UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO- POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

RAČUNOVODSKI VIDIK DAVKA NA DODANO VREDNOST V TRISTRANSKIH POSLIH

Študent(ka): Katja Ribič Študentka rednega študija Številka indeksa: 81571220 Program: univerzitetni Študijska smer: Računovodstvo in revizija Mentor: dr. Majda Kokotec- Novak

Maribor, december 2006

2

PREDGOVOR Slovenija je leta 1999 takratni prometni davek zamenjala z davkom na dodano vrednost (DDV) in se uskladila z načelnimi zapovedmi šeste smernice. Zakon o davku na dodano vrednost se je nato nekajkrat spremenil, velike spremembe predpisov pa so se pojavile ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Od 1. maja 2004 ozemlje Evropske unije sestavljajo ozemlja držav članic, kar pomeni, da je ozemlje Evropske unije enotno carinsko območje. Del nalog, ki jih je do vstopa Slovenije v Evropsko unijo opravljala carina, je sedaj odpadel na davčne zavezance. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi zunanjetrgovinska menjava. Zaradi razširjenega trgovanja Slovenije z državami Evropske unije so se vse bolj začeli pojavljati tristranski posli. Pravi tristranski posli potekajo med tremi udeleženci Evropske unije, kjer je vsak izmed udeležencev identificiran za namene DDV, v svoji državi članici. Blago se prodaja med udeleženci v verigi, medtem ko je tok blaga od prvega v verigi (dobavitelja) do zadnjega v verigi (prejemnik blaga). Z davčnega vidika so tovrstni posli, zelo zahtevni, zato za njih obstaja v šesti smernici posebna ureditev, katere namen je poenostaviti tristranske posle in sicer tako, da se DDV obračuna samo enkrat. Velik problem pa se pojavi, kadar udeleženci niso iz treh držav, kadar je eden izmed udeležencev fizična oseba, kadar eden izmed udeležencev ni iz držav Evropske unije ali kadar blago ne gre od prvega do zadnjega v verigi. Takrat govorimo o nepravih tristranskih poslih. V poglavju Davčne evidence pri tristranskih poslih, smo predstavili davčne evidence za promet blaga znotraj Evropske unije, posebno evidenco pri uvozu blaga ter na kratko predstavili obrazec DDV- O. Prikazali smo celoten potek tristranskega posla z vrednostim primerom in izpolnjevanjem potrebnih davčnih evidenc. V naslednjem poglavju Kvartalno poročilo (KP- O), je predstavljeno, kaj kvartalno poročilo je, za kakšno vrsto prometa se izpolnjuje, kdo je zavezan k poročanju ter kako se izpolnjuje. S 1. majem 2004, ob vstopu v Evropsko unijo, je Slovenija zaradi ukinitve notranjih meja izgubila pomemben vir podatkov, zato je uvedla Intrastat. O Intrastatu govorimo v poglavju Poročanje in izmenjava informacij o davku na dodano vrednost, kjer predstavimo, kako deluje Intrastat v Sloveniji, predstavimo razlike med Intrastatom in Extrastatom, ter predstavimo informacijski sistem za izmenjavo informacij o DDV (sistem VIES). V poglavju Problemi na področju računovodske obravnave tristranskih poslov smo izpostavili bistvene probleme, kateri se pojavijo pri tristanskih poslih.

3

KAZALO VSEBINE:

1 UVOD ------------------------------------------------------------------------------------------- 6

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave ------------------------------------ 6

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze) ---------------------------------------------------------- 6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ------------------------------------------------------------------------ 7

1.4 Uporabljene raziskovalne metode -------------------------------------------------------------------------- 7

2 OSNOVNE ZNAČILNOSTI DDV V EVROPSKI UNIJI IN PRI NAS PO 1.5.2004 ---------------------------------------------------------------------------------------------- 8

2.1 Harmonizacija davka na dodano vrednost---------------------------------------------------------------- 9

2.2 Transakcije znotraj Evropske unije -----------------------------------------------------------------------11

2.3 Identifikacijska številka za DDV---------------------------------------------------------------------------12

2.4 Dobava blaga znotraj Evropske unije---------------------------------------------------------------------14 2.4.1 Oproščene dobave blaga znotraj Evropske unije--------------------------------------------------------15

2.5 Pridobitev blaga znotraj Evropske unije -----------------------------------------------------------------15

2.6 Načelo namembne države -----------------------------------------------------------------------------------17

2.7 Načelo države porekla----------------------------------------------------------------------------------------18

2.8 Uvoz in izvoz blaga--------------------------------------------------------------------------------------------18 2.8.1 Uvoz blaga---------------------------------------------------------------------------------------------------19 2.8.2 Izvoz blaga---------------------------------------------------------------------------------------------------20

2.9 Sklepne ugotovitve --------------------------------------------------------------------------------------------20

3 OPREDELITEV TRISTRANSKEGA POSLA ----------------------------------------22

3.1 Pravi tristranski posli ----------------------------------------------------------------------------------------23 3.1.1 Davčne poenostavitve v pravem tristranskem poslu----------------------------------------------------25

3.2 Nepravi tristranski posli -------------------------------------------------------------------------------------27 3.2.1 Tristranski posli in izvoz blaga----------------------------------------------------------------------------27 3.2.2 Tristranski posli in uvoz blaga ----------------------------------------------------------------------------28 3.2.3 Dobava blaga v drugo državo članico EU, račun pa je izdan osebi s sedežem v tretji državi-----29

3.3 Sklepne ugotovitve --------------------------------------------------------------------------------------------30

4 DAVČNE EVIDENCE PRI TRISTRANSKIH POSLIH------------------------------31

4.1 Davčne evidence za promet blaga znotraj Evropske unije--------------------------------------------31 4.1.1 Knjiga izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije (obrazec I- RAČ-D) ------------32

4

4.1.2 Knjiga prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije (obrazec P-RAČ- P) --------33 4.1.3 Primer davčne evidence pri pravem tristranskem poslu------------------------------------------------35

4.2 Posebna evidenca pri uvozu blaga (obrazec E- UVOZ) -----------------------------------------------46

4.3 Obrazec DDV- O ----------------------------------------------------------------------------------------------46

4.4 Sklepne ugotovitve --------------------------------------------------------------------------------------------49

5 KVARTALNO POROČILO (KP- O) ----------------------------------------------------50

5.1 Izpolnjevanje kvartalnega poročila------------------------------------------------------------------------51 5.1.1 Popravljanje podatkov--------------------------------------------------------------------------------------52 5.1.2 Dobropisi in obrazec KP- O -------------------------------------------------------------------------------53

5.2 Sklepne ugotovitve --------------------------------------------------------------------------------------------53

6 POROČANJE IN IZMENJAVA INFORMACIJ O DAVKU NA DODANO VREDNOST ----------------------------------------------------------------------------------------54

6.1 Intrastat---------------------------------------------------------------------------------------------------------54 6.1.1 Razlike med Intrastatom in Extrastatom -----------------------------------------------------------------55 6.1.2 Posebni primeri poročanja za Intrastat -------------------------------------------------------------------56

6.2 VIES -------------------------------------------------------------------------------------------------------------57

6.3 Sklepne ugotovitve --------------------------------------------------------------------------------------------59

7 PROBLEMI NA PODROČJU RAČUNOVODSKE OBRAVNAVE TRISTRANSKIH POSLOV----------------------------------------------------------------------60

8 SKLEP -----------------------------------------------------------------------------------------62

9 LITERATURA --------------------------------------------------------------------------------66

10 VIRI ------------------------------------------------------------------------------------------68

SEZNAM KRATIC --------------------------------------------------------------------------------69 PRILOGE

5

KAZALO SLIK: SLIKA 1: PRIKAZ PROMETA BLAGA--------------------------------------------------------- 9 SLIKA 2: UVOZ IN IZVOZ BLAGA------------------------------------------------------------ 19 SLIKA 3: PRAVI TRISTRANSKI POSEL ----------------------------------------------------- 23 SLIKA 4: SLOVENSKI DAVČNI ZAVEZANEC JE PREJEMNIK BLAGA ------------- 23 SLIKA 5: SLOVENSKI DAVČNI ZAVEZANEC JE PRIDOBITELJ BLAGA----------- 24 SLIKA 6: SLOVENSKI DAVČNI ZAVEZANEC JE DOBAVITELJ BLAGA ----------- 25 SLIKA 7: OBRAZEC I-RAČ-D ------------------------------------------------------------------ 32 SLIKA 8: OBRAZEC P-RAČ-P ------------------------------------------------------------------ 33 SLIKA 9: IZPOLNITEV DDV-O OBRAZCA-------------------------------------------------- 48 SLIKA 10: KODE DRŽAV------------------------------------------------------------------------ 51 SLIKA 11: VZOREC KVARTALNEGA POROČILA ---------------------------------------- 52 SLIKA 12: POPRAVKI PODATKOV ZA PRETEKLA OBDOBJA------------------------ 52 SLIKA 13: PRIMER POROČANJA ZA INTRASTAT --------------------------------------- 56 SLIKA 14: REGISTER ID- ŠTEVILK ZA DDV----------------------------------------------- 58 SLIKA 15: VELJAVNOST ID- ŠTEVILKE ZA DDV ---------------------------------------- 58

6

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave Z dopolnitvijo šeste direktive leta 1991 je bilo doseženo poenotenje obračunavanja davka na dodano vrednost za transakcije znotraj Evropske unije. Ena izmed pomembnih poenostavitev, ki je bila uvedena s to direktivo, je poenostavitev v tristranskih poslih. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo se je trgovanje še razširilo in tako tristranski posli niso nič neobičajnega. V svoji diplomski nalogi smo se osredotočili na tristranske posle. Predstavili smo pojem tristranskih poslov ter razliko med pravimi in nepravimi tristranskimi posli. Pravi tristranski posli so tisti, ki potekajo med državami članicami Evropske unije in za katere obstaja v šesti smernici posebna ureditev, katere namen je poenostaviti način obdavčenja tovrstnih poslov in sicer tako, da se davek na dodano vrednost obračuna samo enkrat. Ta ureditev pa velja za tiste tristranske posle, kateri izpolnjujejo določene pogoje. Pri nepravih tristranskih poslih pa se pojavi vrsta posebnosti. Za promet pri tristranskih poslih ima pomembno vlogo kvartalno poročilo (KP- O). Kvartalno poročilo je obrazec, na katerega je potrebno izkazati dobave blaga znotraj Evropske unije in katerega je potrebno vsake tri mesece oddajati na davčni urad. Opredelili smo se na davčne evidence, katere so pri tristranskih poslih potrebne ter na statistiko blagovne menjave. Davčne evidence smo delili na davčne evidence za promet blaga znotraj Evropske unije ter na davčne evidence za prenose blaga v Evropsko unijo in iz Evropske unije. Prav tako je statistika blagovne menjave pomemben vir podatkov za vsako državo.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze) Namen diplomske naloge je prikazati posebno ureditev v primeru tristranskih poslov od vstopa Slovenije v Evropsko unijo, opredeliti tristranski posel ter predstaviti pogoje, kateri morajo biti izpolnjeni za uporabo pravega tristranskega posla. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, govorimo o nepravih tristranskih poslih, pri katerih se davčne posledice razlikujejo od tistih, ki veljajo za prave tristranske posle. Naš namen je tudi predstaviti davčne evidence in poročanja, katera so pri tristranskih poslih potrebna. Glavni cilj je pokazati vpliv davka na dodano vrednost na tristranske posle, prikazati, kakšne so davčne posledice v primeru prvega, drugega in tretjega v verigi. Pokazati želimo tudi razlike v poslu, če gre za tristranski posel, kjer so vsi v verigi davčni zavezanci z identifikacijsko številko v Evropski uniji in med davčnimi zavezanci, kjer se pojavi, da je eden v verigi iz tretjih držav.

7

Tristranski posli so zahtevni posli z davčnega vidika, saj je njihov način obdavčevanja prepuščen državam samim. Velik problem nastane, kadar je v verigi podjetje, ki nima sedeža v eni izmed držav članic Evropske unije. Davčni zavezanci, kateri so vključeni v tristranski posel, so identificirani za DDV. Pomembna je torej identifikacija za DDV.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave V diplomski nalogi smo uporabili naslednje predpostavke:

- Podjetja iz držav članic Evropske unije so identificirana za namene DDV in v tristranskih poslih morajo biti udeleženi trije davčni zavezanci iz treh različnih držav.

- Vpis v davčne evidence velja za slovenskega zavezanca in je predmet slovenske DDV zakonodaje.

- V transakcijo so vključeni dobavitelj (prvi v verigi), pridobitelj (drugi v verigi) in prejemnik blaga (tretji v verigi)

- Pri nepravih tristranskih poslih eden izmed udeležencev ni iz države članice Evropske unije, ali je fizična oseba, ali tok blaga ni enak toku računov.

- Zaradi pogostosti tovrstnih poslov je Evropska unija sprejela nekatere poenostavitve.

Omejitve, ki so se pojavile pri pisanju diplomske naloge:

- Omejili smo se na strokovno literaturo v zadnjih petih letih. - Pri literaturi smo v večji meri uporabili razne napisane članke na to temo. - Najprej je bilo potrebno poznavanje Zakona o davku na dodano vrednost ter

Pravilnika o izvajanju davka na dodano vrednost. - Izbrali smo vpliv davka na dodano vrednost v slovenski zakonodaji. - Zaradi raznolikosti in posebnosti nepravih tristranskih poslov, smo se omejili na

prave tristranske posle.

1.4 Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi smo uporabili poslovno oziroma ekonomsko raziskavo, saj je raziskava osredotočena na posamezno funkcijo podjetja in sicer na računovodstvo (davčno). Izbrali smo deskriptivni način raziskovanja, ki daje prednost opisu (deskripciji) določenega gospodarskega pojava ali procesa. Opredelili smo pojem tristranskih poslov ter predstavili razlike med pravimi in nepravimi tristranskimi posli. V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili metodo deskripcije, kjer smo opisovali dejstva, procese in pojave ter metodo kompilacije, kar pomeni, da smo se uprli na postopek povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev. Uporabili smo sekundarne vire informaciji in sicer različne knjige ter strokovne revije (že obstoječa teoretična izhodišča in trditve).

8

2 OSNOVNE ZNAČILNOSTI DDV V EVROPSKI UNIJI IN PRI NAS PO 1.5.2004

Od 1. maja 2004 naprej je Slovenija polnopravna članica Evropske unije. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so se pojavile spremembe tudi na področju davkov. Področje posrednih davkov (davek na dodano vrednost in trošarine) je v Evropski uniji bolj harmonizirano kot pa področje neposrednih davkov (davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina). Posredni davki so urejeni z več smernicami Evropske unije, kjer pa je pri davku na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) najpomembnejša šesta. Tako se po vstopu v Evropsko unijo srečujemo s posebno vrsto prometa, t.i. intrakomunitarnim prometom blaga in storitev (prometom znotraj Evropske unije), za katerega veljajo posebna določila glede obdavčitve, voditi je potrebno posebne evidence, imeti zbrano dokumentacijo ter izpolnjevati posebna poročila (Petauer in Urbanija 2004, 15- 16). Od tega dne naprej tudi mi upoštevamo določene osnovne značilnosti davka na dodano vrednost, ki veljajo za enotni trg. Temeljno načelo Evropske unije pri trgovanju na skupnem evropskem trgu je prost pretok prometa blaga, storitev, oseb in kapitala med državami članicami (Zalokar 2005, 153). Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je bilo potrebno privaditi na nove izraze ter na nove principe obdavčevanja. Del nalog, ki jih je prej opravljala carina, sedaj opravljajo davčni zavezanci sami. Prav tako se je morala prilagoditi večina slovenskih podjetij, ki opravljajo zunajtrgovinsko menjavo. Znano je, da je po širitvi Evropske unije na 25 držav članic, približno 80% take menjave (Petauer in Urbanija 2004, 16). Zaradi ukinitve carinske kontrole pretoka blaga (uvoza in izvoza) na meji z državami članicami Evropske unije in s tem ukinitve obračunavanja omenjenih davkov s strani carinskega organa, je bilo potrebno za zagotovitev finančnih sredstev v proračun Republike Slovenije davčne predpise na novo urediti (Zalokar 2003, 91). Po novem razlikujemo tri vrste prometa, in sicer:

- promet blaga in storitev, opravljen na območju Slovenije, - promet blaga in storitev, opravljen na ozemlju Evropske unije, ter - promet blaga in storitev v povezavi s kupci in dobavitelji iz tretjih držav in s tretjih

ozemelj. Pri opisu prometa blaga in storitev se pojavljajo tile pojmi:

nabava oziroma pridobitev blaga znotraj Evropske unije, dobava blaga znotraj Evropske unije ter neskupnostno blago (Zalokar 2005, 153).

9

SLIKA 1: PRIKAZ PROMETA BLAGA

Vir: Ošlaj 2004, 11. Slovenska carinska služba je s 1. majem 2004 začela v celoti izvajati t.i. evropski carinski sistem. Ena od bistvenih prednosti, ki jih za gospodarske subjekte prinaša Evropska unija, je tako imenovana carinska unija. To pomeni, da se blago znotraj 25 držav članic Evropske unije giblje popolnoma prosto. Posledično so se carinski postopki ob vstopu v Evropsko unijo bistveno zmanjšali. Gospodarski subjekti se s carino srečajo samo v primeru, ko trgujejo s tretjimi državami oziroma z neskupnostnim blagom. Pomembno je, da podjetja vedo, s kakšnim blagom trgujejo. Vedeti morajo, kakšen status ima to blago, ali gre za skupnostno (domače) ali neskupnostno (carinsko) blago. Neskupnostno blago postane skupnostno potem, ko je zanj izveden postopek sprostitve v prost promet (Bačar 2004, 55).

2.1 Harmonizacija davka na dodano vrednost Področje davka na dodano vrednost je v Evropski uniji urejeno z direktivami. Te direktive se prenašajo v zakonodaje držav članic in se ne uporabljajo neposredno. Ena izmed temeljnih ovir na poti k popolni harmonizaciji DDV so vsekakor različne davčne stopnje. O pravi harmonizaciji davčnih sistemov na področju DDV v posameznih državah članicah bomo lahko govorili, ko bo na ravni Evropske unije dosežena:

- uskladitev davčnih stopenj, - uskladitev pravice do odbitka vstopnega DDV, - enotna uporaba predpisov na področju DDV in - posodobitev zdaj veljavnih pravil (Mijatović in Tokič 2004, 64).

