UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

INTERNETNO POSLOVANJE BANK Z VIDIKA PONUDBE BANK ZA ŠTUDENTE

Študentka: Katja Sluga Naslov: Regentova ulica 12, Maribor Številka indeksa: 81538825 Izredni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Bobek, Samo

Maribor, februar, 2004

2

PREDGOVOR V današnjem času si je težko predstavljati osebno poslovanje brez poslovnih bank. Ljudje smo zelo različni po varčnosti in zapravljivosti. Nekateri skrbno hranijo prihranke in jih bogatijo z nalaganjem v različne oblike varčevanja v bankah. Drugi pa imajo finančne primanjkljaje in si morajo pomagati s tem, da si denar sposodijo pri banki. Banka je organizacija, ki deluje pod nadzorom centralne banke in njena osnovna funkcija je finančno posredovanje. Osnovni cilj bank je ustvariti dobiček in le-to bo banka dosegla z dobrim poslovanjem in s pridobivanjem novih komitentov. Na bančnem trgu je razširjeno spoznanje, da bo največji izkupiček pobrala tista banka, ki se bo znala najbolj približati svojim komitentom. To pa pomeni celoten paket storitev, ki strankam omogoča najhitrejše, najenostavnejše in najcenejše upravljanje s svojim denarjem. Pri prilagajanju strukture svojih storitev pa banke ne izključujejo tudi mlajše populacije. Vsakdanje delo s strankami postaja iz dneva v dan bolj pomembno ter odločilno za banke, če bodo hotele preživeti in se naprej dolgoročno razvijati na zdravih temeljih. V diplomskem delu bom najprej opredelila bančni sistem in v Sloveniji imamo dvostopenjski bančni sistem, na čelu katerega je Banka Slovenije. Le-ta nadzoruje in spremlja poslovanje poslovnih bank in to so navadno delniške družbe, ki so specializirane za opravljanje bančnih in finančnih storitev. Za svoje poslovanje mora pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Poslovanje bank v Sloveniji ureja Zakon o bančništvu, Zakon o Banki Slovenije in Zakon o gospodarskih družbah. Banke imajo pri elektronskem poslovanju zelo podobno ponudbo svojih storitev za študente. Pri tem gre predvsem za vpogled v stanje in promet na osebnih računih, vpogled v varčevalne račune, naročanje kreditnih kartic, čekovnih blanketov in podobno. Le cenovno se nekoliko razlikujejo, predvsem po cenah pristopnin. Za poslovanje preko Interneta mora biti študent komitent tiste banke in mora imeti ustrezno programsko opremo ter elektronski naslov. Izraz elektronsko poslovanje je precej širok pojem in ga avtorji različno opredeljujejo. Najprej se je odvijalo preko telefonov ali preko direktne povezave z banko, bankomatov in v zadnjih letih, ko je razširjen Internet, preko svetovnega spleta. Razširja se tudi mobilno bančništvo, ki poteka preko mobilnih telefonov. Sodobna informacijska tehnologija je imela velik vpliv tudi na bančno poslovanje in prav na področju spletnega poslovanja bodo slovenske banke morale narediti še korak naprej, da bodo lahko konkurirale evropskim bankam, ki so se leta prilagajale evropskim smernicam tako na področju samega poslovanja, kot tudi na razvoju in uvajanju novih tehnologij. Da bi se slovenske banke uspešno obdržale na domačem trgu in morda tudi uspele na tujih trgih, se pravi evropskem, bi morale izdelati ustrezne raziskave tujih trgov, lastne prepoznavnosti na njih in nenazadnje možnosti nastopa v drugih državah, posebej v bližnjem okolju. Prav on-line bančništvo je izjemno primeren medij za soočanja z novimi izzivi evropske skupnosti brez meja ter temelj novega pristopa k poslovanju. Uporaba tujih jezikov, predvsem bližnjih držav, spoznavanje kulture, prava, znanosti, tehnologij ter poslovanja, je le eden od korakov, ki jih bo potrebno narediti v on-line bančništvu.

3

KAZALO 1. UVOD 1.1 Opredelitev problema in opis področja 4 1.2 Namen in cilji diplomskega dela 4 1.3 Predvidene metode raziskovanja 5 2. BANČNI SISTEM IN PONUDBA ZA ŠTUDENTE 2.1 Pojem bančnega sistema 6 2.1.1 Univerzalne in specializirane banke 6 2.1.2 Ocena učinkovitosti posameznih bančnih sistemov 7 2.2 Slovenski bančni prostor 8 2.3 Vloga centralne banke 10 2.4 Vpliv evropskega bančništva na slovenski bančni sektor 12 2.5 Bančna ponudba za študente 13 3. INTERNET IN NJEGOV POMEN ZA BANKO 3.1 Opredelitev Interneta 15 3.2 Razvoj Interneta 16 3.3 Internet v bankah 18 3.4 Elektronsko bančništvo 19 3.4.1 Princip delovanja elektronskega bančništva 20 3.4.2 Model plačilnih sistemov 20 3.4.3 Prednosti elektronskega bančništva 21 3.4.4 Varnostni vidik uporabe elektronskega bančništva 22 3.5 Trendi v razvoju elektronskega bančništva 23 4. ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V SLOVENIJI S POUDARKOM NA POSLOVANJU ZA ŠTUDENTE 4.1 Ponudba slovenskih bank na Internetu 25 4.2 Abanka 26 4.3 Nova Kreditna Banka Maribor 29 4.4 Nova Ljubljanska Banka 30 4.5 SKB 31 4.6 Primerjava slovenskih bank s tujimi 33 4.7 Analiza spletnih strani bank s poudarkom na ponudbi za študente 34 5. SKLEP 36 6. POVZETEK 38 KLJUČNE BESEDE ABSTRACT 38 KEY WORDS 7. SEZNAM LITERATURE IN VIROV 39 SEZNAM TABEL 41 SEZNAM SLIK 42

4

1.UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Nagel razvoj tehnologij in razširjenost Interneta sta začrtala nove smernice v sodobnem poslovanju. Informacija in čas sta postali najpomembnejši vrednoti sodobnega časa. Razvoj se kaže tudi v bančništvu. Elektronsko bančništvo so banke začele uvajati leta 1998, danes pa večina slovenskih bank že ponuja svoje storitve preko Interneta. V svoji diplomski nalogi bom obravnavala precej aktualno temo on-line bančništvo. V Sloveniji se je vse skupaj začelo nekoliko kasneje kot drugod po svetu, vendar je on-line bančništvo dokaj napredovalo. S približevanjem Slovenije Evropski Uniji se mora tudi slovenski bančni trg pripraviti na prihod tujih bank in se prilagoditi svetovnim trendom. Slovenske banke se zavedajo prihoda tujih bank v Slovenijo in dejstva, da so večji navadno tudi močnejši, zato bo najverjetneje med slovenskimi bankami v prihodnjih letih prišlo do združitev oziroma prevzemov med posameznimi bankami in tudi drugimi finančnimi ustanovami. Na začetku diplomske naloge bom opisala bančni sistem, stanje v slovenskem bančnem prostoru, vlogo centralne banke torej Banke Slovenije. Kako se je Internet razvijal in kakšen pomen ima za banke, bom opisala v tretjem delu diplome. Ob opisanih storitvah bank za študente bom primerjala med Abanko d.d., Novo kreditno banko Maribor d.d., Novo ljubljansko banko d.d. ter SKB banko d.d. 1.2 Namen in cilji diplomskega dela Namen diplomske naloge je predstavitev ponudbe storitev večjih slovenskih bank študentom in tudi dijakom preko elektronskega bančništva. Ker spada elektronsko bančništvo kot ponudba bank v bančni prostor Slovenije, bom opredelila tudi slovenski bančni prostor in pomen Interneta za banke. Kot glavni cilj diplomske naloge je predstaviti vrste poslov, ki jih mlajša populacija lahko opravlja preko svojega računalnika ter primerjat kakovost ponudbe posamezne banke s ceno. Slovenske banke še niso povsem izkoristile možnosti sodobnih tehnologij. Kar se tiče elektronskega bančništva, je Slovenija v zaostanku za drugimi državami v svetu, vendar smo Slovenci narod, ki se hitro učimo in se prilagajamo večjim. Sodobna informacijska tehnologija spreminja podobo bančnih poslovalnic. V prihodnosti bomo imeli vse manj razlogov za fizični obisk bančne poslovalnice, saj bomo bančne transakcije hitreje, učinkoviteje in tudi ceneje lahko opravili kar od doma, po telefonu ali preko Interneta. Kljub dejstvu, da se nekateri ne navdušujejo nad tehnološkimi pridobitvami in je še vedno pomemben stik z bančnim uslužbencem, bo vedno več privržencev 24-urnega on-line poslovanja z banko. Uporaba Interneta, kot pomembnega distribucijskega kanala, bo vsekakor vedno bolj pomembna za uspešno poslovanje bank.

5

Banke ne dajejo večjega pomena na mlajšo populacijo in jim tudi ne izkazujejo prevelikega zaupanja. Banke bi se morale zavedati, da navadno ostanejo komitenti banke, ki jim je bila zvesta v času študija. Dejstvo pa je, da študentje niso v celoti seznanjeni s ponudbo svoje banke, ter zaradi svojih nizkih prihodkov ostanejo pri klasičnem načinu poslovanja s svojo banko. 1.3 Predvidene metode raziskovanja Diplomska naloga bo predvsem poslovna raziskava s področja bančništva. Pri pisanju bom uporabila deskriptivni pristop, v okviru katerega bom uporabila metode deskripcije, komparacije (primerjava ponudb bank za študente) in kompilacije (zbiranje podatkov). Podatke in informacije bom pridobila predvsem iz strokovne literature. Ker gre za analizo spletnih strani, bom podatke dobila tudi na Internetu. Pomagala si bom tudi s članki v raznih strokovnih revijah, v dnevnem časopisu. V pomoč mi bodo tudi bančni prispevki.

6

2 BANČNI SISTEM IN PONUDBA ZA ŠTUDENTE 2.1 Pojem bančnega sistema Pojem sistem je v različnih znanstvenih kot tudi v drugih potrebah logični fenomen, ki povezuje različne dele nekega pojava ali dejavnosti v realno celoto. Kot sinonim za besedo sistem se pogosto uporabljajo pojmi ureditev, celovitost ali organiziranost. Gre za sestavo manjšega ali večjega števila elementov z določenimi lastnostmi, ki so med seboj povezani z odnosi. Sisteme lahko razvrstimo s pomočjo različnih klasifikacijskih značilnosti. Glede na njihov odnos do okolja razlikujemo med odprtimi in zaprtimi sistemi, glede na nastanek med umetnimi in naravnimi, glede na področja med idealnimi in realnimi. S časovnega vidika je mogoče razlikovati statične in dinamične sisteme (Glogovšek 1999, 17). Če za bančne sisteme uporabimo ta splošna teoretična razmišljanja, so tu posamezni elementi poslovne banke in emisijska ali centralna banka, med katerimi potekajo bolj ali manj intenzivni odnosi. Še posebej pomembno vlogo v bančnem sistemu ima emisijska banka kot ''banka bank''. Bančni sistemi vzpostavljajo različne odnose z drugimi sistemi in s svojim okoljem, zato jih lahko imenujemo odprti sistemi. Zaradi obstoja v realnosti so realni sistemi. Ker so v poteku časa podvrženi razvoju in spremembam, jih lahko označimo kot dinamične (ibidem). Današnji bančni sistemi, katerih razlog za nastanek je bil nenaraven (umetni sistemi), so rezultat razvojnega procesa, v katerem so na smer in hitrost razvoja vplivali številni dejavniki. Ti pa niso posebnega pomena le za pretekli, vendar tudi za prihodnji razvoj bančnih sistemov (Glogovšek 1998, 40-41):

• družbena in gospodarska ureditev gospodarstva, v katerih se izražajo osnovni in družbenopolitični cilji ter njihove spremembe v poteku časa

• struktura in obseg povpraševanja po bančnih storitvah in spremembe v poteku časa • splošni in za bančne sisteme specifični pravni okvirni pogoji za bančno poslovanje

in spremembe zakonov • stanje razvoja in razvojne spremembe v gospodarstvu in posebej v posamezni

banki, pri čemer imajo pomembno vlogo sposobnost in volja za inovacije Navedenih dejavnikov pa ni mogoče obravnavati ločeno; le-ti so med seboj povezani s tem, da se lahko vzajemno pogojujejo. 2.1.1 Univerzalne in specializirane banke Univerzalna banka je banka, ki si pri svojem poslovanju ne postavlja nobenih omejitev. Za čisti sistem univerzalnih bank je značilno, da ga sestavljajo izključno predstavnice tega tipa bank. Vendar pa se je v realnosti razvil sistem, v katerem obstajajo poleg univerzalnih bank še specializirane banke (Glogovšek 1998, 66). Med univerzalne banke štejemo (ibidem. 79):

• kreditne banke (sem spadajo velebanke, regionalne banke in ostale kreditne banke, podružnice tujih bank in zasebni bankirji)

• hranilnice in žiro centrale • zadružne banke in njihovi centralni inštituti

7

Če izhajamo iz definicije univerzalne banke z obratnim sklepom, opredelimo kot specializirano banko tisto banko, ki se ukvarja s kreditnimi in depozitnimi posli, teh pa ne kombinirajo z efektivnimi posli, izključno z emisijo, upravljanjem in nakupom ter prodajo efektov, ali pa opravljajo efektne posle skupaj z drugimi posli, razen z depozitnimi in kreditnimi posli. Za sistem specializiranih bank so značilne storitve, ki jih ponujajo na trgu specializirane banke (Glogovšek 1998, 66-67). K specializiranim bankam spadajo (ibidem., 101-130):

