1

SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN

TURIZEM V LJUBLJANI

Interno nelektorirano gradivo

EKONOMIJA

5TT

Šolsko leto 2009/2010

mag. Vesna LOBOREC

2

1. UVOD

Na kratko

V tem poglavju bomo spoznali:

- kaj je ekonomija

- kaj je borza in

- vrednosti papirji.

Seznanili se bomo z borzo, kot stičiščem med ponudbo in povpraševanjem po vrednostnih papirjih.

Kako se odraţa gospodarsko ţivljenje in poslovanje na borzi. Do kakšnih sprememb pride v času

recesije. Od parket borze v zgodovini do današnjih elektronskih borz.

1. Naravne znanosti: kemija, fizika, biologija, geologija. Proučujejo naravne zakonitosti, ki

delujejo objektivno, t. Neodvisno od človeka in njegove volje. Človek nanje ne more vplivati,

lahko jih spoznava in se jim prilagaja.

2. Tehnične znanosti: mehanika, elektronika, statika, optika. Človeku omogočajo, da se

prilagaja naravi in jo izkorišča v svoj prid in za svoj razvoj.

3. Druţbene znanosti: zgodovina, filozofija, politologija, pravo in ekonomske znanosti.

Proučujejo odnose med ljudmi v druţbi oz. zakonitosti razvoja druţbe.

Sistem znanosti

Naravne znanosti:

proučujejo naravne

zakonitosti, ki delujejo

objektivno, neodvisno

od človeka in njegove

volje (kemija, fizika,

geologija, biologija idr.)

Tehnične znanosti:

omogočajo človeku,

da se prilagaja naravi

in jo izkorišča v svoj prid

(mehanika, elektronika,

statika, aerodinamika,

optika idr.)

Družbene znanosti:

proučujejo odnose med

ljudmi v druţbi oz.

zakonitosti razvoja

druţbe (zgodovina,

filozofija, psihologija,

pravo, ekonomske

znanosti idr.)

3

Ekonomske znanosti spadajo med druţbene znanosti in proučujejo odnose med ljudmi v materialnem

procesu druţbene reprodukcije. Ekonomska znanost se je začela razvijati v okviru filozofije, kot

samostojna znanost pa je bila utemeljena s klasično politično ekonomijo (Ricardo, Smith).

Mikroekonomija (teorija trgov in cen) preučuje elementarne ekonomske zakonitosti. Praviloma

raziskuje izolirano trţišče ene same vrste blaga (ponudba, povpraševanje, stroški, trţni poloţaj).

Ukvarja se s proučevanjem ekonomskih odločitev in njihovih posledic za posamezno povprečno

gospodarsko enoto (potrošnika, proizvajalca). Mikroekonomija proučuje, kako se obnašajo

posamezniki, potrošniki, proizvajalci in podjetja in kako trţni sistem alocira redke vire.

Makroekonomija je globalen pristop k preučevanju ekonomskih zakonitosti. Analizira ekonomske

zakonitosti v okviru celotnega NG in njegovimi povezavami z drugimi gospodarstvi. Ukvarja se z

agregatnim (celotnim) povpraševanjem in agregatno ponudbo in makroekonomskimi agregati, ki

vplivajo na njuno oblikovanje, analizira agregatno raven cen, inflacijo, zaposlenost ipd.

Makroekonmija se ukvarja z obnašanjem gospodarstva kot celote. Gospodarstvo kot celota zaposluje

PF, proizvaja proizvode in storitve, razdeljuje dohodke in troši proizvode in storitve.

Napačno bi bilo ločevati mikroekonomije od makroekonomije. Makroekonomski pojavi imajo pogosto

mikroekeonomske korenine, zato je makroekonomska razlaga močno oprta na mikrorkonomijo.

Makroekonomija je toliko dobra, kolikor je dobra mikroekonomija, ki je v ozadju.

2. BORZA

Ekonmske znanosti

Mikroekonomija

Makroekonomija

4

Borza je prostor, kjer se organizirano srečata ponudba in povpraševanje po določenem

vrednostnem papirju in blagu.

Do trgovanja na borzi pride preko pooblaščenih udeležencev trga oz. borznih

posrednikov. Vlagatelj torej ne more iti neposredno na borzo prodajat svojih vrednostnih

papirjev, temveč mora iti do svojega borznega posrednika in mu podati naročilo. V

borznem poročilu so zapisani pogoji pod katerim je vlagatelj vrednostne papirje

pripravljen prodati oziroma kupiti.

Glede na ponudbo in povpraševanje se na borzi oblikujejo poenotene borzne cene,

imenovane tečaji (kurzi). Objavlja se več vrst različnih tečajev. Tako ličimo:

efektivne tečaje – to so tisti, po katerih se borzne

transakcije dejansko sklepajo

povprečne tečaje – kažejo na dnevno povprečje ponudbe

in povpraševanja

5

mejne tečaje – izračunajo jih kot sredino najvišjega in

najnižjega tečaja za določeno obdobje.

Tečaje objavlja posebni borzni organ ob zaključku vsakega borznega sestanka. Dnevno

nihanje tečajev največjih količin blaga oziroma največjih vrednosti denarja in vrednostnih

papirjev pokažejo borzni indeksi.

Agencija za trg vrednostnih papirjev opravlja nadzor nad trgom vrednostnih papirjev

in nadzor finančnih institucij ter izvršuje druge naloge in pristojnosti, določene z zakoni

in na njihovi podlagi izdanimi predpisi. Svoje naloge in pristojnosti izvršuje z namenom

zagotoviti možnosti za učinkovito delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaupanje

vlagateljev vanje.

3. VREDNOSTNI PAPIRJI

Na kratko:

V tem poglavju boste spoznali nekaj osnovnih vrednostnih papirjev in njihove značilnosti:

- delnice

- obveznice

- nakupni boni

- blagajniški zapisi

- komercialni zapisi.

Vrednostni papirji so listine, ki izpričujejo premoženjske pravice. Uresničevanje oziroma

prenos teh pravic je vezan posest listin.

6

Vrednostni papirji so listine, ki izpričujejo premoženjske pravice. Uresničevanje oziroma

prenos teh pravic je vezan posest listin.

3.1. Delnica

Delnica je vrednostni papir, ki ga izda delniška družba, iz katerega izhajajo določene

premoženjske in članske pravice. Najpomembnejša premoženjska pravica je pravica do

deleža pri dobičku (dividenda), najpomembnejša članska pravica pa je pri navadnih

delnicah pravica upravljanja družbe. Obe pravici sta v sorazmerju s številom delnic, ki jih

delničar ima oz.deležem delničarja v osnovnem kapitalu družbe. Poznamo več vrst in

razredov delnic. Med njimi obstajajo velike razlike tako glede premoženjskih kot tudi

članskih pravic. Ostale pravice, ki izhajajo iz delnice so še: predkupna pravica, pravica do

informacij, pravica do udeležbe v likvidacijski masi.

Pri delnicah poznamo več vrednosti delnic. Te so:

nominalna vrednost : Osnovni delniški kapital se ob

ustanovitvi delniške družbe razdeli na določeno število

delnic, od katerih ima vsaka svojo nominalno vrednost,

ki je zapisana na delnici, če je le-ta fizično izdana. Ta

znesek je nominalna vrednost delnice. Seštevek vseh

teh vrednosti tvori osnovni kapital (osnovni kapital =

nominalna vrednost delnice x število izdanih delnic).

Nominalna vrednost je bila v času ustanovitve ali

preoblikovanja podjetja določena poljubno, saj je

načeloma vseeno, ali ima delniška družba 1.000 delnic

po 1.000 SIT ali 100 delnic po 10.000 SIT. V obeh

primerih je namreč višina osnovnega kapitala enaka.

Nominalna vrednost ne odraža poslovanja podjetja,

zato tudi ni pravo vodilo za oceno ekonomsko

upravičene tržne cene delnic.

7

knjigovodska (bilančna) vrednost delnice. Knjigovodska

vrednost delnice je vrednost, ki jo izračunamo iz

podatkov bilance stanja delniške družbe kot razmerje

med velikostjo kapitala družbe in številom izdanih

delnic delniške družbe. Ponavadi je večja od nominalne

vrednosti delnice.

likvidacijska vrednost: Likvidacijska vrednost je ocena

vrednosti podjetja v primeru likvidacije. Temu

primerna je tudi vrednost posamezne delnice.

tečajna oziroma tržna vrednost. Ta vrednost se določi

na trgu vrednostnih papirjev na osnovi ponudbe in

povpraševanja in se dnevno spreminja. Odvisna je od

številnih dejavnikov, med njimi bi omenili pričakovani

dobiček delniške družbe in uspešnost njenega

sedanjega in preteklega poslovanja, državnih ukrepov,

tržnih faktorjev in podobno. V okviru tržne vrednosti bi

omenili tudi enotni tečaj delnice, ki predstavlja tehtano

aritmetično povprečje doseženih cen sklenjenih poslov

določenega vrednostnega papirja na določen dan.

