Avenasativa) se je razvil iz

divjega ovsa (Avenafatua). Divji oves je prišel iz vzhodne Evrope in iz srednje Azije. V

svoji domovini je bil divji plevel med piro. Ko se je pira razširila proti severu, je v njej

prevladal oves. Divji oves se lahko opraši z navadnim in križanci so plodni. Iz divjega

ovsa je človek z odbiro ustvaril navadni oves. Divji oves je še danes plevel med

navadnim ovsom, ki ga morajo zatirati. Z boljšim čiščenjem ovsa je plevelni divji oves

pri nas izginil, na zahodu Evrope ga pa še poznajo. Oves je skromen, zahteva rahlo

zemljo z zimsko vlago. Zemlja ne sme imeti skorje. Oves pridelujejo v vlažnem in

zmernem podnebju. Kraji, kjer oves v Evropi uspeva, leže znotraj trikotnika, ki ima vrh v

Bajkalu, južni ogel v Biskajskem zalivu, severni pa v norveških fjordih pri 65° sev.

širine. Danes se oves uporablja za živež le v podobi ovsenih kosmičev, ki so zelo tečni

in lahko prebavljivi. So za bolnike in otroke. Oves je rastlina, ki se je k nam razširila z

Vzhoda (je najbolj koristen med vsemi žiti, saj pospešuje duševno zmogljivost in

telesno odpornost). Značilne sestavine ovsa so visokomolekularni ogljikovi hidrati, ki

ugodno učinkujejo na sluznico prebavil. Pomembne so tudi beljakovine, ki vsebujejo

kar šest od osmih esencialnih aminokislin, ki jih človeški organizem potrebuje, in

maščobno oz. linolno kislino, ki jo človeški organizem tudi nujno potrebuje. V zrnu so

tudi kalcij, fosfor in železo (pomembno za razvoj kosti, nastajanje krvi in pospeševanje

rasti) ter cink in mangan (za nastajanje hormonov). Nezanemarljiv je tudi vitamin B1.

Oves izvira iz jugovzhodne Azije (Naše žito).


12

Slika 6: Oves(Oves in vloga v ohranjanju zdravja)

Oves je najbolj odporno žito, sejejo ga lahko tudi v gorskih krajih, kjer je premrzlo

za pšenico in druga žita. Neobčutljiv je na mraz, slano in močo (Kunaver, 2009, str.

51).

2.3.7 Ajda

Divjo ajdo so našli na zahodni Himalaji 3666m visoko. Od tod je prišla v Mongolijo,

vzhodno Sibirijo in na Japonsko. Zato velja za domovino ajde Pomurje in okolica

Bajkalskega jezera. Tatarska ajda je pa doma v Sibiriji. Preko Rusije je prišla v Evropo.

K nam je prišla za časa križarskih vojn iz bližnjevzhodnih dežel. Ajdova moka je bela,

sama zase pa ni za peko. Ajdovnik (ajdovščak, ajdnik ali ajdovnjak) iz same ajdove

moke ne drži skupaj. Zaradi tega mešajo ajdovo moko z drugo. Daje črn kruh. Znana je

ajdova kaša ali prekmurski riž, ki jo tako gosto skuhamo, da stoji žlica pokonci, in ki

postane še okusnejša, čestoji nekaj dni na toplem. Ajdova kaša je ruska narodna jed in

je zelo okusna. Na Tirolskem delajo ajdove cmoke, mi pa najbolj cenimo ajdove

žgance. Priporoča se za dietno kuhinjo. Ajda vsebuje veliko fosforja in kalija, zato

ugodno vpliva na razvoj organizma. Vsebuje razne organske kisline, limonsko, jabolčno

in oksalno. Sto kilogramov ajde da 66kg moke, 14 kg otrobov in 10kg luščin, ki pa niso

za krmo. En kilogram ajde se razmelje.

Ajda sodi v družino dresnovk, vendar jo s trgovskega stališča uvrščamo med žita.

(Naše žito).


13

Slika 7: Ajda (Ajda)

2.3.8 Pira

Pira je predhodnica pšenice, ki so jo pridelovali predvsem v severni Evropi že 3000

let pr.n.št. V 20. stoletju je postala moderna žitna sorta zaradi svoje odpornosti, ki

omogoča ekološko pridelavo. Pira je žito, ki je bilo že več kot pred 8000 leti razširjeno

po srednji in severni Evropi, pšenica pa je prišla k nam iz Azije šele pred 5000 leti in s

svojo večjo rodnostjo izpodrinila piro. Pira je izredno zdrava, saj skozi njene ovoje –

dvojne pleve ne vdirajo zunanji strupi. Je naravno odporna proti škodljivcem, zato pri

njenem gojenju ne uporabljajo pesticidov in drugih zaščitnih sredstev. Celo

radioaktivnost naj bi se zadržala samo v plevah, so dokazovali po katastrofi v Černobilu

(Kocjan Ačko, 1999, str. 9).

Slika 8: Pira (Pira)

Klas je skoraj enakomerno štirirobat, v prerezu kvadraten, dolg, tanek, redek.

Originalni plevi sta povprek na široko prirezani, imata na sredi kratek top zobek,sta


14

malce gredljasti z reso ali le na redko posejani z dlačicami. Vreteno je golo. Zrno je s

strani stisnjeno in ima ozko brazdico. Po večini sta v klasku po dva zrna.