• banke s specializiranim programom storitev (kreditni inštituti za realne kredite, banke za obročne kredite, hranilnice za stanovanjsko varčevanje, banke za zbiranje vrednostnih papirjev, investicijske družbe in na javnem področju poštna banka)

• kreditni inštituti s posebnimi nalogami 2.1.2 Ocena učinkovitosti posameznih bančnih sistemov1

Pri ocenjevanju alternativ ''sistem univerzalnih bank'' in ''sistem specializiranih bank'' moramo najprej ugotoviti, katere pozitivne oziroma negativne učinke in posledice imata alternativi na posamezno stranko kot tudi na celotno gospodarstvo. 1. Ocena učinkovitosti alternativnih sistemov s stališča strank Po mnenju kritikov univerzalnih bank je univerzalna banka zaradi kombinacije poslov z emisijo in poslov z industrijskimi krediti, poslov z vlogami in poslov z vrednostnimi papirji ter z depozitnimi posli nenehno izpostavljena konfliktnim situacijam in le-te bi se naj reševale v breme strank univerzalnih strank. Nasproti temu pa stojijo razne prednosti: stranke imajo možnost, da vse bančne storitve prejmejo v enem inštitutu, kar prinaša tudi stroškovne prednosti. Po eni strani gre tu za zmanjšanje informacijskih stroškov, saj dobi stranka vse informacije na enem mestu in s tem prihrani čas in pot. Zmanjšajo se tudi transakcijski stroški, ker ima banka namesto več računov pri različnih specializiranih bankah samo en račun pri univerzalni banki. Omenit je potrebno tudi informacijsko prednost, ker lahko univerzalna banka, ki je seznanjena z razmerami svojih strank, hitro spozna njihove potrebe in ponudi ustrezno svetovanje. Morebitna prednost specializiranih bank je specializacija (''know how''), kompenzirana s tesnim in obsežnim stikom med stranko in banko. Neposreden stik med stranko in univerzalno banko omogoča banki, da se hitreje in bolje prilagaja spremembam strukture potreb, ki jih imajo bančne stranke. Tako se univerzalna banka s stališča povpraševanja pokaže kot prilagodljiva glede na oblikovanje programa storitev. 2. Ocena učinkovitosti s celotnega gospodarskega vidika Ocena celotne gospodarske učinkovitosti alternativnih bančnih sistemov se mora ravnati po tem, v kolikšni meri je bančni sistem primeren za izpolnjevanje gospodarskih in družbeno političnih nalog. Prednost se da tisti ureditvi, ki zagotavlja realizacijo tistih ukrepov denarne in kreditne politike, ki so potrebni za izpolnjevanje ciljev gospodarske politike. Pri ocenjevanju upoštevamo tudi podcilje kot so stabilnost bančništva, učinkovitost politike kapitalskega trga ter učinkovitost socialne politike.

1 Povzeto po Glogovšku (1998, 71-74).

8

2.2 Slovenski bančni prostor2

Konsolidacija bančnega sektorja v letu 2002 ni bila tako izrazita kakor leta 2001, vendar pa je pripojitev ene manjše banke k večji povzročila povečanje tržnega deleža večje banke, ki se je zato povzpela po bilančni vsoti s četrtega na tretje mesto. Lastniška struktura bank v Sloveniji se je leta 2002 precej spremenila zaradi nakupa delnic nekaterih bank s strani tujih bank, zaradi česar se je delež tujcev v kapitalu od konca leta 2001 do konca leta 2002 podvojil. Na povečanje deleža tujih lastnikov v bankah v Sloveniji je vplivala tudi privatizacija največje slovenske banke Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, poleti 2002. V letu 2002 je v Sloveniji delovalo 21 bank (vključno s podružnico tuje banke v Sloveniji), vendar se je zadnji dan leta 2002 pripojila Banka Vipa d.d., Nova Gorica, k Abanki d.d., Ljubljana. Zaradi te pripojitve je na dan 31. decembra 2002 delovalo le še 20 bank, od tega pet hčerinskih bank tujih bank in ena podružnica tuje banke. Tako je združena Abanka Vipa d.d. prehitela po bilančni vsoti tretjo največjo banko SKB banko d.d., Ljubljana. V Sloveniji delujeta dve hranilnici, saj se je LLT Hranilnica in posojilnica d.d., Murska Sobota pripojila k Novi Kreditni Banki Maribor d.d. Poleg 20 bank in 2 hranilnic je zadnji dan leta 2002 delovalo tudi 25 hranilno-kreditnih služb, vendar se število le-teh znižuje. V strukturi bančnega sektorja imajo banke prevladujoč položaj, saj so imele kar 98,6% trga, hranilnici sta imeli 0,3% tržni delež, hranilno-kreditne službe pa 1,1%. Za primerjavo lahko navedemo podatek, da je leta 1991 v Sloveniji delovalo 26 poslovnih bank in 14 hranilnic. V naslednjih letih se je število povečevalo, vse do leta 1994, ko je bilo doseženo največjo število, 33 delujočih bank. Za tolikšno povečanje števila bank sta po osamosvojitvi obstajala dva vzroka. TABELA 1: Število poslovnih bank in hranilnic v Sloveniji v obdobju 1991 do 2002 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002Poslovne banke

26 30 32 33 31 29 28 24 25 25 21 20

Hranilnice 14 15 13 11 8 7 6 6 6 3 3 2 Vir: Letno poročilo Banke Slovenije za 2002. Prvič, v začetku devetdesetih je na trgu prevladovalo manjše število bank, ki so obvladovale več kot polovico trga (samo tržni delež Ljubljanske banke je v letu 1991 znašal 60 % bilančne vsote celotnega bančnega sektorja). Visoke obrestne mere so pritegnile na trg številne nove banke. Drugič, povečevanje števila bank je bilo s stališča bančnih regulatorjev razumljeno kot možen način za izboljšanje konkurenčnosti v bančnem sistemu, vendar so se taka pričakovanja kmalu izkazala za neupravičena, saj je večina

2 Letno poročilo Banke Slovenije za leto 2002. Ostale vire bom navajala v besedilu.

9

velikih bank s prevladujočim tržnim deležem obvladovala razmere na trgu (Košak 2002, 51-52). Za lastniško strukturo bank v Sloveniji je značilno, da banke pretežno v zasebni lasti, hranilnice pa so v popolni zasebni lasti. Zaradi privatizacije Nove Ljubljanske Banke d.d., Ljubljana, se je delež državne lastnine v tej banki s tem v celotnem bančnem sistemu znižal. V večinsko državni lasti pa sta druga največja banka v Sloveniji, Nova Kreditna Banka Maribor d.d. in Poštna Banka Slovenije d.d.. V letu 2002 se je zvišal delež tujega kapitala, saj se je več kakor podvojil in je znašal konec leta 2002 32,5%. Razlogi za tako visoko zvišanje so predvsem povečanje tujega kapitala v Banki Koper d.d., nakup Krekove Banke d.d. s strani avstrijske banke in nakup 39% deleža Nove Ljubljanske Banke s strani belgijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj. Bilančne vsote in tržni deleži največjih bank Bilančna vsota bančnega sistema v Sloveniji se je v letu 2002 povečala, saj je ta znašala po nerevidiranih podatkih 4537,2 milijarde SIT3, kar pomeni 17,1% rast (9,1% realno). Tržni delež največje banke je ob koncu leta 2002 znašal 35,3%, kar je približno enako kot konec leta 2001. TABELA 2: Bilančne vsote in tržni deleži največjih bank Banka

Bilančna vsota v mio SIT 31.12.01 31.12.02

Tržni delež v % 31.12.01 31.12.02

NLB NKBM Abanka SKB Banka Banka Koper Banka Celje Gorenjska banka Skupaj 7 največjih bank Vse banke skupaj

1.376.656 1.600.150 447.175 517.538 253.996 389.273 365.616 360.095 233.960 282.116 224.270 275.658 189.445 227.130 3.091.118 3.651.961 3.876.768 4.537.784

35,5 35,3 11,5 11,4 6,6 8,6 9,4 7,9 6,0 6,2 5,8 6,1 4,9 5,0 79,7 80,5100,0 100,0

Podatki so brez podružnice NLB v Italiji. Vir: Prirejeno po Letnem poročilu Banke Slovenije za 2002.

3 Podatki ne vključujejo podružnice NLB v Italiji.

10

2.3 Vloga centralne banke4

Centralna banka Republike Slovenije (v nadaljevanju RS), Banka Slovenije je bila ustanovljena 25. junija 1991 z Zakonom o Banki Slovenije na podlagi ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. Ob uvedbi slovenske denarne enote tolarja 8. oktobra 1991 je Banka Slovenije prevzela vse funkcije denarne oblasti. 152. člen Ustave RS zagotavlja Banki Slovenije samostojnost in neposredno odgovornost Državnemu zboru RS. 17. julija 2002 je začel veljati novi Zakon o Banki Slovenije, ki je prinesel veliko sprememb. Po novem zakonu sta organa Banke Slovenije guverner Banke Slovenije in Svet Banke Slovenije, le da se je sedaj v slednjem zmanjšalo število njegovih članov iz enajst na devet. Tako so sedaj člani Sveta Banke Slovenije: guverner, štirje vice guvernerji in štirje člani. Vse člane imenuje Državni zbor RS na predlog predsednika RS za dobo šestih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Svet Banke odloča o vseh zadevah, ki so na podlagi zakona o Banki Slovenije in drugih zakonih v pristojnosti Banke Slovenije z dvotretjinsko večino vseh svojih članov. V skladu z zakonom je temeljni cilj Banke Slovenije stabilnost cen. V okviru zagotavljanja cenovne stabilnosti pa Banka Slovenije podpira splošno ekonomsko politiko in si prizadeva za finančno stabilnost, upoštevajoč načeli odprtega tržnega gospodarstva in proste konkurence. Naloge Banke Slovenije v zvezi z izvajanjem denarne politike so: 1. oblikuje in uresničuje denarno politiko 2. oblikuje in uresničuje denarni nadzor 3. je odgovorna za splošno likvidnost bančnega sistema 4. sodeluje pri transakcijah na deviznih in finančnih trgih 5. sprejema v depozit sredstva bank in hranilnic 6. odpira račune bankam in hranilnicam 7. ureja plačilne sisteme Poleg navedenih nalog opravlja Banka Slovenije tudi druge naloge kot na primer upravlja z deviznimi sredstvi, deluje kot plačilni in fiskalni agent države ter kot predstavnik države v mednarodnih finančnih organizacijah v skladu z zakonom, odpira račune državnim organom in osebam javnega prava in drugim udeležencem na denarnem trgu ter drugim finančnim institucijam, oblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic. Banka Slovenije ter člani njenih organov so neodvisni pri opravljanju nalog ter niso vezani na navodila, stališča in sklepe državnih organov. Neodvisnost je poudarjena še s tem, da Banka Slovenije o svojem delu le še poroča Državnemu zboru. Državni zbor RS tako ne potrjuje več finančnega načrta in letnega obračuna Banke Slovenije. Za emisijsko banko v tržnem gospodarstvu je značilno, da je to državna ustanova, ki uživa relativno neodvisnost od države in poseben položaj v bančništvu. Angleški ekonomist R.S.

4 Povzeto po Letnem poročilu Banke Slovenije za 2002.

11

Sayers opisuje te značilnosti takole: ''Prvič, vodijo jih ljudje, ki so bolj ali manj povezani z drugimi organi vlade, drugič, ne delujejo, da bi si zagotovile dobiček in tretjič, posebno razmerje s poslovnimi bankami jim omogoča vplivati nanje pri uresničevanju državne ekonomske politike''. Emisijska banka torej ni del izvršilne oblasti, pač pa redno sodeluje z njo in je tako najboljši inštrument za reguliranje količine denarja v obtoku (Filipič 1998, 28). Temeljna značilnost emisijske banke v sodobnem tržnem gospodarstvu je monopol nad izdajanjem papirnatega denarja in kovancev. Druga značilnost je njena funkcija, da skrbi za likvidnost gospodarstva, tako notranjo kot zunanjo ter v mednarodnih ekonomskih odnosih. Kot tretjo značilnost lahko navedemo vodenje ekonomske politike v skladu z ekonomsko politiko države, tako da so doseženi cilji ekonomske politike. Dobiček, ki ga centralna banka ustvarja, je le vzporeden proizvod njene dejavnosti, cilj te dejavnosti pa je oskrbovanje gospodarstva s potrebno količino denarja. Emisijska banka se ne bavi s kreditiranjem gospodarskih in drugih organizacij, temveč kreditira le poslovne banke. Le-te se nanjo obračajo, kadar z drugimi viri ne morejo kriti povpraševanja po denarju; Angleži jo zato imenujejo ''last resort'', kar lahko smiselno prevedemo ''posojilodajalec v skrajni sili''. Pri centralni banki se zadolžuje tudi država. DENARNA POLITIKA IN NJENI INŠTRUMENTI Denarna ali monetarna politika je del ekonomske politike, ki jo izvaja centralna banka. Bližnji cilj denarne politike je običajno količina denarja v obtoku, lahko pa je višina obrestne mere ali količina bančnih kreditov. Bližnji cilj denarne politike pa ni hkrati tudi njen končni cilj. Kot končni cilj je mogoče navesti visoka stopnja zaposlenosti, gospodarska rast, stabilnost cen, stabilnost obrestnih mer, stabilnost finančnih trgov in stabilnost deviznih trgov. Inštrumente denarne politike se delijo na kolikostne ali splošne inštrumente in na kakovostne ali selektivne inštrumente. Pri kolikostnih inštrumentih se centralna banka omeji samo na velikost kreditnega potenciala poslovnih bank in preko urejanja celotnega kreditnega potenciala na urejanje emisijskega kreditnega potenciala bank in preko tega na urejanje količine denarja, ki ga izdajajo poslovne banke (Ribnikar 1987, 232; povz. po Filipiču 1998, 40). Pri kolikostnih inštrumentih ohranijo poslovne banke veliko samostojnosti, omejene so samo glede količine denarja, ki jo bodo ustvarile s krediti. Pri kakovostnih inštrumentih pa centralna banka vpliva tudi na to, kako poslovne banke izkoriščajo svoj kreditni potencial, torej za kakšne namene dajejo kredite, komu pod kakšnimi pogoji in podobno. Pri tej vrsti inštrumentov je omejena samostojnost poslovnih bank, saj jih centralna banka ne omejuje le glede obsega kreditov, ki ga lahko poslovne banke odobrijo, ampak tudi izbira te kredite. V razvitih državah prevladujejo kolikostni inštrumenti denarne politike (Filipič 1998, 28-41).