Najpomembnejši faktor, ki vpliva na investitorjevo odločitev o nakupu delnice, je

pričakovani donos delnic, ki ga sestavljata:

dividenda : Delniška družba, ki je ustvarila letni

dobiček, se lahko odloči, da bo del le-tega namenila

izplačilu delničarjev. Del dobička, ki tako pripada

vsaki delnici družbe, se imenuje dividenda. Dividenda

je tem višja, čim višji je izplačani dobiček. Ponavadi se

izplačuje v denarju, lahko pa se izplača tudi z

dodelitvijo novih delnic.

kapitalski dobiček Kapitalski dobiček je dobiček, ki

se izraža v razliki med nakupno in prodajno ceno

delnice. Kapitalski dobički so veliki, če tržne cene

delnic podjetja rastejo. Investitor pa lahko ustvari tudi

kapitalsko izgubo, kadar je razlika med nakupno in

prodajno ceno negativna. To je pogost pojav pri

podjetjih, ki slabo poslujejo, kar se odraža tudi na

njihovih padajočih borznih tečajih.

3.2. Obveznice

Obveznice so posojila, ki jih najamejo veliki dolžniki z dovoljenjem države pod pogoji, ki

jih samo določijo, in sicer tako, da izdajo potrdila o delnih zadolžitvah.

Dolžniki (izdajatelji) so lahko:

država

občine

velika podjetja.

Da bi prišli do velikega posojila, se posojilo razdeli na majhne dele. Tako nastane

možnost, da posamezne delne zneske dobijo tudi od majhnih varčevalcev.

Primer: Za električno centralo je potrebno zbrati 30 milijard tolarjev. Znesek se lahko

razdeli na delne zneske. Najmanjši delni znesek je praviloma 10.000 SIT. To pomeni, da

8

lahko vpiše do 3 milijone varčevalcev. Posamezni kosi se praviloma ne tiskajo več in ne

izdajajo. Obračun se opravi prek računov vrednostnih papirjev.

Izdajatelj se obveže, da bo upniku dajal obresti in odplačal posojilo najpozneje do

dogovorjenega roka.

Upnik

lahko vpiše obveznico pri izdaji ali jo dobi pozneje od

njenega lastnika

ima jo lahko pri sebi do dospetja ali jo potem proda

drugemu investitorju (obveznice so prenosne)

v primeru, da potrebuje denar, lahko obveznico zastavi.

Pomembna določila pri obveznici so:

rok trajanja in odplačilo

tečaj pri izdaji in dospetju

obrestovanje

jamstvo.

Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj obveže imetniku, da mu

bo ob dospelosti izplačal glavnico s pripadajočimi obrestmi, ki so lahko nespremenljive ali

spremenljive. Obveznice so zavarovane z denarnim ali stvarnim jamstvom izdajatelja.

Naložba v to obliko vrednostnih papirjev je manj tvegana oblika investiranja, zato je tudi

donosnost portfelja obveznic praviloma manjša od donosa portfelja delnic. Imetnik

obveznice dobiva pogodbene obresti, ki so lahko nespremenljive ali spremenljive.

Obveznice, ki so izdane v Republiki Sloveniji in nominirane v tolarjih, imajo navadno

spremenljivo obrestno mero: TOM (spremenljivi del) in r (nespremenljivi del).

Tako kot pri delnicah, poznamo več tipov obveznic:

- tolarske, devizne,

- obveznice s fiksno ali spremenljivo obrestno mero,

- državne, bančne, komercialne, hipotekarne obveznice, konvertibilne obveznice.

Najpogostejši tip obveznic na slovenskem trgu vrednostnih papirjev so:

obveznice Republike Slovenije in Banke

Slovenije

9

Te obveznice izdajata Republika Slovenija in Banka Slovenije, ki za poravnavo obveznosti

tudi jamčita. V načelu imajo te obveznice trdno obrestno mero. Z vidika tveganja so manj

tvegane od obveznic podjetij z enakimi ostalimi značilnostmi. Praviloma imajo manjšo

donosnost, saj so bolj kvalitetne od obveznic podjetij.

občinske in mestne obveznice

Te obveznice izdajo občine in mesta za financiranje občinskih oz. mestnih investicij.

Verjetnost neizpolnitve obveznosti, ki izhaja iz obveznice je večja kot pri republiških

obveznicah, vendar pa manjša kot pri obveznicah podjetja. Njihova donosnost je zato

nekoliko nižja od podjetniških obveznic, vendar višja od državnih.

obveznice republiških ustanov in podjetij

To so obveznice ustanov, ki jih je ustanovila Republika Slovenija. Za obveznosti, ki

izhajajo iz teh obveznic, običajno Republika Slovenija ne jamči. Vseeno pa se predvideva,

da država teh ustanov ne bo pustila v stečaj (t.i. implicitno jamstvo). Zaradi tega

implicitnega jamstva je donosnost teh obveznic nižja kot obveznic, ki so jih izdala

podjetja.

3.3. Ostali vrednostni papirji

Nakupni bon je vrednostni papir, ki omogoča lastniku nakupnega bona v določenem

časovnem obdobju ali na določen datum možnost kupiti določeno količino delnic po

določeni ceni. Pravica do nakupa ponavadi po določenem času ugasne. Izda jih izdajatelj

osnovne naložbe.

Investitorji v Sloveniji poznajo predvsem nakupne bone Banke Slovenije. Le-ti imajo

življenjsko dobo eno leto od dneva izdaje. Investitor jih lahko uveljavlja pri nakupu

vrednostnih papirjev Banke Slovenije.

Nakupni boni Banke Slovenije so namenjeni zaščiti investitorjem pred valutnim ter

inflacijskim tveganjem.

Blagajniški zapisi Banke Slovenije so vrednostni papirji kratkoročne narave. Njihov

rok dospetja je do 360 dni, pred dospetjem pa jih je možno prodati tudi na sekundarnem

trgu. Nekateri analitiki menijo, da so blagajniški zapisi Banke Slovenije popolnoma varni

za domače investitorje, saj je Banka Slovenije neskončno likvidna do domačih davčnih

zavezancev (Banka Slovenije lahko denar tudi natisne).

Blagajniški zapisi komercialnih bank

V primerjavi z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije, so ti vrednostni papirji nekoliko

manj varni, vendar kljub temu še relativno varni. Običajni roki dospetja so 30, 60 ali več

dni, vendar le do 360 dni. Njihova likvidnost pred dospetjem je nizka.

Komercialni zapisi velikih podjetij in skladov

Tveganje v zvezi z nakupom teh vrednostnih papirjev je večje kot pri ostalih kratkoročnih

naložbah, pri komercialnih zapisih skladov pa je njihovo tveganje odvisno od tega, koliko

država jamči za obveznosti posameznega sklada. V Sloveniji trg komercialnih zapisov še

ni razvit.

10

4. BORZNI IZRAZI

Lot - enota za trgovanje z vrednostnimi papirji oziroma z blagom. Velikost lota je odvisna od vrednosti

samih vrednostnih papirjev in od kupne moči investitorjev v določenem gospodarstvu. Na Ljubljanski

borzi je lot navadno kar ena delnica oziroma ena obveznica (njen najmanjši apoen).

Obrestna mera - v odstotkih izraţena cena, ki jo plačamo oziroma jo dobimo za posojeni denar.

Obrestna mera se pri dolţniških vrednostnih papirjih nanaša na nominalno in ne na trţno vrednost

vrednostnega papirja.

Opcija - pogodba, s katero se izdajatelj opcije zavezuje, da bo od lastnika opcije kupil oziroma mu

prodal predmet opcijske pogodbe (npr. vrednostni papir) po vnaprej določeni (izpolnitveni) ceni.

Opcija velja ne glede na trţno ceno v tistem trenutku, če bo lastnik opcije to od njega zahteval. Za

pravico izbire plača lastnik opcije določeno opcijsko premijo.

Biki

Bikovski trg je prisoten takrat ko je v ekonomiji vse odlično, ljudje zlahka dobijo zaposlitev, bruto

druţbeni proizvod raste in delnice rastejo. Vse stvari so preprosto roţnate! Izbiranje delnic ne

bikovskem trgu je lahko, saj vse raste. Bikovski trg ne more trajati večno in včasih vodi k nevarnim

situacijam, če delnice postanejo precenjene. Če je investitor optimističen in verjame, da bodo tečaji

delnic rasli, mu pravimo "bik" in da je "bikovsko razpoloţen".

Medvedje

Medvedji trg je kadar ekonomija peša, recesija razsaja in tečaji delnic padajo. Medvedji trgi oteţujejo

investitorjem izbirati dobičkonosne delnice. Ena rešitev, da sluţite denar kadar delnice padajo, je

uporaba tehnike "short selling", ki pa jo na naši borzi zaenkrat še ni moč uporabljati. Druga strategija

je, da čakate ob strani dokler ne začutite da se medvedji trg pribliţuje svojemu koncu in začnete

kupovati le v pričakovanju bikovskega trga. Če je investitor pesimističen, verjame da bodo tečaji delnic

padli, se imenuje "medved" in je "medvedje razpoloţen".

Borzni slovar izrazov

Arbitraţa – do arbitraţe pride, kadar so tečaji istega vrednostnega papirja na različnih trgih (ali različnih borzah) različni. Razlika v tečajih povzroči nakupe tam, kjer je določen vrednostni papir cenejši, in prodaje tam, kjer je ta draţji. Na ta način se tečaj izenači. Borza – je organizirani trg, kjer poteka ponudba in povpraševanje po vrednostnih papirjih, kjer se trguje po določenih cenah (tečajih). Je neke vrste avkcijski trg, kjer se trguje z vrednostnimi papirji preko posebnih zastopnikov, ki so člani borze. Borzna, trţna kapitalizacija – je način vrednotenja podjetja, pri katerem se vrednost le tega izračuna tako, da se pomnoţi število izdanih delnic s trenutnim (trţnim) tečajem teh delnic. Borzni indeks - tehtano povprečje tečajev določenih vrednostnih papirjev. Indeks kaţe na razvoj tečajev določenega trga vrednostnih papirjev v celoti, oziroma na razvoj tečajev le nekaterih skupin vrednostnih papirjev. Investitorjem sluţijo kot pokazatelj trenda na trgu. V Sloveniji SBI20 (slovenski borzni indeks – 15 druţb), PIX (indeks investicijskih druţb), IPT (indeks prostega trga), BIO (obvezniški indeks). Po svetu Dow Jones Index (New York), Deutscher Aktienindex - DAX (Frankfurt), CAC 40 (Pariz), NIKKEI (Tokio) in Financial Times Index - Footsie (London). Borzno naročilo – nalog stranke borznemu posredniku, da določeni vrednostni papir proda oziroma kupi. Borzno naročilo je lahko trţno (trenutni tečaj), omejeno (minimalna ali maksimalna cena) ali s preudarkom (posrednik presodi sam).