10

Evropski ministrski svet je dne 17.05.1977 izdal šesto smernico Evropske unije. Ta smernica je predvidevala poenotenje zakonodaje na področju davka na dodano vrednost v vseh takratnih državah članicah, obenem pa je dala možnost glede izbire posameznih rešitev. S sprejetjem šeste smernice je bila tako uresničena zamisel o skupnem enotnem trgu. Položaj smernic v pravnem sistemu Evropske unije je povsem drugačen v primerjavi z uredbami, saj smernica ne velja neposredno temveč predstavlja le podlago zakonodajalcu v državi članici, da na podlagi njenih določb z notranjimi predpisi uredi določeno pravno področje (Petauer in Urbanija 2004, 38). Cilj šeste smernice je nadaljnja harmonizacija različnih sistemov davka na dodano vrednost, njen namen pa je odpraviti glavna neskladja, ki so se pokazala ob uveljavitvi prve in druge smernice. Šesta smernica ureja vse elemente davka na dodano vrednost, in sicer:

- predmet obdavčenja, - obdavčljiv promet, - kraj opravljenega prometa, - čas opravljenega prometa, - davčne stopnje in oprostitve, - odbitke in - davčne zavezance (Kokotec- Novak 2005, 69).

Struktura 6. smernice Evropske unije1: 1. poglavje 1. člen uvodna določila 2. poglavje 2. člen predmet obdavčenja 3. poglavje 3. člen državno ozemlje 4. poglavje 4. člen davčni zavezanci 5. poglavje 5.- 7. člen obdavčljiv promet 6. poglavje 8., 9. člen kraj opravljenega prometa 7. poglavje 10. člen nastanek davčne obveznosti 8. poglavje 11. člen davčna osnova 9. poglavje 12. člen davčne stopnje 10. poglavje 13.- 16 člen davčne oprostitve 11. poglavje 17.- 20 člen odbitek vstopnega DDV 12. poglavje 21. člen plačniki DDV 13. poglavje 22., 23. člen dolžnosti davčnega zavezanca 14. poglavje 24.- 26.c člen posebne sheme za (mala podjetja, »pavšalno nadomestilo«

kmete, turistične agencije, promet z rabljenimi predmeti, umetniškimi predmeti, zbirkami in starinami, investicijsko zlato, davčne zavezance s sedežem izven EU, ki opravljajo promet elektronskih storitev nezavezancem za DDV)

15. poglavje 27. člena določila o poenostavitvi

1 Povzeto po: Petauer 2004, 39.

11

16. poglavje 28.- 28.p člen prehodna določila 17. poglavje 29. člen odbor za DDV (posebna komisija) 18. poglavje 30.- 33.a člen različna določila in 19. poglavje 34.- 38. člen končne določbe. Na koncu ima smernica še dodatke in sicer seznam kmetijskih dejavnosti, seznam kmetijskih storitev, navadna metoda kalkulacije, seznam raznih storitev, transakcije, pravica koriščenja opcije, seznam dobav blaga in storitev, ki so lahko predmet znižane stopnje, umetniško blago, zbirke in starine, šifre posameznih opisov blaga, seznam raznih storitev in ponazorilen seznam elektronskih dobav storitev. Ob dopolnjevanju in spreminjanju z novimi smernicami je bilo vrsti držav dovoljeno, da v svoji zakonodaji v določenih točkah obdavčitev z DDV uredijo drugače, kot določa smernica. Kdaj in kako se lahko dovoli odstopanje, je zapisano v 27. členu Šeste smernice. Predlagano odstopanje pa mora biti takšno, da se z njim doseže poenostavitev postopkov pri obdavčevanju, ne da bi se s tem zmanjšal znesek pobranega davka, ali da se prepreči določen način davčne utaje oziroma izogibanja davku. V takšnem primeru lahko država zaprosi za odstopanje od predpisane ureditve (Denar 2005, 15). V šestdesetih letih, ko se je začel uvajati sistem davka na dodano vrednost, je veljalo mnenje, da je storitve treba obdavčiti v državi porabe. Pri sprejemanju šeste smernice pa se je med diskusijo pri sprejemanju te smernice pokazalo, da bi sistematično določanje kraja porabe storitev kot kraja obdavčitve lahko povzročilo resne praktične probleme. Kot splošno pravilo za določanje kraja opravljenih storitev, in s tem kraja obdavčitve, se je določilo kraj, kjer ima sedež davčni zavezanec, ki storitev opravi. Za vse tiste storitve, ki pa naj se obdavčijo drugje, je to v smernici izrecno določeno (Prezelj 2005, 20). Splošno pravilo Šeste smernice določa, da je kraj opravljanja storitve, torej kraj obdavčitve, tam, kjer ima dobavitelj svoj sedež oziroma stalno mesto poslovanja, od koder je opravil storitev, ali- če takega kraja ni- kraj, kjer ima stalno prebivališče oziroma stalno prebiva. Kadar davčni zavezanec opravlja storitve v drugi državi, kot je sedež oziroma mesto njegovega poslovanja, mora DDV plačati v državi, kjer je storitev opravljena. Po veljavni ureditvi to pomeni, da se mora registrirati in plačati DDV v vseh državah, kjer opravlja storitve, kar pa je lahko za mnogo davčnih zavezancev to zelo obremenjujoče (Denar 2005, 21).

2.2 Transakcije znotraj Evropske unije O znotrajskupnostnem prometu govorimo, ko gre za transakcije na območju Evropske unije. Imamo lahko intrakomunitarno dobavo (dobavo blaga v drugo državo članico Evropske unije oziroma prodajo davčnemu zavezancu v državo članico) ali intrakomunitarno nabavo (nabavo blaga iz članice Evropske unije oziroma nakup od davčnega zavezanca iz Evropske unije). Potrebno je omeniti, da je pri prometu blaga znotraj držav članic Evropske unije, administracija prešla iz carine na davčne zavezance (Petauer in Urbanija 2004, 52).

12

Po 1. maju 2004 v primeru dobave blaga v drugo državo članico veljajo določila Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV, UL RS, št.25/5), ki se nanašajo na dobave blaga znotraj Evropske unije oziroma v primeru nakupa blaga iz druge države članice določila ZDDV, ki se nanašajo na pridobitve blaga znotraj Evropske unije. V primeru, da gre za dobavo blaga v tretjo državo, se takšna dobava blaga obravnava kot izvoz blaga oziroma uvoz blaga, če gre za nakup blaga iz tretje države2. Temeljno načelo Evropske unije je, da je promet blaga, storitev, oseb in kapitala med državami članicami pri trgovanju na skupnem evropskem trgu prost. Carinski kodeks Evropske unije, ki je poenotil pravila skupnega (notranjega) evropskega trga, uveljavlja to načelo pri prometu blaga. Z dnem, ko je tudi Slovenija postala del tega trga, so bile na mejah z državami članicami ukinjene carinske službe. Obdavčevanje blaga med državami članicami je ohranilo osnovno načelo obdavčitve po namembnem kraju, vendar se je uvedel nov mehanizem obračunavanja DDV. Davčni zavezanec, ki nabavlja blago v drugih državah članicah, v svojem obračunu izkaže od tega blaga obračunani in hkrati vstopni DDV (Zalokar 2003, 118). Pri znotrajskupnostnem prometu veljata dva načina obdavčevanja blaga, in sicer načelo namembne države in načelo države porekla (Petauer in Urbanija 2004, 52). Po ZDDV je s slovenskim DDV obdavčen promet blaga in storitev na območju Slovenije (obdavčitev po načelu porekla). Ker je promet blaga obdavčen glede na namembni kraj (kraj porabe blaga), se blago, preneseno v drugo državo Evropske unije ali tretjo državo, v Sloveniji obravnava kot dobava blaga (»izvoz«), uvoženo ali pridobljeno v Slovenijo, pa kot obdavčen promet. Pri prometu blaga z Evropsko unijo je za določitev obdavčitve z DDV pomembno, ali blago pridobi/ dobavi redni ali mali davčni zavezanec, kje je blago pridobljeno oziroma kam je dobavljeno ter kdo je plačnik DDV. Zelo pomembna je ID- številka tako slovenskih davčnih zavezancev kakor tudi zavezancev iz Evropske unije.

2.3 Identifikacijska številka za DDV Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo tudi pri nas uporabljamo v sistemu DDV identifikacijsko številko za DDV. Na izdanih računih lahko sicer davčno številko še vedno navajamo, vendar je potrebno obvezno na vsakem izdanem računu navesti izdajateljevo identifikacijsko številko za DDV, pod katero opravi promet blaga oziroma storitev. Vsi zavezanci identificirani za DDV v državah članicah Evropske unije imajo posebno identifikacijsko številko za DDV in se praviloma razlikuje od davčne številke. Tujci imajo poleg davčne številke še posebno identifikacijsko številko za DDV, po kateri se ločijo zavezanci za DDV od nezavezancev za DDV. Identifikacijsko številko za DDV uporabljajo davčni zavezanci na vseh izdanih računih, v vseh evidencah, ki so jih dolžni

2 Povzeto po: http://evropa.gov.si/evropomocnik/question/663-171/

13

voditi, pri komuniciranju z organom, ki pobira DDV ter pri izpolnjevanju obrazcev o prometu znotraj držav Evropske unije (Petauer in Urbanija 2004, 129). Davčni zavezanec predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke najkasneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla predpisani znesek. Davčni organ izda identifikacijsko številko za DDV najkasneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu (naslednjega meseca po vložitvi) vložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV. Davčni zavezanec mora vložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV davčnemu organu, kjer je vpisan v davčni register. Identifikacijska številka za DDV predstavlja eno pomembnejših sestavin v sistemu DDV. Davčne oblasti in davčni zavezanci lahko na podlagi identifikacijske številke za DDV, ki mora biti razvidna iz vseh izdanih računov, kontrolirajo, da DDV na računih izkazujejo le zavezanci za DDV. Prejemnik računa lahko iz identifikacijske številka za DDV, ki ni identična davčni številki zavezanca, ugotovi oziroma preveri ali je izdajatelj računa zavezanec za DDV ali ne, ter s tem posledično ugotovi ali si lahko odbija vstopni DDV ali ne (Petauer in Urbanija 2004, 130). Slovenska identifikacijska številka za DDV je sestavljena iz obstoječe davčne številke in predpone SI. Izdajatelj računa mora na vseh svojih izdanih računih navajati identifikacijsko številko za DDV. To velja tudi v primeru, če bo račun izdal davčnemu zavezancu identificiranemu za DDV v drugi državi članici (Petauer in Urbanija 2004, 130). Vsem davčnim zavezancem, ki so imeli na dan pred 1.5.2004 odločbo o registraciji za DDV, je davčni organ po uradni dolžnosti izdal potrdilo o identifikacijski številki za DDV. Identifikacijska številka za DDV tako loči davčne zavezance za tiste, ki so vključeni v sistem DDV in imajo identifikacijsko številko za DDV od tistih, ki niso vključeni v sistem DDV. Zaradi vodenja pravilnih evidenc je potrebno za vse prejete račune po 1.5.2004 v knjigi prejetih računov zagotoviti pri dobaviteljih identifikacijske številke za DDV kot to določa Pravilnik o zakonu o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju PZDDV, UL RS, št.10/2006). Identifikacijska številka je pomembna predvsem iz dveh razlogov in sicer:

v določenih primerih jo je treba navajati na izdanih računih (predvsem pri tujih davčnih zavezancih oziroma v vseh primerih, ko bo naročnik oziroma kupec plačnik za DDV) in

veljavna identifikacijska številka za DDV bo omogočala v določenih primerih izstavitev računa brez DDV.

Na izdanih računih je v določenih primerih med drugim potrebno tudi navajati identifikacijsko številko davčnega zavezanca s sedežem v drugi državi članici. 4. točka 1. odstavka 34. člena ZDDV določa, da mora izdajatelj računa med drugim na izdanem računu navesti tudi identifikacijsko številko za DDV naročnika oziroma kupca, če je naročnik oziroma kupec plačnik DDV za nabavljeno blago oziroma storitve ali če mu je dobavljeno blago v skladu z 31.a členom ZDDV.

14

Identifikacijska številka za DDV ima poseben pomen pri dobavi blaga znotraj Evropske unije. V skladu z načelom namembne države se v primerih dobave blaga znotraj Evropske unije kot kraj obdavčitve šteje sedež prejemnika blaga, oziroma država, ki je kupcu izdala identifikacijsko številko za DDV. To pomeni, da se kraj obdavčitve pri intrakomunitarnih dobavah premika z identifikacijsko številko za DDV. V teh primerih se blago obdavči v državi, ki je naročniku oziroma kupcu blaga izdala identifikacijsko številko za DDV. Promet, ki ga torej opravi prodajalec blaga, je oproščen DDV v njegovi državi, če mu je prejemnik oziroma kupec blaga predložil veljavno identifikacijsko številko za DDV. Prejemnik mora obračunati in plačati DDV po predpisih države, ki mu je izdala identifikacijsko številko za DDV, tako obračunani DDV pa se lahko pod določenimi pogoji istočasno upošteva kot vstopni DDV (Petauer in Urbanija 2004, 134). Veljavna identifikacijska številka za DDV je tista, katera omogoča oproščene intrakomunitarne dobave, kar pomeni, da lahko izdamo pri dobavi blaga v Evropski uniji račun brez DDV. Tako izdan račun pa moramo vpisati v knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije in za promet blaga v drugih državah članicah (obrazec I- RAČ- D). Za izstavitev računa brez DDV ob intrakomunitarni dobavi blaga morajo biti izpolnjeni sledeči pogoji:

opraviti moramo promet blaga, kupec mora biti davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec z

veljavno identifikacijsko številko za DDV in prodajalec mora imeti dokaz, da je blago zapustilo ozemlje Slovenije in je

namenjeno v drugo državo članico. Velik pomen identifikacijske številke za DDV pa izhaja tudi iz izpolnjevanja kvartalnih poročil (obrazec KP- O). Pri kvartalnemu poročilu je potrebno poročati za vsako posamezno četrtletje o vseh dobavah blaga davčnim zavezancem, kateri so identificirani za namene DDV na področju Evropske unije. Pri opravljenih dobavah blaga znotraj Evropske unije, se podatki zbirajo kumulativno za obdobje poročanja po vsaki identifikacijski številki za DDV posebej (Petauer in Urbanija 2004, 137). Več o kvartalnem poročilu (obrazcu KP- O) v poglavju 5.

2.4 Dobava blaga znotraj Evropske unije V kolikor bomo blago prodali (dobavili) v države članice Evropske unije, bomo opravili intrakomunitarno dobavo blaga oziroma dobavo blaga znotraj Evropske unije. Zaradi ukinitve carinskih mej, je administracija, ki je bila prej povezana z »izvozom«, prešla na davčnega zavezanca, ki prodaja blago in na drugi strani tudi na kupca blaga (Petauer in Urbanija 2004, 53). V postopku dobave naj bi dobavitelj prenesel lastninsko pravico na opredmetnem blagu na prejemnika iz druge države članice. Za vsako dobavo, ki jo opravi slovenski davčni zavezanec drugim osebam v Evropsko unijo, mora izdati račun, pri tem pa mora biti davčni zavezanec pozoren na to, komu je opravljena dobava (Levičar 2004, 50).

15

Na račun mora slovenski dobavitelj, ker prevali davčno obveznost na kupca, obvezno napisati kupčevo ID- številko in klavzulo, da je kupec plačnik DDV. Če pogoji za oprostitev DDV niso izpolnjeni, mora dobavitelj (prodajalec) obračunati slovenski DDV (Zalokar 2005, 165). Načeloma so možne tri obdavčljive vrste dobave blaga:

dobava blaga domačemu kupcu v Sloveniji (obdavčljiva in obdavčena (ali oproščena)),

dobava blaga iz Slovenije kupcu v drugi državi Evropske unije (obdavčljiva in oproščena) ter

dobava blaga iz Slovenije kupcu v tretji državi, tj. izvoz (obdavčljiva in oproščena) (Ošlaj 2004, 18).

2.4.1 Oproščene dobave blaga znotraj Evropske unije3 Davčni zavezanec, ki želi uveljavljati oprostitev plačila DDV na podlagi 31.a člena ZDDV, dokazuje, da je blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, z računom in z ustrezno prevozno listino ali drugim dokumentom, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa. Dobavitelj blaga pa lahko poleg računa kot dokazila, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, uporabi tudi pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga. S prevzemnikom je mišljena oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njen račun, če blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico. Vsebina izjave o prevozu blaga je v teh primerih predpisana, in sicer:

- ime in naslov dobavitelja; - številka in datum računa za dobavljeno blago; - ime, naslov in identifikacijska številka za DDV kupca; - prevozno sredstvo, s katerim bo blago odpeljano, s številko prometnega dovoljenja; - namembni kraj v drugi državi članici; - navedba, da je kupec pripravljen slovenskemu davčnemu organu posredovati

kakršnekoli informacije glede namembnega kraja tega blaga.

2.5 Pridobitev blaga znotraj Evropske unije Nakup oziroma nabava blaga od drugega davčnega zavezanca s sedežem v Evropski uniji pomeni intrakomunitarno nabavo blaga. V tem primeru bomo nabavili blago iz Evropske unije, pri čemer bodo odpadli uvozni carinski postopki. Prodajalec iz Evropske unije nam bo izstavil račun brez svojega DDV, ker mu bomo predložili našo veljavno identifikacijsko številko za DDV in ker bo imel dokazilo, da je bilo blago odpeljano k kupcu, ki je v drugi državi članici kot prodajalec. Mi pa bomo morali kot prejemnik sami obračunati DDV, pri

3 Povzeto po Verbajs 2004

16

čemer si bomo lahko tako obračunani DDV odbili kot vstopni DDV v primeru, če bodo izpolnjeni vsi pogoji (samoobdavčitev). Pridobitev blaga v državi Evropske unije, ki jo opravi oseba iz Slovenije brez ID- številke, je obdavčena po predpisih države Evropske unije, kjer je bilo blago dejansko nabavljeno (Petauer in Urbanija 2004, 56). Pri nabavi blaga v državah članicah se DDV v Sloveniji obračuna in plača le, če

slovenski davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje dejavnosti ali pravna oseba nezavezanka

pridobi blago za plačilo v Evropski uniji od dobavitelja, ki ima v državi članici ID- številko. Davčni zavezanci, ki nabavljajo blago v Evropski uniji morajo za nabavljeno blago sami obračunavati slovenski DDV. Davčna obveznost nastane 15. dan meseca po mesecu nastanka obdavčljivega dogodka. V primeru, da dobavitelj blaga izda račun prejemniku pred potekom omenjenega roka, nastane obveznost za obračun DDV že takrat, ko dobavitelj izda račun (Zalokar 2005, 156). Pri pridobitvah blaga znotraj Evropske unije je torej potrebno določiti trenutek, ko nastane obdavčljivi dogodek, in trenutek, ko nastane obveznost obračuna DDV. Obveznost za obračun DDV nastane po tem, ko je nastal obdavčljivi dogodek. Za obveznost obračuna DDV pa je nadalje potrebno upoštevati dva trenutka:

petnajsti dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila opravljena pridobitev blaga, datum izdaje računa4.