12

2.4 Vplivi evropskega bančništva na slovenski bančni sektor5

Slovenija je pred vstopom v Evropsko unijo ( v nadaljevanju EU) in pred vključitvijo v Evropsko monetarno unijo (v nadaljevanju EMU), zato nas zanima, kakšen bo videti bančni prostor ob vstopu Slovenije v EU in EMU ter kakšni bodo vplivi in posledice na domači bančni sektor. 1. Proces konsolidacije bančnega in zavarovalniškega sektorja v državah EU se bo še nadaljeval in to zaradi številnih vzrokov: prevelike zmogljivosti, premajhna stroškovna učinkovitost, nove tehnologije in potrebna vlaganja, premajhna donosnost, naraščajoča konkurenčnost znotraj panoge ter vstopanje novih konkurentov, zahteve strank po dostopnosti širše palete finančnih storitev in možnost nakupa le-teh na enem mestu. Evro območje se bo še verjetno razširilo, pri čemer bo najpomembnejša prav gotovo vključitev britanskega funta v EMU. 2. Ekonomsko okolje, v katerem bodo slovenske banke delovale ob vstopu v EU, bo prek inflacije, rasti BDP-ja, obrestnih mer in tečaja imel tako pozitivne in negativne učinke. Slovenske banke bodo v EU po vsej verjetnosti vstopile z višjo ravnijo obrestnih mer, kot bo takrat veljala v državah, vključenih v EMU in to predvsem zaradi višje stopnje inflacije. Fiksni tečaj tolarja nasproti evru ob še vedno višji inflaciji od tiste v državah EMU bo poslabšal tudi konkurenčni in ekonomski položaj izvoznega gospodarstva. Stopnja rasti družbenega proizvoda se bo po pričakovanjih povečala. 3. Po vstopu Slovenije v EU, se bo spreminjala lastniška struktura slovenskega gospodarstva. Pričakovati je, da bo tretjina podjetij v tuji lasti in vključenih v mednarodne korporacije. To bo pa zmanjšalo vlogo slovenskih bank pri financiranju. Predvsem bodo tu največ utrpele največje slovenske banke, ki danes v poslovanju z njimi dosegajo pomembne obsege. 4. Na poslovanje slovenskih bank pa bo imela še pomembnejši vpliv vključitev Slovenije v EMU in uveljavitev evra kot domače valute. Pričakovati je, da bodo bankam padli prihodki od trgovanja s tujimi valutami in prihodki od plačilnega prometa s tujino. Domačim komitentom bodo preko sodobnih prodajnih poti na voljo cenejša posojila vodilnih evropskih bank, domačim podjetjem pa bodo odprta vrata za pridobivanje kapitala na evropskih finančnih trgih. Manjša podjetja bodo pri tujih velikih bankah in drugih finančnih institucijah težko prihajala do poceni kreditov, zato se bodo velike slovenske banke bojevale za komitente iz vrst malih in srednjih podjetij ter prebivalstva. 5. Veliko konkurenco je pričakovati na področju življenjskih in pokojninskih zavarovanj. Prednost bodo imeli zavarovalniški koncerni pred slovenskimi bankami, ki bodo tako izgubile še en donosen posel. Posle upravljanja vzajemnih skladov, pokojninskih računov ter prodajo pokojninskega in življenjskega zavarovanja slovenske banke šele uvajajo v zadnjih letih. 6. Za slovenske banke bo vstop v evro področje zmanjšalo likvidnostno tveganje (povečana likvidnost medbančnega trga), kreditna eskpanzija pa bo ob povečani

5 Povzeto po Tomaž 2000, 20-22.

13

konkurenci prinesla nova kreditna tveganja. Evro bo bankam prav tako znižal valutna tveganja (ta se zaradi obsega poslovanja slovenskega gospodarstva z evro področjem zmanjšujejo že danes), zlasti pa obrestno tveganje. Obrestne mere se bodo spustile na evropsko raven, pri čemer bodo razlike v obrestnih merah med državami pogojene le s tveganostjo posamezne izpostave. 7. Pozitivni učinki bodo vidni tudi na področju finančnega posredništva slovenskih bank. Pričakujemo lahko zmanjšane stroške obvezne rezerve, nižje stroške, povezane s poročanjem centralni banki, zmanjšali pa se bodo tudi stroški izdajanja vrednostnih papirjev. Sprememb in vplivov, ki jih prinašata vključitvi Slovenije v EU in EMU, je več kot dovolj. Pri tem kaže s stališča posamezne banke najbolj oceniti, kako bo glede na kapital in finančne zmožnosti ter stroškovno učinkovitost, prodajne poti, informacijski kapital, obvladovanje tehnologij in tveganj, spekter produktov, kadrovski potencial in tržni ugled tekmovala in zmagovala v novem okolju ter zagotavljala donose kapitala, ki jih od nje lastniki pričakujejo. V prihodnosti je mogoče pričakovati povečano konkurenco neevropskih bank, zlasti ameriških. Značilnost evropskih bančnih sistemov je manj kot 11% tržni delež tujih bank.To je možno zaradi številnih pravnih in fiskalnih ovir. V EU bo v prihodnje verjetno nekaj velikih bank, ki bodo prisotne v vseh državah Unije, večina pa jih bo sodelovala z lokalnimi specializiranimi bankami, ki bodo ponujale njihove storitve (Voljč, Šega 2001, 112). Pesimisti napovedujejo, da bo čez nekaj let v rokah domačih lastnikov le še 10 do 20% slovenskega bančništva, realisti pa menijo, da so slovenske banke bolj robustne kot banke v drugih tranzicijskih državah in da se nimajo česa bati. Resnica je nekje na sredini: domače banke so vsekakor pred novimi preizkušnjami, od njih samih in sposobnosti njihovih menedžerjev pa je odvisno, ali jim bodo kos ali ne. Pri tem pa je treba preprečiti bežanje komitentov in njihovih prihrankov v tuje banke (Lah 2004, 2). 2.5 Bančna ponudba za študente Slovenske banke posvečajo vse več pozornosti mlajši populaciji, kot bodočim potencialnim komitentom. V Sloveniji skoraj ni banke, ki ne bi imela posebne ponudbe za dijake in študente (tiste, ki pa je nimajo, pa jo pospešeno pripravljajo). Nekatere banke imajo celo posebno študentsko enoto za študente (primer je Nova kreditna banka Maribor d.d.). Poleg prednosti pri poslovanju s tekočim računom (bančna kartica, čeki ipd.) jim omogočajo ugodnejše poslovanje, pridobivanje kratkoročnih kreditov z nižjimi obrestnimi merami, lastništvo nad plačilnimi karticami, v nekaterih državah pa celo izdajo mednarodne plačilne kartice. Pomemben je vsekakor podatek, da banke stroškov vodenja osebnih računov in pošiljanja izpiskov dijakom in študentom ne zaračunavajo (Klapš 1998, 22). Čeprav študentje in še posebej dijaki nimajo svojih rednih prihodkov, so le-ti dostikrat omejeni s poslovanjem z banko. V primeru nezmožnosti poravnave obveznosti, se banka

14

zanaša na to, da bodo obveznosti poravnali starši, ki pa seveda nad tem niso ravno navdušeni. Zato je razumljivo, da so omejeni pri poslovanju z banko. Mladi so, polni energije, znajo zaslužiti denar, pa jim banke vendar gredo nasproti s svojo ponudbo. V tujini so študentje tisti ciljni segment, ki jim banke namenjajo vse več pozornosti. Dokazano je namreč, da so ljudje, ki so obiskovali univerzo, zvesti tistim bankam, ki so jim bile naklonjene med študijem (Miš Svoljšak 1998, 26). Študent brez kreditne kartice, ki ima veliko funkcij, v ZDA ni pravi študent. To vsekakor velja tudi za naše študente v Sloveniji. Večina kreditnih kartic je povezanih z osebnimi računi, z njimi lahko dvigujemo denar na bankomatih, plačujemo kjer koli. Ne samo plačilne kartice, tudi čisto prave plačilno-kreditne kartice namenjajo banke študentom. Strokovnjaki pravijo, da je mnogo bolje, če se že tako mladi ljudje navadijo upravljati s karticami in krediti. Še bolje je, če s tem začnejo že takrat, ko še živijo pri starših. Ti namreč hitro korigirajo njihove napake, še preden je prepozno. Nekatere banke so previdne, zato ponudbe naslavljajo na starše. Svojo kartico za mlade namreč zaupajo že petnajstletnikom, na katerih ime se kartica glasi, in ki sami poravnavajo račune. Starši so podpisniki. Postavi se nizek kreditni limit in na ta način je banka prepričana, da bo mlade naučila odgovornosti pri ravnanju z denarjem. V tujini je kreditna zgodovina posameznika pomembna in ji sledijo posebej za to ustanovljene institucije. Z zgodnjo uporabo kartice se prične zgodnja dobra kreditna zgodovina, tako takšni ljudje lažje pridejo do kreditov, če so kot študentje smotrno ravnali s karticami. Banke pri karticah za študente niso preveč radodarne. Rade jih bremenijo z visokimi obrestmi, ki znašajo v ZDA letno v povprečju 15,06 odstotka. Kartica za študente, ki najnižje obrestuje porabo, ima letno obrestno mero 12,4 odstotka, najvišje pa gredo celo do 22 odstotkov letno. Kreditno kartico, pa naj bo to Visa, MasterCard ali American Express, študentom ni težko dobiti. Izdajateljice se zanašajo na to, da bodo dolgove poravnali starši, ki pa niso nad tem navdušeni. Banke v tujini na študente pogosto mislijo predvsem kot na svoje bodoče stranke. In to na najboljše (ibidem., 26-27).

15

3. INTERNET IN NJEGOV POMEN ZA BANKO 3.1 Opredelitev Interneta Internet različnim ljudem predstavlja različno stvar. Za nekatere je to računalniško omrežje, za druge je to milijon ljudi, ki med seboj komunicirajo. Zato preprostega odgovora na vprašanje, kaj je Internet ni. Nekateri ga imenujejo ''mati vseh omrežij'' (mother of the nets), nekateri ga imajo za največji dosežek povezovanja računalnikov po vsem svetu, drugi pa ga spet uvrščajo med vsa čuda sveta oziroma osmo čudo. Vendar pa si vsak ustvari svoje mnenje o Internetu, kar pa je odvisno od posameznikove navdušenosti in zanimanja nad novimi dosežki v znanosti in tehnologiji. Internet ni od včeraj in je že preživel otroška leta svojega življenja, saj se iz dneva v dan bolj razvija. Prav v zadnjih letih je doživel velik razvoj in razmah, vse več je uporabnikov in tudi informacij, ki so na voljo (Branovič 1995, 6). Internet je več kot samo računalniško omrežje, precej več kot samo medij za pretok informacij in precej več kot samo izvor informacij. Bistvo Interneta so ljudje, uporabniki, ki preko njega komunicirajo, izmenjujejo podatke in zanesenjaki, ki so s svojim delom omogočili, da lahko danes vsak, ki ima dostop, uporablja vse te možnosti. Internet ni v lasti nikogar. Noben posameznik, nobena organizacija ne nadzoruje Interneta, ne odloča o pravici dostopa do Interneta. Internet upravljajo ljudje, ki ga tudi razvijajo in širijo. Tako vemo, da ko prenašamo podatke, za tem ne stojijo neke ''mašine'', ki vse to nadzirajo (ibid). Internet je skupina računalnikov oziroma računalniških resursov, porazdeljenih po celem svetu. Vendar pa ne gre samo za fizično povezavo računalniških omrežij, ampak predvsem za ''oživčevje'' računalnikov, možnost komuniciranja, pretok velike količine podatkov po vsem svetu, v dosegljivosti najrazličnejših informacij in podatkov uporabnikom Interneta, ne glede na to, kje se uporabnik in ponudnik nahajata. V tem ''informacijskem velemestu'' se povezujejo računalniki različnih tipov in operacijskih sistemov, od osebnih računalnikov preko zmogljivih delovnih postaj, mini ter super računalniki. Stalno delujoči računalniki, ki delujejo kot strežniki, so s svojimi strežniškimi programi vedno na voljo uporabniku, nekateri manjši pa se priključujejo občasno. Vsak računalnik, priključen v Internet, imenujemo host. V okviru Interneta host ne predstavlja nekega fizičnega računalnika, ampak računalnik s svojim Internet naslovom. To je tudi smotrno, glede na to, da na Internetu poznamo le hostov naslov, ne vemo pa, kakšnega tipa je računalnik niti kje se fizično nahaja (ibidem, 7). Omrežje (ang. Network) je povezava dveh ali več računalnikov. Po velikosti ločimo med krajevnimi (LAN-Local Area Network) in velikimi omrežji (WAN-Wide Area Network). Za krajevno omrežje je značilno, da so računalniki med seboj povezani z istim kablom. Če povežemo več krajevnih omrežij, dobimo veliko omrežje. Velika omrežja tvorijo Internet. Pri povezovanju več uporabnikov si moramo za usklajeno delovanje pomagati s hostom. Nanj so priključeni manj zmogljivi računalnik, imenovani terminali. Strežnik (server) je program na glavnem računalniku, ki opravlja neko delo. Odjemalec (client) pa je program na našem osebnem računalniku, ki je povezan z glavnim računalnikom. Ko želimo z našim programom-odjemalcem pregledati neke podatke, poženemo strežnik na glavnem računalniku, ki nam posreduje podatke (Hribar 1996, 10-11).