11

Blue Chips - delnice znanih in ţe uveljavljenih delniških druţb, ki kotirajo na najpomembnejših svetovnih borzah. Izdajatelj slovi po prvovrstni kreditni sposobnosti, dobrih perspektivah gospodarske rasti in rednih izplačilih dividend. Brezkuponska obveznica - posebna vrsta diskontne obveznice, je brez kuponske pole in ne prinaša kuponskih obresti. Ves donos pri tej obveznici je razlika med niţjim (diskontiranim) tečajem ob izdaji in nominalno vrednostjo, ki se v celoti izplača ob dospelosti obveznice. Datum poravnave - dan, ko morajo biti sklenjeni posli tudi plačani. Datum poravnave je na različnih borzah različno oddaljen od dneva sklenitve posla. Na Ljubljanski borzi se posli plačujejo dva dni po sklenitvi (T + 2). Deli delnice - formalno je delnica kot pisna listina sestavljena iz plašča delnice in iz kuponske pole. Plašč daje delničarju pravice, kuponska pola pa sluţi za izplačilo dividend. Talon je del kuponske pole, ki sluţi kot osnova za pridobitev nove kuponske pole oz. za zamenjavo vrednostnega papirja, če je ta poškodovan oz. uničen. Delniška knjiga - tudi delniški register; knjiga delniških druţb, v kateri se vodijo imenske delnice glede na ime in prebivališče delničarja. Delnica - članski in mnoţični vrednostni papir. Predstavlja solastnino v delniški druţbi in zato daje delničarju določene pravice, katerih minimalni obseg določa pri nas Zakon o gospodarskih druţbah. Dematerializacija vrednostnih papirjev - način poslovanja z vrednostnimi papirji, pri katerem ti niso več v obliki pisne listine in zakon ne zahteva, da je vsebina pravic iz vrednostnega papirja vezana na sam papir kot pisno listino. Vrednostni papirji se vodijo v obliki elektronskega zapisa preko računalniškega sistema hrambe, trgovanja in poravnave transakcij z vrednostnimi papirji. Diskont - razlika med nominalno vrednostjo vrednostnih papirjev in njihovo niţjo trţno vrednostjo. Običajno se uporablja pri dolţniških vrednostnih papirjih in se izraţa v % od nominalne vrednosti. Dolgoročni vrednostni papirji - vrednostni papirji, pri katerih se pravice iz njih uresničujejo dalj kot eno leto. Sem prištevamo običajno obveznice in delnice. Dolţniški vrednostni papirji - vrsta vrednostnih papirjev, pri katerih pripada imetniku teh papirjev (upniku) pravica zahtevati od izdajatelja (dolţnika) vračilo osnovne glavnice in pripadajočih obresti ob njihovi dospelosti. Donosnost - v odstotkih izraţeno razmerje med denarnim donosom (npr. dividenda, obresti, povečanje vrednosti naloţbe) in ceno naloţbe ob nakupu. Dospelost - ko postane neka obveznost izterljiva in se lahko zahteva njena izpolnitev, kot je npr. izplačilo obresti ob dospelosti posameznih kuponov (obveznice) oz. izplačilo glavnice na koncu odplačilnega obdobja. Druţba za upravljanje (DZU) - posebna finančna institucija (gospodarska druţba), ustanovljena z namenom ustanavljanja in upravljanja investicijskih skladov. Premoţenje sklada je ločeno od premoţenja druţbe. Diskontni faktor, faktor sedanje vrednosti - pri dani diskontni stopnji in ob danem prihodnjem časovnem trenutku pove, kolikšna je sedanja vrednost ene denarne enote. Euro delnice - delnice, ki se ponudijo v prodajo preko mednarodno sestavljenih konzorcijev in mednarodnem trgu kapitala. Euro obveznice - obveznice, izdane izven drţave in v drugi valuti kot je valuta drţave

12

izdajatelja obveznic. Izvedeni vrednostni papirji - vrednostni papirji oziroma pogodbe, ki se nanašajo na neki temeljni vrednostni papir kot sta npr. delnica oz. obveznica. Mednje spadajo zlasti opcije, prednostne pravice in nakupni boni. Kapitalski dobiček - dobiček, ki se realizira ob prodaji določenega vrednostnega papirja, če se le-ta proda po tečaju, ki je višji, kot je bil tečaj nakupa. Knjigovodska vrednost delnice - vrednost delnice, ki se izračuna iz podatkov iz bilance stanja delniške druţbe kot razmerje med lastniškim kapitalom in številom izdanih delnic delniške druţbe. Likvidnost – trga: sposobnost, da trg absorbira nenadne spremembe obsega ponudbe oz. povpraševanja, ne da bi prišlo do pretiranih tečajnih nihanj. Vrednostnega papirja: sposobnost prodaje določene (tudi večje) količine vrednostnega papirja po trenutni trţni ceni. Lot - enota za trgovanje z vrednostnimi papirji oziroma z blagom. Velikost lota je odvisna od vrednosti samih vrednostnih papirjev in od kupne moči investitorjev v določenem gospodarstvu. Na Ljubljanski borzi je lot navadno kar ena delnica oziroma ena obveznica (njen najmanjši apoen). Obrestna mera - v odstotkih izraţena cena, ki jo plačamo oziroma jo dobimo za posojeni denar. Obrestna mera se pri dolţniških vrednostnih papirjih nanaša na nominalno in ne na trţno vrednost vrednostnega papirja. Opcija - pogodba, s katero se izdajatelj opcije zavezuje, da bo od lastnika opcije kupil oziroma mu prodal predmet opcijske pogodbe (npr. vrednostni papir) po vnaprej določeni (izpolnitveni) ceni. Opcija velja ne glede na trţno ceno v tistem trenutku, če bo lastnik opcije to od njega zahteval. Za pravico izbire plača lastnik opcije določeno opcijsko premijo. Oseba z notranjimi informacijami – oseba, ki lahko na podlagi svojega poklicnega poloţaja lahko pridobi informacije, ki vplivajo na tečaje določenih vrednostnih papirjev pred ostalimi investitorji. Pasivne obresti - obresti, ki jih mora plačati banka (drugi posojilojemalec) za pri njej naloţeni denar. Portfelj – sredstva ali finančno premoţenje naloţeno v različnih vrednostnih papirjih. Bistvo portfelja je razpršitev naloţb v različne vrednostne papirje in na ta način čim bolj zniţati tveganje. Prednostne delnice - vrsta delnic, ki omogoča prednost pri izplačilu dividende v višini, ki jo določa statut druţbe, preden se izplača dividenda imetnikom navadnih delnic. Prednost imajo prav tako pri izplačilu iz likvidacijske oz. stečajne mase v primeru prenehanja druţbe. Običajno so prednostne delnice brez glasovalne pravice. Premija - razlika med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in njegovo višjo tečajno vrednostjo, izraţeno običajno v %, od nominalne vrednosti. Prevzem - nakup takega deleţa drugega podjetja – delnic z glasovalno pravico v določeni delniški druţbi, ki omogoča nadzor vodenja te druţbe. Primarni trg - finančni trg, kjer se trguje z novimi izdajami finančnih instrumentov. Prosti trg - poseben segment trgovanja na Ljubljanski borzi, kjer so pogoji za sprejem manj zahtevni, kot za sprejem v kotacijo. Razdelitev delnice - do razdelitve ene delnice na več delnic pride takrat, ko borzni tečaj neke

13

delnice doseţe tako visoko raven, da je zaradi tega z njo trgovanje oteţeno. Razmerje med tečajem in dobičkom (T/D) – predstavlja razmerje med tečajem in dobičkom na posamezno delnico. Izraţa pa za kolikokrat je trenutni trţni tečaj višji od čistega dobička na delnico. Kazalnik T/D pove, koliko let je potrebnih, da bi druţba ob trenutni letni višini dobička z njim pokrila tečaj svoje delnice. Razvrščanje - razvrščanje in klasificiranje relativne in absolutne kreditne sposobnosti dolţniških vrednostnih papirjev in njihovih izdajateljev glede na posamezne kriterije. Najbolj znani mednarodni agenciji za razvrščanje sta agenciji Standard & Poor's (S&P) in Moody's. Sekundarni trg - del finančnega trga, na katerem se trguje z ţe izdanimi vrednostnimi papirji, del tega trga je tudi borza vrednostnih papirjev. SWIFT - Society for Worlwide Interbank Financial Telecommunications. Mednarodni informacijski sistem, ki omogoča opravljanje mednarodnih transakcij v enotni obliki. Tehnična analiza - napovedovanje bodočih gibanj tečajev vrednostnih papirjev na podlagi preučevanja grafičnih prikazov in diagramov dosedanjih gibanj. Terciarni trg - uveljavljen zlasti v ZDA. Je trg, na katerem se z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi, trguje mimo borze. Terminski posli - vrsta poslov, pri katerih sledi izpolnitev iz pogodbe v roku in pod pogoji, določenimi ob sklenitvi posla. Ena izmed vrst terminskih poslov so tudi posli z opcijami na vrednostne papirje. Trg kapitala - del finančnega trga za dolgoročne finančne oblike, npr. dolgoročne kredite in lastniški kapital. Trend – smer gibanja tečaja določenega vrednostnega papirja v nekem obdobju. Volatilnost - pravimo nihanju cen delnic v določenem obdobju (nihanju npr. + - X% delnice, naloţbe, portfelja, itd.). Zaščita (Hedging) - delno ali popolno zavarovanje, s pomočjo različnih instrumentov, pred sedanjimi ali prihodnjimi tečajnimi, obrestnimi in drugimi tveganji.