2.4 Kruh

2.4.1 Zgodovina kruha

V preteklih stoletjih kruh ni bil poglavitna oziroma glavna jed na Slovenskem, v

nekaterih območjih ga skoraj niso poznali. Kljub temu da kruh ni bil vselej na mizi, je

kmet o njem vselej ravnal z vso spoštljivostjo. Tako je bila v preteklosti navada, če je

kruhek padel na tla, se je ta pobral in poljubil. Čeprav pisni viri omenjajo kruh na

Slovenskem že v 13. stoletju, ga ne moremo šteti med najstarejše jedi. V preteklih

stoletjih tudi ni bil razširjen kot živilo po vseh slovenskih pokrajinah, marsikje ga sploh

niso uživali vsak dan, kaj šele ob vsakem obroku. Kruh je bil ponekod neposredno

povezan s stradanjem, prav na teh področjih je kruh pomenil posebno vrednoto. Kruh

pri tradicionalnih glavnih obrokih na Slovenskem ni bil običajen, saj njegovo uživanje

pri zajtrku, kosilu in večerji razen izjem ni bilo v navadi. Pogosto je bil kruh prisoten na

mizi za dopoldansko in popoldansko malico skupaj z moštom ali sadjevcem. Pogosto

so kruh jedli za malico s kislim ali sladkim mlekom. Posebno vrednost pa je imel kruh,

spečen iz bele moke, torej bel kruh. Na Slovenskem so v preteklosti poznali več vrst

kruha, med katerimi je bil bel kruh iz pšenične moke najredkeje na mizi in je tako bil

prisoten le ob posebno slavnih trenutkih. Na Slovenskem je bil priljubljen rženi kruh,

nižji družbeni sloji pa so večinoma posegali po ovsenem kruhu. Najpogosteje pa so

uporabljali razne mešanice žit, na primer soržico (pšenica in rž) ali ovseno in ajdovo

zmes, iz katere so pekli kruh ovsenjak. V težkih časih (vojne ipd.) pa so ljudje delali tudi

druge krušne mešanice, na primer moko so mešali s krompirjem, fižolom, koruzo,

bučnimi in sončničnimi pečkami, mletimi smrekovimi storži, drevesnim lubjem, sadnimi

in grozdnimi tropinami ipd. Proso so uporabljali za peko kruha vse do 19. stoletja, ko

sta ga zamenjala koruza in krompir. Pogosta je bila tudi uporaba ječmena, kasneje tudi

ajde (Renčelj, Prajner in Bogataj, 1993, str. 5–10).

2.5 Tehnika od zrna do kruha

S kruhom je povezana cela vrsta opravil od setve do mlačve, uskladiščenja zrnja,

nato še mletje in sama izdelava kruha ter peka.


15

2.5.1 Pomen tehnike in tehnologije v predšolskem obdobju

”Predšolski otrok preko igre in drugih dejavnosti spoznava svet okoli sebe, svet, v

katerem se vsak dan srečuje tudi s tehniko in njenimi stvaritvami. Pri svojih dejavnostih

opazuje, prepoznava in posnema tehnične stvaritve iz svojega okolja. Z mimiko in

glasom posnema stroje in vozila, prepoznava jih po obliki, velikosti, značilnih zvokih in

gibanju. V svojih igrah konstruira in gradi pa tudi razstavlja. Na ta način si pridobiva

prva spoznanja, izkušnje in vpogled v svet tehnike in njegove posebnosti. Ta proces je

v krogu otrokove družine spontan, medtem ko je v okviru vrtca in drugih vzgojnih

zavodov načrten in usmerjen. Vzgojno-varstvene organizacije uresničujejo skupaj s

starši vzgojne smotre in naloge predšolske vzgoje tudi na področju delovno-tehnične

vzgoje s povezovanjem dejavnosti v kompleksen vzgojni proces.”(Papotnik, 1993, str.

9).

Tehnika in tehnologija prispevata k vsestranskemu oblikovanju otroka, k

povezovanju vseh vzgojnih področij, k uporabi metod in oblik, ki pogojujejo razvijanje

tehniške ustvarjalnosti, k posredovanju doživetij ob izdelkih, modelih, maketah,

sestavljankah, projektih, k usmerjanju v tehnično produktivno ustvarjalnost, k

opazovanju, posnemanju, zbiranju gradiv in sredstev zadelo, gradnji, preizkušanju,

eksperimentiranju, sestavljanju, razstavljanju itd. Prav iz tega vidika je prisotnost

tehnične vzgoje v predšolskem obdobju zelo pomembna, saj gre za operativni način

uvajanja otrok v svet tehnike in tehnologije (Papotnik, 1989, str. 11).

Vonta (1981, str. 269–270) navaja, da se otrok uvaja v tehniko, tako da:

- spoznava pomen in namen tipičnih tehničnih predmetov, pojavov, procesov;

- primerja in razlikuje objekte, vozila, stroje, orodje in pribor, ki jih srečuje v

svojem okolju (npr. stanovanjska hiša, hlev, avto, traktor, sesalnik, kladivo,

vijak…);

- spoznava nekatere strojne dele (npr. kolesje, zobnik, zavora…);

- odkriva osnovne tehnične funkcije (npr. prevažanje, dviganje, poganjanje…);

- pridobiva zanimanje za tehnične stvaritve, pojave in procese;

- spoznava različne materiale (npr. blago, les, plastika …);

- oblikuje iz različnih materialov in tako razvija svoje tehnično ustvarjalne

zmožnosti;

- pri oblikovanju uporablja različno orodje in pribor (npr. škarje, kladivo,

klešče…);

- se uri v različnih tehničnih opravilih (npr. žaganje, pribijanje, rezanje, lepljenje,

trganje, šivanje…).


16

Tehniko in tehnologijo tvorijo:

tehnična sredstva – obdelovalna orodja in pripomočki; energetski pretvorniki in

sistemi za prenos energije; sistemi za prenos in spremembo gibanja ter sistemi

za sprejemanje, obdelavo in prenos informacij;

gradiva in obdelava gradiv – vrste gradiva; oblikovanje; preoblikovanje;

odrezovanje; sprememba strukture; spajanje ter obdelava površine;

organizacija dela – proučevanje problema; načrtovanje predmeta; razvoj

izdelka; priprava dela;

ekonomika – vrednotenje izdelka in dela (Zuljan, 2011a).