16

POVZETEK GLAVNIH PREDNOSTI IN TEŽAV INTERNETA

INTERNET PREDNOSTI TEŽAVE hitrost prilagajanja odvečna e-pošta (vdiranje v zasebnost) količina informacij nadzor avtorskih pravic globalizacija varnost in zaščita podatkov nižanje stroškov prevare in goljufije poslovanje 24 ur x 7 dni počasnost linij Vir: Prešern 2003, 215. In kako se priključiti na Internet? Na splošno obstaja več načinov in tu sta dva najznačilnejša tipa povezav: lahko uporabljamo računalnik, ki ima Internet povezavo, ali pa terminal, ki je priključen na večuporabniški računalnik z Internet povezavo. Večuporabniški računalniki so običajno stalni povezani z Internetom z eno žičnih oziroma ''hard wire'' povezav. V tem primeru vsi uporabniki uporabljajo en računalnik, torej en Internet host, z enim naslovom IP. Pri takšnih računalnikih imamo na razpolago dostop do Interneta vedno in takoj, ko je računalnik vključen. Drugi način je priključitev preko telefonske linije. Tudi v tem primeru je na voljo več načinov, najenostavnejši in najcenejši je, če imamo možnost modemskega dostopa na večuporabniški sistem, na katerem imamo uporabniško ime in geslo in je hkrati priključen na Internet. Povezavo vzpostavimo po običajni klicni telefonski liniji (Branovič 1995, 10). 3.2 Razvoj Interneta Pred tridesetimi leti ni bilo ne duha ne sluha o namiznih ali prenosnih računalnikih. Takrat so kraljevali veliki osrednji računalniki (mainframes), na katere so bili priključeni terminali za izmenjavo podatkov. Pojavljati so se začeli prvi mini računalniki, velikosti manjše garderobne omare. Vsa obdelava podatkov je potekala v osrednjih računalnikih, podatki pa so bili shranjeni na magnetnih trakovih pomnilniških naprav poleg računalnikov. Če so uporabniki hoteli prenesti podatke iz enega računalniškega središč v drugo, so morali v škatlo lepo zložiti magnetne trakove, velikanske diskete ali celo svežnje naluknjanih kartonskih kartic. Nato so se s škatlo vred odpeljali k drugemu računalniku, ki pa je bil morda na stotine kilometrov daleč (Pahor 1996, 2). Ko so leta 1969 oblikovali Internet, so bila računalniška omrežja precej bolj primitivna kakor danes. Bila so neverjetno občutljiva, saj je lahko vsaka najmanjša težava na enem od

17

računalnikov v omrežju povzročila sesutje celotnega sistema. Ta zgodnja omrežja so prenehala delovati že, če je kdo ugasnil svoj računalnik (Hoffman 1996, 13). Ameriško obrambno ministrstvo je spoznalo, da so računalniška omrežja zelo pomembna, a vendar se je bilo nanje skoraj nemogoče zanesti. Zato so začeli raziskovati, kako bi jih naredili odpornejša in sposobna preživeti v primeru vojne (ibidem). Osnovna zahteva vojaških uporabnikov je bila, da omrežje kot celota še vedno deluje, ne glede na to, ali so posamezne komunikacijske poti pretrgane ali so posamezni računalniki uničeni. Odločili so se, da se podatki pred prenosom vedno razdelijo v pakete, od katerih vsak vsebuje naslov pošiljateljskega in prejemnega računalnika. Ko bi paketi prišli do cilja, bi jih tamkajšnji računalnik sestavil v izvirno obliko podatkov. Manjkajoče ali pokvarjene pakete bi prejemni računalnik enostavno ponovno zahteval od omrežja. Vojski je bila zamisel všeč (Pahor 1996, 3). V okviru projekta so razvili zamisel o delovanju računalniškega omrežja, ki se je še danes bolj ali manj drži večina sistemov. Omrežje, ki so ga razvili, se je najprej imenovalo ARPA-net, po agenciji Advanced Research Projects Agency, ki ga je ustvarila. ARPA-net je bilo omrežje enakovrednih računalnikov, brez glavnega središča. Odgovornost za pravilno usmerjanje podatkovnih podatkov je vedno prevzel računalnik, skozi katerega so paketi potovali (ibidem). Internet v devetdesetih in komercializacija Interneta V zadnjih petih letih se je internet močno spremenil. Konec osemdesetih je večina ljudi na Omrežju izvirala z univerz oziroma je imela z njimi kako povezavo, bilo je tudi nekaj večjih računalniških podjetij in le malo navadnih smrtnikov. Elektronska pošta je bila med prvimi standardiziranimi zadevami, sledil pa ji je prenos datotek in novic. Nobena zadeva pa ni bila razvita komercialno ali zasebno. Največjo spremembo v zgodovini Interneta predstavlja njegova komercializacija. Danes si veliko ljudi že lahko kupi svoj račun na sistemu (namesto da bi ga dobili na univerzi, v kaki vladni ustanovi), poleg tega pa je na Internetu že prava trgovina, ki jih uporabniki navadno hitro odkrijejo (Hoffman 1996, 14-15). Internet se je razvil kot komunikacijska vez za vlado, univerze in za velika industrijska podjetja. Vloga vlade pri razvijanju in financiranju Interneta ni pripeljala do komercializacije le-tega do zadnjih nekaj let. In ker se bo komercializacija še nadaljevala, morajo biti podjetja, vlada in drugi gospodarski subjekti na to pripravljeni (Angell, Bishop 1995, 11). To velja tudi za banke, da bo največji delež pobrala tista, ki se bo najbolj približala svojim komitentom in jim omogočila kar se da najhitrejše, najenostavnejše in tudi najcenejše opravljanje storitev. Prvi poskusi na področju elektronskega bančništva so se v Sloveniji začeli leta 1996, danes pa jih ponujajo domala vse slovenske banke. Vladni urad za odnose z javnostjo ugotavlja, da le desetina vseh aktivnih uporabnikov spleta (pri nas je kakšnih 250.000) vsaj enkrat na leto nekaj kupi, enako velja za storitve elektronskega bančništva. Vendar pa je posebnost slovenskega bančnega prostora v marsičem vplivala na razvoj storitev elektronskega bančništva pri nas (Klajnščak 2001, 36). Sredi leta 1997 je Agencija za plačilni promet omogočila pravnim osebam, da pošiljajo naloge za prenos sredstev po e-pošti, spremljajo tekoči račun v dobro in breme, spremljajo

18

stanje na žiro računu in sprejemajo poročila o opravljenem prometu na žiro računu za prejšnji dan. Prav zaradi te naklonjenosti in zgodnjega uvajanja pravnih oseb v elektronsko poslovanje ni presenetljivo, da je Slovenija po številu podjetij , ki na ta način poslujejo s svojimi bankami, celo med vodilnimi državami v Evropi. Takšnih podjetij je pri nas 12.000, kot je v primerjavi s koncem leta 1999, ko jih je bilo 3.000, naravnost veličasten preskok (ibidem). In kako smo Slovenci sprejeli poslovanje preko Interneta? Pri ljudeh je globoko zakoreninjen strah pred slabo varnostjo, pa tudi neotipljivostjo njihovega težko prisluženega denarja. Zanimivo pa je tudi, da banka svojih spletnih strani ne reklamirajo na veliko, še zlasti zaradi tega, ker je elektronska transakcija daleč najcenejša oblika poslovanja, tako za banko kot za podjetje (ibidem, 37).

Število uporabnikov e-bančništva v zadnjih dveh letih narašča zgolj zaradi večjega števila uporabnikov interneta (naslednji podatki so povzeti po Raziskava Interneta v Sloveniji-RIS). V Sloveniji je tako v populaciji 15 let in več 713,000 splošnih uporabnikov interneta, ki pa se počasi bliža zgolj 10% letni rasti. Zadovoljstvo z on-line bančništvom se v primerjavi z letom 2000 in tudi z junijem 2002 nadalje veča, saj na lestvici od 1 do 5, znaša že 4.4.

Lojalnost trenutni banki pa se je v primerjavi z letom 2000 nekoliko znižala, saj na lestvici od 1 (zagotovo ne bi zamenjal) do 5 (zagotovo bi zamenjal) znaša 2.5, medtem ko se je v primerjavi z junijem 2002 (2.9) nekoliko povečala. Delež uporabnikov, ki bi zamenjali banko je leta 2000 znašal 18%, medtem ko je junija 2002 znašal že 38% in decembra istega leta 21%. Tako velika nihanja kažejo na razmeroma nestabilen in nejasen odnos uporabnikov do e-bančništva.

V celoti gledano je potencial e-bančništva izredno velik, saj poleg skoraj 100,000 uporabnikov e-bančništva, o uporabi e-bančništva razmišlja še 200,000 oseb, od tega 100,000 oseb v naslednjih 6 mesecih. Pri tem so med socio-demografskimi segmenti znatne razlike. 3.3 Internet v bankah Razvoj Interneta, ki daje osnovo prihodnjega bančnega poslovanja, je skokovit. Pred kratkim je bil le igrača mladih, danes pa ga uporabljajo za poslovanje s finančnimi instrumenti. Uporabniki bančnih storitev se v zvezi z bankami najraje spominjajo čakalnih vrst, težav s telefonskimi informacijami, živčnosti na okencih. Temu je sledila selitev strank med bankami. Po drugi strani se pa banke zavedajo, da se je treba boriti za vsako stranko, zato stare, tradicionalne metode, ne zadostujejo več. In kaj je lepšega kot doma iz naslonjača prebrati zadnji izpisek, preveriti stanje na računu in to brez drugih stroškov kot telefonskih impulzov. Prva banka, ki je uvedla sistem domačega bančništva, je Security First Network Bank iz Atlante v ZDA, za katero še danes velja, da ima stroške poslovanja med najnižjimi na svetu. Ta banka je začela poslovati 18. oktobra 1995 in opravlja svoje storitve izključno preko Interneta, torej nima nobene odprte poslovalnice (Gup 2004, 132). Prvi izračuni so

19

pokazali, da stane bančna transakcija preko Interneta banko le en cent, kar je desetina stroškov bančne transakcije preko bančnega okenca. V ceno namreč ni treba upoštevati stroškov uslužbenca, stroškov prenosa in opreme, poštne storitve, papirja in podobnega (Oman 2002, 18). Naraščajoča pomembnost informacijske tehnologije v bančni industriji posebno pozornost. Rast Interneta je bila okarakterizirana kot ena tistih revolucij v tehnologiji, ki je dramatično spremenila življenje in delo ljudi in to še bolj, kot so to naredili telefon, osebni računalniki in televizija (Gup 2004, 161). Internet vpliva na banko na dva načina: prvič zmanjšuje stroške zbiranja, shranjevanja, obdelave in prenosa informacij. Drugič, spreminja poti, po katerih so strankam dostopne bančne storitve in produkti (Voljč, Šega 2001, 112). 3.4 Elektronsko bančništvo Danes se mnoge banke vključujejo v svetovno Internetovo mrežo, v njen najbolj popularni del WWW, da bi svojim komitentom ponudile vrsto alternativnega bančništva. Vseeno veliko ljudi še ne razume, kaj je bančništvo preko Interneta. Pogosto si postavljajo vprašanja ''kako lahko dobim denar iz računalnika?'' in ''zakaj ne bi šel raje kar v banko?''. Najpreprosteje povedano: bančništvo na Internetu je najnovejši del virtualnega bančništva, kar pomeni opravljanje bančnih poslov prek Interneta namesto fizičnega odhoda v banko (Lončarek 1998, 26). Terminologija je neenotna. Uporablja se več izrazov, ki imajo v različnih okoljih različen pomen. V Sloveniji se je najbolj ustalil pojem elektronskega bančništva; to bi lahko širše opredelili kot vsako poslovanje banke tako s pravnimi kot fizičnimi osebami, ki je neodvisno od poslovalnice banke in je podprto s kakršnokoli informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. On-line bančništvo pa je elektronsko bančništvo v ožjem smislu, torej poslovanje banke s komitentom prek Interneta z uporabo osebnega računalnika ali mobilnega telefona (Oman 2002, 17). Banke uvajajo internetno bančništvo na naslednje načine (ibidem, 19):