Podatek o znesku DDV, ki ga davčni zavezanec dolguje, se prikaže v obliki izstopnega DDV, v knjigi prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije (P-RAČ-P) kot tudi v DDV- O obrazcu (Petauer in Urbanija 2004, 56). Pridobitev blaga znotraj Evropske unije torej pomeni, da prejemnik na premičnih stvareh pridobi lastninsko pravico. V skladu z 3.a členom ZDDV se od pridobitve blaga znotraj Evropske unije, ki so predmet obdavčitve obračunava in plačuje DDV v Sloveniji, in sicer v naslednjih primerih:

pridobitev blaga, ki ga na ozemlju Slovenije pridobi davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za plačilo, če je prodajalec davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec;

pridobitev novih prevoznih sredstev, ki jih na ozemlju Slovenije pridobi davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za plačilo, od prodajalca iz druge države članice;

pridobitev trošarinskih izdelkov, ki jih na ozemlju Slovenije pridobi davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, od prodajalca iz druge države članice in za katere v skladu z zakonom, ki ureja trošarine, nastane obveznost obračuna trošarine v Sloveniji (Levičar 2004, 50).

4 Povzeto po: Davčni bilten 1-2: 17- 18

17

Za kraj pridobitve blaga znotraj Evropske unije se po 18.e členu ZDDV šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki ga je nabavila ter kraj na ozemlju države članice, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero oseba, ki pridobiva blago, to blago pridobi, razen če dokaže, da je bila nabava obdavčena v drugi državi članici (Petauer in Urbanija 2004, 56). Pri pridobitvah blaga znotraj Evropske unije veljajo oprostitve obračuna DDV za:5

a) blago, uvoženo iz tretje države na ozemlje države članice, ki ni namembna država, če je dobava, ki jo opravi uvoznik, oproščena plačila DDV v skladu z 31.a členom ZDDV;

b) blago, katerega dobava bi bila, če bi jo opravil davčni zavezanec na ozemlju

države, v vsakem primeru oproščena plačila DDV; katerega uvoz bi bil v vsakem primeru oproščen plačila DDV v skladu z 28.

in 29. členom ZDDV; pri katerem bi oseba, ki ga pridobi, v vsakem primeru imela pravico do

vračila vsega DDV, za katerega nastane obveznost. c) blago, ki se prodaja med državami Evropske unije, če so izpolnjeni pogoji za

tristranski posel.

2.6 Načelo namembne države Načelo namembne države prevladuje znotraj Evropske unije. Tako so prometi blaga znotraj Evropske unije podjetnikom, ki lahko uveljavljajo vstopni davek, obdavčeni po splošnem načelu namembnosti države (Škof 2003, 2). Načelo namembne države pomeni, da je blago obdavčeno v državi, kamor je »namenjeno«. Prodajalec blaga izstavi račun brez obračunanega DDV, prejemnik blaga pa mora sam obračunati DDV po stopnjah, ki so veljavne v njegovi državi. Tako obračunani DDV pa si lahko istočasno upošteva kot vstopni DDV, če so za to izpolnjeni vsi pogoji. To načelo se uporablja le v primerih, ko gre za dva davčna zavezanca, ki sta registrirana za namene DDV vsak v svoji državi članici Evropske unije, pri čemer so tretja ozemlja izključena. Načelo namembne države se uporablja, kadar gre za:

- dobave med davčnimi zavezanci in dobave pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci,

- dobave končnim potrošnikom, kmetom s pavšalnim nadomestilom ter pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci pri pošiljčnih poslih pri prekoračeni mejni vrednosti prometa 35.000 EUR,

- dobave novih vozil ter - dobave trošarinskega blaga (alkohol, tobak, naftni derivati).

5 Povzeto po: Zalokar 2005, 155

18

Načelo namembne države se ob upoštevanju že naštetih pogojev lahko uporablja, če sta izpolnjena pogoja, da kupec predloži veljavno identifikacijsko številko za DDV ter da imamo ustrezno prevozno listino (Petauer in Urbanija 2004, 59).

2.7 Načelo države porekla Načelo države porekla pomeni, da se blago obdavči z DDV- jem v državi prodajalca in kupec kupi blago z obračunanim DDV v skladu z državo, kjer je sedež prodajalca. Načelo države porekla se uporablja v naslednjih primerih:

- zasebni promet končnim potrošnikom, ki ne predložijo veljavne identifikacijske številke za DDV,

- pri pošiljčnih poslih končnim potrošnikom, ki ne predložijo veljavne identifikacijske številke za DDV, in osebam z enakim davčnim statusom, ko letne mejne dobave v namembni državi niso prekoračene, ne velja za trošarinsko blago in nova prevozna sredstva,

- pri dobavah določenim osebam (kmetom pavšalistom; pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci), če letne nabave ne presežejo 10.000 EUR (Petauer in Urbanija 2004, 83).

2.8 Uvoz in izvoz blaga Blago se uvaža iz držav, ki niso članice Evropske unije, in z ozemelj držav članic Evropske unije, ki niso del EU. DDV se obračunava tudi od uvoženega blaga. Kot izvoz blaga se šteje le izvoz z območja Evropske unije, kar pa mora davčni zavezanec dokazati. Izvoz blaga in transakcije, izenačene z njim, so oproščene obračuna DDV. Formalnosti v zvezi z vnosom blaga v Slovenijo ali iznosom iz nje s tretjih ozemelj, se izpolnjujejo po carinskih predpisih Evropske unije, ki urejajo uvoz in izvoz blaga na carinsko območje Evropske unije (Zalokar 2005, 185). Pri uvozu in izvozu se sestavljajo carinske listine. Uradni obrazec za pisno carinsko deklaracijo je enotna upravna listina (EUL) in mora imeti značilnosti, določene s predpisi Evropske unije, razen kadar jo uvoznik ali izvoznik napiše v sistemu računalniške izmenjave podatkov (RIP).

V nadaljevanju prikazujemo grafični prikaz uvoza in izvoza blaga med slovenskim dobaviteljem z identifikacijsko številko ter prejemnikom iz tretje države, in med slovenskim prejemnikom z identifikacijsko številko ter dobaviteljem iz tretje države oziroma s tretjega ozemlja.

19

SLIKA 2: UVOZ IN IZVOZ BLAGA

Vir: Zalokar 2005, 190.

2.8.1 Uvoz blaga Uvoz blaga je v 11. členu ZDDV opredeljen kot:

vsak vnos blaga v Evropsko unijo, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga Skupnosti6, ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj Evropske unije ni sproščeno v prost promet v skladu s carinskimi predpisi, v Slovenijo;

vsak vnos drugega blaga s tretjega ozemlja v Slovenijo. Pri uvozu je plačnik DDV uvoznik. Obveznost za obračun DDV nastane takrat, ko je blago uvoženo in DDV obračuna carinski organ kot uvozno dajatev. Če se odpošiljanje ali prevoz blaga začne v tretji državi, se šteje, da je kraj dobave, ki jo opravi uvoznik, in kraj vsakršnih kasnejših dobav v državi članici uvoza blaga, to je na ozemlju tiste države članice, v kateri je blago vneseno v Evropsko unijo. Tako je določeno, kateri državi članici pripada DDV od uvoza. Davčna osnova pri uvozu blaga se določi v skladu s carinskimi predpisi Evropske unije. V carinsko vrednost blaga se vštejejo posredni stroški, ki nastanejo do uvoza blaga, tisti, ki nastanejo po uvozu blaga, pa le v davčno osnovo. V davčno osnovo se prav tako vštejejo tudi dodatni stroški, nastali po vnosu blaga na ozemlje Evropske unije, in sicer do naslednjega namembnega kraja, vendar le, če bodo znani ob uvozu blaga (to je ob nastanku davčne obveznosti). Za evidentiranje uvoza je predpisana posebna evidenca in sicer obrazec E- UVOZ. V ta obrazec se vpisujejo podatki iz uvoznega EUL (Zalokar 2005, 186). Uvoznik- prejemnik blaga je slovenski davčni zavezanec z ID- številko, ki plača DDV, ki ga je obračunal carinski organ, carinskemu organu in si prizna DDV, izkazan na prejetem EUL kot vstopni, ter evidentira vrednost uvoza in DDV v obrazcu E- UVOZ.

6 Skupnostno blago je tisto, ki je:

V celoti pridobljeno ali proizvedeno na carinskem območju Evropske unije in ne vsebuje blaga, uvoženega iz držav ali z ozemelj, ki niso del carinskega območja Evropske unije;

Uvoženo iz držav ali z ozemelj, ki niso del carinskega območja Evropske unije, in sproščeno v prost promet;

20

Davčni zavezanec mora vložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV davčnemu organu, kjer je vpisan v davčni register.

2.8.2 Izvoz blaga Izvoz blaga iz Evropske unije je obdavčljiv in hkrati oproščen obračuna DDV po 31. členu ZDDV, če so predpisani pogoji. Blago je izvoženo, ko je dejansko izneseno iz Slovenije ali vneseno v prosto carinsko oziroma ekonomsko cono ali carinsko skladišče, če je namenjeno izvozu. Izvoz blaga se evidentira v obrazcu I- RAČ. Da je bila opravljena izvozna dobava (izvoz), davčni zavezanec dokaže z dokazilom, iz katerega je razvidno, da je iznesel blago iz carinskega območja Evropske unije sam ali druga oseba za njegov račun. Dokazilo je EUL, ki mora vsebovati najmanj:

ime in naslov davčnega zavezanca (izvoznika), trgovsko ime in količino izvoženega blaga, kraj in datum izvoznega carinskega postopka, potrditev mejne carinske izpostave o iznosu blaga, ki dokazuje, da je blago

zapustilo carinsko območje Evropske unije. Dokaz o opravljenem izvozu je potrjeni ECL. Carinski organ potrdi izstop blaga na hrbtni strani lista 3 ECL. Carinski organ lahko po carinskem zakonu odobri izvozniku tudi poenostavljen postopek deklariranja. Dokazna listina je tudi listina, ki je sestavljena po carinskih predpisih in s katero se blago vnese v carinsko skladišče, prosto cono ali prosto skladišče z namenom, da bo dejansko izvoženo najpozneje v 3 mesecih. V takem primeru mora davčni zavezanec hraniti EUL skupaj z izvoznim EUL, s katerim je blago dejansko zapustilo carinsko območje Evropske unije. Sam izvozni EUL se za namene DDV v tem primeru ne more uporabljati. V primeru, da davčni zavezanec pošilja blago v tujino po pošti, hitri pošti ali železnici, se kot dokazilo o izvozni dobavi uporabi poštna deklaracija, tovorni list ali dvojnik take listine ali drugo dokazilo, ki se običajno uporablja v poštnem prometu (Zalokar 2005, 189). Izvoznik- dobavitelj blaga je slovenski zavezanec z ID- številko, od vrednosti izvoženega blaga, če ima ustrezni EUL, ne obračuna DDV (sklicuje se ne 1. točko 31. člena ZDDV), in evidentira vrednost izvoženega blaga v obrazcu I- RAČ.

2.9 Sklepne ugotovitve Od 1. maja 2004 je Slovenija polnopravna članica Evropske unije, in s tem je postala del evropskega trga. Vstop v Evropsko unijo je prinesel številne spremembe na področju poslovanja z davkom na dodano vrednost. Ena od bistvenih prednosti za gospodarske subjekte je vsekakor enotni evropski notranji trg, kar pomeni poslovanje v prostoru brez notranjih meja, znotraj katerega je zagotovljen prost pretok blaga, storitev, oseb in kapitala.

21

Blago, preneseno v drugo državo članico, se v državi odhoda obravnava kot dobava blaga, v državi članici prihoda pa kot pridobitev blaga. Dobava blaga znotraj Evropske unije je dobava, kjer se blago z domačega ozemlja prenese na preostalo ozemlje Evropske unije. Za pridobitev blaga znotraj Evropske unije pa je značilno, da blago prispe z ozemlja ene države članice na ozemlje druge države članice Evropske unije. Eno pomembnejših sestavin v sistemu DDV predstavlja identifikacijska številka, katera ima poseben pomen pri dobavi blaga znotraj Evropske unije. Če kupec blaga predloži veljavno identifikacijsko številko za DDV, je takšen promet oproščen plačila DDV v državi prodajalca blaga. Identifikacijska številka ima velik pomen tudi pri izpolnjevanju kvartalnega poročila. V tem poglavju smo omenili tudi smernico Evropske unije. Na področju DDV nekatera načela in posebnosti veljajo v skladu s šesto smernico Evropske unije (npr. znotraj Evropske unije kontrole na meji za potrebe DDV več ne obstajajo; v prometu fizičnih oseb znotraj Evropske unije velja obdavčitev blaga po načelu države porekla, medtem ko v prometu davčnih zavezancev znotraj Evropske unije velja obdavčitev po načelu namembne države).

22

3 OPREDELITEV TRISTRANSKEGA POSLA Zaradi odprave carinskih meja je skupnostni (intrakomunitarni) promet blaga nadomestil pred tem uveljavljeno davčno izravnavo na meji in s tem povezan nadzor nad izvozom in uvozom blaga. Breme obračunavanja DDV od transakcij med davčnimi zavezanci na enotnem trgu Evropske unije je prevaljeno v breme zavezancev samih. Z direktivo v letu 1991 je bila uvedena ena izmed pomembnih poenostavitev v tristranskih verižnih poslih. 25. člen PZDDV pravi, da so tristranski posli verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec- dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Evropske unije davčnemu zavezancu- pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu- prejemniku blaga v tretjo državo članico. Pridobitelj blaga, na osnovi prejetega računa za tristransko pridobitev blaga znotraj Evropske unije, izda račun prejemniku blaga za tristransko dobavo blaga znotraj Evropske unije. Jerman (2005, 121) pa je tristranski posel opredelila kot verižni posel, v katerega so vključeni trije davčni zavezanci. Vsak zavezanec je identificiran za DDV v drugi državi članici. Sedež zavezanca znotraj Evropske unije ni toliko pomemben, pomembna je identifikacija za DDV znotraj Evropske unije, ki omogoča, da se v tristranske posle vključujejo tudi zavezanci, ki nimajo sedeža znotraj Evropske unije, temveč v tretjih državah. Zavezanci, ki imajo sedež izven Evropske unije in pridobijo identifikacijsko številko znotraj Evropske unije, se lahko vključujejo v tristranske posle, brez negativnih davčnih posledic. Blago se prodaja med udeleženci v verigi, na osnovi računov, fizični tok blaga pa je od dobavitelja do zadnjega kupca v verigi, pri čemer število členov ni omejeno. Kraj opravljenega prometa je kraj, kjer se blago nahaja ob koncu prevoza. Z davčnega vidika, so tovrstni posli najzahtevnejši, saj ne obstajajo splošna pravila za njihovo obdavčevanje, ampak je način obdavčitve prepuščen državam članicam, iz katerih so podjetja, ki so pri tem poslu udeležena (Petauer in Urbanija 2004, 91). Pri tristranskih poslih je potrebno upoštevati:

intrakomunitarna nabava se v državi, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV, pojmuje kot obdavčena,

ista nabava je v namembni državi oproščena davka, davčni dolg preide na prejemnika blaga oziroma končnega kupca ter prejemnik blaga oziroma končni kupec ima pravico do vstopnega davka (Škof 2003,

3).

23

3.1 Pravi tristranski posli Pravi tristranski posli so verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici Evropske unije. V verigi sodelujejo: - dobavitelj blaga (prvi v verigi), - pridobitelj blaga (drugi v verigi) in - prejemnik blaga (tretji v verigi). V nadaljevanju prikazujemo primere pravega tristranskega posla, ter primere, kadar je slovenski davčni zavezanec z identifikacijsko številko dobavitelj, ali pridobitelj, ali prejemnik blaga.

SLIKA 3: PRAVI TRISTRANSKI POSEL

Vir: Zalokar 2005, 200. Davčni zavezanec dobavitelj blaga iz ene države članice Evropske unije izda račun za dobavo blaga znotraj Evropske unije davčnemu zavezancu pridobitelju blaga v drugi državi članici Evropske unije za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu prejemniku blaga v tretjo državo članico Evropske unije (Zalokar 2005, 199).

SLIKA 4: SLOVENSKI DAVČNI ZAVEZANEC JE PREJEMNIK BLAGA

Primer tristranskega posla, pri katerem je končni kupec blaga davčni zavezanec, identificiran za DDV v Sloveniji (tretji v verigi):

Blago

Račun Prejemnik zavezanec iz države EU 3 z ID

Dobavitelj zavezanec z ID iz države

EU 1

Pridobitelj zavezanec iz države

EU 2

Račun

24

Predpostavke: v tristranskem poslu so vsi trije udeleženci identificirani za DDV, vsak v drugi državi članici. Blago iz države EU 1 odpelje pridobitelj blaga neposredno končnemu prejemniku. Dogovor o prevozu blaga je sklenjen med dobaviteljem blaga (EU 1) in pridobiteljem blaga (EU 2). Slovenski davčni zavezanec obračuna DDV po sistemu samoobdavčitve kot prejemnik blaga in pod pogoji iz 40. člena uveljavlja odbitek vstopnega DDV.

SLIKA 5: SLOVENSKI DAVČNI ZAVEZANEC JE PRIDOBITELJ BLAGA

Primer tristranskega posla, pri katerem je pridobitelj blaga davčni zavezanec, identificiran za DDV v Sloveniji (drugi v verigi):

Predpostavke: Vsi trije davčni zavezanci so identificirani za DDV, vsak v svoji državi članici. Slovensko podjetje pridobiva blago iz države EU 1, dobavitelj blaga (EU 1) pa dobavlja blago v drugo državo članico (EU 3). Pri tem je pomembno, da dogovor glede odpošiljanja oziroma prevoza blaga sklene dobavitelj (EU 1) in slovenski zavezanec, ki nastopa kot pridobitelj blaga. Blago se iz EU 1 prepelje neposredno v EU 3. Slovenski pridobitelj blaga bo sicer kupec blaga od drugega zavezanca, z identifikacijo v drugi državi članici, vendar blaga ne bo prevzel v Sloveniji, ampak se prevoz blaga konča v državi EU 3. Slovensko podjetje mora na računu obvezno navesti, da je prejemnik blaga plačnik DDV v državi EU 3, le tako lahko prevali davčno obveznost glede obračuna in plačila DDV na končnega kupca.