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev,

hkrati pa z novimi pogledi na zgodnje otroštvo dopolnjuje in nadgrajuje program dela v

javnih vrtcih. V Kurikulumu so opredeljeni cilji in načela predšolske vzgoje, teoretična

znanja o otrokovem razvoju in učenju, smernice, pogoji za vzgojno delo ter področja

dejavnosti. Kurikulum v svoje dejavnosti vključuje gibanje, jezik, umetnost, družbo,

naravo in matematiko (Bahovec, 2011, str. 4–6). Vse naštete dejavnosti pa se

prepletajo z delovno-tehnično vzgojo.

2.5.2 Tehnika in tehnologija predelave žita

2.5.2.1 Pridelava žit v preteklosti

Oranje

V preteklosti je bila priprava polja za setev žit ročna. Pomagali so si z živalmi

(konji, voli) in z lesenim plugom.

Setev

Ko je bila zemlja pripravljena, so ročno posejali žito, pri čemer so uporabljali sejalni

prt, nato so polja zrahljali z brano in robove polj zravnali z grabljami.

Žetev

Dan žetve je bil za kmeta velik praznik. Žeti so začeli zgodaj zjutraj. Žanjice so

žele žito s srpi, možje pa s kosami. Žito so povezali v snope in jih znosili na kup.

Po žetvi so snope zložili na lojtrski voz in odpeljali v mlatilnico.

Mlatev

Mlatiči so s cepci mlatili žito od jutra do večera. Kasneje je mlatiče zamenjal

mlatilnik na konjski pogon.

Žene so ločile žito od plev.

Mletje žit


17

Žito so s konjem ali volom zapeljali v mlin, kjer so ga zmleli v moko (Presinger,

2005, str. 13–27).

2.5.2.2 Pridelovanje žit danes

Danes celotni proces pridelave žit poteka strojno, tako oranje kot sama setev žit

potekata s pomočjo kmetijske mehanizacije. Za žetev se uporabljajo žitni kombajni,

prav tako čiščenje in luščenje žita poteka strojno. Današnji način pridelovanja žita je

vsekakor enostavnejši od starodavnega.

2.5.3 Tehnika in tehnologija za nastanek kruha

Peka kruha je bila vselej svečan dogodek ali nekakšen hišni obred. Gospodinja si

je nadela bel predpasnik, zvila lase pod ruto, zakurila peč do prave toplote, pripravila

grebljo za žerjavico in lesen lopar za vsajanje kruha. Postopek peke kruha je danes

(predvsem na podeželju) še vedno enak tistemu iz preteklosti. Iz moke, vode, soli in

kvasa se zmesi testo, ki vzhaja na toplem in ponovno zamesi ter oblikuje hlebce, ki še

enkrat vzhajajo v lesenih košaricah. Medtem se zakuri peč in počaka, da se drva

spremenijo v žerjavico. Ko peč postane bela, je pripravljena za peko. Gospodinja z

grebljico pograbi žerjavico k vratom peči in jo omete. Ko je peč očiščena, na lopar

posuje malo moke, nanj zvrne hlebec ter nanj z nožem zareže križ (ali tri črte) in ga

potisne v peč. Pečene hlebce z loparjem potegne iz pečice in jih očisti od pepela z

metlico. Pečene hlebce pokrijejo s prtičem in počakajo, da se ohladijo.


18

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Tehnične dejavnosti v vrtcu in namen naloge

Otroke v predšolskem obdobju zanima veliko stvari. Izvedeti jih želijo v prvi vrsti od

staršev,prav tako pa veliko stvari sprašujejo tudi vzgojitelje/-ice v vrtcu. Na vprašanje

jim lahko preprosto odgovorimo, lahko pa jih postavimo v situacijo, preko katere bodo

sami prišli do odgovora.

Pri naravoslovju lahko določene spretnosti in znanje otrok včasih preverimo kar s

poskusom. To bo glavna tema te diplomske naloge. S pomočjo samostojno izdelanega

kruha bom preverila, ali so otroci, stari 4–5 let, sposobni z našo pomočjo od zrna priti

do kruha.

Namen naloge je bil ugotoviti ali so otroci seznanjeni s kulturo v predšolskem

obdobju, konkretno v Kurikulumu za vrtce, in ali so otroci dobro seznanjeni s

postopkom, kako pridemo od pridelanega zrna do končnega izdelka kruha.

Skozi dejavnost sem ugotavljala, kako spretni so pri izdelovanju likovnih izdelkov,

ali so z našo pomočjo sposobni priti od zrna do kruha in ali starost pogojuje spretnosti.

3.1.1 Raziskovalna hipoteze

Zastavila sem si naslednja raziskovalna vprašanja:

ali otroci poznajo sestavine za peko kruha,

ali otroci znajo preprosto speči kruh,

ali otroci znajo uporabljati preprosta kmečka orodja,

ali otroci znajo izdelati košaro iz šibja.

3.1.2 Cilji

Ugotoviti, ali različni pristopi vplivajo na spodbujanje spoznavanja narave.

Ugotoviti, ali so otroci dobro seznanjeni s slovensko kulturo in tradicijo.

Ugotoviti, ali negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja otroke

usmerja v povečano pozornost glede občutenja, opazovanja in tipanja.

Ugotoviti, ali so otroci seznanjeni s postopkom, kako pridemo od zrna do

končnega izdelka, kruha.

3.1.3 Opis raziskovalne metode

Opravila sem kvalitativno in opazovalno empirično raziskavo. Za raziskovalno

metodo sem uporabila akcijsko raziskovanje.


19

Izvedba – razvoj učnega postopka (kaj potrebujejo za kruh in koliko časa traja od

setve žita do kruha)

3.1.4 Predstavitev vzorca

V raziskavo je bila vključena skupina Žogice, to je 24 otrok letnika 2009. V skupini

je bilo 14 deklic in 10 dečkov. Vsi otroci so obiskovali vrtec že prej, zato nismo imeli

nikakršnih težav pri izvedbi dejavnosti. Kot skupina smo delovali samo v šolskem letu

2013/2014, vendar sem otroke dobro poznala. Povprečna starost v skupini je bila 5 let.