• Čisto internetno bančništvo: banka mati je popolnoma ločena od svoje internetne banke

• On-line hibridi: banke pogosteje razširijo svojo blagovno znamko na mrežo (bankamerica.com). Ime internetne banke je tako prepoznavno in povezano z imenom banke

• On-line povezave: banka lahko poveča bazo svojih strank s povezavo s telekom podjetjem ali ponudnikom Internet storitev

• Tiha partnerstva: banke postajajo tihi partnerji. Drugi ustanovi zagotovijo storitve procesiranja transakcij in ji tako omogočijo, da odpre banko

20

3.4.1 Princip delovanja elektronskega bančništva SLIKA 1: Princip delovanja elektronskega bančništva preko Interneta

Vir: Kovačič 1997, 133. Princip delovanja elektronskega bančništva preko Interneta (slika 1) ima naslednje značilnosti (Kovačič 1997, 132):

• temelji na javnem, standardiziranem načinu prenosa po komunikacijskem omrežju • vmesniki so standardizirani • za uporabo komitenti potrebujejo le osebni računalnik z modemom, telefon in

standardni vmesnik • vmesniki nekaterih najbolj uveljavljenih proizvajalcev so brezplačni • vmesniki podpirajo varen prenos podatkov preko javnih telefonskih omrežij • komitent in banka se lahko prepričata o medsebojni identiteti na standarden način

Nov element pri sodobnih izvedbah elektronskega bančništva predstavljajo elektronski notarji, ki omogočajo banki preverjanje istovetnosti komitenta, ki želi opraviti elektronsko bančno storitev. Da bi ločili storitve elektronskega bančništva od nestandardiziranih sistemov, morajo storitve ''modernega'' elektronskega bančništva zadoščati naslednjim zahtevam:

• dosegljive morajo biti 24 ur na dan, 7 dni v tednu • dosegljive morajo biti od koderkoli • biti morajo popolnoma avtomatizirane • opravljanje storitev mora biti varno

3.4.2 Model plačilnih sistemov Preko sistemov elektronskega bančništva lahko banke ponujajo številne storitve, ki jih lahko razdelimo na informacijske in transakcijske. V okviru informacijskih storitev lahko banka ponudi informacije o stanjih in transakcijah na računih, o dogajanju na kapitalskih trgih, o obrestnih merah,…Med transakcijske storitve, ki jih lahko opravljamo s sistemi elektronskega bančništva štejemo vse storitve, ki vključujejo plačilne instrumente. V grobem jih lahko razdelimo na elektronski denar, sistemi, ki zahtevajo vodenje računov in storitve plačevanja s plačilnimi karticami.

21

Pri opravljanju storitev plačilnega prometa imamo poleg komitenta in banke, kjer ima komitent odprt račun še nasprotno stranko, ki ima lahko račun pri drugi banki. Plačevanje na elektronski način poteka tako, da kupčeva banka izda ali overi elektronski plačilni instrument, ki ga kupec uporabi za plačilo blaga prodajalcu. Ta ga preda v vnovčenje svoji banki, ki usmeri zahtevek za poravnavo kupčevi banki. Tok denarja pa poteka v nasprotni smeri od toka, ki je prikazan na sliki 2: kupčeva banka pred izdajo elektronskega plačilnega instrumenta obremeni kupčev račun, po zahtevi prodajalčeve banke pa izvede poravnavo prodajalčevi banki, ta pa naprej prodajalcu. SLIKA 2: Model plačilnih sistemov

Vir: Kovačič 1997, 134. 3.4.3 Prednosti elektronskega bančništva Pozitivni učinki elektronskega bančništva so (Sjekloča 1999, 32-33):

• zmanjšanje stroškov bančnega poslovanja: manj papirja, izginja potreba po klasičnem bančnem okencu, banke ne plačujejo stroškov komunikacije

• stranki prihrani čas: krajše vrste v bankah in omogoča hitro ter natančno informacijo o stanju na računu. Pri okencih navadno stojimo, da bi dvignili gotovino, plačali račune, preverili prispele čeke ipd., kar pa nam bančništvo na Internetu rešuje

• pospešuje kroženje denarja in omogoča bolj redno plačevanje obveznosti • vpliva na spremembo poslovanja banke, profil bančnih uslužbencev, ki niso več

administrativni delavci, ki vpisujejo v knjige ali šteli denar, ampak se posvečajo bolj dinamičnim poslom

• odpira nove trge. Ker je domači računalnik postal bančna podružnica, ni nujno, da je stranka v istem mestu kot banka; tako izginjajo fizične meje trga

• vnaša nove elemente v makroekonomsko politiko. Uveljavljanje elektronskega denarja zahtevalo drugačno monetarno politiko in večjo disciplino bank

22

Bančništvo na Internetu zaenkrat ne omogoča dveh storitev in sicer deponiranje in dvig gotovine. V prihodnjih letih in ob nadaljnjem razvoju pa ni dvoma, da bosta tudi ti dve storitvi postali dostopni (Lončarek 1998, 26). 3.4.4 Varnostni vidik uporabe elektronskega bančništva6

Tako kot vsako zdravilo pa ima tudi elektronsko bančništvo poleg pozitivnih tudi negativne učinke. Pri tem gre predvsem za varnost poslovanja preko Interneta. Poglavitni varnostni problemi pri uvajanju elektronskega bančništva preko Interneta so prisluškovanje prenosu podatkov med komitentom in banko (elektronsko vohunstvo), možnost spreminjanja podatkov med prenosom (elektronsko vandalstvo) ter preverjanje istovetnosti komitenta in banke. Tehnologija prenosa podatkov preko Interneta je že toliko dozorela, da so vsi postopki za varovanje podatkov za uporabnika nevidni in se odvijajo avtomatsko med delovanjem Internet vmesnika pri komitentu in banki. Internet je javno omrežje računalnikov, zato je tem povezavam relativno lahko prisluškovat. Podatke je treba zato pred pošiljanjem šifrirati. Ta metoda temelji na tem, da se podatki pred prenosom med banko in komitentom spremenijo tako, da s prisluškovanjem telefonskim linijam pri prenosu ni mogoče izluščiti vsebine podatkov. Vsak komitent posebej in banka imajo za šifriranje in dešifriranje podatkov dva ključa: javni in privatni ključ. Privatne ključe je potrebno varovati, javni ključ pa mora biti dostopen vse. Če želi komitent poslati sporočilo, uporabi njen javni ključ za šifriranje podatkov, šifrirano sporočilo pošlje preko omrežja banki, ki ga dešifrira s svojim privatnim ključem. Če je izpolnjen pogoj, da sta privatna ključa komitenta banke ostalim neznana, smo lahko prepričani, da sporočila, razen banke in komitenta, ni mogel prebrati nihče. Proti spreminjanju podatkov med prenosom po javnem omrežju (elektronskemu vandalstvu) se zavarujemo, da vsakemu sporočilu dodamo še poseben izračunan povzetek, ki je šifriran s komitentovim privatnim ključem, kar imenujemo digitalni podpis sporočila. Ko banka dobi šifrirano sporočilo in njegov digitalni podpis, najprej dešifrira podpis s komitentovim javnim ključem in še enkrat izračuna povzetek prejetega sporočila. Če se izračunani in sprejeti povzetek ne ujemata, je prišlo do elektronskega vandalstva, sicer pa lahko trdimo, da je sporočilo enako poslanemu in odšifriramo komitentovo sporočilo z bankinim privatnim ključem. Banka mora še preveriti istovetnost komitenta, komitent pa istovetnost banke. Obe preverjanji se opravita na enak način. Ko nekdo poskuša poslati sporočilo, banka ne more zagotovo vedeti, če gre res za osebo, za katero se izdaja. Obstajata dve rešitvi: identiteto komitentov in banke lahko zagotavljajo elektronski notar, ki poskrbi, da se komitenti fizično identificirajo in shranijo javne ključe pri notarju, alternativna možnost pa je uporaba enkratnih gesel. Banka lahko za komitente opravlja elektronski notariat sama, kar pomeni, da sama shrani njihove javne ključe ali pa to prepusti specializiranim ustanovam. Da bi lahko komitenti identificirali banko, pa je v vsakem primeru potrebno, da se banka identificira pri nekem elektronskem notarju. Stroškom identifikacije z elektronskimi notarji

6 Povzeto po Kovačič 1997, 134-135.

23

se lahko izognemo z uporabo enkratnih gesel. V tem primeru dobi vsak komitent napravo, ki mu pri vsakem priklopu na banko pove geslo za dostop, ki je samo za enkratno uporabo. 3.5 Trendi v razvoju elektronskega bančništva Začetki elektronizacije bančnega poslovanja in informacij segajo še v čas pred Internetom. Telefonske bančne storitve so bila prva oblika elektronskega poslovanja, pozneje pa so nekatere banke razvile lasten programski paket, s katerim je mogoče računalnik priključiti na bančni sistem. V Evropi sta v začetku leta 1997 z delom preko Interneta začeli avstrijska Bank fuer Arbeit und Wirtschaft in britanska Royal Bank of Scotland (RBS) (Lončarek 1998, 27). Napovedi o razvoju e-bančništva so strašljive za tiste, ki niso zraven. Leta 1998 je imelo on-line storitve okoli 1200 bank in je bilo vanj vključenih 6% trga, v letu 2000 je bilo v omrežno bančništvo vključeno 61%. Za leto 2003 napovedujejo, da bo on-line storitve ponujalo 16000 bank ali tričetrt svetovnega bančnega trga. Če kdo od bančnikov ne sledi napovedi, je skoraj zagotovo izgubil tekmo s konkurenčnimi bankami (Bartolini 2001, 54). V Sloveniji se uporaba e-bančništva povečuje: Abanet uporablja več kot 6000 uporabnikov, Nova KBM ima med fizičnimi osebami okoli 4500 uporabnikov (Klapš 2001, 30). Čeprav so mnoge banke že ustvarile razne oblike domačega bančništva, jih večina še meni, da World Wide Web ni dovolj varno polje za širjenje njihove dejavnosti. Ko bodo ti problemi enkrat rešeni, bodo banke začele zmanjševati število svojih poslovalnic in se osvobajati 'dela s papirji'. Poleg tega se bodo širile tudi možnosti pridobivanja novih komitentov iz tujine, vse skupaj pa naj bi pripeljalo do večje donosnosti v primerjavi s tradicionalno obliko bančništva (Lončarek 1998, 27). Postavljajo se nove meje in nov izziv za bančništvo; poslovanje s prebivalstvom in informiranje, fakturiranje in plačevanje računov bo postala rutina, ki jo bo prevzemala avtomatizacija. Banke se bodo posvetile planiranju, analitičnim poslom in iskanju novih priložnosti. Prav tukaj je rezerva, namreč prepustiti administracijo računalnikom in ljudi zaposliti na kreativnih področjih. Kot vsaka tehnologija doslej bo tudi to zahtevalo nove kadrovske spremembe in drugačen profil bančnega uslužbenca. Z razvojem tehnologije se bodo banke odrekle nekaterim dejavnostim, ker jih bodo izpodrinile druge, donosnejše (Sjekloča 1999, 33). Širitev elektronskega bančništva je naletela na psihološko zavoro, vse od tega ali zaupati denar nekomu, ki ga ne vidimo; danes je, jutri ga mogoče ne bo. Dvajsetnadstropna zgradba je veliko bolj prepričljiva kot elektronski naslov. Konkurenca na področju poslovanja z denarjem in kapitalom je vse večja. Meje se širijo, prihajajo močnejši, manjši se združujejo, širi se obseg ponudbe in instrumentov. Zmanjšati stroške poslovanja je postala obsesija, hoditi vštric s tehnološkim razvojem pa neogibna potreba. To je postalo glavni motiv dinamičnega bančništva (ibidem).

24

Trend v svetovnem bančništvu je usmerjanje v investicijsko bančništvo, s tem povezano upravljanje premoženja in razvoj privatnega bančništva. Tako tudi v Sloveniji postaja investicijsko bančništvo vedno pomembnejši del ponudbe bank. Tako je bilo elektronsko bančništvo zadnjih nekaj let trend v bančnem poslovanju, se pomen Interneta in drugih distribucijskih poti v bankah še povečuje. Vse večja konkurenca, globalizacija in hiter tehnološki razvoj spreminjajo strukturo bančnih sistemov in poslovanje bank. Kljub vse večjemu prenosu množičnih poslov na elektronske distribucijske kanale, pa zmanjšanje števila poslovalnic bank poteka zelo počasi. Trend postopnega zmanjšanja poslovalnic, ki je značilen za razvite države, v Sloveniji še ni prisoten (Voljč, Šega 2001, 115). S prodorom Interneta se na trgu pojavljajo novi konkurenti, ki pa niso finančni posredniki, temveč trgovska podjetja, proizvajalci avtomobilov in telekomi. Tako je leta 1999 v ZDA veliko trgovsko podjetje Wall-Mart kupilo manjšo hranilnico, preko katere skuša prodreti v internetno bančništvo. Bankam v Sloveniji ne grozi nikakršna konkurenca trgovskih podjetij, kaj šele kakšnih ''virtualnih bank''. Edino podjetje, ki je prodrlo na trg on-line finančnih storitev, pa še to le plačil majhne vrednosti, je Mobitel (Oman 2002, 20). Moneta je sistem za varno, preprosto in pregledno mobilno plačevanje. Naročniki jo lahko namesto gotovine ali plačilne kartice uporabijo na vseh plačilnih mestih, kjer je njen znak. Potrebujejo le svoj mobilni telefon. Vsa plačila se poravnajo enkrat mesečno kot del računa, ki ga dobijo za svoj mobilni telefon. Vendar je mesečna poraba zaenkrat še omejena in sicer je začetni limit 12.000 SIT. V svetu hitrega tehnološkega razvoja bodo preživeli le tisti, ki bodo znali izkoristiti priložnosti ki jih ponuja nova ekonomija. Prav sposobnost izrabiti možnosti novih informacijskih tehnologij bo povečala njihovo konkurenčnost. Pri tem so ključne predvsem nove elektronske distribucijske poti in sistemi za upravljanje odnosov s komitenti (Voljč, Šega 2001, 117).