Blago

Račun

EU 3

EU 1 Slovensko podjetje

Račun

Blago

Račun Slovensko

podjetje

EU 1

EU 2

Račun

25

SLIKA 6: SLOVENSKI DAVČNI ZAVEZANEC JE DOBAVITELJ BLAGA

Primer tristranskega posla, pri katerem je davčni zavezanec, identificiran za DDV v Sloveniji, prodajalec oziroma dobavitelj blaga (prvi v verigi):

Predpostavke: Vsa tri podjetja so identificirani za DDV, vsak v svoji državi. Blago dobavi slovensko podjetje, dogovor glede odpošiljanja blaga mora biti sklenjen med slovenskim prodajalcem ter pridobiteljem blaga iz EU 2. Slovensko podjetje mora razpolagati s transportnimi dokumenti, ki dokazujejo, da se je blago po dobavi izneslo iz območja Slovenije v drugo državo članico, pridobitelj pa posreduje identifikacijsko številko države EU 2. Pri tristranskih poslih je pomembno, da se prevoz opravi že na podlagi prvega posla, sklenjenega med dobaviteljem ter med pridobiteljem, saj v nasprotnem primeru slovenski prodajalec ne bi razpolagal z dokazili, ki so potrebni za dokazovanje oproščene dobave v drugo državo članico in za uveljavljanje oprostitev po 31.a členu ZDDV (plačila DDV so oproščene dobave blaga v drugo državo članico). Blago se neposredno odpošlje od slovenskega prodajalca končnemu kupcu v EU 3. Slovensko podjetje izda račun pridobitelju blaga (EU 2), na katerem se sklicuje na 31.a člen ZDDV in tako obravnava dobavo kot oproščeno dobavo kupcu z identifikacijsko številko v Evropski uniji.

3.1.1 Davčne poenostavitve v pravem tristranskem poslu Pri tristranskem poslu se lastninska pravica na blagu prenese dvakrat, ker gre za dve davčno relevantni obdavčljivi transakciji oziroma dve dobavi blaga. Prva davčno relevantna transakcija je prenos lastninske pravice na blagu med dobaviteljem (prvi v verigi) in pridobiteljem (drugi v verigi), druga davčno relevantna transakcija pa je opravljena med pridobiteljem (drugim v verigi) ter med končnim kupcem oziroma prejemnikom blaga (zadnji v verigi). Nastaneta torej dve obdavčljivi transakciji, prav tako sta izdana dva računa, medtem ko je pot blaga zgolj ena, to je od dobavitelja do končnega kupca. Zaradi povečanega obsega tovrstnih poslov, se je Evropska unija odločila za nekatere poenostavitve. Te poenostavitve omogočajo manjše davčne ovire pri tovrstnem poslovanju in manjše število identifikacij za DDV v drugih državah članicah.

Blago

Račun

EU 3 Slovensko podjetje

EU 2

Račun

26

Kraj pridobitve blaga je po splošnem pravilu v tisti državi članici, v kateri se blago nahaja, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki ga je nabavila. Ob upoštevanju, da je davčni zavezanec, ki ima sedež v prvi državi članici EU 1, blago prodal davčnemu zavezancu, ki je identificiran v drugi državi članici EU 2, pri čemer je bilo blago prepeljano neposredno iz EU 1 k končnemu kupcu identificiranemu za DDV v EU 3. Preprodajalec iz EU 2 je tista oseba, ki opravi pridobitev blaga v državi končnega kupca EU 3, zaradi česar bi se v državi EU 3 moral identificirati za potrebe DDV (Jerman 2005, 122). Za tristranski posel glede kraja pridobitve obstaja izjema. Poenostavitveni postopek omogoča pridobitelju, torej osebi, ki je druga v verigi, da se ne registrira v državi, v katero je bilo blago dobavljeno (Mohorič 2004, 52). Kraj pridobitve blaga znotraj Evropske unije je pri tristranskih poslih določen na ozemlju tiste države članice, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV osebi, ki pridobiva blago, razen če dokaže, da je bila nabava obdavčena v državi članici, kjer se odpošiljanje oziroma prevoz blaga konča (torej v namembni državi). Pridobitelj blaga ima dve možnosti:

- po sistemu samoobdavčitve obračuna in uveljavlja vstopni DDV od pridobitve v državi, kjer ima identifikacijo za DDV ali,

- dokaže, da je DDV od pridobitve poravnal po sistemu samoobdavčitve končni kupec oziroma prejemnik blaga.

Dokazila so povezana predvsem z blagovnimi dokumenti o dejanski transportni poti blaga ter s poročanjem in izmenjavo podatkov preko sistema VIES. Drugi zakonski pogoji:

- Pridobitelj blaga je oseba, ki je identificirana za DDV v državi, ki ni država, kjer se odpošiljanje konča in je blago odposlano neposredno od prvega prodajalca k končnemu kupcu. O odpošiljanju blaga iz države dobavitelja se morata dogovoriti prvi in drugi v verigi, sicer dobavitelj ne bi izpolnjeval pogojev, ki so potrebni za dokazovanje oproščene dobave v drugo državo članico.

- Pridobitelj blaga, blago kupuje zaradi nadaljnje prodaje (dobave) tega blaga identificiranemu davčnemu zavezancu- končnemu prejemniku, v državi članici končnega prejemnika blaga.

- Ker je pridobitev blaga dejansko obdavčena v državi članici, kjer se odpošiljanje konča, mora pridobitelj to dokazati in je prejemnik tisti, ki je določen za plačnika DDV od pridobitve v državi končnega prejemnika. Pridobitelj blaga ob prenosu davčne obveznosti na končnega prejemnika uveljavlja oprostitev plačila DDV v Sloveniji na podlagi 28.c člena ZDDV.

- Pridobitelj blaga o dobavi poroča v kvartalnem poročilu. V kolikor ne bi bilo poenostavitev v tristranskih poslih, bi se pridobitelji blaga (drugi v verigi) morali registrirati za DDV v državah, kjer se transport z blagom zaključi, to pa je država končnega kupca oziroma prejemnika blaga (tretjega v verigi). Sistem poenostavitve torej temelji na izvzemu ene od transakcij iz obveznosti za obračun DDV. Izvzame se transakcija pridobitve s strani pridobitelja blaga. Brez sistema poenostavitev bi obračunavanje DDV v tristranskih verižnih poslih zahtevalo bistveno več administriranja ter stroškov plačevanja davka (Jerman 2005, 126).

27

3.2 Nepravi tristranski posli Pri nepravih tristranskih poslih sicer nastopajo trije udeleženci, vendar pa ni izpolnjen kateri izmed sledečih pogojev:

udeleženci so iz dveh in ne iz treh držav, eden izmed udeležencev ni iz države članice Evropske unije, eden izmed udeležencev je fizična oseba, udeleženi so trije davčni zavezanci iz treh različnih držav, vendar blago ne gre od

prvega k zadnjemu udeležencu direktno, ampak k drugemu in od tam k zadnjemu. Davčne posledice nepravih tristranskih poslov se razlikujejo od davčnih pravil, ki veljajo za prave tristranske posle in so različne od primera do primera (Petauer in Urbanija 2004, 104). Za neprave tristranske posle velja, da se davek na dodano vrednost obračuna po splošnih načelih Zakona o DDV in tako 25. člen PZDDV zadeva le prave tristranske posle.

3.2.1 Tristranski posli in izvoz blaga7 31. člen ZDDV pravi, da je plačila DDV oproščena dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj izven Evropske unije prodajalec ali druga oseba za njegov račun ter dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj izven Evropske unije kupec, ki nima sedeža na ozemlju Slovenije ali druga oseba za njegov račun. DDV se ne plačuje ob izvozu blaga ter od prevoznih in drugih postranskih storitev, ki so neposredno povezane z izvozom blaga. Kot izvoz se šteje tudi dobava blaga, ki se odpošlje ali odpelje izven Evropske unije iz druge države članice. Da je bila opravljena izvozna dobava (izvoz), mora davčni zavezanec dokazovati z dokazilom, iz katerega je razvidno, da je sam ali druga oseba za njegov račun blago iznesla iz carinskega območja Evropske unije. PZDDV v 86. členu tudi določa, katera so ta ustrezna določila in sicer, dokazilo je izvozna carinska deklaracija, ki mora vsebovati najmanj:

ime in naslov davčnega zavezanca (izvoznika), trgovsko ime in količino izvoženega blaga, kraj in datum izvedbe izvoznega carinskega postopka, potrditev mejne carinske izpostave o iznosu blaga, ki dokazuje, da je blago

zapustilo carinsko območje Evropske unije. Kateri dokumenti bodo zadoščali kot dokazilo v konkretnem primeru, je odvisno od okoliščin v posameznem primeru. O davčnih zadevah se odloča v upravnem postopku in kot dokazila se lahko uporabijo vse možnosti, ki jih dopuščata Zakon o splošnem upravnem postopku in Zakon o davčnem postopku.

7 Povzeto po: Davčni bilten 2005, letnik 6,številka 4

28

Pri presoji dokazov je davčni organ samostojen in glede na konkretne okoliščine posameznega primera presoja, kaj v tem konkretnem primeru velja za dokazano in kaj ne. Pri poslih, v katerih slovensko podjetje izda račun za blago podjetju iz druge države članice, blago pa je namenjeno v tretjo državo (v izvoz), lahko govorimo o dveh primerih:

slovenski zavezanec z identifikacijsko številko zaračuna blago podjetju iz države Evropske unije in ta ga izvozi v tretjo državo iz Slovenije ter

izvoznik je slovenski zavezanec z identifikacijsko številko za DDV, ki izda račun zavezancu v drugi državi Evropske unije.

Pri dobavi blaga pri tristranskih poslih mora dobavitelj pred določitvijo kraja in časa nastanka davčne obveznosti ugotoviti, kje je prenesel lastništvo na blagu na pridobitelja in kje mu je izročil blago. Če je kraj prenosa lastništva blaga pri dobavitelju, lahko odpelje blago v drugo državo Evropske unije ali tretjo državo dobavitelj za račun pridobitelja ali pa blago odpelje pridobitelj sam. Tako je listina, s katero dobavitelj dokaže, da je blago zapustilo ozemlje njegove države, odvisna od tega, kdo je organizator dostave (Zalokar 2005, 201). Če je kraj prenosa lastništva blaga pri prejemniku v drugi državi članici Evropske unije ali v tretji državi, ni dvoma, da je dobavitelj organizator dostave blaga k prejemniku in razpolaga z ustreznimi dokaznimi listinami o dostavi (Zalokar 2005, 201). Pridobitelj mora prav tako pred določitvijo kraja in časa nastanka davčne obveznosti pri pridobitvi in nato pri dobavi blaga pri tristranskih poslih ugotoviti, kje je prevzel lastništvo na blagu in kje mu je bilo blago izročeno (Zalokar 2005, 201).

3.2.2 Tristranski posli in uvoz blaga8 Za kraj dobave blaga se po 15. členu ZDDV šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga. To načelo pa se ne uporabi, kadar se odpošiljanje ali prevoz blaga začne v tretji državi, saj v tem primeru velja, da sta kraj dobave, ki jo opravi uvoznik, in kraj vsakršnih poznejših dobav v državi članici uvoza blaga. Glede uvoza blaga iz tretje države ali tretjega ozemlja na ozemlje države članice, ki ni namembna država članica vsebuje ZDDV posebno določbo. 28. a člen pravi, da če je blago uvoženo iz tretje države ali tretjega ozemlja na ozemlje države članice, ki ni namembna država članica, je tak uvoz oproščen plačila DDV. Posebni postopki veljajo, če se blago sprosti v prosti promet v Sloveniji, namenjeno pa je v drugo državo članico, ne pa tudi, če je blago v Sloveniji prepuščeno v katerega od odložnih carinskih postopkov (na primer tranzit, carinsko skladiščenje,…). Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 28.a člena ZDDV, mora skupaj s carinsko deklaracijo predložiti ustrezno prevozno listino glede na vrsto prevoza ali drug ustrezni dokument, iz katerega mora biti nedvomno razvidno, da je namembni kraj tega blaga druga država članica. Uvoznik mora v carinski deklaraciji navesti podatke o

8 Povzeto po: Davčni bilten 2005, letnik 6, številka 4

29

prejemniku blaga iz druge države članice, vključno z njegovo identifikacijsko številko za DDV. Pravilnik v drugem in tretjem odstavku 85. člena daje razlago 28.a člena ZDDV za dve situaciji: ko je uvoznik blaga oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji, in ko je uvoznik blaga oseba, identificirana za namene DDV v drugi državi članici. Če je torej uvoznik blaga slovensko podjetje (oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji), je uvoz blaga na njeno zahtevo oproščen plačila DDV v skladu z 28.a členom ZDDV, vendar le, če ob uvozu lahko dokaže, da je blago namenjeno za dobavo v drugo državo članico. Če pa je uvoznik blaga tuje podjetje (oseba, identificirana za namene DDV v drugi državi članici), je uvoz blaga na njeno zahtevo oproščen plačila DDV v skladu z 28.a členom ZDDV; če ob uvozu lahko dokaže, da bo blago preneseno v drugo državo članico ali da bo dobavljeno drugi osebi, identificirani za namene DDV v drugi državi članici. Uvozniku blaga, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici, se ni treba identificirati za namene DDV v Sloveniji. Pravilnik namreč določa, da se tuji osebi ni treba identificirati za namene DDV, če na ozemlju Slovenije ne bo opravila obdavčenega prometa, od katerega bi morala v skladu z ZDDV obračunati DDV. Postopek oprostitve DDV ob uvozu zaradi dobave v drugo državo članico v Sloveniji uporabljamo v dveh primerih, in sicer:

kadar je uvoznik blaga slovensko podjetje in ob sprostitvi v prosti promet dobavi blago svojemu kupcu v drugo državo članico in

kadar uvoznik iz druge države članice blago sprosti v prosti promet v Sloveniji, blago pa je namenjeno njemu ali njegovemu kupcu v drugo državo članico, kakor je Slovenija.

Davčne oprostitve ni mogoče uporabiti, če je blago prej, preden je poslano v drugo državo članico, vendar potem, ko je že sproščeno v prosti promet, predmet predelave, dodelave,…

3.2.3 Dobava blaga v drugo državo članico EU, račun pa je izdan osebi s sedežem v tretji državi9

Slovensko podjetje, ki dobavi blago v drugo državo članico, račun pa pošlje osebi, ki ima sedež v tretji državi, identificirana pa je za namene DDV v eni od držav članic (razen v Sloveniji), uveljavlja oprostitev plačila DDV na podlagi 31.a člena ZDDV. Kot smo že dejali, 31.a člen ZDDV v prvi točki pravi, da so dobave blaga v druge države članice Evropske unije oproščene plačila DDV. Navedeno oprostitev lahko uveljavlja pod pogojem, da lahko dokaže, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico in da je naročnik s sedežem v tretji državi slovenskemu podjetju, dobavitelju blaga, predložil veljavno identifikacijsko številko za DDV iz ene od držav članic.

9 Povzeto po: Davčni bilten 2005, letnik 6, številka 4

30

Davčni zavezanec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 31.a člena ZDDV, mora dokazati, da je to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico z računom in s prevozno listino ali z drugim ustreznim dokumentom, iz katerega mora biti jasno razvidno, da zadeva prevoz blaga z računa. V primeru, da blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico oseba, ki pridobi blago, lahko dobavitelj blaga kot dokazilo, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, uporabi tudi pisno izjavo o prevozu blaga. To pisno izjavo podpiše prevzemnik blaga in v tej izjavi morajo biti navedeni naslednji podatki:

ime in naslov dobavitelja; številka in datum računa za dobavljeno blago; ime, naslov in identifikacijska številka za DDV kupca; prevozno sredstvo, s katerim bo blago odpeljano, s številko prometnega dovoljenja; namembni kraj v drugi državi članici in navedba, da je kupec pripravljen

slovenskemu davčnemu organu posredovati kakršnekoli informacije glede namembnega kraja tega blaga.

Kot dokazilo o opravljeni prevozni storitvi in s tem o prevozu blaga v drugo državo članico zadostujejo katerikoli dokumenti, iz katerih je mogoče ugotoviti, da je bilo blago dejansko prepeljano v drugo državo članico.

3.3 Sklepne ugotovitve V tristranskih poslih sodelujejo dobavitelj blaga (prvi v verigi), pridobitelj blaga (drugi v verigi) ter prejemnik blaga oziroma končni kupec (tretji v verigi). Delimo jih na prave tristranske posle in na neprave tristranske posle. O pravih tristranskih poslih govorimo takrat, kadar so udeleženi trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici Evropske unije. Za prave tristranske posle je tudi pomembno, da je pot blaga od dobavitelja do končnega kupca. Evropska unija je za tovrstne posle uvedla določene poenostavitve, katere omogočajo manjše davčne ovire in manjše število identifikacij za DDV v drugih državah članicah Evropske unije, saj poenostavitev omogoča, da se pridobitelju blaga ni potrebno registrirati za DDV v državi, v katero je bilo blago dobavljeno. O nepravih tristranskih poslih govorimo takrat, kadar se pojavijo udeleženci iz dveh držav in ne iz treh, kadar eden izmed udeležencev ni iz države Evropske unije, kadar je eden izmed udeležencev fizična oseba ali kadar blago ne gre od prvega udeleženca k zadnjemu neposredno. Za neprave tristranske posle je torej značilno, da se davčne posledice razlikujejo od primera do primera.

31

4 DAVČNE EVIDENCE PRI TRISTRANSKIH POSLIH Za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje DDV mora davčni zavezanec zaradi zagotovitve podatkov, voditi knjige in evidence, katere so predpisane s PZDDV. Zaradi zagotovitve podatkov o izdanih in prejetih računih mora davčni zavezanec voditi naslednje knjige:

knjigo izdanih računov (obrazec I- RAČ), knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije (obrazec I-RAČ-D), knjigo prejetih računov (obrazec P- RAČ) in knjigo prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije (obrazec P-

RAČ- P). Davčni zavezanec, ki blago uvaža, mora voditi posebno evidenco o vstopnem DDV pri uvozu blaga (obrazec E- UVOZ) in sicer zaradi zagotovitve podatkov o vstopnem DDV, plačanem pri uvozu blaga. Za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje DDV, je davčni zavezanec dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke. 56. člen ZDDV pravi, da mora davčni zavezanec zagotoviti podatke:

1. o skupni vrednosti opravljenega prometa blaga oziroma storitev; 2. o obračunanem DDV po izdanih računih za opravljen promet blaga oziroma

storitev; 3. o skupni vrednosti prejetega blaga oziroma storitev; 4. o obračunanem DDV na računih za prejeto blago in storitve (vstopni DDV); 5. o obveznosti za plačilo in o plačilu DDV; 6. o terjatvah za vračilo vstopnega DDV ter o njegovem plačilu oziroma prenosu v

naslednje davčno obdobje.