Otroci so se naravoslovno-tehničnih dejavnosti veselili in se jih udeleževali.

Z vprašalnikom sem naredila predtest, koliko otroci že vedo o kruhu in njegovem

nastanku.

Z otroki smo si ogledali knjigo Od zrna do kruha. Otroke sem seznanila z različnimi

vrstami kruha in pogovarjali smo se o podobnih in različnih lastnostih kruha. Vrste

kruha smo poimenovali: črn, bel, polnozrnat, ržen, ajdov, koruzni, pšenični…

Z otroki smo opazovali in tipali zrna pšenice in koruze, omenjena semena smo tudi

posadili in spremljali njihovo rast.

Z otroki smo si priskrbeli različna žita in semena ter iz njih naredili različne izdelke

– žitne sestavljanke.

Projekt smo zaključili s peko kruha, pri čemer smo se osredinili na razliko med

ostro in mehko moko ter na razliko med pečico in krušno pečjo.

3.1.5 Način zbiranja podatkov

Podatke za svojo raziskavo sem pridobila na različne načine.

Najpogostejša metoda ja bila opazovanje. Komentarje otrok sem si zapisovala

sproti med opravljanjem dejavnosti.

Pri dejavnostih sem otroke fotografirala. Fotografije so mi kasneje prišle prav pri

analizi dogodkov.

Kratko analizo sem zapisala po končani dejavnosti.

Oblikovala sem tudi ”kontrolni seznam” in si zapisovala odgovore otrok, njihova

dejanja in vprašanja.


20

3.2 Spoznavanje preprostega kmečkega orodja

3.2.1 Priprava za tehnično dejavnost

Preglednica 1: Priprava za dejavnost spoznavanja preprostega kmečkega orodja

TEMA: spoznavanje preprostega kmečkega orodja

DEJAVNOST: spoznavanje preprostega kmečkega orodja za obdelavo žita

SKUPINA: Žogice STAROST OTROK: 4–5 let ŠTEVILO OTROK: 24 otrok

VZGOJITELJICA: Zorica Petrović POMOČNICA VZGOJITELJICE: Ingrid Čandek

PODROČJE DEJAVNOSTI: družba

POVEZANOST Z DRUGIMI PODROČJI:jezik, narava

- jezik: spoznavanje in usvajanje novih izrazov

- narava: otrok se uri v različnih tehničnih opravilih

GLOBALNI CILJI: - otrok razvija interes in

zadovoljstvo ob odkrivanju širnega sveta zunaj domačega okolja

- otrok prepoznava in uporablja tehnične predmete, procese, in njihovo funkcionalnost

- otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi vplivajo na okolje

OPERATIVNI CILJI: - otrok spoznava orodja za

obdelavo žita - otrok spoznava kmečko opravilo

METODE DELA: pogovor, razlaga, demonstracija, opazovanje OBLIKA DELA: skupinska, individualna, frontalna DELOVNE TEHNIKE: pogovor, razlage, demonstracije, opazovanja

PRIPOMOČKI: reta, vile, srp, sito, slamnica, jerbas, seno ORODJE IN NAPRAVE:reta, vile, srp VARSTVO PRI DELU:otroke opozorim na varno ravnanje z orodjem, s katerim se lahko poškodujemo; z orodjem otroci rokujejo individualno

NOVI POJMI IN POSPLOŠITVE:reta, vile,srp, slamnica, jerbas STRATEGIJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA:seznanjanje z različnim orodjem in njihovo uporabnostjo


21

3.2.2 Didaktična izvedba

a) Uvodni del (motivacija)

Šli bomo na ogled kmetije. Gospodarja bom prosila, da otrokom predstavi

preprosto kmečko orodje, ki ga uporabljajo pri obdelavi žita. Z otroki si bomo pred

obiskom kmetije ogledali knjige, v katerih so predstavljena kmečka opravila in orodja.

Pogovarjali se bomo tudi o delu na kmetiji v preteklosti.

b) b) Glavni del

Gospodar bo otrokom predstavil preprosto kmečko orodje, ki ga uporabljajo pri

obdelavi žita. Otroci bodo imeli možnost preizkušanja tega orodja in pripomočkov.

Spoznali bodo: srp, vile, jerbas, slamnico, sito,reto.

c) c)Zaključni del

Z otroki bomo ponovili vse nove izraze in opravila, ki jih bomo spoznali na kmetiji.

Otroke bom spodbudila k pripovedovanju in izražanju njihovih vtisov o videnem. V vrtcu

bodo otroci narisali orodja, ki smo jih spoznali na kmetiji.

3.2.3 Analiza in evalvacija

Otroke sem najprej opozorila na nevarnosti pri uporabi nekaterih orodij. Vsako

orodje je gospodar poimenoval, obrazložil, zakaj se uporablja, in pokazal, kako se

uporablja (rezanje trave s srpom,nabadanje sena na vile, sejanje žita s sitom, nošnja

jerbasa na glavi). Otroci so orodja tudi sami preizkusili, pri čemer je največji izziv zanje

bila nošnja jerbasa na glavi obenem z lovljenjem ravnovesja. Z vidika varnosti je največ

pozornosti terjal srp, da se otroci z njim nebi poškodovali pri poskusu rezanja trave.

Vile so bile za otroke v glavnem precej okorne, so se pa jim zdele poleg srpa najbolj

zanimive. Nekateri otroci so nošenje jerbasa na glavi povezovali s prizorom iz slikanice

Juri Muri v Afriki in se pri tem zabavali. Nekaterim fantom se je premetavanje sena z

rokami zdelo veliko bolj zanimivo od tistega z vilami.