25

4. ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V SLOVENIJI S POUDARKOM NA POSLOVANJU S ŠTUDENTI 4.1 Ponudba slovenskih bank na Internetu Pravo elektronsko bančništvo v Sloveniji je prva uvedla Hipotekarna banka Brežice, ki danes ne posluje več. V bankah trdijo, da so bančništvo preko Interneta začele uvajati brez kakršnekoli poprejšnje ocene stroškov in predvsem zato, da ne bi zaostajale za bankami v svetu. Dandanes uporablja storitve on-line bančništva v Sloveniji okoli 70.000 uporabnikov, kar pomeni 3,36-odstotni delež slovenskega prebivalstva. Raziskava projekta Raba interneta v Sloveniji ugotavlja, da bi le 20 odstotkov uporabnikov bančnih storitev zamenjalo banko, če bi imela konkurenčna banka boljšo ponudbo bančnega poslovanja preko Interneta. Slovenske banke so očitno ugotovile, da se jim konkurence ni treba pretirano bati, saj ponujajo zelo podoben sklop osnovnih on-line bančnih storitev: od vpogleda v stanje in promet na računu, prenosa med računi, plačila položnic do vezav depozitov (Oman 2002, 21). TABELA 3: Seznam bank, ki so v svojo ponudbo uvedle storitve on-line bančništva za fizične osebe

BANKA On-line bančništvo za fizične osebe Abanka Vipa d.d. ABANET (2001) Bank Austria Creditanstalt d.d. Lj. ONLINE BANKA (2002) Banka Celje d.d. KLIK NLB (2001) Banka Domžale d.d., Domžale KLIK NLB Banka Koper d.d. I-Net BANKA (1999) Banka Zasavje d.d. Trbovlje KLIK NLB Factor banka d.d. E-BANČNIŠTVO FACTOR BANKEGorenjska banka d.d. Kranj LINK (2000) Hypo-Alpe-Adria bank d.d. HYPONET (2001) Kaerntner Sparkasse AG, Celovec NET.STIK Koroška banka d.d., Slovenj Gradec KLIK NLB Nova kreditna banka Maribor d.d. BANK@NET (1998) Nova ljubljanska banka d.d. Ljubljana KLIK NLB (1999) Poštna banka Slovenije d.d. PBS.NET Probanka d.d. PROSPLET (1999) Raiffeisen Krekova banka d.d. Maribor RAIFFEISEN.NET SKB banka d.d. Ljubljana SKBNET (1997) Slovenska investicijska banka d.d.- v likvidaciji 'SIBNET' Slovenska zadružna kmetijska banka d.d. Ljubljana SEZAM Volksbank- Ljudska banka d.d. VOLKSBANK ONLINE Vir: Prirejeno po Banka Slovenije, seznam bank v Sloveniji. Iz tabele je razvidno, da je po Hipotekarni banki Brežice prva on-line bančništvo uvedla SKB banka d.d. Ljubljana in sicer leta 1997. Nato je sledila Nova kreditna banka Maribor d.d., leto kasneje Probanka d.d. in Nova ljubljanska banka d.d.. Banke, ki storitev on-line bančništva niso uvedle, predvsem za fizične osebe, so očitno ocenile, da so premajhne za

26

pokritje stroškov razvoja on-line bančništva. V manjši banki je obseg teh poslov manjši kot v veliki, zato je v njej elektronsko poslovanje dražje. Banka Domžale d.d. iz Domžal je bančna skupina Nove ljubljanske banke d.d., medtem ko je Slovenska investicijska banka že nekaj časa v likvidaciji. 4.2 ABANKA (www.abanka.si) Elektronsko bančništvo za fizične osebe, ki ga ponuja Abanka, se imenuje Abanet, banka pa ga ponuja nekje do začetka leta 2001. Ima okoli 6.000 uporabnikov. Prvi pogoj, da postanemo uporabniki Abaneta je, da smo komitenti banke se pravi, da je študent imetnik Akeš kartice, da imamo ustrezno programsko opremo in da imamo svoj elektronski naslov:

• Akeš je vpogledni račun plačilnega prometa, preko katerega prejemate prilive, opravljate vplačila, nakazila in izplačila v okviru dobroimetja in dovoljene prekoračitve

• Akeš je namenjen študentom in dijakom • za poslovanje z Akešom potrebujete BA Maestro kartico, ki vam jo izdamo ob

otvoritvi računa • BA Maestro kartica je tudi plačilna kartica, s katero lahko plačujete blago in

storitve na vseh prodajnih mestih, ki so označena z nalepko BA in MAESTRO, ter dvigate gotovino na enako označenih bančnih avtomatih

• ko začnete poslovati z Akešem, lahko pridobite redni limit • dogovorimo se lahko tudi za izredno prekoračitev do 100.000 SIT • enkrat mesečno vas obveščamo o prometu na vašem računu

Prednosti pri poslovanju z Akeš-om:

• z Akešom je denarno poslovanje preprostejše • vodenje osebnega računa Akeš je brezplačno • na bančnih avtomatih Abanke lahko tudi polagate gotovino, plačujete položnice in

dvigujete višje zneske v okviru limita • banko lahko s trajnim nalogom pooblastite, da namesto vas poravna vaše redne

obveznosti z osebnega računa • možnost uporabe Akeša preko Abaneta • priporočamo uporabo kartice Visa Electron

Osebni račun Akeš lahko odprete v vseh enotah Abanke. Pri Abanetu sta možna dva načina prijave uporabnika. Prvi je ta, da dobi komitent od banke le osebno geslo, vpiše številko svojega osebnega računa in tako je možen le vpogled v stanje osebnega računa, transakcije pa niso možne. Drugi način omogoča vpogled v osebni račun in opravljanje transakcij. To je možno le z varnostnim ključem (certifikatom), ki ga komitent dobi od banke ter z osebnim geslom. V tem primeru lahko opravljamo vse storitve, ki jih ponuja Abanet. Za pridobitev varnostnega ključa in osebnega gesla moramo izpolniti pristopno izjavo za uporabo storitev Abaneta. Primer pristopne izjave za uporabo storitev Abaneta je na naslednji strani.

27

Ob prijavi v Abanet se nam prikaže osrednja stran, ki nam ponuja naslednje rubrike: osebni računi, vrednostni papirji, varčevanje, krediti (za študentsko populacijo sicer to še ni najbolj aktualno), kartice.

• pri rubriki osebni računi lahko pregledujemo stanje in promet na naših denarnih računih. Promet se lahko pregleduje za celotno obdobje poslovanja

• izračun vrednostnega papirja omogoča hiter in preprost izračun potrebnih podatkov za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev. Uporaben je predvsem ob nakupu in prodaji obveznic

• rubrika varčevanje nam omogoča informativni pogled, za kakšen varčevalni račun gre, kdaj smo začeli z varčevanjem in kdaj bomo končali, kakšen je naš mesečni obrok, kakšno je stanje ter pregled prometa pri našem varčevanju

• pri karticah spremlja stanje čakalnic kreditne kartice Visa in bremenjene zneske plačil

CENE STORITEV ABANETA Enkratna pristopnina za študente 2 .000 SIT Mesečna članarina 100 SIT Plačilo elektronskega naloga:-notranje transakcije 35 SIT -zunanje transakcije (do 2 mio) 35 SIT (od 2 mio) 625 SIT Prenosi med računi fizičnih oseb v banki in pregled prometa brez nadomestila Ponovna izdaja varnostnega ključa in osebnega gesla 4.500 SIT Kot posebno storitev Abanke je treba omeniti še Abasms, ki omogoča takojšen vpogled v stanje in promet v osebni račun v Abanki. Ta storitev je možna le za uporabnike mobilnih telefonov in je zelo enostavna.

28

PRIMER 1: Pristopna izjava za uporabo storitev Abaneta

29

4.3 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR (www.nkbm.si) Za razvoj elektronskega bančništva so se v Novi KBM odločili leta 1998. Sprva so začeli razvijati elektronsko bančništvo za fizične osebe in samostojne podjetnike, ob reformi plačilnega prometa pa tudi elektronsko bančništvo za podjetja. Zanj so se odločili predvsem zaradi hitrosti in preglednosti poslovanja komitenta, mobilnosti in nižjih stroškov tako za banko kot za komitenta. Bank@Net uporablja okoli 5.000 fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov, Poslovni Bank@Net pa že skoraj 1.000 slovenskih podjetij. Tako kot pri Abanki, je potrebno tudi za uporabo elektronskega bančništva Nove kreditne banke Maribor d.d. biti njen komitent, imeti osebni računalnik z operacijskim sistemom Windows 95 (ali višji), spletni brskalnik Internet Explorer 5 (ali višji) in dostop do Interneta, ki bi naj bil najmanj 28kb/s ter elektronski naslov. Bančni račun študenta

Več, kot samo račun!

• BRŠ lahko študentje odprete, če prejemate: o štipendijo o trajna nakazila denarja z drugih računov (prijaznost staršev, sorodnikov, ...) o nakazila za opravljena dela preko Študentskega servisa o če sami polagate sredstva na svoj račun

• odprete ga lahko v posebni enoti za študente v Mariboru • za otvoritev BRŠ potrebujete le:

o identifikacijski dokument s sliko (osebna izkaznica, potni list, ...) o davčno številko ter potrdilo o šolanju

• BRŠ vam omogoča še: o plačevanje blaga in storitev na prodajnih mestih Activa doma in v tujini,

opremljenih s terminali POS in nalepko BA ali Maestro. Znesek plačila se vam, tako kot npr. pri plačilu s čekom, takoj odšteje z vašega BRŠ

o brezplačno vodenje študentskega računa o mesečno prejemanje izpiskov prometa na domači naslov o možnost pooblastila banke, da z računa poravnava različne mesečne

obveznosti o vse oblike tolarskega in deviznega varčevanja o gotovinski kredit do enega leta po ugodnejši obrestni meri o redno prekoračitev sredstev na računu o do 10 čekovnih blanketov (odvisno od prilivov in poslovanja) o višjo prekoračitev sredstev (odvisno od prilivov in poslovanja) o po enem letu poslovanja je absolventom in študentom v tujini na voljo tudi

plačilna kartica Activa in Activa /Eurocard Mastercard

Ob naročilu Bank@Net dobimo uporabniško ime, geslo številko PIN in kartico SecurelID. Na tej kartici je majhen prikazovalnik, na katerem se izpiše šest številk, ki se menjujejo približno na vsako minuto, kartica pa je sinhronizirana z varnostnim sistemom v banki.

30

Bank@Net omogoča opravljanje naslednjih storitev: • vpogled v stanja (tolarski in devizni račun) ter pregled stanja in prometa na

varčevalnem računu z odpovednim rokom in varčevalni knjižici • plačila (položnic, nalogov za prenos) s transakcijskih računov (TRR) v Sloveniji • prenos sredstev med TRR v banki • uvoz plačil v datoteki (plačila lahko oblikujemo s programom NKBM-paket, ki

deluje brez internetne povezave, nato pa jih v datoteki uvoziš v Bank@net • preko Bank@Net lahko sklenete varčevalni račun z odpovednim rokom • naročilo in blokada čekovnih blanketov • pošiljanje zahtevka za izredno prekoračitev sredstev na TRR- se ne zaračunava • naročilo kreditnih kartic (Eurocard, ki je brezplačen) • napoved in preklic napovedi napovedanega dviga gotovine • preklic in naročilo prejemanja izpiskov prometa

TeleBanka - telefonsko bančništvo je način opravljanja bančnih storitev Nove KBM d.d. preko telefona, ki uporabniku TeleBanke omogoča nov, hiter in varen dostop do poslovanja z banko.

Uporabnik lahko z uporabo osnovnih varnostnih elementov (uporabniško ime in geslo) ob poizvedovanju po osnovnih informacijah o banki, deviznih tečajih, obrestnih merah in drugih pomembnih informacijah opravlja še naslednje storitve: pridobi informacije o stanju in prometu na računih, naroča in blokira čekovne blankete, podaja zahtevke za prekoračitev sredstev na TRR in podobno.