Naloga:

Osnovni kapital je 100 milijonov EUR in je razdeljen na 100.000 delnic. Dobiček za razdelitev znaša 6

milijonov EUR. Izračunajte dividendo in koliko dobijo delničarji za vsako delnico.

.....................................................................................................................................................

.....................................................................................................................................................

14

5. NAČINI PLAČEVANJA

Na kratko:

V začetnih oblikah se je plačevalo bolj z gotovino, ki pa ni zaščitena pred krajo ali izgubo.

Tako se razvilo plačevanje s čeki, potovalnimi čeki in kreditnimi karticami. Voucherji pa

so plačilno sredstvo, ko turist plača turistični agenciji določene storitve in dobi potrdilo o

plačilu.

Načini plačevanja v turističnem prometu:

1. gotovina

2. čeki

3. potovalni čeki

4. kreditnimi karticami

5. voucherji

5.1. ČEKI

- izdaja jih banka

- dobi jih lahko lastnik tekočega računa

- izpisujejo se na tolarske zneske.

1. gotovina

2. čeki

3. potovalni čeki

4. kreditnimi karticami

5. voucherji

15

5.2. POTOVALNI ČEKI

So nastali kot posledica potreb potnikov, kasneje pa tudi potnikov - turistov. Potovalni

ček je eden izmed načinov plačevanja, zato se lahko uporablja tudi takrat, ko njegov

lastnik ni na potovanju. Na mednarodnem turističnem trgu je potovalni ček poznan kot

Traveller"s Cheque. Potovalni ček je način plačevanja v mednarodnem plačilnem prometu

z elementi kreditnega pisma in denarja. V njem pa vendarle prevladujejo elementi čeka,

ki je istočasno limitiran in v obtoku, zato ga vsi ti elementi uvrščajo v posebno vrsto

vrednostnega papirja, ki je najožje povezan s čekom.

Potovalni ček predstavlja nalog za brezpogojno izplačilo določene vsote denarja ali

zamenjavo za določeno storitev ali blago.

Potovalne čeke lahko izdamo na podlagi:

- sredstev na deviznem računu domače fizične osebe

- sredstev na deviznem računu nerezidenta - fizične osebe

- pologa tuje gotovine

- vplačila tolarske gotovine.

Za izdajo potovalnih čekov izpolni stranka obr. DRO-26.

Pri prodaji nekaterih potovalnih čekov se zaračuna stranki devizna provizija, ki jo

zahteva banka v tujini - izdajatelj potovalnih čekov.

* Thomas Cook - 0,25% za izdane čeke na CHF, EUR, GBP, USD

* American Express - 0,33% za izdane čeke

* Swiss Bankers - brez provizije tuje banke

* National Westminster Bank - brez provizije tuje banke.

Bančni delavec na podlagi zahtevka stranke izpolni obrazec DRO-28 in potrdilo oz.

aplikacijo. Ob vsaki izdaji potovalnih čekov se opravi vknjižba v dobro računa.

Bančni delavec izpolni potrdilo (aplikacijo) z naslednjimi podatki:

- podpis prejemnika čekov

- šifro organizacijske enote, ki čeke izdaja

- ime, priimek in naslov prejemnika čekov

- označi vrsto valute izdanih potovalnih čekov

- serijske številke izdanih potovalnih čekov

- število izdanih potovalnih čekov

- apoene

- znesek izdanih potovalnih čekov

- provizijo tuje banke

- skupni znesek

- datum izdaje potovalnih čekov.

16

5.2.1. Prednosti potovalnih čekov:

1. Varnost poslovanja;

Imetniku potovalnih čekov je zagotovljena mnogo večja varnost pred krajo oz. izgubo

kot pri poslovanju z gotovino. V primeru kraje ali izgube potovalnih čekov ima imetnik

možnosti, da mu v katerikoli državi le te nadomestijo. Upoštevati mora le pravilo, da

potovalne čeke in potrdilo (aplikacijo) nosi ločeno.

2. Enostaven način poslovanja

Poslovanje s potovalnimi čeki j ezelo enostavno, saj se ob njihovi uporabi imetnik le

podpiše na zato določeno mesto. Potovalni čeki se uporabljajo za dvig gotovine in plačila

blaga oz. storitev v tujini.

3. Minimalni stroški

Komitent ob izdaji čekov plača provizijo, ki v večini primerov znaša od 1% do 1,2%.

5.3. KREDITNE KARTICE

Zgodilo se je v ZDA, leta 1950, ko je ameriški poslovnež Mc Namara povabil na večerjo

skupino poslovnežev. Denarnico pa je mož pozabil doma. Tudi prijatelj mu ni mogel

pomagati. Po denar je moral domov. Neljubi dogodek ga je spodbudil k razmišljanju, kako

poslovnežu omogočiti, da bo deležen zaupanja in da tudi brez denarnice lahko dokaže

svojo plačilno sposobnost. Tako se je rodila zamisel o svetovnem sistemu

brezgotovinskega plačevanja - Diners club.

V naslednjih letih so se kartice razširile in uveljavile tudi izven ZDA. Leta 1958 je

newyorški turistični koncern American Express začel izdajati svojo kreditno kartico.

Istega leta je Bank of America ponudila bančno kartico; Bank Americard. Kartica je bila

predhodnica zdajšnje Visa kartice.

Leta 1965 se je na Švedskem pojavil sistem kreditnih kartic Eurocard. Ustanovila ga je

švedska finančna grupacija. Ta kartica je postala pomembna po vsem svetu in je najbolj

razširjena kartica pri nas.

V Sloveniji uporabljamo vse omenjene mednarodne kartice. Zastopnika za Eurocard sta

Plasis d.o.o. (SKB) in Nova d.d. (LB). Začetki poslovanja s kartico Eurocard pri nas segajo

v leto 1973.

17

Prvo domačo kartico smo dobili leta 1989. Izdala jo je Fiba d.d. iz Kopra. Sledila je cela

vrsta kartic trgovskih sistemov: Emona, Mercator, Merkur... Med najbolj "svežimi" pa je

Petrol s kartico Magna.

Lahko bi rekli, da smo s karticami številnih manjših družb in finančnih organizacij priča

pravcate poplave "plastičnega denarja".

Glede na število udeležencev in pravni odnos razlikujemo dve vrsti kartic:

-sistem treh udeležencev vzpostavlja posebno organizacijo, ki imetniku izda univerzalno

kartico, v partnerstvo pa s pogodbami vključuje čim večj eštevilo prodajnih mest za

različno blago in storitve.

- sistem z dvema udeležencema kjer je pravni odnos zasnovan le med imetniki kartice in

dajalcem blaga in storitev. Veljavnost kartice je torej omejena na prodajno mrežo

izdajatelja.

Kartice bi lahko razdelili še po nekaterih drugih merilih:

- glede uporabe mednarodne in nacionalne

- glede imetnika ločimo: osebne, družinske in službene oz. poslovne.

Seveda je uporaba kartice le odlog plačila. Imetnik kartice je dolžan poravnati račun v

določenem roku. Ta rok je mesec dni ali določen dan v mesecu.

Tudi pogoji za pridobitev plačilne kartice so različni. Med osnovnimi so:

- stalno bivališče v Sloveniji

- polnoletnost

- redna zaposlitev oz. dohodki

- povprečni dohodek

- odprti bančni račun.

V prvi vrsti se plačilne kartice uporabljajo kot brezgotovinsko plačilno sredstvo na

pogodbeno vključenih prodajnih mestih. Visa in Eurocard omogočata tudi dvig gotovine v

bankah in bankomatih doma in v tujini. Najširšo mrežo prodajnih mest po svetu imata

Eurocard- Mastercard in Visa.

Pri brezgotovinskem poslovanju s kartico potrošnik nima skrbi z gotovino, vsak trenutek

je plačilno sposoben za nepredviden izdatek, toliko bolj, če kartica nudi odloženo plačilo.

Kljub razširjenosti poslovanja s karticami pa je vendarle treba računati z njeno omejeno

uporabo.

Kartica je pomemben "osebni dokument". Gotovo je varnejša kot večja količina gotovine.

Ob pogrešanju kartice je nujen takojšen preklic pri izdajatelju. V primeru izgube ali kraje

kartice izdajatelj jamči za vse posledice zlorabe 24 ur po prijavi. Z upoštevanjem navodil

in piporočil izdajatelja sta zavarovana tako imetnik kartice kot prodajno mesto.