22

Slika 9: Otroci spoznavajo orodje za žetev žita, imenovano srp

Slika 10:Otroci poskušajo uporabo srpa


23

Slika 11: Otroci spoznajo sito za presajanje žita

Slika 12: Otroci so poskušali presejati žito


24

Graf 1: Prepoznava orodij glede na število otrok in na posamezno orodje

Od štiriindvajsetih otrok je petnajst otrok prepoznalo vile, deset otrok srp, dva

otroka jerbas, šestnajst otrok sito, trije otroci reto in štirje otroci slamnico.

Od štiriindvajsetih otrok devet otrok ni poznalo vil, štirinajst otrok srpa,

dvaindvajset otrok jerbasa, osem otrok sita, enaindvajset otrok rete in dvajset otrok

slamnice.

15

102

16

34

Število otrok, ki je prepoznalo posamezno orodje

Vile

Srp

Jerbas

Sito

Reta

Slamnica


25

Preglednica 2: Prepoznavanje orodij glede na posameznega otroka

ORODJE

OTROCI

VILE

SRP

JERBAS

SITO

RETA

SLAMNICA

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.


26

Graf 2:Prikaz spretnosti pri preizkušanju kmečkega orodja

Otroci so preizkusili kmečko orodje, ki nam ga je ponudil gospodar. Pri

preizkušanju njegove uporabnosti je pomoč potrebovalo štirinajst otrok, desetim

otrokom pa rokovanje s kmečkim orodjem ni delalo večjih težav.

Slika 13: Likovno izražanje otrok: kmečko orodje– sito

Preizkušanje orodja

S POMOČJO

BREZ POMOČI


27

Slika 14: Likovno izražanje otrok: kmečko orodje – grablje

Slika 15: Likovno izražanje otrok: kmečko orodje – vile

Slika 16: Likovno izražanje otrok: kmečko orodje– srp


28

3.3 PEKA KRUHA NA TABORNIŠKEM OGNJU

3.3.1 Priprava na tehnično dejavnosti

Preglednica 3: Priprava na tehnično dejavnost peke kruha na taborniškem ognju

TEMA: peka kruha

DEJAVNOST:peka kruha na taborniškem ognju

SKUPINA:Žogice ŠTEVILO OTROK: 24 STAROST OTROK: 4–5 let

VZGOJTELJICA:Zorica Perović POMOČNICA VZGOJITELJICE: Ingrid Čandek

PODROČJE DEJAVNOSTI: narava

POVEZANOST Z DRUGIMI PODROČJI: jezik, gibanje

- gibanje: razvijanje fine motorike - jezik

GLOBALNI CILJI:

- spoznavanje snovi OPERATIVNI CILJI:

- otrok spozna, kako enostavno speči kruh

- otrok razvija predstavo o tem, kdaj se je kaj zgodilo in o zaporedju dogodkov

- otrok spoznava delovni proces in razvija primeren odnos do dela

- otrok odkriva in spoznava, kako se snovi mešajo in kako se pri tem spreminjajo lastnosti

GLOBALNI CILJI: spodbujanje jezikovne zmožnosti OPERATIVNI CILJI: otrok spoznava nove izraze

METODE DELA: pogovor, razlaga, demonstracija, opazovanje OBLIKA DELA: skupinska, individualna, frontalna DELOVNE TEHNIKE: pogovor, razlage, demonstracije, opazovanja

PRIPOMOČKI: palice, testo za kruh, (voda, moka,sol), kurišče, vžigalice, časopisni papir, drva ORODJE IN NAPRAVE:/ VARSTVO PRI DELU:otroke opozorimo na nevarnost pri delu z ognjem in pri tem pazimo na njihovo varnost

NOVI POJMI IN POSPLOŠITVE:kurišče STRATEGIJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA:seznanjanje s preprosto peko kruha in preprosto pripravo testa


29



Z otroki se bomo na zelenici posedli v krog. Spodbudila jih bom k razmišljanju,

kako preživeti v naravi oziroma kako si pripraviti obrok. Vprašala jih bom, kako bi

pripravili ogenj, na katerem bi si lahko spekli hrano. Povedala bi jim, da znam na

taborniškem ognju speči kruh, in jih povabila, da ga spečemo skupaj.

b) Glavni del

Otroci bodo pomagali pripraviti taborniški ogenj (prinesli bodo drva, papir,

kamenje). Opazovali bodo, ko bo gospodar prižgal ogenj. Otrokom bom prinesla v

posodah vse 3 sestavine, moko, vodo in sol, ki jih bomo zamesili v testo. Testo bomo

razdelili na manjše koščke, ki jih bodo otroci ovili na palice in testo nad vročo žerjavico

pekli do zlato rumene barve.

c) Zaključni del

Ko bo kruh pečen, bodo otroci kruh sneli s palic in ga pojedli.


Otroci so potrebovali spodbudo pri skrbnem in doslednem umivanju rok kot osnovi

osebne higiene. Gnetenje testa jim je bilo v veliko veselje. Nato so ga med dlanmi v

manjših koščkih svaljkali v trakove. Ovili so jih na en konec metrskih leskovih palic in

držali nad žerjavico, dokler testo ni porjavelo. Pri ovijanju testa so imeli kar nekaj težav,

zato sem jim ponudila pomoč. Sama peka testa je bila precej sproščujoča, vendar so

bili nekateri zelo neučakani in so palico prehitro vrteli, da se testo sploh ni moglo prav

zapeči. Že pečeno testo je bilo treba odluščiti s palice še vroče, pri čemer so otroci v

glavnem potrebovali pomoč. Vsem otrokom je bil okus takšnega kruha zelo všeč, zato

je testa hitro zmanjkalo. Mnogi so izrazili željo, da bi taborniško peko še kdaj ponovili.

Nekateri otroci pa so podali idejo, da bi na takem ognju lahko pekli tudi krompir in

koruzo.