CENIK STORITEV BANK@NET-a

Izdaja in zamenjava identifikacijske kartice 3.000 SIT Zamenjava izgubljene ali poškodovane identifikacijske kartice 25.000 SIT Mesečna članarina se ne zaračunava Obveščanje na elektronski naslov se ne zaračunava Obveščanje preko SMS 15 SIT Plačilo računa 60 SIT 4.4 NOVA LJUBLJANSKA BANKA (www.nlb.si) Že od leta 1999 ponuja Nova ljubljanska banka fizičnim osebam spletno poslovalnico Klik NLB, preko katere uporabniki opravljajo različne storitve. Spletno poslovalnico nadgrajujejo, tako da danes uporabnik lahko opravlja vse vrste plačil in prenosov sredstev med računi, pregledovanje stanja in prometa na računih. Študent, ki je imetnik študentskega računa Nove ljubljanske banke, ima naslednje prednosti:

• večvaluten račun

31

• vodenje računa brezplačno • uporabo KlikNlb in MobeNlb • informiranje o stanju na računu preko sms-a in avtomatskega odzivnika • mednarodno študentsko BA Maestro za brezgotovinsko plačevanje in dvig na

bankomatih doma in v tujini • možnost izrednega limita, uporabe čekov, pridobitve plačilnih kartic, direktne

obremenitve in trajnih nalogov • brezplačno nezgodno zavarovanje • ŠOU kartica • Euro račun za mlade; to je varčevalni račun za študente, ki želijo ob stimulativni

obrestni meri varčevati v tuji valuti-evrih Spletna stran Nove ljubljanske banke ima demonstrativen prikaz KLIKA NLB. Prva stran pokaže osnovne podatke imetnika računa, njegovo stanje ter promet. Rubrike si sledijo tako:

• Plačila: hitro plačilo (na primer račun za mobilni telefon), splošno plačilo, posebna položnica, virman in prenos med računi

• Naročila: trajnega pooblastila, kartice, čekov, depozitov, posojil, Western Union Money Transfer (preko te mreže lahko študentje pošljejo ali prejmejo denar v več kot 160 državah in v več kot 50.000 vplačilno- izplačilnih mestih) ter blokado poslovanja v KlikNlb

• Naročilo za redno prejemanje informacij na svoj mobilni telefon o stanju na računu • Poštni predal z banko • Arhiv dejavnosti v Klik-u • Razne nastavitve • Prijave izgubljenih čekov, kartice in podobno

CENIK STORITEV V KLIKNLB Pristopnina za študente 2.500 SIT Plačilo računa 30 SIT Vodenje računa brezplačno 4.5 SKB BANKA (www.skb.si)

Naj bo vaš računalnik vaša bančna poslovalnica.

SKB NET:

• je vaša lastna bančna poslovalnica, dostopna s kateregakoli računalnika, ki ima dostop do interneta;

• deluje 24 ur na dan vse dni v letu; • ne zahteva nobenih posebnih programov, dovolj je sodoben spletni brskalnik;

32

HITRO, ENOSTAVNO IN PREGLEDNO VAM OMOGOČA:

• pregled stanja in prometa na osebnih računih, odprtih pri SKB banki; • pregled podrobnosti o posameznih računih; • pregled izpiskov; • plačevanje z valuto vnaprej; • brezplačen prenos sredstev med osebnimi računi, odprtimi v SKB banki (v okviru

urnika plačilnega prometa); • pregled in upravljanje z nalogi v čakalni vrsti; • pregled shranjenih predlog - osebni seznam; • pregled transakcij, opravljenih preko SKB NET-a in Zelenega telefona; • pregled poslovanja s plačilnimi in kreditnimi karticami; • vezavo tolarskih in deviznih sredstev • naročilo čekovnih blanketov, za odobritev izrednega limita, povišanje limita na

bančnem avtomatu, napoved dviga gotovine, kartic

Račun, ki ga lahko študent odpre pri SKB banki, se imenuje MEGA račun. Vodenje tega računa je brezplačno. V primeru rednih prilivov lahko študent zaprosi za MEGA MAESTRO kartico, s katero lahko dviguje gotovino in plačuje tako doma kot tudi v tujini. Prav tako je za študenta možno dobiti VISA kartico. SKB banka ponuja SPLET KOMPLET, ki vključuje SKB NET, Zeleni telefon in WAP.SKB.NET. Le-ta omogoča povezavo z banko preko mobilnega telefona, kjer lahko pogledamo stanje in promet na osebnem računu. CENIK STORITEV SKB NET-a: Sklenitev pogodbe o uporabi brezplačno Pristopnina za imetnike MEGA računa 5.000 SIT Uporaba za imetnike osebnega računa (mesečno) brezplačno Izdaja potrdila o plačilu 200 SIT Plačilo preko SKB.NET ali Zelenega telefona 30 SIT Zamenjava identifikacijske kartice 5.000 SIT ZELENI TELEFON

je vaš telefonski servis za opravljanje bančnih storitev;

BREZPLAČNI KLIC VAM OMOGOČA:

• pregled stanja in prometa na osebnih računih, odprtih pri SKB banki; • plačevanje z valuto vnaprej; • vezavo tolarskih in deviznih sredstev; • oddajo naročil; • pregled transakcij, opravljenih preko SKB NET-a in Zelenega telefona;

33

BANKOTEL

je vaš osebni brezplačni telefonski informacijski servis;

• deluje 24 ur na dan vse dni v letu; • vam v vsakem trenutku zagotavlja pregled vašega osebnega poslovanja; • v vsakem trenutku zagotavlja pregled vašega osebnega poslovanja

OSEBNA ŠTEVILKA BANKOTELA VAM OMOGOČA:

• informacije o stanju na vaših računih; • informacije o datumih zadnjih sprememb na računih; • informacije o številu neknjiženih čekov, znesku limita in datumu poteka limita;

4.6 Primerjava slovenskih in tujih bank Ameriška banka Security First Network Bank (SFNB), kot prva Internet banka, posluje 24 ur na dan, glavni sedež ima v Atlanti. Lahko bi jo predstavili kot možen primer razvoja, za katerega bi si morale prizadevati naše banke, predvsem zaradi njene široke in celostne ponudbe. Pomembna je njena raznolikost storitev, ki jih komitent lahko opravi preko Interneta. Tako na primer je tu izdelava raznih poročil o prihodkih in odhodkih, davčne napovedi. SFNB razmišlja tudi vnaprej in ima izdelano vizijo nadaljnjega razvoja ponudbe na Internetu. Celoten denarni tok komitenta na vseh računih želijo prikazati na enem zaslonu z uporabo navideznega finančnega menedžerja. Ta vključuje tudi poslovanje z vrednostnimi papirji, pregled podatkov o možnosti zavarovanja premoženja ter življenjskega zavarovanja. Razvoj bo torej še hitrejši, naše banke pa se bodo morale potruditi, saj so šele novinke (Vrešak 1997, 60, 63). Internet bo dobil močno spodbudo, ko bo postavljena svetovna mreža hitre internetove komunikacije. Po vsej verjetnosti bo v bližnji prihodnosti internetov priključek del lastnega trženja-in zastonj. V ZDA že zdaj ponujajo zastonj dvomesečni internetov priključek v primeru priključitve na mrežo. Še tako dobra informacija na Internetu o bančni ponudbi ni učinkovita, če ni nikogar, ki bi jo prebral, če Internet ni dovolj uveljavljen. Zato ponujajo specializiran programski paket, s katerim je mogoče priključiti računalnik na bančni sistem (Sjekloča 1999, 32-33). V Veliki Britaniji je v eksperimentalni fazi sistem, ob pomoči katerega lahko komitenti prenesejo denar, plačajo račune, naročajo potovalne čeke, kupujejo zavarovanja, se prijavljajo za posojila in sklepajo sestanke z upraviteljem, vse to poteka s pritiskom na daljinski upravljalec (Lončarek 1998, 27). Podjetje Intuit, močna programska hiša, ponuja programske opreme, s katero bo mogoče opravljati bančne posle podobno kot zdaj z avtomati, z dotikom zaslona, na pomolu pa so tudi programi, ki bodo ubogali na zvočni ukaz (Sjekloča 1999, 32).

34

Študentje se odločajo počasi in skrbno premislijo, kateri banki bodo zaupali. Univerze imajo v ZDA s svojim okoljem okoliškimi bankami stkane vezi, tako nemalokrat prednjačijo ponudbe lokalnih bank. Na državni univerzi v Lousiani ne samo sponzorira različne bratovščine in univerzitetna druženja, pač pa študentom nudi tudi ugodnosti pri računih. Za dva dolarja mesečno dobi študent pet čekov in kartico za uporabo bančnega avtomata, kjer ne zaračunavajo provizij v poletnih mesecih (običajno se uporaba bančnega avtomata v ZDA zaračuna). Ugotovili so, da študentje v glavnem ne pišejo čekov in jih v bistvu ne potrebujejo. Bančni avtomat ima banka na univerzi, poslovalnico pa nedaleč od nje. NationsBank je leta 1998 ponudila paket z naslovom 'Neverjetno preprosto bančništvo', kjer ponuja študentom brezplačno bančništvo preko osebnega računalnika v zameno, za 500 dolarjev, ki jih mora imeti študent vedno na računu (Miš Svoljšak 1998, 26). Pravi uspeh je on-line bančništvo doživelo v skandinavskih državah. Na Švedskem storitve on-line bančništva uporablja 31% prebivalcev. Nordea, največja regionalna banka v Evropi ima svoje korenine v telefonski banki (1982), v letu 1994 je uvedla PC-bančništvo, internetno bančništvo pa leta 1996. V letu 1999 je prva na svetu uvedla WAP bančništvo. Zgodnji začetek je pripomogel k temu, da je storitve nadgrajevala postopoma, brez nerazumnih stroškov in zdaj ponuja najširši obseg storitev na svetu. Gre tudi za edino banko, ki ji je uspelo zapreti dve tretjini poslovalnic prav zaradi on-line bančništva. Mnogi njen uspeh pripisujejo prav zgodnjemu začetku, drugi ocenjujejo kot veliko vrednost internetno pismene komitente, naravne možnosti, kulturne navade, raven tehnološkega razvoja, tretji pa pripisujejo prednost okolju, saj banke nimajo tolikšne konkurence. V prihodnosti Nordea prisega na mobilno bančništvo (Oman 2002, 20). 4.7 Analiza spletnih strani bank s poudarkom na ponudbi za študente TABELA 4:Pregled posameznih značilnosti spletnih strani bank ABANKA NOVA

KREDITNABANKA MB

NOVA LJUBLJANSKA BANKA

SKB BANKA

Prvotna stran Zelo dobra Zelo dobra Slaba Slaba Sistematika spl. strani Zelo dobra Zelo dobra Slaba Slaba Dostop do on-line bančništva

Zelo dober Zelo dober Dober Dober

Sistematika on-line bančništva

Dobra Dobra Zelo dobra Zelo dobra

Predstavitev Dobra Zelo dobra Dobra Zelo dobra Ponudba Dobra Zelo dobra Dobra Dobra Demonstracijski prikaz Dober Zelo dober Zelo dober Zelo dober Dodatne storitve Slabo Zelo dobro Dobro Zelo dobro Pristopnina 2.000 SIT 3.000 SIT 2.500 SIT 2.500 SIT Mesečna uporaba 100 SIT / / / Plačilo položnice 35 SIT 60 SIT 30 SIT 30 SIT

35

Pri pregledu spletnih strani Abanke, Nove kreditne banke Maribor, Nove ljubljanske banke in SKB banke sem ugotovila, da se storitve, ki jih komitent lahko opravi preko on-line bančništva med seboj bistveno ne razlikujejo. Tako se je potrdila moja domneva, ki sem jo postavila na začetku mojega diplomskega dela. Banke tudi ne posvečajo posebne pozornosti študentom kot uporabnikom on-line bančništva, saj so le-ti omejeni pri poslovanju zaradi nerednih in nizkih prihodkov. Storitve, ki jih posameznik lahko opravi preko on-line bančništva, se med zgoraj omenjenimi bankami bistveno ne razlikujejo. Razlike so predvsem v posameznih storitvah, ki jih ponujajo banke. Pregled stanja in prometa na osebnih računih lahko komitent opravi pri vsaki banki. Prav tako lahko prenašajo komitenti sredstva med transakcijskimi računi v matični banki pri vseh štirih bankah, tudi plačila položnic in nalogov za prenos je možno opraviti pri vseh bankah. Pri tem tudi ne gre izključiti pregleda poslovanja s plačilnimi in kreditnimi karticami. Pri Abanki si lahko izračunamo potrebne podatke za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev in možen je tudi vpogled v stanje naših varčevalnih računov. Pri gre za rentno varčevanje ali pa za stanovanjsko varčevanje. Vpogled v varčevalni račun je možen tudi preko Bank@Net-a. Bank@Net kot edini omogoča uvoz plačil v datoteki, kar pomeni, da lahko plačila oblikujemo s programom NKBM-paket, ki deluje brez internetne povezave, nato pa jih v datoteki uvoziš v Bank@Net. Naslednji možni storitvi, ki jih lahko tudi samo opravimo kot komitenti Nove kreditne banke Maribor, sta napoved in preklic dviga gotovine ter pošiljanje zahtevka za prekoračitev sredstev na transakcijskem računu. Prav tako lahko naročimo in blokiramo čekovne blankete in naročimo kreditno kartico. Omenjeni storitvi nam omogoča tudi KlikNlb. KlikNlb nam omogoča tudi naročilo in preklic prejemanja izpiskov prometa na osebnem računu. Ker ima že vsak drugi Slovenec mobilni telefon, je dobrodošla naslednja storitev, ki jo lahko naročimo preko KlikNlb-ja in sicer naročilo za redno prejemanje informacij na mobilni telefon o stanju na osebnem računu. Tu je treba omeniti tudi poštni predal z banko, kjer je možna izmenjava raznih informacij med banko in komitentom. Pri poslovanju SKB Net-a je mogoče opraviti še vezavo tolarskih in deviznih sredstev in pregled poslovanja s plačilnimi in kreditnimi karticami. Po pregledu ponudb bank za študente lahko ocenim, da ima Nova kreditna banka Maribor največjo ponudbo, vendar pa tudi ponudba Nove ljubljanske banke ni zanemarljiva. Pristopnina za Bank@Net znaša 3.000 SIT, za KlikNlb pa 2.500 SIT. Cene za plačilo posamezne položnice se pri vseh bankah gibljejo med 30 in 60 SIT. Pri Abanki je potrebno tudi plačevati mesečno naročnino in to je 100 SIT. Problem nastane, če izgubimo varnostni ključ, saj je pri Nove kreditni banki Maribor potrebno odšteti 25.000 SIT, pri Abanki 4.500 SIT, pri novi ljubljanski banki 5.000 SIT in prav toliko tudi pri SKB banki.