4.1 Davčne evidence za promet blaga znotraj Evropske unije Za spremljanje prometa blaga v Evropsko unijo in iz Evropske unije so predpisane štiri davčne evidence:

za promet blaga znotraj Evropske unije že omenjeni - knjiga izdanih računov za dobave znotraj Evropske unije (obrazec I-RAČ-D)

in - knjiga prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije in za

promet blaga v drugih državah članicah (obrazec P-RAČ-P) ter za prenose blaga v EU in iz EU

- posebna evidenca blaga iz drugega odstavka 56.a člena ZDDV (obrazec PE-7) in

- posebna evidenca blaga iz tretjega odstavka 56.a člena ZDDV (obrazec PE-17).

32

Vsak davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga v Evropski uniji oziroma pridobiva blago znotraj Evropske unije, mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja DDV. Voditi mora posebno evidenco o blagu, ki ga je odposlal ali odpeljal, sam ali druga oseba za njegov račun, iz ozemlja Slovenije v drugo državo članico. Prav tako pa mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke o blagu, ki ga pridobi iz druge države članice od davčnega zavezanca, identificiranega za DDV v tej drugi državi članici.

4.1.1 Knjiga izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije (obrazec I- RAČ-D) Knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije smo začeli uporabljati 1. maja 2004. V prvem odstavku 56.a člena, je predpisano, da mora vsak davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga v Evropski uniji, v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja DDV (Prusnik in Zalokar 2004, 35). V knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije se vpisujejo računi za oproščene dobave blaga znotraj Evropske unije. V primeru tristranskih poslov se v knjigo vpiše tako vrednost oproščene dobave blaga znotraj Evropske unije iz računa, ki ga davčni zavezanec- dobavitelj blaga (prvi v verigi) v tristranskem poslu- izda davčnemu zavezancu- pridobitelju blaga v tristranskem poslu, kot tudi vrednost oproščene tristranske dobave blaga znotraj Evropske unije iz računa, ki ga davčni zavezanec- pridobitelj blaga v tristranskem poslu iz Slovenije (drugi v verigi)- izda davčnemu zavezancu- prejemniku blaga v tristranskem poslu. V knjigo se vpisujejo prav tako zneski z negativnim predznakom, in sicer listine, s katerimi se spremeni davčna osnova zaradi vračila, preklica naročila, popusta, znižanja cene po dobavi. V to evidenco pa se ne vpisujejo računi za storitev, opravljene tujcem iz Evropske unije, za katere bodo kot prejemniki obračunali DDV. Ti računi se vpišejo v obrazec I- RAČ (Prusnik in Zalokar 2004, 35). Računi za dobavo blaga znotraj Evropske unije bodo večinoma izstavljeni v valuti EUR. Za izpolnjevanje obrazcev I-RAČ-D, KP- O in DDV- O bo potrebno preračunati EUR v SIT z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenije na dan nastanka davčne obveznosti.

SLIKA 7: OBRAZEC I-RAČ-D

Vir: http://www.durs.gov.si/index.php?id=3214

33

Izdane račune za dobavo blaga znotraj Evropske unije je potrebno vpisati v knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije in za promet blaga v drugih državah članicah (I-RAČ-D) in sicer v stolpce od 1 do vključno 7. Prav tako pa se dobave blaga znotraj Evropske unije vpisujejo v kvartalno poročilo KP-O. Ker v knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije vpišemo promet, je posledično potrebno izpolniti še DDV-O obrazec (Petauer in Urbanija 2004, 54).

4.1.2 Knjiga prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije (obrazec P-RAČ- P)

Obrazec za knjigo prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije smo prav tako začeli uporabljati 1. maja 2004. Vsak davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga v Evropski uniji oziroma pridobiva blago znotraj Evropske unije, mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja DDV. Prejemnik blaga je dolžan v primeru, ko je izdan račun dobavitelja oziroma pridobitelja (v primeru tristranskega posla) opraviti samoobdavčitev. Za prejemnika blaga, ki do dne oddaje obračuna še ni prejel računa dobavitelja oziroma pridobitelja, nastane v tekočem obračunskem obdobju samo obveznost za obračun DDV. Pravico do odbitka vstopnega DDV bo imel šele v obdobju prejema računa.

SLIKA 8: OBRAZEC P-RAČ-P

Vir: http://www.durs.gov.si/index.php?id=3214 Znesek DDV- ja, ki ga davčni zavezanec dolguje, se prikaže v obliki izstopnega DDV in sicer tako v knjigi prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije (P-RAČ-P) kot tudi v DDV-O obrazcu. V obrazec P-RAČ-P tako vpišemo prejeti račun za pridobitev blaga znotraj Evropske unije v stolpce od 1 do 8 ter v stolpec 12 in 14. Prav tako pa se izpolni polje v DDV-O obrazcu in sicer pridobitev blaga znotraj Evropske unije, obračunani DDV od pridobitev blaga znotraj Evropske unije in vstopni DDV od pridobitev blaga znotraj Evropske unije (Petauer in Urbanija 2004, 56).

34

Listine, ki se vpisujejo v knjigo prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije:

listine o oproščenih pridobitvah blaga znotraj Evropske unije, ki so oproščene DDV;

računi, ki vsebujejo potrebne podatke in iz katerih je razvidno, da je blago, pridobljeno v Evropski uniji, obdavčeno z DDV v Sloveniji;

interne listine, na podlagi katerih opravimo samoobdavčitev; pri tristranskih poslih:

- listine, ki jih prejme davčni zavezanec- prejemnik blaga (tretji v verigi) v tristranskem poslu v Sloveniji- od pridobitelja blaga, in

- listine, ki jih prejme davčni zavezanec- pridobitelj blaga (drugi v verigi) v Sloveniji- od davčnega zavezanca- dobavitelja blaga (prvega v verigi);

listine, s katerimi se pozneje spremeni davčna osnova zaradi vračila, preklica naročila, popusta ali znižanja cene po dobavi se vpisujejo z negativnim predznakom (Zalokar 2004, 43).

V preglednici je prikaz različnih primerov, kdaj nastane obveznost za obračun DDV ter kdaj pravica do odbitka vstopnega DDV (Zalokar 2005, 161):

Zap. Pridobitev blaga Račun tujca Obveznost za

DDV Vstopni DDV št. v mesecu izdan v prejet v za mesec v 1. maju maju maju maj maju 2. maju juniju juniju junij juniju 3. maju maju juniju maj juniju 4. juniju maju maju maj juniju 5. juniju aprilu juniju april juniju 6. maju junij (15.junij) 7. maju juliju juliju junij (15.junij) juliju

Iz preglednice je razvidno, da ima podjetje pravico do odbitka vstopnega DDV- ja šele takrat, kadar sta izpolnjena oba pogoja, in sicer prejeto blago ter prejet račun. Medtem ko obveznost za DDV nastane v mesecu, katerem je bil izdan račun ne glede, ali je bilo blago že pridobljeno ter ali je kupec prejel račun.

35

4.1.3 Primer davčne evidence pri pravem tristranskem poslu

Račun

Blago Račun Prejemnik blaga- kupec naroči blago pri pridobitelju. Ker pridobitelj blaga ni imel na zalogi, ga je naročil pri dobavitelju. Dobavitelj blago odpošlje neposredno prejemniku- kupcu blaga. Za rešitev problema moramo najprej pogledati tok računov in ob tem še tok blaga. Dobavitelj izda račun pridobitelju, pridobitelj pa prejemniku blaga. 1) Kadar je slovenski zavezanec z ID- številko dobavitelj (prvi v verigi):

na računu ne obračuna DDV (sklicuje se na 1.točko 31.a člena ZDDV) ter vrednost blaga evidentira v stolpcu 7 obrazca I-RAČ-D (oproščena dobava blaga

znotraj Evropske unije). 2) Kadar je slovenski zavezanec z ID- številko pridobitelj (drugi v verigi):

ob pridobitvi ne obračuna DDV (podlaga je 28.c člen ZDDV), vendar mora dokazati, da je nabavljal za nadaljnjo prodajo,

nabavno vrednost vpiše v stolpec 10 obrazca P-RAČ-P (tristranske pridobitve blaga znotraj Evropske unije),

ob dobavi ne obračuna DDV (v računu se sklicuje na 4. točko prvega odstavka 12.člena ZDDV),

vrednost dobave vpiše v stolpec 9 obrazca I-RAČ-D (tristranske dobave blaga znotraj Evropske unije) in

o dobavi poroča v četrtletnem poročilu (obrazcu KP-O). 3) Kadar je slovenski davčni zavezanec z ID- številko prejemnik (tretji v verigi):

ob prejemu blaga obračuna DDV po 4. točki 12. člena ZDDV, obračunani DDV vpiše v stolpce 8, 11 in 12 obrazca P-RAČ-P, obračunani DDV si prizna kot vstopnega po 4. točki drugega odstavka 40. člena

ZDDV ter

1) DOBAVITELJ zavezanec z ID iz države EU

3) PREJEMNIK zavezanec iz države EU z ID

2) PRIDOBITELJ zavezanec iz države EU z ID, ki kupuje za nadaljnjo dobavo

36

vstopni DDV vpiše v stolpca 13 in 14 obrazca P-RAČ-P. Prvi člen v verigi- dobavitelj izda račun pridobitelju brez obračunanega DDV v primeru, če prejemnik predloži veljavno identifikacijsko številko za DDV in zato, ker je blago zapustilo njegovo ozemlje. Ker dobavitelj opravi dobavo blaga znotraj Evropske unije, mora izpolniti kvartalno poročilo (obrazec KP- O). Prav tako pa mora dobavitelj vnesti izdan račun v knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije in za promet blaga v drugih državah članicah (obrazec I-RAČ-D). Drugi člen v verigi- pridobitelj izda račun prejemniku blaga. Zaradi poenostavitvenih določb mu ni treba obračunati DDV ter se mu ni potrebno registrirati za namene DDV v državi prejemnika blaga. Tako pridobitelj izda račun brez DDV. Ker pridobitelj prejme račun od dobavitelja, mora tako prejet račun vpisati v knjigo prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije (obrazec P-RAČ-P). Pridobitelj opravi intrakomunitarno nabavo blaga od dobavitelja ter tudi intrakomunitarno dobavo blaga, zato mora izpolniti kvartalno poročilo (obrazec KP-O). Poleg tega mora v poročilu označiti, da gre za tristransko dobavo, saj je opravil intrakomunitarno nabavo blaga in od njene pridobitve kot prejemnik ni obračunal DDV, niti se mu ni treba registrirati za DDV v državi prejemnika blaga. Obveznost za obračun DDV se prevali na prejemnika blaga. Ker pridobitelj izda račun prejemniku, mora posledično tako izdan račun vpisati v knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije in za promet blaga v drugih državah članicah (obrazec I-RAČ-D). Tretji v verigi- prejemnik blaga dobi od pridobitelja račun brez DDV. Davčna obveznost se prevali s pridobitelja na prejemnika blaga in tako mora prejemnik blaga sam obračunati DDV. Ta DDV se knjiži kot izstopni DDV na konte 26 ter kot vstopni DDV na konte skupine 16 in tako bo namesto carine prejemnik sam obračunal DDV. Prejet račun bo tako prejemnik blaga vpisal v knjigo prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije (obrazec P-RAČ-P). Kvartalnega poročila (obrazec KP- O) prejemniku blaga ni potrebno izpolnjevati, tako kot ga morata izpolniti dobavitelj ter pridobitelj blaga, ker ne opravi nobene oproščene dobave blaga v Evropski uniji, temveč samo pridobitev blaga. Vrednostni primer pravega tristranskega posla ter nepravega tristranskega posla (tok računov je enak toku blaga) Dobavitelj blaga (prvi v verigi) proda blago pridobitelju blaga (drugemu v verigi) v vrednosti 100 enot. Pridobitelj blaga pa to blago proda prejemniku oziroma končnemu kupcu v tretjo državo v znesku 120 enot. Vsa tri podjetja so registrirana za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Blago je odposlano neposredno od dobavitelja k prejemniku blaga.

37

RAZLIČICA 1: SLOVENSKO PODJETJE KOT DOBAVITELJ BLAGA V PRAVEM TRISTRANSKEM POSLU

Slovensko podjetje A proda blago italijanskemu podjetju B in mu tako izda račun za 100 enot. Ta prodaja blaga je oproščena plačila DDV, saj je italijansko podjetje predložilo veljavno identifikacijsko številko za DDV in imamo dokaz, to je ustrezno prevozno listino, da je blago zapustilo ozemlje Slovenije. Slovensko podjetje v svojih obrazcih kot kupca navede Italijana, kateremu je izdal račun, in ne Avstrijca, ki je v tem primeru prejemnik blaga. Ker slovensko podjetje v tem primeru opravi dobavo blaga znotraj Evropske unije, mora izpolniti kvartalno poročilo (obrazec KP-O).

V obrazec vnese identifikacijsko številko za DDV italijanskega podjetja in vrednost dobave 100 enot. V obrazcu KP-O izpolni stolpce 21 do 23 in 25. Slovensko podjetje mora izdan račun vnesti v knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije in za promet blaga v drugih državah članicah (obrazec I-RAČ-D), pri čemer izpolni stolpce od 1 do 7.

Identifikacijska številka kupca (prejemnika oz. pridobitelja)

Koda države [21]

Številka za DDV (brez kode države)

[22]

Skupna vrednost dobave v SIT

[23]

Skupna vrednost tristranskih dobav v SIT

[24]

IT 1234567 100

Skupna vrednost vseh dobav (kontrolni podatek)

[25] 100 [26]

Blago

Račun Avstrijsko

podjetje C

Slovensko podjetje

A

Italijansko podjetje

B

Račun

38

OBRAZEC I-RAČ-D Firma: Sedež: KNJIGA IZDANIH RAČUNOV ZA DOBAVE BLAGA ZNOTRAJ SKUPNOSTI

ID za DDV

L I S T I N A OPROŠČENE DOBAVE

Oproščene dobave Druge dobave Tristranske dobave Zap. Datum K U P E C blaga blaga blaga štev. knjiženja številka datum Firma / ime ter sedež ID za DDV znotraj Skupnosti znotraj Skupnosti znotraj Skupnosti

1 2 3 4 5 6 7 8 9

1 15.08.06 234 01.08.06 Italjansko podjetje, Milano IT1234567 100,00

SKUPAJ 1 2 3 4 5 6 7 8 9

100,00 0,00 0,00

39

RAZLIČICA 2: SLOVENSKO PODJETJE KOT PRIDOBITELJ BLAGA V PRAVEM TRISTRANSKEM POSLU

Slovensko podjetje B kupi blago za 100 enot pri avstrijskem podjetju A in ga proda italijanskemu podjetju C za 120 enot. Slovensko podjetje izda račun italijanskemu podjetju, pri tem pa mu zaradi poenostavitvenih določb ni treba obračunati DDV, niti se mu ni treba registrirati za namene DDV v Italiji. Tako torej izda račun brez DDV, pri čemer se mora sklicevati na določbo 2.točke 28.c člena ZDDV, kar pomeni, da mora dokazati, da je nabavljal za nadaljnjo prodajo. Ker slovensko podjetje dobi račun od avstrijskega podjetja, mora tako prejet račun vpisati v knjigo prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije (obrazec P-RAČ-P), kjer izpolni stolpce od 1 do 7. Nabavno vrednost vpiše v stolpec 10 (tristranske pridobitve blaga znotraj Evropske unije).

Blago

Račun Italijansko

podjetje C

Avstrijsko podjetje

A

Slovensko podjetje

B

Račun

40

OBRAZEC P-RAČ- P

Firma:

Sedež: KNJIGA PREJETIH RAČUNOV ZA PRIDOBITVE BLAGA

ZNOTRAJ SKUPNOSTI

ID za DDV

L I S T I N A SKUPNI ZNESEK ZNESEK VSTOPNEGA

DDV

Datum Oprošč.pridob. Tristr.pridob. OBRAČUNANEGA

DDV KI SE NE SME

ODBITI

Zap. Knjiženja Prejema D o b a v i t e l j Vrednost blaga znotraj blaga znotraj Znesek DDV Znesek DDV

štev. listine listine Številka Datum Firma / ime ter sedež ID za DDV Skupnosti Skupnosti 8,50% 20% 8,50% 20%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

1. 15.08.06 15.08.06 9877 01.08.06 Avstrijsko podjetje Dunaj AT987654 100,00

SKUPAJ

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

0,00 0,00 100,00

41

Slovensko podjetje opravi poleg intrakomunitarne nabave blaga tudi intrakomunitarno dobavo blaga, zaradi katere mora izpolniti kvartalno poročilo (obrazec KP-O).

V kvartalnem poročilu (KP-O) kot kupca označi italijansko podjetje, ker njemu izda račun, ne glede na to, da gre blago neposredno od avstrijskega podjetja k italijanskemu podjetju. V poročilo vnese podatek o identifikacijski številki italijanskega podjetja in promet za 120 enot. Označiti mora, da gre za tristransko dobavo, saj je opravil intrakomunitarno nabavo blaga in od njene pridobitve kot prejemnik ni obračunal DDV. V obrazcu KP- O tako slovensko podjetje izpolni stolpce 21, 22, 24 in 26. Ker gre v tem primeru za poenostavitvene določbe, mora v svojem poročilu označiti obstoj tristranske dobave in vpisati njen znesek. Slovensko podjetje tako izda račun italijanskemu podjetju brez obračunanega DDV z navedbo klavzule oprostitve. Obveznost za DDV se od slovenskega podjetja prevali na prejemnika blaga, ki je v tem primeru italijansko podjetje. Ker slovensko podjetje izda račun italijanskemu podjetju, mora tako izdan račun vpisati v knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije in za promet blaga v drugih državah članicah (obrazec I-RAČ-D), pri čemer izpolni stolpce od 1 do 6, vrednost dobave pa vpiše v stolpec 9 (tristranske dobave blaga znotraj Evropske unije). Na izdan račun z vsemi elementi mora po 34. členu ZDDV navesti klavzulo »DDV ni obračunan v skladu s 3. alineo 28.c člena ZDDV«.