Med mehanizme preverjanja sodi podpis na kartici, datum veljavnosti, določitev limitov,

sprotna stop lista, avtorizacije in informacijska povezanost izdajatelja kartic s prodajno

mrežo. Imetnik kartice mora ob poravnavanju računa spremljati postopek in vztrajati na

ustreznem uničenju ali izročitvi v primeru napačno izpolnjenega potrdila oz. računa.

Seveda pa moramo tudi vedeti, da tudi pri plačevanju s "plastičnim denarjem"

razpolagamo le z njegovim pokritjem in morebitnim odobrenim kreditom.

18

5.4. NAPOTNICA ALI VOUCHER

Gre za obliko plačilnega sredstva, katerega namen je povečati brezgotovinski promet.

Turistu z napotnico namreč ni treb nosti na potovanje ali počitnice velik znesek v

gotovini, temveč le napotnico, ki opravlja podobno funkcijo kot bančni ček.

Napotnica ali voucher je potrdilo o plačilu določenih storitev pri posredniku, ki

z izdajo voucherja garantira, da bo plačal izrabljene in na voucherju točno

navedene storitve. Osebi, na katero se glasi, daje pravico do uporabe navedenih

storitev brez gotovinskega plačila v trenutku izrabe storitev.

Voucher lahko izda praviloma vsaka gospodarska organizacija, ki zastopa turista in v

njegovem imenu opravlja določen posredniški posel. Sprejemajo pa ga tista podjetja, ki

proizvajajo turistične storitve.

Napotnica ali voucher mora vsebovati naslednje podatke:

- naslov organizacije - proizvajalca storitev

- ime uporabnika

- število oseb, ki bodo uporabljale navedene storitve

- vrsto storitev s točno specifikacijo

- količino posameznih vrst storitev

- datum izrabe storitev

- podpis in žig organizacije, ki je voucher izdala.

Voucer mora poleg tega vsebovati tudi cene posamezne ali skupne storitve ter posebne

pogoje o plačilu, kot so čas plačila, višina provizije...

Voucer se praviloma nikoli ne izstavlja neizpolnjen, vsaj turistom ne.

BIANCO VOUCHER je v rabi le takrat, ko ga uporablja turistični vodnik kot predstavnik

turistične agencije, če niso vnaprej znani vsi potrebni podatki.

Voucher izdaja turistična agencija v štirih izvodih:

1. izvod: dobi stranka v turistični agenciji, ko vplača celotni znesek. Stranka odda ta

izvod hotelskemu podjetju, na katerega je voucher naslovljen. Hotel vrne prvi izvod

turistični agenciji obenem z računom. Brez originala voucherja turistična agencija računa

ne prizna.

2. izvod: pošlje agencija hotelu vnaprej kot avizo. Ta izvod hotel potrdi in ga potrjenega

vrne agenciji, s čimer sprejme rezervacijo za navedene storitve.

3. izvod: ostane agenciji za interni obračun. Možno je tudi, da dobi tretji izvod hotel za

svojo evidenco.

4. izvod: ostane v bloku (računalniku) za kontrolo.

19

Razložite!

Naloga:

Katere so prednosti potovalnih čekov, kreditnih kartic in voucherjev, kot načinov

plačevanja v turizmu, pred uporabo gotovine?

a) prednosti so v tem, da lahko potovalne čeke, kreditno kartico in voucherje vnovčimo le

na bankah in na poštah, kar pomeni popolno varnost pred krajo in zlorabo.

b) Prednost je v tem, da je vsak od teh načinov nekako zavarovan; potovalni ček je

zavarovan s potrdilom (aplikacijo) in našim podpisom, kreditna kartica je zavarovana

z našim podpisom (na novo se vpeljujejo tudi slike na karticah) in voucherji, se

nanašajo na naše ime in vsebujejo naše podatke.

c) Prednost je v tem, da zavzamejo v denarnicah manj prostora kot gotovina in jih lahko

bremenimo neomejeno.

.....................................................................................................................................................

.....................................................................................................................................................

.....................................................................................................................................................

.....................................................................................................................................................

.....................................................................................................................................................

20

6. POSLOVNI PROCES PODJETJA IN

POSLOVNE PRVINE

Na kratko

V tem poglavju bomo spoznali:

- poslovni proces podejtja in faze poslovnega procesa, sestavljenega iz nabave, proizvodnje in

prodaje.

- prvine poslovnega procesa so predmeti dela, sredstva za delo, delo in storitve.

- V sodobnem trţnem gospodarstvu pa ni mogoče računati s temi prvinami brez denarja. Zato

mora poslovni sistem vedno razpolagati z denarjem, da bi z njim poravnal različne obveznosti.

- Denarja ne obravnavamo posebej kot poslovno prvino. Je skupen izraz za vse poslovne prvine

6.1.1. POSLOVNI PREDMET PODJETJA

Dejavnost, s katero se določeno podjetje ukvarja, imenujemo poslovni predmet podjetja. Poslovni

predmet podjetja se ne spremeinja na krajši rok, temveč le na daljši rok. O spremembi poslovnega

predmeta mora podjetje obvestiti javnost. Spremembo poslovnega predmeta mora podjetje prijaviti tudi

registrskemu sodišču, pri katerem je registrirano.

6.1.2. POSLOVNI PROCES PODJETJA

Poslovni proces podjetja je proces opravljanja dejavnosti podjetja. Poslovni proces je pogoj za

uresničevanje temeljnega cilja podjetja, to je pridobivanje dobička. V poslovnem procesu gre za

sorazmerno stalno ponavljanje določenega spleta delovnih posltopkov. Imenujemo ga tudi proces

reprodukcije v podjetju.

V proizvodnem podjetju poslovni proces sestoji iz treh tipičnih stopenj ali faz in sicer iz:

- nabave vseh potrebnih prvin poslovnega procesa,

- proizvodnje in

- prodaje.

Poslovni predmet

podjetja

Poslovni proces

podjetja

Faze poslovnega

procesa

21

V trţnem gospodarstvu pa vseh treh faz poslovnega procesa ni mogoče opravljati, če vse tri faze niso

nenehno napajane s finančnimi sredstvi. Zato je sestavni del reprodukcijskega procesa v podjutju tudi

proces financiranja.

Naloga nabave je, da podjetju priskrbi potrebne poslovne prvine, ki količinsko in kakovostno ustrezajo

predvidenim gospodarskim nalogam podjetja. Največkrat pod pojmom nabave razumemo nabavo

materiala in surovin oziroma nabavo predmetov dela. Vendar v to kategorijo sodijo tudi nabave ostalih

poslovnih prvin in sicer delovnih sredstev in delovne sile. Nabavi delovnih sredstev pravimo tudi

proces investiranja, nabavi delovne sile pa proces kadrovanja.

Primer Fructal – www.fructal.si

Pekarna Pečjak – www.pekarna-pecjak.si

Naloga proizvodnje v proizvodnem podjetju je ob sodelovanju poslovnih prvin ustvariti poslovne

učinke – proizvode, ki gredo potem bodisi v prodajo ali pa v lastno potrošnjo v okviru podjetja.

Neproizvodna podjetja seveda te faze v svojem poslovnem procesu nimajo.

Primer: Medex – www.medex.si

Naloga prodaje je najti odjemalce oziroma kupce proizvedenih poslovnih učinkov oziroma proizvodov

ob dogovorjenih pogojih. Odgovornost prodaje je tud, da podjetje za prodane poslovne učinke dobi

ustrezno plačilo – denarna sredstva.

Faze poslovega

procesa

Nabava

Proizvodnja

Prodaja

22

Financiranje je posebna faza poslovnega procesa in mora podjetju omogočati nabavo potrebnih

poslovnih prvin, pa tudi poravnavanje obveznosti, ki jih ima podjetje do drugih subjektov (npr.

plačevanje davkov drţavi).

Primer: www.gorenjka.si

Poslovni proces podjetja je delovni proces, ki ga ni mogoče opravljati brez določenih prvin, sestavin.

Prvine poslovnega procesa so določeni viri ali vloţki, ki jih podjetje potrebuje, da lahko v poslovnem

procesu ustvarja poslovne učinke. Gospodarske cilje v poslovnem sistemu lahko uresničimo z

vzajmnim delovanjem prvin poslovnega procesa, katere so:

- delovih dredstev

- predmetov dela

- tujih storitev (transport, vzdrţevanje, popravila, poštne, bančne storitvein

- delavcev oz. opravljenega dela.

To so prvine gospodarskega poslovnega procesa.

V poslovnem procesu nastopajo delovne prvine v medsebojnem spletu. Vsak začetek delovnega

procesa v podjetju zahteva, da ima podjetje potrebna delovna sredstva in predmete dela, delavce, ki so

nosilci delovne sile ter moţnost angaţiranja tujih storitev. Priskrba teh prvin pomeni njihovo nabavo.

Za priskrbo oziroma nabavopotrebnih prvin v trţnem gospodarstvu podjetja potrebujejo denar. Njegova

prisotnost in tok je nujna za opravljanje nabave vseh potrebnih poslovnih prvin.

V sodobnem trţnem gospodarstvu pa ni mogoče računati s temi prvinami brez denarja. Zato mora

poslovni sistem vedno razpolagati z denarjem, da bi z njim poravnal različne obveznosti.