36

5. SKLEP Bančni sistemi so umetni sistemi, katerih vzrok za nastanek je bil nenaraven. Razvijali so se skozi čas in nanje so vplivali različni dejavniki: od družbene in gospodarske ureditve, struktura in obseg povpraševanja po bančnih storitvah, pravni in drugi splošni okvirji ter seveda razvoj tehnologij in inovacije. Tako poznamo sistem univerzalnih in specializiranih bank in vsak ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. V Sloveniji imamo večinoma univerzalne banke, ki ponujajo široko paleto storitev. V slovenskem bančnem prostoru je konec leta 2002 delovalo 20 bank, 2 hranilnici in 25 hranilno- kreditnih družb. Za primerjavo z letom 1991 je v Sloveniji bilo 26 bank in 14 hranilnic. Po tržnem deležu bank je na prvem mestu Nova ljubljanska banka d.d., ki ima več kot 36 % trga, sledi ji Nova kreditna banka Maribor d.d., mesto višje po lestvici pa je zdrsnila Abanka d.d. in sicer zaradi pripojitve Banke Vipe d.d. Slovenske banke so že večinoma v zasebni lasti, medtem ko so hranilnice v popolni zasebni lasti. Slovenija se pripravlja na vstop v Evropsko Unijo, zato je sprememb in vplivov, ki jih prinašata vključitvi Slovenije v EU in EMU več kot dovolj. Pri tem kaže s stališča posamezne banke najbolj oceniti, kako bo glede na kapital in finančne zmožnosti ter stroškovno učinkovitost, prodajne poti, informacijski kapital, obvladovanje tehnologij in tveganj, spekter produktov, kadrovski potencial in tržni ugled tekmovala in zmagovala v novem okolju ter zagotavljala donose kapitala, ki jih od nje lastniki pričakujejo. Živimo v informacijski dobi, v kateri je Internet vse bolj prevladujoč medij za pridobivanje najrazličnejših informacij, za komuniciranje, vse bolj pa nam služi pri opravljanju vsakodnevnih opravil, za katere je bil včasih potrebno več časa in denarja. Danes sta pomembna čas ter informacija in prav Internet je to orodje, s pomočjo katerega lahko najbolje porabimo te dobrine in samo tako smo lahko še uspešnejši, še posebej v poslovnem življenju. Vsekakor je postalo elektronsko bančništvo nujni del ponudbe vsake banke, ki se želi v konkurenčnem boju kosati z drugimi bankami in tudi z nebančnimi organizacijami. Drugi razlog je pa tudi ta, da je opravljanje transakcij in storitev preko Interneta občutno cenejše v primerjavi s klasičnim načinom. Zniževanje stroškov pa je obdobju pospešene globalizacije ključnega pomena za poslovanje bank. Kar se tiče uporabnikov, pa imajo le-ti vse večja pričakovanja in želijo od banke več storitev na najenostavnejši in najcenejši način in so tudi računalniško bolj izobraženi. Za podjetja pomeni Internet velik napredek, saj si prihranijo čas in denar, saj opravljajo nekajkrat dnevno bančne posle in to lahko sedaj delajo kar iz pisarn, kjer so jim na voljo tudi podatki o prilivih in odlivih. V interesu obeh je učinkovit sistem elektronskega bančništva, ki bo omogočal čim hitrejše, učinkovito, cenovno ugodno in seveda varno izvajanje plačilnega prometa preko Interneta.

37

Kljub temu pa so tu pomanjkljivosti, ki ljudi odvrača od tega načina poslovanja. Zato jih bo potrebno z učinkovito propagando prepričati o varnosti in o ostalih prednostih elektronskega bančništva. Banke sicer ne bodo nikoli v celoti izpodrinjene, vendar se bo pa delež poslovanja preko Interneta povečeval, posebej ko bodo banke znižale provizije pri poslovanju preko Interneta. Pri pregledu ponudb slovenskih bank za študente sem ugotovila, da je ponudba bank bolj ali manj podobna. Večinoma lahko študentje, ki uporabljajo on-line bančništvo opravljajo iste storitve kot zaposleni, omejeni so le pri izdaji različnih kartic zaradi nerednih prihodkov. Predvsem gre tu za kreditne kartice ali kartice, ki se lahko uporabljajo v tujini. Za izdajo teh kartic se večinoma odločajo študentje, ki veliko potujejo ali gredo študirat v tujino, seveda pa morajo imeti jamstvo v primeru neporavnanih obveznosti. Študentska populacija se tudi ne odloča pogosto za kreditiranje, zato rubrike kreditov niso posebej aktualne. Pri vseh bankah imajo na spletni strani demonstracijski prikaz delovanja on-line bančništva. Še posebej je to dobrodošlo za nekoga, ki ne pozna on-line bančništva in se želi seznanit z njim, da vidi, kako sistem deluje, kakšne so možnosti za poslovanje in da na koncu koncev to ni nobena višja matematika. Največjo ponudbo storitev sem ugotovila pri spletni strani Nove kreditne banke Maribor, ki res omogoča vsako storitev razen dviga denarja, pa še to lahko vnaprej najavite ali prekličete. Verjetno se bo večina ljudi, če se bo odločila za on-line bančništvo, odločila poslovati pri svoji sedanji banki, razen da ga premami boljša ponudba konkurenčne banke. V tem primeru morate postati komitent te banke. Za poslovanje preko on-line bančništva je namreč osnovni pogoj, da ste komitent tiste banke. Cenovno se storitve ne razlikujejo veliko, razen v pristopninah k on-line bančništvu. Najcenejše je to pri Abanki Vipa d.d., kjer pristopnina znaša dva tisoč tolarjev, pri ostalih omenjenih bankah je le-ta dražja od petsto do tisoč tolarjev. Ob koncu je potrebno poudariti, da se slovenske banke trudijo, da bi za mlajšo populacijo pripravile kar se da ugodno ponudbo svojih storitev in da so se začele zavedati, da so to njihovi bodoči komitenti ter da je tudi dokazano, da ostanejo tisti, ki so hodili na univerzo zvesti bankam, ki so jim bile zveste med študijem. Tako za banke v svetu kot doma v sedanjem spreminjajočem se okolju je bistveno poznavanje stranke- kako razmišlja, kaj potrebuje in kako se vede. Stranke, ki cenijo udobnost, bančno poslovanje kar od doma, ki je dostopno 24 ur na dan in omogoča popolno preglednost finančnega poslovanja ter prihranek časa, so se že odločile za on-line bančništvo. Če vemo, da je ostalim še vedno najpomembnejša tradicija, bližina poslovalnice ter zaupanje in možnosti osebnega svetovanja, postanejo napovedi o virtualnih bankah stvar daljne prihodnosti.

38

6. POVZETEK V Sloveniji imamo dvostopenjski bančni sistem, kar pomeni, da je vrh bančnega sistema Banka Slovenije kot centralna banka, ki nadzoruje poslovne banke. Poslovne banke opravljajo svoje storitve, velik del teh storitev pa je zamenjalo on-line bančništvo, ki so ga banke začele uvajati po letu 1998. On-line bančništvo je uvedlo že veliko bank v Sloveniji, tiste, ki pa to niso, so pa presodile, da so premajhne in je s stroškovne plati to nesprejemljivo. Internet je pomeni za banko veliko inovacijo, saj je s tem zmanjšal stroške poslovanja za banko in tudi za komitente. Strankam je tako prihranil čas, denar in prinesel enostavnejše, hitrejše in ugodnejše poslovanje s svojo banko. Ponudba bank za študente se v veliki meri med seboj ne razlikuje, saj večinoma ponujajo vpogled v stanje in promet na osebnih računih, plačila raznih obveznosti, naročanja čekovnih blanketov in kreditnih kartic, v kolikor imajo za to primerne prihodke. Za poslovanje preko on-line bančništva mora biti študent komitent banke, imeti mora ustrezno programsko opremo in elektronski naslov. Za banke je pomembno, da poznajo svojega komitenta, kaj potrebuje in kako se vede. Za stranke, ki cenijo udobnost, 24-urno dostopnost do bančnega poslovanja, je on-line bančništvo že njihov način poslovanja z banko, za tiste, ki pa cenijo tradicijo, bližino banke in osebnost, pa bodo ostali še nekaj časa pri klasičnem bančnem poslovanju. KLJUČNE BESEDE: Bančni sistem, centralna banka, Internet, on-line bančništvo, mobilno bančništvo ABSTRACT In Slovenia we have a bank system that consists of the Central Bank and commercial banks which are controlled by the Central Bank. After the year 1998, the on-line bancing system started to replace many classic bank services. A lot of banks in Slovenia have already initiated on-line banking. Those banks which have not are too small and their financial costs are too high. The internet brought the banks many inovations like lowering managing costs for banks and their clients. With on-line banking clients save money, time and acquire easier, faster and better business with their banks. Bank offers for students are very similar. They offer an insight into their accounts, bill payment, the orders of check blanks and credit cards as long as they have an adequate financial income. If a student wants to do business with his bank by Internet, he or she has to be the banks client and have an appropriate computer equipment and also has to have his os hers own e-mail address. It is important for banks to know their client, what he or she needs and how he or she behaves. For clients who prefer the more comfortable, 24-hour access to banks businesses, then their way of doing business is the on-line banking business. But for clients who appreciate tradition, the nearness of the bank and like more the human relation connection, then for them, the classic way of doing business, is the way. KEY WORDS: Bank system, central bank, Internet, on-line banking, phone banking

39

7. SEZNAM LITERATURE IN VIROV 1. Angell, David in Heslop Brent. 1995. The Internet Business Companion. Growing Your Business in the Electronic age. Wesley Publishing Company. 2. Banka Slovenije. Letno poročilo banke Slovenije za leto 2002: 23-42, 91. 3. Branovič, Zoran. 1995. Z Internetom di finančnih informacij. Kapital, PC priloga maj: 6-11. 4. Cimprič, Slavko. 2001. Banke in poslovanje s prebivalstvom. Bančni vestnik 11: 10. 5. Filipič, Drago. 1997. Temelji finančnega poslovanja: Zapiski predavanj. Maribor: Ekonomsko- poslovna fakulteta Maribor. 6. Glogovšek, Jože. 1998. Osnove bančništva: Zapiski predavanj. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor. 7. Gup, E. Benton. 2004.The future of banking. Westport: Quorum books. 8. Hoffmann, Paul. 1996. Vse o Internetu&World Wide Webu. Ljubljana: Pasadena. 9. http://ww.abanka.si 10. http://www.nkbm.si 11. http://www.nlb.si 12. http://www.ris.org 13. http://www.skb.si 14. Klajnščak, Boštjan. 2001. E-bančništvo v Sloveniji- upočasnjena zgodba o uspehu. Kapital september: 36-37. 15. Klapš, Srečko. 1998. Ko študent na rajžo gre… Kapital 192: 22-25. 16. Klapš, Srečko. 1999. Mladinsko bančništvo…Kapital 216: 24-27. 17. Košak, Marko in Košak Tomaž. 2002. Bančni sektor v Sloveniji. Bančni vestnik 7-8: 51-56. 18. Kovačič, Matevž. 1997. Storitve elektronskega bančništva: Zbornik: Banke in tveganja, 3. strokovno posvetovanje o bančništvu. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije. 19. Lah, Emil. 2004. Slovenske banke pred novimi preizkušnjami. Bančni vestnik 1-2: 2.

40

20. Lončarek, Davor. 1998. Bančništvo na Internetu. Bančni vestnik 1-2: 26-27. 21. Miš-Svoljšak, Irena. 1998. Študenti zvsti bankam, ki so jim naklonjene med študijem. Kapital 12.10 1998. 26-27. 22. Oman, Saša. 2002. On-line bančništvo v svetu in Sloveniji. Bančni vestnik 6: 17-21. 23. Prešern, Saša.2003. Poslovna informatika in Internet. Portorož: Visoka šola za podjetništvo. 24. Sjekloča, Marko. 1999. Elektronsko bančništvo. Bančni vestnik 1-2: 31-33. 25. Tomaž, Aljoša. 2000. Evropska (monetarna) unija in slovenske banke. Bančni vestnik 5: 20-23. 26. Voljč, Marko in Šega Polona. 2001. Prihodnji razvoj slovenskih bank. Bančni vestnik 5:111-117. 27. Vrešak, Sabina. 1997. Internet in elektronsko bančništvo. Bančni vestnik 12:60-63.

41

SEZNAM TABEL TABELA 1: Število poslovnih bank in hranilnic v Sloveniji v obdobju 1991 do 2002 8 TABELA 2: Bilančne vsote tržni deleži največjih bank 9 TABELA 3: Seznam bank, ki so v svojo ponudbo uvedle on-line bančništvo za fizične osebe 25 TABELA 4: Pregled posameznih značilnosti spletnih strani bank 34

42

SEZNAM SLIK SLIKA 1: Princip delovanja elektronskega bančništva 18 SLIKA 2: Model plačilnih sistemov 20

43