Identifikacijska številka kupca (prejemnika oz. pridobitelja)

Koda države [21]

Številka za DDV (brez kode države)

[22]

Skupna vrednost dobave v SIT

[23]

Skupna vrednost tristranskih dobav v SIT

[24]

IT 1234567 120

Skupna vrednost vseh dobav (kontrolni podatek)

[25] [26] 120

42

OBRAZEC I-RAČ-D Firma: Sedež: KNJIGA IZDANIH RAČUNOV ZA DOBAVE BLAGA ZNOTRAJ SKUPNOSTI

ID za DDV

L I S T I N A OPROŠČENE DOBAVE

Oproščene dobave Druge dobave Tristranske dobave Zap. Datum K U P E C blaga blaga blaga štev. knjiženja številka datum Firma / ime ter sedež ID za DDV znotraj Skupnosti znotraj Skupnosti znotraj Skupnosti

1 2 3 4 5 6 7 8 9

1 15.08.06 234 01.08.06 Italjansko podjetje, Milano IT1234567 120,00

SKUPAJ 1 2 3 4 5 6 7 8 9

0,00 0,00 120,00

RAZLIČICA 3: SLOVENSKO PODJETJE KOT PREJEMNIK BLAGA V PRAVEM TRISTRANSKEM POSLU

Slovensko podjetje je prejemnik blaga, ki dobi račun od avstrijskega podjetja brez DDV. Davčna obveznost se prevali na slovenskega kupca. Tako mora slovensko podjetje kot prejemnik sam obračunati DDV po stopnjah, ki veljajo pri nas. Ker bo prejel račun v višini 120 enot od avstrijskega podjetja, bo na osnovi tega računa obračunal:

Pri prejetem računu slovensko podjetje opravi samoobdavčitev. Ker dobi račun za 120 enot, bo na osnovi tega računa obračunal 24 enot (20% od 120 enot) DDV, ki ga knjiži kot izstopni DDV na konte skupine 26 ter kot vstopni DDV na konte skupine 16. Prejet račun bo tako slovensko podjetje vpisalo v knjigo prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije (obrazec P-RAČ-P) pri čemer bo obračunani DDV vpisal v stolpce 8, 11 in 12, vstopni DDV pa vpiše v stolpca 13 in 14 obrazca P-RAČ-P.

Konto 26 (izstopni DDV)

24

Konto 16 (vstopni DDV) 24

Blago

Račun Slovensko

podjetje C

Italijansko podjetje

A

Avstrijsko podjetje

B

Račun

44

OBRAZEC P-RAČ- P

Firma:

Sedež: KNJIGA PREJETIH RAČUNOV ZA PRIDOBITVE BLAGA

ZNOTRAJ SKUPNOSTI

ID za DDV

L I S T I N A SKUPNI ZNESEK ZNESEK VSTOPNEGA

DDV

Datum Oprošč.pridob. Tristr.pridob. OBRAČUNANEGA

DDV KI SE NE SME

ODBITI

Zap. Knjiženja Prejema D o b a v i t e l j Vrednost blaga znotraj blaga znotraj Znesek DDV Znesek DDV

štev. listine listine Številka Datum Firma / ime ter sedež ID za DDV Skupnosti Skupnosti 8,50% 20% 8,50% 20%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

1. 15.08.06 15.08.06 9877 01.08.06 Avstrijsko podjetje Dunaj AT987654 120,00 24,00 24,00

SKUPAJ

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

120,00 0,00 0,00 0,00 24,00 0,00 24,00

RAZLIČICA 4: NEPRAVI TRISTRANSKI POSEL (TOK RAČUNOV JE ENAK TOKU BLAGA)

Kljub temu, da v tem tristranskem poslu sodelujejo trije davčni zavezanci iz treh držav članic Evropske unije, ne gre za pravi tristranski posel v smislu Šeste direktive, saj sta blagovni tok in tok računov usklajena. Avstrijsko podjetje A identificirano za namene DDV v Avstriji proda in dostavi blago italijanskemu podjetju B, ki je identificirano za namene DDV v Italiji. Italijansko podjetje B proda in dostavi blago slovenskemu podjetju C, ki je identificirano za namene DDV v Sloveniji. V tem primeru je tok računov enak toku blaga. Avstrijsko podjetje opravi dobavo blaga znotraj Evropske unije, zaradi česar uveljavlja oprostitev obračuna davka na dodano vrednost. Italijansko podjetje opravi pridobitev blaga znotraj Evropske unije tako, da mora v skladu s svojimi predpisi od te pridobitve obračunati vstopni in izstopni DDV (napraviti samoobdavčitev). Ker italijansko podjetje proda blago naprej slovenskemu podjetju, lahko tudi ono uveljavlja oprostitev obračunavanja DDV na svojem izdanem računu, ker ima slovensko podjetje veljavno identifikacijsko številko za DDV in ustrezne prevozne listine, s katerimi dokazuje dobavo blaga znotraj Evropske unije. Slovensko podjetje prejme račun ter blago od italijanskega podjetja ter opravi pridobitev blaga znotraj Evropske unije in obračuna vstopni in izstopni DDV v skladu z našo zakonodajo. Razlika med primerom pravega tristranskega posla in med primerom nepravega tristranskega posla, kjer je tok blaga enak toku računov, se pojavi pri drugem členu v verigi (pridobitelju blaga). Pridobitelj blaga mora, kot smo že dejali, v primeru nepravega tristranskega posla obračunati vstopni in izstopni DDV, ne glede na to, da bo blago prodalo naprej. Tako se pojavijo dodatne davčne ter administrativne posledice, katere pa so v primeru pravega tristranskega posla izvzete zaradi poenostavitev Evropske unije.

Blago

Račun Slovensko

podjetje C

Avstrijsko podjetje

A

Italijansko podjetje

B

Račun

Blago

46

4.2 Posebna evidenca pri uvozu blaga (obrazec E- UVOZ) Obrazec E- UVOZ je posebna evidenca, katera je predpisana za evidentiranje uvoza ter v katero se vpisujejo podatki iz uvoznega EUL. Posebna evidenca o vstopnem DDV pri uvozu blaga je predpisana v 174. členu pravilnika, ki je začel veljati 1. maja 2004. Računi, prejeti za dobave blaga ali storitve, povezane z uvozom blaga, se vpisujejo v obrazec P-RAČ in ne v obrazec E- UVOZ. Ker pa se v davčnih evidencah podatki ne smejo podvajati, mora zato uvoznik blaga pregledati uvozne carinske listine in kateri stroški so všteti v davčno osnovo. Če so všteti prevozni in drugi stroški, se računi, prejeti zanje, ne vpisujejo v obrazec P-RAČ. V obrazec E- UVOZ se vpišejo podatki iz odločbe Carinske uprave Republike Slovenije, če je z odločbo:

naloženo doplačilo premalo zaračunanega DDV; odpuščeno plačilo dolgovanega zneska, ki ga je davčni zavezanec že izkazal kot

vstopni DDV; odobreno povračilo preveč plačanega dolga, ki ga je davčni zavezanec že izkazal

kot vstopni DDV; že izkazan znesek vstopnega DDV, ki ga je carinski organ vrnil davčnemu

zavezancu oziroma mu je odpustil plačilo preveč obračunanega uvoznega DDV (Prusnik in Zalokar 2004, 44- 45).

4.3 Obrazec DDV- O10 Pravne podlage navodila za izpolnjevanje obrazca DDV- O so Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, Zakon o davčnem postopku in Zakon o davčni službi. Davčni zavezanec izkaže svojo davčno obveznost z obračunom DDV (obrazec DDV- O). Zaradi lažjega izpolnjevanja obveznosti, davčni urad pošilja vsem davčnim zavezancem obrazec DDV- O za obračun DDV za posamezno davčno obdobje. V primeru, da zavezanec obrazca ne prejme ali da se je uničil, je obrazec na voljo na vseh davčnih uradih in izpostavah ter na spletni strani DURS. Izpolnjeni obrazec DDV- O, ki ga je podpisala odgovorna oseba, mora zavezanec poslati na pristojni davčni urad najkasneje do dneva, ki je napisan na obrazcu. Do istega dneva mora davčni zavezanec tudi plačati svoje obveznosti s plačilnim nalogom. V primeru, da davčni zavezanec v celotnem davčnem obdobju ni imel nobenih poslovnih dogodkov, mora izpolniti obrazec tako, da v posamezno polje vpiše ničle.

10 Povzeto po: http://www.durs.gov.si/index.php?id=9314

47

Obračun davka na dodano vrednost predloži davčni zavezanec, kateri je identificiran za namene DDV. Obrazec DDV- O in prilogo k obrazcu DDV- O lahko davčni zavezanec predloži v papirni obliki ali v elektronski obliki. Zavezanec mora predložiti davčni obračun do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, ne glede na to, ali izkazuje davčno obveznost v mesečnem, trimesečnem ali polletnem obračunu DDV. Podatki o zavezancu in davčno obdobje so preneseni v obrazec DDV- O iz davčnega registra. Davčni zavezanec ob predložitvi obrazca DDV- O predložit tudi:

podatke o popravku zneska obračunanega in zneska vstopnega DDV zaradi spremembe davčne osnove,

podatke o popravku zneska obračunanega in vstopnega DDV (za pretekla davčna obdobja) zaradi napak na izdanem oziroma prejetem računu,

podatke o nastalih razlikah med odbitim vstopnim DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in vstopnim DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež,

podatke o znesku vstopnega DDV, ki ga davčni zavezanec ni odbil v davčnem obdobju, ko je prejel račun oziroma carinsko deklaracijo, ampak ga uveljavlja pozneje in

podatke o popravku vstopnega DDV v skladu z drugim odstavkom 42. člena ZDDV, ki pravi, da če se znotraj obdobja pet let od koledarskega leta pričetka uporabe opreme spremenijo pogoji, ki so bili v tem letu merodajni za odbitek vstopnega DDV, se za obdobje po spremembi izvrši popravek vstopnega DDV. Pri nepremičninah se namesto obdobja pet let upošteva obdobje 20 let.

V obračun DDV davčni zavezanec vključi vse navedene podatke, v katerem je ugotovil napako in to v ustrezne oznake obrazca DDV- O, s tem da uskladi tudi zneske v prvem delu obrazca DDV- O. Davčni zavezanec podatke izkaže posamično za vsako davčno obdobje, katero zadeva popravek, in jih prikaže v prilogi k obrazcu DDV- O. Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev plačevanja DDV po plačani realizaciji, bo tako kot ostali davčni zavezanci, ki te posebne ureditve ne uporabljajo, januarski davčni obračun oddal na predpisanem obrazcu DDV-O. Na obrazec DDV- O ne bo izkazal vsega prometa, ki ga je opravil v tem davčnem obdobju, ampak le promet po izdanih in prejetih računih, ki so bili v tem obdobju tudi že plačani. V tem davčnem obdobju bo kot vstopni DDV na obrazcu DDV-O izkazal promet po izvršenih plačilih, kot obračunani DDV pa promet po prejetih plačilih. V nadaljevanju prikazujemo, kako izpolni obrazec DDV-O prejemnik blaga (3. v verigi), na podlagi predhodnega vrednostnega primera.

48

SLIKA 9: IZPOLNITEV DDV-O OBRAZCA

49

4.4 Sklepne ugotovitve Za promet blaga znotraj Evropske unije in izven Evropske unije je potrebno voditi posebne evidence, imeti zbrano dokumentacijo ter izpolnjevati posebna poročila. Davčni zavezanec mora zaradi zagotovitve podatkov voditi knjigo izdanih računov (obrazec I-RAČ), knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije (obrazec I-RAČ-D), knjigo prejetih računov (obrazec P-RAČ), knjigo prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije (obrazec P-RAČ-P) ter posebno evidenco o vstopnem DDV pri uvozu blaga (obrazec E- UVOZ). Davčni zavezanec vodi te knjige in evidence v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) in v skladu z ZDDV. Zneski, ki so vpisani v knjige in evidence, se uporabijo za sestavljanje obračuna DDV.

5 KVARTALNO POROČILO (KP- O)11 Kvartalno poročilo oziroma obrazec KP- O je obrazec, ki ga je potrebno vsake tri mesece oddajati na davčni urad. V kolikor davčni zavezanec nima transakcij v določenem obdobju, ki se vpisujejo v obrazec KP- O, odda prazen obrazec roku, ki je predpisan za oddajo. V kvartalnem poročilu na obrazcu KP- O mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki dobavlja blago drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki je identificirana za namene DDV v drugi državi članici, izkazati dobave blaga znotraj Evropske unije. Izkazati je torej potrebno dobave blaga znotraj Evropske unije za obdobje poročanja. V okviru kvartalnega poročila se pridobitve blaga in storitve zaenkrat ne poročajo. Poenostavljeno povedano se v kvartalno poročilo vpisujejo podatki iz izdanih računov za dobave blaga davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV v drugi državi članici. Pri tem se v obrazec KP- O vpisujejo samo tiste dobave blaga, ki so obdavčljive v namembni državi. Intrakomunitarne nabave blaga se v kvartalno poročilo ne vpisujejo, ker to ni opravljena dobava blaga znotraj Evropske unije, temveč pridobitev blaga znotraj Evropske unije. Posledično to pomeni, da imamo opravka z dobaviteljem in ne kupcem, saj se v kvartalno poročilo vpisuje promet za dobave blaga znotraj Evropske unije- torej promet opravljen kupcem in ne dobaviteljem. V kvartalno poročilo oziroma obrazec KP- O se vpisujejo samo tiste dobave, ki so v Sloveniji oproščene plačila DDV v skladu s 1. in 4. točko 31.a člena in blago, ki je obdavčeno v skladu s 3. odstavkom 18.e člena ZDDV in jih zato posledično vpisujemo v obrazec I- RAČ-D. V skladu s 1. in 4. točko 31.a člena ZDDV pa so oproščene plačila:

dobave blaga, ki ga odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, v drugo državo članico, drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, v kateri se odpošiljanje ali prevoz začne;

prenos blaga, za katerega bi se priznavale oprostitve, če bi bile opravljene za račun drugega davčnega zavezanca.

Kvartalno poročilo izpolnjujejo samo davčni zavezanci, identificirani za namene DDV v Sloveniji. Obrazec se izpolnjuje izključno v tolarjih brez stotinov, podobno kot se izpolnjuje obrazec DDV- O. Predmet poročanja kvartalnega poročila so vedno le dobave blaga v druge države članice Evropske unije, ki so obdavčene v skladu z načelom namembne države. V kvartalno poročilo se ne vpisuje promet med slovenskimi davčnimi zavezanci, prav tako se ne vpisuje promet blaga, ki ni opravljen za plačilo (začasni prenos) ter pošiljčni posli, ker imamo pri pošiljčnih poslih praviloma kot kupca fizične osebe, ki niso identificirane za namene DDV. V kolikor izdamo račun za dobavo blaga davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV v drugi državi članici, in na računu zaračunamo posebej blago in še posebej storitve moramo v kvartalno poročilo vpisati samo vrednost dobave blaga.

11 Povzeto po: Petauer in Urbanija 2004

51

V obrazcu KP- O je potrebno navesti identifikacijsko številko partnerja iz druge države članice in skupno vrednost dobav temu partnerju v obdobju poročanja, kar pomeni, da nam mora program omogočiti sortiranje prometa po eni identifikacijski številki za DDV (po identifikacijski številki za DDV iz druge države članice) za posamezno obdobje poročanja. Za pravilno izpolnitev obrazca je nujna identifikacijska številka partnerja.

5.1 Izpolnjevanje kvartalnega poročila12 V obrazec KP- O se vpišejo: 1. podatki o dobavah blaga in tristranskih dobavah blaga znotraj Evropske unije in sicer:

pod oznako 21 se vpiše koda države, v kateri je davčni zavezanec- prejemnik blaga, prejemnik ali pridobitelj blaga v tristranskem poslu, identificiran za namene DDV.

SLIKA 10: KODE DRŽAV

AT Avstrija IE Irska BE Belgija IT Italija CY Ciper LT Litva CZ Češka LU Luksemburg DE Nemčija LV Latvija DK Danska MT Malta EE Estonija NL Nizozemska EL Grčija PL Poljska ES Španija PT Portugalska FI Finska SE Švedska FR Francija SI Slovenija GB Velika Britanija SK Slovaška HU Madžarska

pod oznako 22 se vpiše identifikacijska številka za DDV davčnega zavezanca-

prejemnika blaga, prejemnika ali pridobitelja blaga v tristranskem poslu. Vpiše se samo številka, brez kode države;

pod oznako 23 se vpiše skupna vrednost dobav blaga znotraj Evropske unije po

posameznem davčnem zavezancu- prejemniku blaga oziroma pridobitelju blaga v tristranskem poslu. Dobavitelj blaga v tristranskem poslu, ki izda račun pridobitelju blaga, sem vpisuje podatke po izdanih računih. Skupna vrednost dobav blaga znotraj Evropske unije mora biti izražena v tolarjih;

pod oznako 24 se vpiše skupna vrednost tristranskih dobav blaga znotraj Evropske

unije, po posameznem davčnem zavezancu- prejemniku blaga v tristranskem poslu. Vrednost mora biti prav tako izražena v tolarjih. Vpisujejo se torej računi, ki jih izda pridobitelj prejemniku blaga v tristranskem poslu v obdobju poročanja;

12 Povzeto po: http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/Obrazci-PRAVNE_OSEBE/113N.pdf

52

pod oznako 25 in 26 se vpišejo seštevki skupne vrednosti dobav blaga znotraj

Evropske unije ter seštevki skupne vrednosti tristranskih dobav blaga znotraj Evropske unije.

SLIKA 11: VZOREC KVARTALNEGA POROČILA Zneski v valuti SIT / EUR [1a] (obvezna izbira)

Podatki o dobavah in storitvah za tekoče obdobje:

http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Davek_na_dodano_vrednost/Obrazci/DDV8.pdf Pri izpolnjevanju obrazca KP- O mora pri tristranskih poslih posebno pozornost nameniti srednji člen, imenovan pridobitelj blaga. Le ta mora označiti obstoj tristranske dobave in mora imeti transportne listine, s katerimi dokazuje pot blaga, saj bi se sicer moral registrirati v državi prejemnika blaga.