30

Slika 17: Otroci pomagajo pripravljati ogenj

Slika 18: Priprava žerjavice

Slika 19: Pripravili smo testo Slika 20: Testo smo ovili na paličice


31

Slika 21: Peka kruha na taborniškem ognju Slika 22: Pečen kruh

Graf 3: Peka kruha na taborniškem ognju glede na posamezno dejavnost

Pri gnetenju testa je kar 19 otrok potrebovalo pomoč, preostalih pet otrok je

samostojno gnetlo testo. Od štiriindvajsetih otrok je osemnajst otrok pri navijanju testa

na palico potrebovalo pomoč. Preostalih šest otrok je samostojno opravilo delo. Tudi

peka testa na taborniškem ognju je bila ovirana pri 18 otrocih.

5

6

6

Število otrok, ki so uspešno opravili posamezno dejavnost

Gnetenje testa

Ovijanje testa na palice

Peka testa na

taborniškem ognju


32

3.4 IZDELAVA KOŠARIC IZ ŠIBJA

3.4.1 Priprava na tehnično dejavnost

Preglednica 4: Priprava na tehnično dejavnost izdelave košaric iz šibja

TEMA: košarica iz šibja

DEJAVNOST:sodelovanje pri izdelavi košarice iz šibja

SKUPINA:Žogice STAROST OTROK: 4–5 let ŠTEVILO OTROK:24 otrok

VZGOJITELJICA:Zorica Petrović POMOČNICA VZGOJITELJICE:Ingrid Čandek

PODROČJE DEJAVNOSTI: narava

POVEZANOST Z DRUGIMI PODROČJI: gibanje

GLOBALNI CILJI: - razvija tehnično ustvarjalnost - otrok spoznava delovni proces in

razvija primeren odnos do dela OPERATIVNI CILJI:

- otrok sodeluje pri izdelavi košarice iz šibja

- otrok izdela košarico iz šibja

CILJI: - otrok se uri v različnih tehničnih

opravilih - razvijanje fine motorike

METODE DELA: pogovor, razlaga, demonstracija, opazovanje OBLIKA DELA: frontalna, individualna DELOVNE TEHNIKE: pogovor, razlage, demonstracije, opazovanja

PRIPOMOČKI: leskove šibe, lesena podlaga, lesene paličice, žica, brusni papir ORODJA IN NAPRAVE:/ VARSTVO PRI DELU: otroke opozorimo na nevarnost pred ostrim koncem žice in ostrimi deli lesenih palčk

NOVI POJMI IN POSPLOŠITVE: leskove šibe, brusni papir STRATEGIJE VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA:seznanjanje z uporabo naravnega materiala



Otroke bom povabila v polkrog in jim pokazala pleteno košarico. Otroke bom

vprašala, zakaj se košarica uporablja, kako jo naredimo in iz česa je narejena.

Pogovarjali se bomo, če so izdelavo takšne košarice že videli in ali kdo od njihovih

starih staršev to izdeluje. Prinesla bom kup šibja in jim predstavila način izdelave.

b) Glavni del

Gospodar nam bo demonstriral pletenje košaric in pokazal, kako takšna košarica

nastane. Otroke bom razdelila v dve skupini. Ena skupina bo izbirala primerno šibje za


33

pletenje košaric. Druga skupina bo pletla košarice. Potem se bosta skupini zamenjali.

Otroke bom spodbujala k sodelovanju pri izdelavi košarice.

c) Zaključni del

Po končani dejavnosti bom otroke povabila na travnik, kjer si bomo ogledali našo

košarico in se pogovorili o vtisih, kaj se jim je zdelo zahtevno pri izdelavi košarice.


Otroci so preizkušali in primerjali dolžino, debelino in prožnost posameznih vrbovih

šib. Nato so opazovali demonstracijo kmeta pri vpletanju posamezne šibe v obod

košare. Zaradi narave samega pletenja je bilo mogoče zgolj individualno delo z otroki

pri prepletanju posameznih šib,saj je bilo treba držati obod pri miru. Otroci so imeli v

glavnem težave pri izmeničnem cikcakastem ovijanju posameznih šib okoli palic na

obodu. Pri tem so potrebovali verbalno usmerjanje in občasno ponovitev

demonstracije. Delo je terjalo veliko koncentracije, pri čemer so veliko potrpežljivosti

pokazale starejše deklice. Mlajši dečki pa so se kmalu naveličali, a so na koncu želeli

vsi videti končni izdelek. Dejavnost je po mojem mnenju dobra vaja za razvoj fine

motorike in koncentracije, pri čemer so individualne razlike med posameznimi otroki.

Slika 23: Priprava vrbovih šib in dna Slika 24: Otroci spoznavajo material, potreben

košarice za košarice


34

Slika 25: Pletenje košarice Slika 26: Pletenje košarice

Slika 27: Pletenje košarice Slika 28: Kmet prikazuje pletenje


35

Slika 29: Otroci spletajo košarico Slika 30: Dokončana košarica

Graf 4: Samostojnost pri prepletanju košaric glede na število otrok

Pri prepletanju lesenih košaric z vrbovimi šibami je deset otrok potrebovalo pomoč,

štirinajst otrok pa je povsem samostojno prepletalo šibe.