Financiranje

Prvine poslovnega

procesa

Denar

23

Denar se v poslovnem procesu preoblikuje skozi proces nabave v poslovne prvine, ki jih podjetje

potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. V procesu proizvodnje dobiva novo pojavno obliko

nedokončanih proizvodov (kakavova masa)in kasneje končanih proizvodov (čokolada). S prodajo teh

proizvodov na trgu spet dobiva svojo prvotno denarno obliko. Poslovni proces podjetja ni samo tok

preoblikovanja nekih stvari, ampak je splet stalno potekajočih preoblikovanj stvari in denarnih sredstev

iz ene v drugo obliko. Tem odnosom pravimo blagovno – denarni odnosi.

PRVINE

POSLOVNEGA

PROCESA

TERJATEV DO

KUPCEV

DENARNA

SREDSTVA

POSLOVNI

UČINKI

vrednost prenesemo

prodamoporavnane

prvotna

dodatna denarna sredstva

Denarja ne obravnavamo posebej kot poslovno prvino. Je skupen izraz za vse poslovne prvine. Za

razliko od poslovnih prvin, se denar v poslovnem procesu ne porablja ali obrablja, ampak je v njem

posredno prisoten, ko je vezan v nabavljenih poslovnih prvinah.

PRVINE POSLOVNEGA

PROCESASREDSTVArazlika

Kaj vse je potrebno pri poslovnem procesu? Kaj poslovni sistem ima,

GGGrrreee zzzaaa pppooojjjeeemmm tttrrraaajjjaaannnjjjaaa ooobbbrrraaačččuuunnnssskkkeeegggaaa ooobbbdddooobbbjjjaaa... kkkaaajjj jjjeee nnnjjjeeegggooovvvaaa lllaaasssttt ooozzz... sss ččč iiimmm

uuurrreeesssnnniiičččuuujjjeee ccciii lll jjjeee sssvvvooojjjeeegggaaa

delovanja?

Gre za pojem stanja- trenutka

6.1.3. TROŠENJE IN ANGAŢIRANJE PRVIN POSLOVNEGA

PROCESA

Blagovno denarni

odnosi

Razlika med

prvinami poslovnega

procesa in sredstvi

Trošenje prvin

poslovnega procesa

24

V poslovnem procesu v podjetju sodelujejo psolovne prvine: delo, sredstva za delo, predmeti dela in

storitve. Brez njih poslovni proces ne more teči in brez njih podjetje ne more ustvariti proizvodov in

storitev. Poslovne prvine se v poslovnem procesu spreminjajo, obrabijo ali porabijo. Predmeti dela

(delovni predmeti) se porabijo v enem poslovnem procesu. Delovna sredstva se obrabjo v delovnem

procesu. Delovna sila – delavci v poslovnem procesu, porabijo svojo energijo (fizično in umsko).

Pomni

Dejavnost, s katero se določeno podjetje ukvarja, imenujemo poslovni predmet podjetja. Poslovni

predmet podjetja se ne spremeinja na krajši rok, temveč le na daljši rok.. Poslovni proces podjetja je

proces opravljanja dejavnosti podjetja. Poslovni proces je pogoj za uresničevanje temeljnega cilja

podjetja, to je pridobivanje dobička. V poslovnem procesu gre za sorazmerno stalno ponavljanje

določenega spleta delovnih posltopkov – nabava, proizvodnja in prodaja. V trţnem gospodarstvu pa

vseh treh faz poslovnega procesa ni mogoče opravljati, če vse tri faze niso nenehno napajane s

finančnimi sredstvi. Denar se v poslovnem procesu preoblikuje skozi proces nabave v poslovne prvine,

ki jih podjetje potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. V poslovnem procesu v podjetju sodelujejo

psolovne prvine: delo, sredstva za delo, predmeti dela in storitve. Brez njih poslovni proces ne more

teči in brez njih podjetje ne more ustvariti proizvodov in storitev. Poslovne prvine se v poslovnem

procesu spreminjajo, obrabijo ali porabijo.

Vprašanja

1. Predstavi na primeru poslovni predmet podjetja.

2. Predstavi na primeru Fructala poslovni proces podjetja.

3. Predstavi na primeru Medexa blagovno denarne odnose.

4. Na primeru prvin poslovnega procesa v Gorenjki predstavi njihovo trošenje.

25

26

7. SREDSTVA IN VIRI SREDSTEV

Na kratko

V tem poglavju bomo spoznali:

- pojem sredstev, katerer vrste sredstev poznamo, in kakšna je njihova poraba oziroma obraba..

Sredstva so lahko:

- stalna (neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva in finančne naloţbe) in

- gibljiva (zaloge, terjatve, kratkoročne finančne naloţbe in denarna sredstva).

Gibljiva sredstva se v procesu proizvodnje porabijo in tako lahko ugotovimo vrednost porabljenih

gibljivih sredstev. Drugače je s stalnimi sredstvi - osnovnimi sredstvi, ki se v procesu proizvodnje le

obrabijo. Obrabo, opredmetenih osnovnih sredstev pa izračunamo z amortizacijo.

27

SREDSTVA

STALNA SREDSTVA GIBLJIVA SREDSTVA

- postopoma prenašajo svojo - se preoblikujejo v celoti,

vrednost na proizvode in storitve brţ ko vstopijo v poslovni

- ta vrednost se končno pojavi v proces.

denarni obliki t.im. amortizacijskih

sredstev, s katerimi poslovni sistem

nadomešča stara stalna sredstva

ali kupuje nova.

se razlikujejo

PO HITROSTI PREOBLIKOVANJA

manjši od 1 večj i od 1KOEFICIENT OBRAČANJA

sredstva se enkrat

obrnejo dalj kot v letu dni

sredstva se obrnejo

prej kot v letu dni

Ko govorimo o sredstvih podjetja govorimo o poslovnih prvinah z vidika njihovega angaţiranja v

podjetjiu. Prikazujemo, v kolikšnem obsegu in v kakšni obliki so angaţirana sredstva v določenem

trenutku. Ko govorimo o sredstvih podjetja govorimo o vrednosti angaţiranih poslovnih prvin to je

delovnih sredstev, predmetov dela, delovne sile in tujih storitev, v poslovnem procesu.

V podjetju ločimo tri vrste poslovnih sredstev:

- osnovna sredstva

- obratna sredstva,

- finančne naloţbe.

Sredstva

GIBLJIVA SREDSTVA STALNA SREDSTVA

Sredstva podjetja

28

Stalna sredstva ali osnovna sredstva vključujejo tista delovna sredstva podjetja, za katera je značilno,

da se ne potrošijo v enem poslovnem procesu in snovno ne preidejo v proizvod, temveč ostanejo

nespremenjena in se v njem le fizično oziroma ekonomsko obrabijo. Zato lahko sodelujejo v večih

poslonih procesih (stroji). Med osnovna sredstva poleg delovnih sredstev, ki imajo obliko stvari,

štejemo tudi pravice (npr. patenete in licence).

Gibljiva oziroma obratna sredstva vključujejo predmete dela, ki se v enem proizvodnem procesu

spremenijo, porabijo ali preidejo v nedokončani ali končni proizvod. Za končne proizvode podjetje

dobi plačilo, ki ga vsaj delno zopet nameni za nakup predmetov dela. Zato govorimo, da se premeti

dela obračajo. Zatoo ime obratna oziroma gibljiva sredstva. Proizvodni proces običajno traja nekaj dni

ali mesecev. V tem času se obratna sredstva pribliţno enkrat obrnejo. Z vidika hitrosti obračanja

opredelimo obratna sredstva kot tista sredstva, ki se obrnejo večkrat v enem letu. Hitrost obračanja je

tudi ena od glavnih razlik med osnovnimi in obratnimi sredstvi. Za razliko od obratnih sredstev se

osnovna sredstva obrnejo le enkrat v svoji ţivljenjski dobi.

Proizvodni proces se začne z osnovnimi in obratnimi sredstvi, katera moramo najprej nabaviti. Zato

moramo imeti denarna sredstva. Denarja ne štejemo med poslovne prvine. Denar je skupen izraz za vse

poslovne prvine. Za razliko od poslovnih prvin se denar v poslovnem procesu ne porablja. Obrablja

ampak je v njem posredno prisoten, ko je vezan v nabavljenih poslovnih prvinah. Z vidika obravnave

sredstev podjetja pa denar štejemo med sredstva podjetja, saj tako kot ostala sredstva podjetja

predstavljajo premoţenje podjetja.

Poleg osnovnih in obratnih sredstev poznamo še finančne anloţbe. Med finančne naloţbe štejemo vsa

sredstva podjetja, ki jih vlaga drugam, v druga podjetja in je njihov delni ali celo preteţni lastnik. V

tem primeru podjetje ni lastnih konkretnih osnovnih in obratnih sredstev, ampak je lastnik določene

vrednosti drugega podjetja.

Z vidika trajanja vezave poznamo delitev sredstev podjetja na dolgoročna in kratkoročna sredstva

podjetja. Osnovna sredstva so dolgoročna podjetja. Obratna srestva so preteţno kratkoročna sredstva.

Finančne naloţbe pa so lahko dolgoročne ali pa kratkoročne.

Stalna sredstva

Gibljiva sredstva

Denar

Finančne naloţbe

Delitev sredstev z

vidika njihovega

trajanja

29

7.1. STALNA SREDSTVA

Osnovna ali stalna sredstva so dolgoročno vezan del premoţenja podjetja, ki ostaja nespremenjeno

daljše časovno obdobje. Značilno za osnovna sredstva je, da prenašajo svojo vrednost na proizvode in

storitve postopoma skozi celo ţivljenjsko dobo. Postopku prenašanja vrednosti osnovnih sredstev na

proizvode in storitve previmo amortiziranje osnovnih sredstev.