5.1.1 Popravljanje podatkov Podatke o dobavah blaga iz preteklih obdobij je potrebno popravljati v kvartalnem poročilu tekočega obdobja. Popravke se vpisuje v tekoči obrazec KP- O v rubriko B- popravki podatkov za pretekla obdobja.

SLIKA 12: POPRAVKI PODATKOV ZA PRETEKLA OBDOBJA

Vir: http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Davek_na_dodano_vrednost/Obrazci/DDV8.pdf

Identifikacijska številka kupca (prejemnika oz. pridobitelja)

Koda države [21]

Številka za DDV (brez kode države)

[22]

Skupna vrednost dobave [23]

Skupna vrednost tristranskih dobav [24]

Skupna vrednost storitev [27]

Skupna vrednost vseh dobav / storitev (kontrolni podatek) [25] [26] [28]

Identifikacijska številka kupca (prejemnika oz. pridobitelja)

Obdobje leto kvartal

[30] Koda države [31]

Številka za DDV (brez kode države)

[32]

Nova vrednost dobave [33]

Nova vrednost tristranskih dobav [34]

Nova vrednost storitev [35]

53

Popravljanje podatkov se lahko izvaja:

1. prvi zapis je storno vrednost iz preteklega obdobja poročanja (skupna vrednost pod oznako 23 ali 24 kvartalnega poročila), pri čemer se napiše vrednost 0

2. drugi zapis je popravljena, nova vrednost iz preteklega obdobja poročanja 3. če se popravlja identifikacijska številka in koda države, se mora vključiti tudi

skupna vrednost dobav ali tristranskih dobav 4. v primeru, da se popravlja le skupna vrednost pod oznako 23 ali 24 kvartalnega

poročila: oznaka 30: vpiše se obdobje poročanja na katerega se popravek nanaša; oznaka 31: vpiše se koda države v kateri je davčni zavezanec- prejemnik

blaga, identificiran za namene DDV; oznaka 32: vpiše se identifikacijska številka za DDV davčnega zavezanca-

prejemnika blaga, prejemnika ali pridobitelja blaga v tristranskem poslu; oznaka 33: vpiše se vrednost nič ali nova vrednost dobave blaga znotraj

Evropske unije po posameznem davčnem zavezancu- prejemniku blaga oziroma pridobitelju blaga v tristranskem poslu v obdobju poročanja;

oznaka 34: vpiše se vrednost nič ali nova vrednost tristranskih dobav blaga znotraj Evropske unije po posameznem davčnem zavezancu- prejemniku blaga v tristranskem poslu.

5.1.2 Dobropisi in obrazec KP- O Dobropisi se izdajajo načeloma zaradi kasnejših popravkov. Spremembe zaradi dobropisov se ne sporočajo v rubriki B obrazca KP- O, saj pri dobropisih vsebinsko ne gre za popravke podatkov preteklih obdobij. Dobropis dejansko pomeni naknadno znižanje vrednosti dobave zaradi kasneje odobrenega popusta, slabše kakovosti ali zaradi podobnih razlogov in ne gre za popravek podatka prejšnjih obdobij. Kasneje izdani dobropisi za dobave blaga v Evropski uniji pomenijo spremembo vrednosti dobave. Zato je potrebno te dobropise evidentirati v tekočem obrazcu KP- O, ko se pojavijo, saj davčni zavezanec v trenutku, ko je opravil dobavo in jo vpisal v obrazec KP- O, ni vedel, da bo kasneje izdan dobropis.

5.2 Sklepne ugotovitve V kvartalnem poročilu mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, izkazati dobave blaga znotraj Evropske unije. Davčni zavezanec v kvartalnem poročilu poroča davčnemu organu o vseh dobavah blaga, ki jih opravi osebam, identificiranim za namene DDV v drugi državi članici Evropske unije. Obdobje poročanja je koledarsko trimesečje.

54

6 POROČANJE IN IZMENJAVA INFORMACIJ O DAVKU NA DODANO VREDNOST

Za zbiranje podatkov o blagovni menjavi je določena metodologija v International Merchandise Trade Statistics Concepts and Definitions (Združeni narodi, 1998) in v evropski zakonodaji s področja statistike zunanje trgovine, da bi imeli na svetovni ravni primerljive podatke. Za vsako državo je statistika zunanje trgovine pomemben vir podatkov, ki ga potrebuje za svoje normalno delovanje. Statistiko zunanje trgovine držav članic Evropske unije sestavljata Intrastat in Extrastat. Razlika med njima je ta, da je Intrastat statistika blagovne menjave med državami članicami, Extrastat pa statistika blagovne menjave države članice z nečlanicami. Razlikujeta pa se še kar v nekaj pogledih, med katerimi je najpomembnejši vir podatkov. Pri Extrastatu je vir podatkov carinska deklaracija, ki zajame vse blago, vse vrednosti in vse udeležence v postopku; gre torej za popolni zajem podatkov. Pri Intrastatu pa je vir podatkov statistični obrazec, različni pragovi omogočajo oprostitev poročanja manjšim podjetjem, ki ne dosegajo vključitvenega praga, prav tako pa je nabor podatkov manjši; gre torej za delni zajem podatkov. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je tudi pri nas odpadel pomemben vir podatkov, zato je tudi Slovenija uvedla Intrastat. Delo v Sloveniji pri Intrastatu je razdeljeno med Statistični urad Republike Slovenije (SURS), ki je odgovoren za uvedbo in delovanje celotnega sistema, in Carinsko upravo Republike Slovenije (CURS), ki skrbi za stike s poročevalskimi enotami (PE), zajem in kontrolo podatkov (Mikuž 2003, 47).

6.1 Intrastat13 Intrastat deluje od 1. januarja 1993, ko se je med članicami sprostil pretok blaga. Je sistem za zajemanje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami Evropske unije. Intrastat je nadomestil zajemanje podatkov iz carinskih deklaracij. Tako se podatki o zunanji trgovini držav članic zbirajo iz dveh virov:

o trgovini s tretjimi državami iz carinskih deklaracij (ECL) ter o trgovini med članicami iz obrazcev Intrastat.

Pomemben vir države za ugotavljanje njene gospodarske uspešnosti, pomemben vir pri načrtovanju gospodarske in denarne politike, izhodišče pri zunanjetrgovinskih pogajanjih ter vir podatkov za razne analize, načrtovanje in podobno je zunanjetrgovinska statistika. V državah članicah je odgovornost državnih organov za Intrastat različna. V večini držav je zanj odgovoren statistični urad. V Sloveniji sta za Intrastat odgovorna Statistični urad Republike Slovenije (SURS) ter Carinska uprava Republike Slovenije (CURS). Davčna uprava je udeležena kot dajalka nekaterih podatkov, ki so potrebni za izvajanje Intrastata.

13 Povzeto po: Mikuž 2003, 47

55

Statistični urad Republike Slovenije je odgovoren za načrtovanje, organizacijo, metodologijo, obdelovanje podatkov, pripravljanje statističnih poročil, poročanje državnim organom in Eurostatu. Carinska uprava Republike Slovenije pa je odgovorna za zajemanje podatkov od poročevalskih enot, kontrolo podatkov, izterjavo neporočanih podatkov in delno vzdrževanje registra poročevalskih enot. V statistično raziskovanje Intrastat je vključen gospodarski subjekt, če

trguje z blagom z gospodarskimi subjekti v drugih državah članicah Evropske unije, je vrednost njegovih odprem blaga v države članice Evropske unije ali prejemov

blaga iz držav članic Evropske unije v zadnjih zaporednih 12. mesecih presegla 100.000 evrov (Škof 2004, 112).

Vrednost dobav in nabav blaga za obdobje zadnjih 12. mesecev bo izračunana iz podatkov na obrazcu za obračun davka na dodano vrednost, v poljih 16 (dobave blaga znotraj Skupnosti) in 26 (pridobitve blaga znotraj Skupnosti). Gospodarski subjekt poroča podatke samo za tisti tok blaga, pri katerem je presegel vključitveni prag.

6.1.1 Razlike med Intrastatom in Extrastatom Osnovne razlike med Intrastatom in Extrastatom so tri, in sicer:

vir podatkov in zajemanje podatkov, razmerje do davčnih podatkov ter tok računa in blaga.

Pri Extrastatu govorimo o popolnem zajemanju podatkov, kar pomeni, da se zajemajo praktično vsi uvozi in izvozi vseh subjektov. Extrastat zajema podatke iz carinskih deklaracij in je nabor zajetih podatkov razmeroma obširen. Pri Intrastatu se zajema omejeno število najpomembnejših podatkov, saj kot vir podatkov uporablja statistični obrazec, zajemajo pa se samo od podjetij, ki presegajo vključitveni prag, kar pomeni, da imajo vrednost trgovine nad vključitveno vrednostjo. Podjetja pod to vrednostjo ne poročajo za Intrastat, ampak se njihovi podatki ocenijo. Davek na dodano vrednost se pri uvozu obračuna in plača, zato pri Extrastatu praktično ni povezave z davčnimi podatki. Pri Intrastatu pa gre za tesno povezanost z davčnimi podatki. Delovanje Intrastata nam omogočajo davčni podatki iz obrazca za obračun DDV (skupna vrednost nakupov in prodaj blaga v državah članicah Evropske unije ter davčna številka) in obrazec za VIES (skupna vrednost nakupov in prodaj ločeno po državah ter davčna številka). V povezavi z davčnimi podatki se pogosto srečujemo z različnim tokom računa in blaga, zato davčni podatki niso popolnoma primerljivi. Poročanju za Intrastat so zavezane vse pravne in fizične osebe, ki sodelujejo v blagovni menjavi med članicami EU in so zavezanke za obračunavanje DDV. Oproščene poročanja so torej vse pravne in fizične osebe, ki niso zavezanke za plačevanje DDV. Pri Intrastatu se načeloma poroča o vseh fizičnih premikih blaga, ki je sposobno transporta, ne poroča pa se o blagu v tranzitu, blagu, ki ga pošiljajo fizične osebe, prometu storitev (izjema so licence za uporabo programske opreme) in blagu s posebne listine, ki jo določijo ustrezni organi Evropske unije (Mikuž 2003, 48).

56

6.1.2 Posebni primeri poročanja za Intrastat Pri poročanju za Intrastat moramo biti previdni ter dosledno upoštevati pravila poročanja posebnih vrst in gibanj blaga, saj narava in gibanje blaga v praksi nista vedno preprosta. Najpogostejše posebnosti poročanja za Intrastat so:

vračila blaga, oplemenitenje in popravila blaga, tranzit, pretovarjanje in skladiščenje blaga, lizing oziroma najem, industrijski obrati, dobave programske opreme, tristransko trgovanje,…

Pri tristranskem trgovanju so v blagovno menjavo vpletene vsaj tri države. Te oblike trgovanja so med podjetji držav članic zelo razširjene in podjetja, ki delujejo v blagovni menjavi, pogosto ne vedo natančno, kako potujeta blago in račun (Mikuž 2003, 55).

SLIKA 13: PRIMER POROČANJA ZA INTRASTAT

Trgovinska transakcija Premik blaga Kdo poroča za Intrastat?

Slovensko podjetje kupi blago v Avstriji in ga proda v Nemčijo.

Blago potuje neposredno iz Avstrije v Nemčijo

Poročata avstrijsko in nemško podjetje.

Prvo slovensko podjetje proda blago drugemu prek nemškega posrednika.

Blago potuje neposredno iz prvega slovenskega podjetja v drugo.

Ni poročanja- blago ni prešlo meje.

Slovensko proizvodno podjetje proda blago nemškemu prek slovenskega posrednika

Blago potuje neposredno iz proizvodnje v Nemčijo.

Poroča podjetje posrednik, ki je blago prodalo v Nemčijo.

Slovensko podjetje kupi pri nemškem podjetju blago in ga preproda drugemu slovenskemu podjetju.

Blago potuje neposredno do končnega uporabnika.

Poroča slovensko podjetje- posrednik nakupa.

Posredniško podjetje v Sloveniji kupi blago v Franciji in ga proda drugemu podjetju v Sloveniji.

Blago potuje neposredno iz Francije k drugemu podjetju v Sloveniji.

Poročata francosko in drugo slovensko podjetje.

Slovensko podjetje kupi blago od prodajalca v Nemčiji, ki mu ga dobavi neposredno iz skladišča na Švedskem.

Blago potuje iz skladišča na Švedskem neposredno h kupcu v Sloveniji.

Slovensko podjetje poroča o nabavi iz Švedske.

Slovensko podjetje kupi blago v ZDA, dobavljeno pa je prek pristanišča v Rotterdamu, kjer je bilo sproščeno v prost promet.

Blago potuje iz Nizozemske v Slovenijo.

Nizozemska poroča za Intrastat o odpremi (dobavi), Slovenija pa o prejemu.

57

Slovensko podjetje kupi blago v ZDA in ga dobavi prek Rotterdama, od koder prispe v Slovenijo kot carinsko blago s tranzitnim dokumentom.

Blago potuje iz Nizozemske v Slovenijo.

Ni poročanja za Intrastat, ker gre za uvoz iz tretjih držav.

Vir: Mikuž 2003, 55

6.2 VIES Pomembno vlogo pri izmenjavi informacij o DDV v povezavi s transakcijami znotraj Evropske unije ima informacijski sistem za izmenjavo informacij o DDV (sistem VIES). VIES (VAT Information Exchange System) je informacijski sistem Evropske unije, ki je namenjen nadzoru nad plačevanjem DDV. Davčni nadzor z uporabo sistema VIES poteka prek sodelovanja med davčnimi upravami držav članic Evropske unije. Sistem VIES omogoča preverjanje identifikacijske številke za DDV kupcev v drugih državah članicah Evropske unije, zato je pomemben tudi za davčne zavezance. Dobavitelj blaga se mora namreč prepričati o tem, ali je identifikacijska številka za DDV, na katero se sklicuje kupec, veljavna.14 Ko govorimo o potrditvenem postopku, želimo prikazati le tiste aktivnosti domače davčne uprave, ki zadevajo posredovanje podatkov davčnim zavezancem o tujih poslovnih partnerjih, s katerimi vstopajo v poslovna razmerja in jim zagotavljajo varno poslovanje na notranjem trgu. Namen potrditvenega postopka v sistemu VIES je, da se davčni zavezanec sistema davka na dodano vrednost lahko pri svoji davčni upravi pozanima o podatkih podjetnika, s katerim opravlja dobave v drugi državi članici Evropske unije. Potrditveni postopek zajema dve stopnji:

potrditev na 1. stopnji, ki zagotavlja zgolj preverjanje veljavnosti in pravilnosti identifikacijske številke za namene davka na dodano vrednost davčnega zavezanca v drugi državi članici,

potrditev na 2. stopnji, kjer se preveri naslov podjetja. Preverjanje resničnih informacij, ki so potrebne za korektni račun, je za davčnega zavezanca zelo pomembno, saj v primeru nekorektnega računa dobava v Evropsko unijo ni oproščena davka na dodano vrednost. V nadaljevanju bomo prikazali, kako je mogoče preko internetne strani preveriti ID- številko za DDV.

14 Povzeto po: http://www.durs.gov.si/index.php?id=5489

58

SLIKA 14: REGISTER ID- ŠTEVILK ZA DDV

Vir: http://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/cgi-bin/viesquer Prevod: »Veljavnost ID- številke za DDV v določeni državi, lahko preverite z izbiro ustrezne države v meniju in vnosom ustrezne ID- številke za DDV.« Če želimo preveriti npr. ID številko za DDV kupca iz Italije, vnesemo ustrezno državo in ID številko za DDV, ter pritisnemo »Prüfen« (»preveriti«). Tako se nam prikaže odgovor o obstoju določene pravne osebe v centralnem davčnem registru Evropske unije.

SLIKA 15: VELJAVNOST ID- ŠTEVILKE ZA DDV

Vir: http://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/cgi-bin/viesquer Prevod:« ID- številka za DDV je veljavna«.

59

6.3 Sklepne ugotovitve Intrastat je statistika blagovne menjave med državami članicami Evropske unije. Uveden je bil leta 1993, ko zaradi uvedbe skupnega evropskega trga podatkov o blagovni menjavi med državami članicami ni bilo mogoče pridobivati iz carinskih deklaracij zaradi ukinitve notranjih meja. V Sloveniji je za Intrastat odgovoren Statistični urad Republike Slovenije (SURS), medtem ko je Carinska uprava Republike Slovenije (CURS) odgovorna za zbiranje in kontrolo podatkov, sodelovanje s podjetji in odpravljanje morebitnih napak v poročanju. V tem poglavju smo želeli prikazati spremembe, ki so se pojavile ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pri poročanju o statistiki blagovne menjave. Zaradi ukinitve carinskih meja podatkov o blagovni menjavi med državami članicami ni bilo mogoče več pridobivati, zato je bil uveden Intrastat.

60

7 PROBLEMI NA PODROČJU RAČUNOVODSKE OBRAVNAVE TRISTRANSKIH POSLOV

Kot smo že omenili, tristranske posle delimo na prave in na neprave tristranske posle. Prave tristranske posle omenja 25. člen PZDDV, kjer pravi, da so tristranski posli verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec- dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Evropske unije davčnemu zavezancu- pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu- prejemniku blaga v tretjo državo članico. Pridobitelj blaga na osnovi prejetega računa za tristransko pridobitev blaga znotraj Evropske unije izda račun prejemniku blaga za tristransko dobavo blaga znotraj Evropske unije. Pri nepravih tristranskih poslih sicer sodelujejo trije udeleženci, vendar pa ni izpolnjen kateri izmed pogojev. O nepravih tristranskih poslih govorimo, kadar eden izmed udeležencev ni iz države Evropske unije in kadar je eden izmed udeležencev fizična oseba. O nepravih tristranskih poslih pa govorimo tudi v primeru, kadar blago ne gre od prvega k zadnjemu udeležencu verige, ampak je tok blaga enak toku računov. Pri pravih tristranskih poslih ima velik pomen identifikacijska številka za DDV ter sama fizična pot blaga. Identifikacijska številka omogoča, da se lahko v tristranske posle vključujejo tudi zavezanci, kateri nimajo sedeža znotraj Evropske unije, temveč v tretjih državah. S pridobitvijo identifikacijske številke se tako lahko v tristranske posle vključujejo davčni zavezanci iz tretjih držav brez kakršnih koli davčnih posledic. Vsaka dobava blaga zavezancu v drugo državo Evropske unije je obdavčljiva z DDV. V državi, v kateri se dobava začne, je oproščena plačila DDV, vendar je nato pridobitev blaga v Evropski uniji obdavčena z DDV pri zavezancu, ki je prejemnik tega blaga. Pridobitev blaga pomeni pridobitev lastninske pravice na blagu, ki ga prejemniku blaga odpošlje ali odpelje v Slovenijo oseba iz druge države članice Evropske unije. V primeru, da imamo tristranski posel, kjer tok blaga in tok računov potujeta iz Italije v Avstrijo in iz Avstrije v Slovenijo, bo dobava blaga v Italiji oproščena plačila DDV, pridobitev v Avstriji pa bo obdavčena. Zavezanec bo tako pridobitev obdavčil, kljub temu, da bo blago prodal naprej v Slovenijo. Dobava blaga v Avstriji bo oproščena plačila DDV, pridobitev blaga v Sloveniji pa bo obdavčena. Vsak zavezanec bo lahko v svoji državi na osnovi prejetih računov odbijal vstopni DDV. V primeru, da se ti davčni zavezanci dogovorijo, da bo tok blaga direktno iz Italije v Slovenijo, pa bi po zakonskih določbah zavezanec iz Avstrije opravil obdavčljivo transakcijo pridobitve oz. dobave blaga v Sloveniji. Tako bi bil zavezan za obračun našega DDV, kar bi administrativno zapletlo DDV poslovanje. Zaradi pogostosti teh poslov so uvedli določene poenostavitve. Te poenostavitve omogočajo manjše davčne ovire ter manjše število identifikacij za DDV v drugih državah.