10

14

Samostojnost pri prepletanju košaric

Samostojno prepletanje

Prepletanje s pomočjo vzgojiteljice


36

3.5 PEKA KRUHA

3.5.1 Priprava na tehnično dejavnost

Preglednica 5: Priprava na tehnično dejavnost peke kruha

TEMA: kruh

DEJAVNOST:peka kruha

SKUPINA:Žogice STAROST OTROK: 4–5 let ŠTEVILO OTROK:24 otrok

VZGOJITELJICA:Zorica Petrović POMOČNICA VZGOJITELJIC:Ingrid Čandek

POROČJE DEJAVNOSTI: - DRUŽBA

POVEZANOST Z DRUGIMI PODROČJI: - JEZIK - NARAVA

GLOBALNI CILJI: - otroci spoznavajo življenje v

preteklosti - otroci spoznavajo postopek peke

kruha OPERATIVNI CILJI:

- otroci sodelujejo pri pripravi kruha

CILJI: - usvaja nove izraze - spoznava lastnosti snovi - spoznava delovni proces

METODE DELA: pogovor, razlaga, demonstracija OBLIKA DELA: skupinska DELOVNE TEHNIKE: pogovor, razlage, demonstracije

PRIPOMOČKI: moka, kvas, olje, voda, sol, posoda, kuhinjska krpa ORODJE IN NAPRAVE:krušna peč VARSTVO PRI DELU:otroke zaščitimo pri vnašanja kruha v krušno peč in jih opozorimo na nevarnost

NOVI POJMI IN POSPLOŠITVE: krušna peč, kvas STRATEGIJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA:seznanjanje z različnimi načini peke kruha



Otrokom bom povedala, da nam bo gospodinja na bližnji kmetiji pokazala, kako

speče kruh v krušni peči, mi pa bomo njeni pomočniki. Preden bomo odšli na kmetijo,

pa se bomo pogovarjali o sestavinah kruha, kje kruh pečemo, zakaj kruh vzhaja in

kakšne vrste kruha poznamo. Z otroki bomo ponovili sestavine, ki jih potrebujemo za

pripravo kruha.

b) Glavni del

Ogledali si bomo pripravo in peko kruha v krušni peči na bližnji kmetiji. Otroci bodo

tako spoznavali tradicionalni način peke kruha naših babic. Spoznali bomo krušno peč

in kako poteka peka kruha.


37

c) Zaključni del

Ko bo kruh pečen, ga bomo pokusili in se pogovorili, kakšen okus ima ter kaj je

značilno za kruh iz krušne peči.

3.5.3 Analize in evalvacije

Otroci so se veselili obiska sosednje kmetije in peke kruha. Preden smo odšli na

kmetijo, pa sem jim postavila nekaj vprašanj in si odgovore zabeležila.

IZ ČESA NASTANE KRUH,KAKŠNE SESTAVINE POTREBUJEMO?

- ”Iz moke in jajc.”

- ”Iz jajc, moke, kvasa in vode.”

- ”Ja,vroča mora biti, je rekla moja babica.”

- ”Moja mami pa ne peče kruha.”

- ”Pa še olje mora biti.”

- ”In čiste roke moramo imeti.”

- ”Sol še mora biti.”

ZAKAJ KRUH VZHAJA?

- ”Ker dodamo kvas.”

- ”Ker drugače ga ne moremo pojesti.”

- ”Ja, ker ni pečen.”

- ”Kvas je nekaj takega, zaradi česar se kruh dvigne.”

KJE BI LAHKO PEKLI KRUH?

- ”V peči.”

- ”Tam, kjer je štedilnik.”

- ”Na ognju.”

- ”Ja, na ognju, mi smo enkrat pekli kruh in hrenovko zunaj, ko je bila noč.”

- ”Tam, kjer se peče pica.”

- ”V pečici in lepo zadiši.”

KAKŠNE VRSTE KRUHA POZNAMO OZ. KAJ LAHKO DAMO V KRUH?

- ”Ajdov.”

- ”Pšenični.”

- ”S semeni, meni takšnega naredi babi.”

- ”Ja, pa lahko so tudi bomboni notri.”

- ”Mi imamo takšen kruh doma, ko je božič.”


38

- ”Navaden.”

- ”Bel, lahko je pa tudi črn kruh.”

- ”Koruzni, takšen, kot ga dobimo v vrtcu.”

Ko smo prišli na kmetijo, smo z gospodinjo pripravili testo. Povedala jim je,da je

testo treba dobro pregnesti. Vsakemu otroku je dala kepico testa, ki jo je otrok dobro

pregnetel in oblikoval v hlebček ter ga odložil na pripravljeno desko. Otroci so z

zanimanjem opazovali vzhajanje testa in nestrpno čakali, kdaj bo gospodinja dala

hlebčke v krušno peč. Med tem ko se je kruh pekel, smo si ogledali živali na kmetiji.

Gospodinja nas je poklicala, saj je bil kruh pečen. V sobi je prijetno dišalo po sveže

pečenem kruhu. Vsak otrok je dobil hlebček kruha.

Slika 31: Priprava kvasa Slika 32: Čakanje na testo

Slika 33: Vzhajanje kruha


39

Slika 34: Peka kruha

Graf5: Število osnovnih sestavin za peko kruha, ki jih otroci zmorejo samostojno našteti

1 2

6

7

6

2

Koliko osnovnih sestavin za kruh

otroci samostojno navedejo?

Nobene

Eno

Dve

Tri

Štiri

Pet


40

Graf6: Sestavine za peko kruha, ki jih otroci najpogosteje samostojno navedejo

Večina otrok je prepoznala sestavine, ki jih potrebujemo za pripravo in izdelavo

testa. Da k sestavinam za kruh spada sol, ni vedelo 11 otrok, za kvas šest otrok in za

vodo samo osem otrok.

Graf 7:Ročne spretnosti pri gnetenju testa – kruha

Otroci so imeli pri gnetenju testa kar precej težav. Zato je pomoč potrebovalo

devetnajst otrok. Preostalim petim otrokom pa gnetenje ni delalo težav.

23

19

13

163

Katere sestavine za kruh otroci

najpogosteje samostojno navedejo?

Moka

Kvas

Sol

Voda

Sladkor

19

5

Gnetenje testa

S POMOČJO

BREZ POMOČI


41

4 SKLEP

Namen naloge je bil ugotoviti, ali so otroci seznanjeni s kulturo v predšolskem

obdobju, konkretno v kurikulumu za vrtce, in ali so otroci dobro seznanjeni s

postopkom, kako pridemo od zrna do končnega izdelka kruha.