STALNA SREDSTVA

NEOPREDMETENA

DOLGOROČNA SREDSTVA

OPREDMETENA OSNOVNA

SREDSTVA

DOLGOROČNE FINANČNE

NALOŢBE

* dolgoročno odloţeni

organizacijski stroški

* dolgoročno odloţeni stroški

razvijanja

* koncesije, patenti , licence,

blagovne znamke in podobne

pravice

* dobro ime

* druge dolgoročno razmejene

postavke

* predujmi za neopredmetena

dolgoročna sredstva

* zemljišča

* zgradbe

* proizvajalna oprema

* druga oprema

* osnovna čreda

* večletni nasadi

* opredmetena osnovna

sredstva v gradnji ali izdelavi

* predujmi za opredmetena

sredstva

* delnice in deleţi podjetij v

skupini

* delnice in deleţi drugih

povezanih podjetij

* druge delnice in deleţi

* dolgoročno dana posojila

podjetjem v skupini

* dolgoročno dana posojila

drugim povezanim podjetjem

* dolgoročno dana posojila

drugim

* dolgoročni depoziti

Stalna sredstva in

amortizacija

30

7.1.1. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Razlikujemo štiri vrste vrednost osnovnih sredstev:

- nabavna vrednost

- neodpisana vrednost

- odpisana vrednost

- revalorizirana vrednost.

Nabavna vrednost osnovnega sredstva sestoji iz cene, ki jo je podjetje plačalo dobavitelju in stroškov

študij in raziskav, stroškov vgradnje, instalacij, transporta, motaţe, poskusne proizvodnje in izobrazbe

kadrov. Nabavna vrednost vključuje vse stroške, ki jih je potrebno poravnati, da je osnovno sredstvo

sposobno delovati.

V teku delovanja se vrednost osnovnega sredstva zmanjšuje in sicer za znesek obračunane amortizacije.

Z amortiziranjem osnovnega sredstva se zaračuna obraba osnovnega sredstva v posameznem

poslovnem procesu in se pripiše k lasni ceni proizvoda ali storitve. Zmanjšani vrednosti osnovnega

sredstva pravimo odpisana vrednost. Ta je enaka kumulativi (seštevku) amortizacije.

Preostala vrednost osnovnega sredstva je neodpisana vrednost osnovnega sredstva. Stopnja odpisanosti

osnovnega sredstva pa ne pomeni, da se s tem zmanjšuje sposobnost osnovnega sredstva za delovanje

(avto).

Vrednosti osnovnih

sredstev

Nabavna vrednost

Odpisana vrednost

Neodpisana vrednost

osnovnega sredstva

Odpisana vrednost

31

Zaradi inflacije je nominalna vrednost osnovnega sredstva vedno niţja. Za prikaz realnega stanja

oziroma realne vrednosti osnovnega sredstva je potrebno vrednost osnovnih sredstev (neodpisanega

dela) revalorizirati – zadrţati njihovo realno sedanjo vrednost. Revalorizirano vrednost osnovnega

sredstva lahko določimo z oseno vsakega osnovnega sredstva v tekočem obdobju, običajno pa kar s

koeficientom inflacije popravimo vrednost osnovnega sredstva.

Vrednost osnovnih sredstev se v podjetju stalno spreminja. Razlogi so novi nakupi, dograditve,

rekonstrukcije, prodaja osnovnega sredstva, uničenje in podobno. Vrednost osnovnih sredstev podjetja

zato prikazujemo v določenem trenutku – stanje OS prikazujemo na določen dan.

7.1.2. IZKORIŠČENOST OSNOVNIH SREDSTEV

Zmogljivost ali kapaciteta osnovnih sredstev je sposobnost proizvesti določeno količino izdelkov ali

storitev v določenem času. Izraţamo jo v enotah izdelkov ali storitev v času.

Na primer 80 čokolad na dan

Prva delitev:

Ekstenzivna zmogljivost moţna širjenja zmogljivosti z majhno investicijo kapitala. Gre za to koliko

časa v obdobju, npr. v enem letu lahko naprave delujejo.

Intenzivna zmogljivost pove koliko izdelkov naredi naprava v enoti časa, npr. v eni uri.

Zmnoţek ekstenzivne in intenzivne zmogljivosti je integralna zmogljivost osnovnega sredstva.

Revalorizacija

Vrednost OS na

določen dan

Vrednost OS na

določen dan

Ekstenzivna

zmogljivost OS

Intenzivna

zmogljivost OS

32

Na primer:

40 ur (ekstenzivna zmogljivost) x 10 čokolad na uro (intenzivna zmogljivost) = 400 čokolad na teden

Integralna zmogljivost slaščičarke delavnice je 400 čokolad v enem tednu.

Druga delitev:

Tehnična zmogljivost predpostavlja, da naprava dela neprestano, le s prekinitvami, ki so nujne -

predpisane za normalno vzdrţevanje. Predpostavlja, da stroj dela v treh izmenah, ob nedeljah in

praznikih.

Razpoloţljiva zmogljivost to dobimo, če upoštevamo dejanske izmene, nedelje in praznike, večja

popravila.

Planirane zmogljivosti,o njih pa govorimo ob upoštevanju planiranih količin in asortimenta in

planiranih časov proizvodnje.

Dejanska zmogljivosta, ki od planirane odstopa zaradi količin in asortimenta in zaradi odstopanj časov

proizvodnje.

razpoloţljiva zmogljivost

UČINKOVITOST OSNOVNEGA SREDSTVA = nabavna vrednost OS

Primer:

Razpoloţljiva zmogljivost stroja za mešanje mlečne čokolade Gorenje in Mulineux je enaka in sicer 5

ton na leto. Cena Gorenja je 3.000 EUR, cena Mulineuxa pa 3.500 EUR.

Tehnična

zmogljivost OS

Razpoloţljiva

zmogljivost

Planirana

zmogljivost

4

Učinkovitost

osnovnega sredstva

33

Učinkovitost stroja za mešanje čokolade Gorenje = 5 ton/ 3.000 EUR = 1,67

Učinkovitost stroja za mešanje čokolade Mulineux = 5 ton/ 3.500 EUR = 1,43

Stroj Gorenje nam na enoto investiranega denarja (1EUR) prinese 1,67 enot razpoloţljive zmogljivosti,

stroj Mulineux pa nam na enoto investiranega denarja (1EUR) prinese 1,43 enot razpoloţljive

zmogljivosti. Odločimo se za tisti stroj, ki nam prinese več enot razpoloţljive zmogljivosti na enoto

investiranega denarja. Odločimo se torej za stroj Gorenje.

nam pove, koliko enot zmogljivosti prinese investirana denarna enota.

1.1.3. AMORTIZACIJA - STROŠEK DELOVNIH

SREDSTEV

Delovna sredstva sodelujejo v večih proizvodnih (delovnih) procesih, preden se potrošijo. Zato svojo

vrednost postopoma prenašajo na proizvode ali storitve.

Ob takšnih značilnostih delovnih sredstev se postavlja vprašanje, kako ugotoviti stroške, ki jih ima

podjetje z njihovim sodelovanjem v poslovnem procesu.

Osnova za izračun stroška je obraba delovnega sredstva v proizvodnem oz. delovnem procesu. Treba

je ugotoviti fizično obrabo in ovrednotenje takšne obrabe.

Amortizacija

34

PROBLEM: ni mogoče neprestano ugotavljati niti obrabe delovnega sredstva v enem proizvodnem

(delovnem) procesu niti vrednosti te obrabe.

Problem amortiziranja je ugotavljanje stroškov delovnih sredstev.

Namen amortiziranja:

1. z amortizacijo ţelimo v podjetju zagotavljati enostavno reprodukcijo, to je ponovno nabavo oz.

zamenjavo izrabljenih delovnih sredstev. To dosegamo s pomočjo procesa amortizacije tako, da

zaračunamo vrednostno izraţeno obrabo delovnih sredstev proizvodom oz. storitvam, ki smo jih s

pomočjo teh delovnih sredstev izdelali ali opravili. S tem zbiramo sredstva za nabavo novega,

enakovrednega delovnega sredstva, ko bo staro izkoriščeno. Ta denarna sredstva so izkupički od

prodaje oz. storitev.

2. z amortiziranjem ugotavljamo na stvarnejši način stroškovno ceno

3. z amortizacijo delovnih sredstev ugotavljamo stvarnejšo višino ekonomskega

rezultata svojega poslovanja.

Vrste zastarevanja delovnih sredstev:

1. FIZIČNO ZASTAREVANJE; je odvisno od časa uporabe in kakovosti delovnih sredstev.

Povzročajo ga naravne sile ne glede na intenzivnost uporabe.

2. TEHNIČNO ali EKONOMSKO ZASTAREVANJE; zaradi tehničnega napredka.

Problem

ugotavljanja obrade

delovnega sredstva

Namen amortiziranja

Vrste zastarevanja

delovnih sredstev

35

4. GOSPODARSKO ZASTAREVANJE; sredstev ne rabimo več.

Amortizacija je tisti obseg vrednosti delovnih sredstev, ki so ga le-ta v procesu proizvodnje prenesla na

proizvode ali storitve, ki gre v stroškovno ceno proizvoda ali storitve. Da bi spoznali kakšna je pravilna

višina amortizacije nekega delovnega sredstva, moramo najti odgovore na 3 skupine vprašanj:

1. vedeti moramo kakšna je vrednost, ki jo delovno sredstvo postopoma prenaša na proizvode.