61

Pridobitev blaga je dejansko obdavčena v državi članici, kjer se odpošiljanje konča. Če pridobitelj blaga (2. v verigi) dokaže, da je pridobil blago znotraj Evropske unije in da blago potuje neposredno h končnemu kupcu oziroma prejemniku blaga, bo oproščen plačila DDV. Davčna obveznost se prevali na prejemnika blaga. Pridobitelj blaga je dolžan na računu navesti klavzulo, da bo DDV plačal prejemnik blaga. O odpošiljanju blaga iz države dobavitelja se morata dogovoriti dobavitelj in pridobitelj blaga, sicer dobavitelj ne bi izpolnjeval pogoje, ki so potrebni za dokazovanje oproščene dobave v drugo državo članico. V primeru, da tega poenostavitvenega postopka ne bi bilo, bi se DDV obračunal dvakrat. Eden od udeležencev bi lahko zahteval vračilo DDV, kar bi povečalo njegove administrativne obveznosti. Prav tako pa bi poslabšalo njegovo likvidnost, saj bi med plačilom DDV in njegovim vračilom lahko prišlo tudi do večmesečnega zamika. Prav tako bi se v primeru, če ne bi bilo poenostavitev, pridobitelj blaga v tristranskem poslu moral registrirati za DDV v državi, kjer se transport z blagom zaključi, to pa je država končnega kupca oziroma prejemnika blaga. Tudi to dokazuje, da bi sistem brez poenostavitev zahteval bistveno več administriranja ter stroškov plačevanja davkov. Vendar pa poenostavitven postopek ne velja za neprave tristranske posle. Davčna pravila, ki veljajo za prave tristranske posle, se razlikujejo od davčnih posledic nepravih tristranskih poslov in so različne od primera do primera. Z davčnega vidika so tovrstni posli najzahtevnejši posli. Za njihovo obdavčevanje ne obstajajo splošna pravila, njihov način obdavčitve je prepuščen državam članicam, iz katerih so podjetja, ki so udeležena v tristranski posel.

62

8 SKLEP Vstop Slovenije v Evropsko unijo je prinesel številne spremembe na področju zakonodaje. Davki so tako urejeni s smernicami Evropske unije, kjer pa je pri davku na dodano vrednost najpomembnejša šesta. Vstop v Evropsko unijo je prav tako prinesel posebna določila glede obdavčitve, potrebno je bilo začeti izpolnjevati posebne evidence ter posebna poročila. Zaradi ukinitve carinskih meja del nalog, ki jih je prej opravljala carinska služba, sedaj opravljajo davčni zavezanci sami. Preko identifikacijske številke za DDV ter izpolnjevanja kvartalnih poročil o dobavah blaga znotraj Evropske unije, ki jih države članice medsebojno izmenjujejo preko informacijskega sistema VIES, je možen kontrolni mehanizem. Identifikacijska številka je tako za davčne zavezance, kakor tudi za zavezance iz Evropske unije, zelo pomembna. Države Evropske unije so zavezane, da podeljujejo identifikacijsko številko vsem, ki se udeležujejo v prometu blaga znotraj Evropske unije. Dobavitelj sme kupcu v drugi državi Evropske unije dobaviti blago, ne da bi zaračunal DDV, samo v primeru, če je prejemnik blaga imetnik identifikacijske številke za DDV v drugi državi članici Evropske unije. Povečalo se je poslovanje z državami Evropske unije, tako da so se začeli pojavljati tristranski posli. Za razumevanje in pravilno obračunavanje DDV v pravih tristranskih poslih je pomembno, da so izpolnjeni mnogi pogoji. Za tristranske posle obstaja v šesti smernici posebna ureditev, katere namen je poenostaviti način obdavčevanja tovrstnih poslov. Vendar pa ta ureditev velja samo za tiste tristranske posle, kateri izpolnjujejo določene pogoje. Pogoji so, da morajo biti udeleženi trije davčni zavezanci z veljavnimi identifikacijskimi številkami za DDV iz treh različnih držav članic, da blago potuje od prvega k tretjemu udeležencu ter da pridobitelj blaga nima sedeža v državi prejemnika. Pri tristranskih poslih sodelujejo dobavitelj blaga, pridobitelj blaga in prejemnik blaga. Značilno za prave tristranske posle je, da so vsi trije udeleženci iz različnih držav članic Evropske unije, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi. Nastaneta dve obdavčljivi transakciji, prav tako sta izdana dva računa, medtem ko je pot blaga samo ena in sicer od dobavitelja (prvi v verigi) do prejemnika blaga (tretji v verigi). Brez poenostavitvenega postopka dobavitelj blaga opravlja oproščeno dobavo blaga, če so izpolnjeni zakonski pogoji, da dobavlja blago v drugo državo članico, ter da je kupec registriran za namene DDV v tej državi. Pridobitelj blaga se mora v državi, v katero je blago pripeljano, registrirati za namene DDV in obračunati DDV na dobavo blaga v tej državi.

63

Poenostavitveni postopek pa omogoča pridobitelju, torej osebi, ki je druga v verigi, da se ne registrira v državi, v katero je bilo blago dobavljeno. Davčni zavezanec, ki je drugi v verigi- pridobitelj blaga, pridobi blago za nadaljnjo prodajo, ne opravi obdavčitve pridobljenega blaga. Davčna obveznost se prenese na zadnjega davčnega zavezanca v verigi. V primeru, da bi pot blaga bila enaka poti računov, bi govorili o nepravih tristranskih poslih, za katere pa veljajo določene posebnosti. Če bi bila pot blaga od dobavitelja do pridobitelja blaga in nato do prejemnika blaga, bi tako pridobitelj, kot tudi prejemnik blaga morala obračunati vstopni in izstopni DDV, kar zahteva več administriranja ter stroškov plačila davkov. O nepravih tristranskih poslih govorimo tudi v primeru, kadar so udeleženci iz dveh in ne iz treh držav, kadar eden izmed udeležencev ni iz države članice Evropske unije, kadar je eden izmed udeležencev fizična oseba, ter kadar blago ne gre od prvega k zadnjemu udeležencu direktno, ampak k drugemu in od tam k zadnjemu. Ker sta v pravem tristranskem poslu opravljeni dve dobavi blaga znotraj Evropske unije, morata tako dobavitelj kot tudi pridobitelj blaga izpolniti kvartalno poročilo (obrazec KP- O). Dobavitelj blaga v obrazec vnese identifikacijsko številko za DDV pridobitelja ter skupno vrednost dobave, ki pa mora biti preračunana v slovenske tolarje. Kvartalno poročilo v tristranskem poslu prav tako izpolni pridobitelj blaga za intrakomunitarno dobavo blaga, končnemu prejemniku oziroma kupcu. V obrazec vnese identifikacijsko številko za DDV prejemnika blaga, kateremu je izdal račun. Označiti mora, da gre za tristransko dobavo in tako v obrazec KP- O vpiše skupno vrednost tristranskih dobav. Intrastat je statistika blagovne menjave med državami članicami Evropske unije. Podatki se zbirajo mesečno s statističnimi obrazci neposredno od poročevalskih enot. Uveden je bil zaradi ukinitve notranjih meja, ko podatkov o blagovni menjavi ni bilo več mogoče pridobivati iz carinskih deklaracij. Z vrednostnim prikazom tristranskega posla smo prikazali cilje diplomskega dela, saj smo predstavili prave tristranske posle in neprave tristranske posle, razliko med njimi, predstavili smo davčne evidence, katere so pri tristranskih poslih potrebne ter statistiko zunanje trgovine držav članic Evropske unije.

64

POVZETEK S pridobitvijo polnopravnega članstva Slovenije v Evropsko unijo so se na področju davka na dodano vrednost pojavile številne spremembe. Zaradi ukinitev carinskih meja, znotraj katerih je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, je bilo potrebno zagotoviti nadzor nad pravilnim plačevanjem DDV. Države Evropske unije vsem, ki se udeležujejo v prometu blaga znotraj Evropske unije, podeljujejo identifikacijske številka za DDV. Pod identifikacijsko številko morajo davčni zavezanci poslovati, zbirajo se podatki o opravljenih dobavah. V skladu s šesto direktivo so se pojavile poenostavitve pri tristranskih poslih. Poenostavitven postopek omogoča pridobitelju blaga, da se mu ni potrebno identificirati za namene DDV v državi kupca oziroma prejemnika blaga. Kadar v tristranski posel niso vključeni trije udeleženci z identifikacijsko številko iz različnih držav Evropske unije, kadar je eden izmed treh udeležencev fizična oseba ali kadar tok blaga ne gre od prvega do zadnjega v verigi, takrat govorimo o nepravih tristranskih poslih. Nepravi tristranski posli, so davčno zelo zahtevni, saj za njihovo obdavčevanje ne obstajajo splošna pravila. Ključne besede: Evropska unija, davek na dodano vrednost, dobava blaga znotraj Evropske unije, pridobitev blaga znotraj Evropske unije, ID številka, tristranski posli, Intrastat, VIES,…

65

ZUSAMMENFASSUNG Mit dem Beitritt Sloweniens in die Europäische Union sind im Bereich der Mehrwertsteuer zahlreiche Änderungen aufgetreten. Wegen Öffnung der Zollgrenzen, binnen dessen ein freier Waren-, Personen-, Dienstleistungs- und Kapitalverkehr gewährleistet ist, muss man Kontrolle über die richtige Bezahlung der Mehrwertsteuer haben. Die EU-Mitgliedsstaaten verleihen allen, die im Warenverkehr binnen der Europäischen Union beteiligt sind, MwSt-Nummern für die Identifikation. Unter dieser Identifikationsnummer müssen die Steuerpflichtigen Geschäftstätig sein, es werden Daten über die ausgeführten Lieferungen gesammelt. Im Einklang mit der sechsten Weisung sind Vereinfachungen in dreiseitigen Geschäften aufgetaucht. Die Vereinfachung ermöglicht dem Erwerber, dass er sich für die Zwecke der MwSt in den Staaten des Käufers beziehungsweise des Empfängers nicht identifizieren muss. Wenn in dreiseitigen Geschäften nicht drei Teilnehmer mit der Identifikationsnummer aus verschiedenen EU-Ländern beteiligt sind, wenn einer der drei Teilnehmer eine Privatperson ist und wenn der Warenverlauf nicht vom ersten bis zum letzen in der Kette geht, dann sprechen wir über falsche dreiseitige Geschäfte. Falsche dreiseitige Geschäfte sind aus Steuersicht sehr Anspruchsvoll, weil es keine allgemeinen Regeln für ihre Versteuerung gibt. Schlüsselwörter: Europäische Union, Mehrwertsteuer, Warenlieferung binnen der Europäischen Union, Warenerwerb binnen der Europäischen Union, Identifikationsnummer, dreiseitigen Geschäfte, Intrastat, VIES, …

66

9 LITERATURA

1. Bačar, Jure. 2004. Novost na carinskem področju po vstopu Slovenije v EU. Obrtnik 6: 55- 58

2. Davčna uprava Republike Slovenije. 2005. Obračunavanje DDV pri verižnih poslih.

Davčni bilten 4: 2- 14

3. Davčna uprava Republike Slovenije. 2005. Nastanek obveznosti obračunavanja DDV pri pridobitvah blaga znotraj Skupnosti. Davčni bilten 1-2: 17- 18

4. Jerman, Saša. 2005. Davek na dodano vrednost pri tristranskih verižnih poslih

znotraj Skupnosti. V Zbornik referatov XX. posvetovanja društva računovodij, finančnikov in revizorjev Maribor. Maribor: Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Maribor: 119- 132

5. Kokotec- Novak, Majda. 2005. Davčna poročila o davku na dodano vrednost

(DDV). V Zbrano gradivo pri predmetu davčna poročila. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

6. Levičar Saša. 2004. Pridobitev in dobava blaga znotraj in preko meja Skupnosti.

7. Mijatović, Nikola in Suzana, Tokič. 2004. Usklajevanje davčnih stopenj in

harmonizacija davka na dodano vrednost v Evropski Uniji. V: Revizor. Ljubljana: Slovenski inštitut za revijo, št. 4-5, 63-74

8. Mikuž, Stanislav. 2003. Intrastat- statistika blagovne menjave med državami

članicami EU. V:IKS- revija za računovodstvo in finance. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, št. 10, 47- 57

9. Mohorič, Iztok. 2004. Poslovanje v Evropski uniji. Obrtnik 6: 52- 53

10. Ošlaj, Biserka. 2004. Davek na dodano vrednost v EU. Kratko in jedrnato; 3.

Ljubljana: MFB Consulting.

11. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 10/2006)

12. Petauer, Boštjan, in Tanja, Urbanija. 2004. DDV po vstopu Slovenije v Evropsko

unijo. Lesce: Založba Oziris.

13. Petauer, Boštjan, in Tanja, Urbanija. 2004. Spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki začne veljati 1.9.2004. Dodatek h knjigi DDV po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Lesce: Založba Ozirs.

14. Prezelj, Tamara. 2005. Kraj opravljanja storitev in DDV. Denar 4: 20- 23

67

15. Prusnik, Matjaž, in Nuša, Zalokar. 2004. Evidence in obračun v DDV. V:IKS- revija za računovodstvo in finance. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, št. 7, 28- 78

16. Škof, B., B. Hercog in S. Tokič. 2001. Davek na dodano vrednost v carinskih

postopkih. Maribor: Davčni inštitut.

17. Škof, Bojan. 2003. Davek na dodano vrednost po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Davčno- finančna praksa 5: 2- 4

18. Škof, Bojan. 2004. Vrstni (verižni) posli pri davku na dodano vrednost. Davčno-

finančna praksa 3: 4- 7

19. Škof, Bojan. 2004. Davek na dodano vrednost po novem- kako poslovati na notranjem trgu- 101 primer. Maribor: Davčni inštitut

20. Verbajs, Dunja. 2004. Ponovne spremembe pravilnika o izvajanju ZDDV. Obrtnik

9: 46- 47

21. Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št.25/5).

22. Zalokar, Nuša. 2003a. Nekaj besed o tem, kakšne novosti pričakujemo ob vstopu Slovenije v EU pri prometnih davkih in nekaterih taksah. V: IKS- revija za računovodstvo in finance. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, št. 6, 71- 73

23. Zalokar, Nuša. 2003b. Predstavitev predloga sprememb zakona DDV. V: IKS-

revija za računovodstvo in finance. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, št. 7- 8, 116- 126

24. Zalokar, Nuša. 2004. DDV- Promet blaga in storitev z drugimi državami. V: IKS-

revija za računovodstvo in finance. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, št. 7, 107- 140

25. Zalokar, Nuša. 2005. DDV. V: IKS- revija za računovodstvo in finance. Ljubljana:

Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, št. 9- 10

68

10 VIRI

1. Davčna uprava Republike Slovenije (2004). »Verižni posli« in obračun DDV. [Online] Available: http://www.durs.gov.si/index.php?id=5313 [22.3.2006] 2. Intrastat (2006). Intrastat. [Online] Available: http://www.stat.si/intrastat.asp [14.3.2006] 3. Intrastat (2006). Statistični urad RS. [Online] Available: http://intrastat-surs.gov.si/intrastat.html [1.3.2006] 4. Knjigovodske evidence (2006). Davčna uprava RS. [Online] Available: http://www.gov.si/durs/print.php/durs/index.php?lg=sl&f=knjigevid05.html [1.3.2006]

5. Kvartalno poročilo (2006). Davčna uprava RS. [Online] Available: http://www.durs.gov.si/index.php?id=4015 [20.4.2006]

6. Ministrstvo za finance (2004). Slovenija Doma v Evropi. [Online] Available: http://evropa.gov.si/evropomocnik/question/663-171/ [27.2.2006]

7. Navodilo za izpolnjevanje obrazca DDV- O. [URL:http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/Obrazci-PRAVNE_OSEBE/109N.pdf [1.3.2006]

8. VIES (2006). European Union. [Online] Available: http://www.europa.eu.int/comm/taxation_customs/vies/en/vieshome.htm [1.3.2006].

69

SEZNAM KRATIC CURS Carinski urad Republike Slovenije DDV Davek na dodano vrednost DDV-O Obrazec DDV DURS Davčna uprava Republike Slovenije ECL Enotna carinska listina EU Evropska unija EUL Enotna upravna listina E- UVOZ Posebna evidenca o vstopnem DDV pri uvozu blaga ID številka Identifikacijska številka za DDV I- RAČ Knjiga izdanih računov I-RAČ-D Knjiga izdanih računov za dobave blaga znotraj Evropske unije KP-O Obrazec za kvartalno poročilo PE Poročevalske enote P-RAČ Knjiga prejetih računov P-RAČ-P Knjiga prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Evropske unije SURS Statistični urad Republike Slovenije VIES Informacijski sistem za izmenjavo informacij o DDV (VAT Information Exchange System) ZDDV Zakon o davku na dodano vrednost PZDDV Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

70

PRILOGE SEZNAM PRILOG:

PRILOGA 1: Obrazec DDV-O PRILOGA 2: Obrazec P-RAČ-P PRILOGA 3: Obrazec I-RAČ-D PRILOGA 4: Obrazec KP-O PRILOGA 5: Obrazec E-UVOZ PRILOGA 6: Potrdilo o opravljenem izvozu PRILOGA 7: Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV

71

72

73

74

75

76

77

78