Skozi dejavnost sem ugotavljala, kako spretni so pri izdelovanju likovnih izdelkov,

ali so z našo pomočjo sposobni priti od zrna do kruha in ali starost pogojuje spretnosti.

Diplomska naloga temelji na naslednjih hipotezah.

Hipoteza 1: različni pristopi vplivajo na spodbujanje spoznavanja narave.

Hipoteza 2: otroci so dobro seznanjeni s slovensko kulturo in tradicijo.

Hipoteza 3: negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja otroke usmerja v

povečano pozornost glede občutenja, opazovanja in tipanja.

Hipoteza 4: otroci so seznanjeni s postopkom, kako pridemo od zrna do končnega

izdelka –kruha.

Na podlagi dejavnosti, ki sem jih izvajala z otroki, lahko vse navedene hipoteze

potrdim. Otroci so bili pri dejavnostih uspešni. Otroci so s skupnimi močmi uspeli

navesti vse potrebne sestavine za kruh, prav tako jim peka kruha ni delala preglavic.

Tudi pri dejavnosti spoznavanja kmečkega orodja so vsi usvojili uporabo posameznega

orodja. Nekoliko težav jim je delala dejavnost pletenja košaric iz šibja, ampak tudi tu so

z nekoliko pomoči bili uspešni vsi.

Skozi nalogo sem prišla do spoznanja, da različni pristopi vplivajo na spodbujanje

in spoznavanje narave, saj otrok s tem pridobiva izkušnje, kako sam in drugi otroci

vplivajo na naravo in kako lahko vsakodnevno pripomorejo k izboljšanju našega okolja.

Pomembno je, da so otroci tudi seznanjeni z ”naravo včasih in danes.” Seveda je pri

nekaterih otrocih opaziti razlike glede seznanjanja s slovensko kulturo in tradicijo, saj

prihajajo iz drugih krajev in dežel, kjer je njihova kultura in tradicija drugačna. Imajo

popolnoma druge navade in običaje. Slovenski otroci kulturo in tradicijo zelo dobro

poznajo in so z njo zelo dobro seznanjeni. Ugotovila sem tudi, da negovanje,

spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja otroke usmerja v povečano pozornost

glede občutenja, opazovanja in tipanja, saj so na ta način bolj pozorni na stvari in

dogajanje okoli sebe.

Zaključim lahko, da so otroci dobro seznanjeni s postopkom, kako pridemo od zrna

do kruha, saj je večina otrok s tem seznanjena že od malih nog. Večina otrok pri

samem postopku sodeluje doma in s tem pridobiva informacije in znanje.


42

VIRI IN LITERATURA

Ajda. Pridobljeno 5. 5. 2014 s http://www.czs.si/cebele_medoviterastline_ajda.php.

Bahovec, E. (2011). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad

Republike Slovenije za šolstvo.

Bodieko. (2011). Ječmen – zdravo in dobro živilo. Pridobljeno 24. 5. 2014 s

http://www.bodieko.si/jecmen-zdravo-in-dobro-zivilo.

Izobraževalni center Piramida Maribor. (2007). Pridelava in uporaba prosa v 20.

stoletju v Prekmurju. Pridobljeno 13. 5. 2014 s http://www.icp-

mb.si/srednja/index.php/raziskovalne-dejavnosti/mladi-za-napredek-maribora/157-

pridelava-in-uporaba-prosa-v-20-stoletju-v-prekmurju.

Kunaver, D. (2009). Čar kruha v slovenskem ljudskem izročilu. Ljubljana: Samozaložba

D. Kunaver.

Kocjan, A. D. (1999). Pozabljene poljščine. Ljubljana: Založba Kmečki glas.

Naše žito. Pridobljeno 21. 5. 2014 s http://www.krtina.com/Pomembno/zita.asp.

Nemec, B., Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana:

Založba Grafenauer.

Oves in vloga v ohranjanju zdravja. Pridobljeno 19.5.2014 s http://www.mb-

lekarne.si/slo/koristno/ste_vedeli/rastline/38/oves.

Papotnik, A. (1989). Tehnika za najmlajše. Novo mesto: Pedagoška Obzorja.

Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Založba Obzorja.

Pira(b. l.). Pridobljeno 16. 5. 2014 s http://sl.wikipedia.org/wiki/Pira.

Presinger, G. (2005). Od zrna pšenice do kruha in potice. Celje: Fitmedia.

Pšenica. Pridobljeno 18. 5. 2014 s http://www.surovine.si/psenica.php.

Renčelj, S., Prajner, M., Bogataj, J. (1993). Kruh na Slovenskem. Ljubljana: Kmečki

glas.

Skrivnost žitnega zrna. Pridobljeno 17. 5. 2014 s http://www.zdravje.si/skrivnost-

zitnega-zrna.

Testiranje koruznih sort. Pridobljeno 23. 5. 2014 s http://www.agrosaat.si/Testiranje_ko

ruznih _sort,254,0.html

Todorić, I.,Gračan, R. (1982). Specialno poljedelstvo. Ljubljana: DZS.

Vonta, T. (1981). Spremljanje vzgojnega programa za vzgojo in varstvo predšolskih

otrok. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja.

Zuljan, D. (2011). Metodika tehnične vzgoje. Koper: Univerza na

Primorskem,Pedagoška fakulteta.


43

Žita za zdravje ključnega pomena. (6. oktober 2011). Pridobljeno 17. 5. 2014 s

http://www.aktivni.si/zdravje/zita-za-zdravje-kljucnega-pomena/.

Documents

INGRID ČANDEK - share.upr.si · Otroci so me velikokrat spraš evali, kdo je spekel kruh, ki smo ga imeli npr. za zajtrk. Imela sem celo priložnost opazovati jih pri igri, ko so