2. ker nismo sposobni ugotavljati neposredno obrabe delovnega sredstva v enem poslovnem procesu,

moramo spoznati ţivljenjsko dobo nekega sredstva, da bi vedeli, v kakšnem roku bo verjetno prišlo

do njegove popolne izrabe

3. ţivljenjsko dobo je moč izraziti:

- z oceno časovne dobe v kateri bo mogoče delovna sredstva uporabljati v podjetju

- z oceno števila poslovnih učinkov, ki jih bo mogoče z delovnim sredstvom v njegovi

ţivljenjski dobi izdelati.

Na tej osnovi lahko rečemo, da izvajanje procesa amortizacije delovnih sredstev v podjetju terja

reševanje treh skupin problemov:

1. določanje osnove za amortiziranje delovnih sredstev ali amortizacijske osnove

2. določanje ţivljenjske dobe delovnega sredstva

3. izbiranje ustrezne amortizacijske metode delovnega sredstva.

pomeni vrednost delovnega sredstva, ki bo predmet amortizacije;

nabavna vrednost

nam pove, kako dolgo bo delovno sredstvo v poslovnih procesih prenašalo

svojo vrednost na proizvode oz. na koliko proizvodov bo predvidoma

preneslo celotno svojo vrednost. Te dobe ne moremo poznati natančno, zato gre za ocene (fizična

ţivljenjska doba ali ekonomska ţivljenjska doba).

Delovna sredstva sodelujejo v večih proizvodnih (delovnih) procesih, preden se potrošijo. Zato svojo

vrednost postopoma prenašajo na proizvode ali storitve.

Amortizacija

Amortizacijska

osnova

AMORTIZACIJSKA OSNOVA

Ţivljenjska doba

ŢIVLJENJSKA DOBA

36

Ob takšnih značilnostih delovnih sredstev se postavlja vprašanje, kako ugotoviti stroške, ki jih ima

podjetje z njihovim sodelovanjem v poslovnem procesu.

Osnova za izračun stroška je obraba delovnega sredstva v proizvodnem oz. delovnem procesu. Treba

je ugotoviti fizično obrabo in ovrednotenje takšne obrabe.

PROBLEM: ni mogoče neprestano ugotavljati niti obrabe delovnega sredstva v enem proizvodnem

(delovnem) procesu niti vrednosti te obrabe.

Problem amortiziranja je ugotavljanje stroškov delovnih sredstev.

Stroški obrabe

delovnega sredstva

Metode

amortiziranja

37

METODE AMORTIZIRANJA

ČASOVNE METODE:

- METODA ENAKIH LETNIH

ZNESKOV

- METODA NARAŠČAJOČIH LETNIH

ZNESKOV

- METODA VSOTE LETNIH ŠTEVILK

- METODA PADAJOČEGA ZNESKA

- LINEARNA METODA S

SPREMENJENIMI STOPNJAMI

FUNKCIONALNE

METODE:

- PROIZVODNA METODA

KOMBINIRANE METODE:

- LINEARNO-PROIZVODNA

METODA

Primeri na vajah.

6.7.1.1 AMORTIZACIJA

Amortizacija je strošek, ki nastane zaradi obrabe OS.

Am. osnova = nabavna vrednost OS

Am. stopnja= odvisna od metode amortiziranja

60

Amortizacija = amortizacijska osnova * am. stopnja

METODI AMORTIZIRANJA

1. ČASOVNA METODA

Amortizacijsko stopnjo določimo glede na življenjsko dobo OS.

2. FUNKCIONALNA METODA

Stopnjo amortizacije glede na uporabo OS.

61

Am. stopnja = 100% / življ. dobaLetna amort. = NV * am. stopnja

AM/ izdelek – enoto = NV / načrtovano št. izdelkov

AM v obdobju = št. izdelkov v obdobju * amort. na

enoto

38

Pomni

Vrednost osnovnih sredstev se v podjetju stalno spreminja. Razlogi so novi nakupi, dograditve,

rekonstrukcije, prodaja osnovnega sredstva, uničenje in podobno. Zmogljivost ali kapaciteta osnovnih

sredstev je sposobnost proizvesti določeno količino izdelkov ali storitev v določenem času. Izraţamo jo

v enotah izdelkov ali storitev v času. Osnova za izračun stroška je obraba delovnega sredstva v

proizvodnem oz. delovnem procesu. Treba je ugotoviti fizično obrabo in ovrednotenje takšne obrabe.

Amortizacija je tisti obseg vrednosti delovnih sredstev, ki so ga le-ta v procesu proizvodnje prenesla na

proizvode ali storitve, ki gre v stroškovno ceno proizvoda ali storitve.

Vprašanja

1. Predstavi na primeru avtomobila nabavno vrednost.

2. Predstavi na primeru zastarevanje računalniške opreme.

3. Predstavi na primeru štedilnika njegovo amortizacijo.

Praktični primer:

Na primeru strojne opreme , zgradbe in prevoznih sredstev Droge Kolinske predstavite amortizacijo in načine

zastarevanja.

39

Napišite in utemeljite vaš odgovor!

7.2. GIBLJIVA SREDSTVA

Na kratko

V tem poglavju bomo spoznali:

- pojem sredstev, katerer vrste sredstev poznamo, in kakšna je njihova poraba oziroma obraba..

Sredstva so lahko:

- stalna (neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva in finančne naloţbe) in

- gibljiva (zaloge, terjatve, kratkoročne finančne naloţbe in denarna sredstva).

Gibljiva sredstva se v procesu proizvodnje porabijo in tako lahko ugotovimo vrednost porabljenih

gibljivih sredstev. Drugače je s stalnimi sredstvi - osnovnimi sredstvi, ki se v procesu proizvodnje le

obrabijo. Obrabo, opredmetenih osnovnih sredstev pa izračunamo z amortizacijo

.........................................................................................................................................

.........................................................................................................................................

.........................................................................................................................................

.........................................................................................................................................

.........................................................................................................................................

Gibljiva sredstva

40

GIBLJIVA

SREDSTVA

ZALOGE TERJATVEKRATKOROČNE

FINANČNE NALOŽBEDENARNA SREDSTVA

* material

* nedokončana

proizvodnja

* proizvodi

* trgovsko blago

* predujmi za zaloge

* dolgoročne terjatve

* dolgoročne varščine

* kratkoročne terjatve

* kratkoročne varščine

* za prodajo kupljene

delnice in

deleţi podjetij v

skupini

* za prodajo kupljene

delnice in

deleţi povezanih

podjetij

* za prodajo kupljene

druge

delnice in deleţi

* dana posojila

podjetjem v

skupini

* dana posojila

podjetjem v

skupini

* dana posojila drugim

povezanim podjetjem

* za prodajo odkupljeni

vrednostni papirji

* gotovina v blagajni in

prejeti

čeki

* denarna sredstva v

banki

Primer:

V hotelskem podjetju lahko najdemo osnovna sredstva: sobe oz. nepremičnina, kjer se nahaja hotel in

obratna sredstva: terjatve do gostov, drobni inventar v zalogi in uporabi (brisače, rjuhe).

Gibljiva sredstva – predmeti dela

Z obratnimi sredstvi označujemo predmete dela, ki v procesu proizvodnje prehajajo v proizvode.

Osnovna značilnost obratnih sredstev je, da se v toku poslovanja spremenijo in poleg fizične oblike

prevzemajo tudi obliko denarja in pravic. To značilnost nam najbolje prikaţe tok reprodukcije obratnih

sredstev.

41

Podjetje najprej z denarjem kupi surovine in material, s čimer si ustvari zalogo surovin in materialov.

Te surovine in material prehajajo v proizvodnjo, kjer se spremenijo najprej v zaloge nedokončanih

proizvodov in po končani proizvodnji v končne proizvode. Ti so običajno nekaj časa v skladišču, kjer

jih prikazujemo kot zaloge končnih proizvodov. Proizvode podjetje odpremi kupcem in jim izstavi

račun. Z izstavitvijo računa podjetje izkaţe terjatev do kupca. Ko kupec plača proizvod, podjetje dobi

sdenar in začne z novim reprodukcijskim tokom.

Drugače je pri storitvenih podjetjih, ki ne proizvajajo proizvodov v fizični obliki, ampak nudijo

storitve. Značilno za storitve je, da jih ne moremo opraviti vnaprej, ampak jo opravimo v istem

trenutku, ko jo kupec potrebuje (nočitev). Storitev ne moremo skladiščiti, zato v primeru storitvenih

podjetij , nimamo zalog nedokončane proizvodnje in končnih proizvodov. Zato storitvena podjetja

potrebujejo manj manj obratnih sredstev za svoje poslovanje in s tem tudi manj potrebnega denarja, ki

bi bil trajno vezan v obratnih sredstvih.

MMMeeeddd gggiiibbblll jjj iiivvvaaa ((( tttuuudddiii »»»ooobbbrrraaatttnnnaaa«««))) sssrrreeedddssstttvvvaaa uuuvvvrrrššščččaaammmooo zzzaaalllooogggeee,,, ttteeerrr jjjaaatttvvveee,,, kkkrrraaatttkkkooorrrooočččnnneee fffiiinnnaaannnčččnnneee nnnaaallloooţţţbbbeee iiinnn

dddeeennnaaarrrnnnaaa sssrrreeedddssstttvvvaaa... NNNjjj iiihhhooovvvaaa vvvlllooogggaaa vvv ppprrroooccceeesssuuu jjjeee ssstttaaalllnnnooo ppprrreeehhhaaajjjaaannnjjjeee iiizzz eeennneee ooobbblll iiikkkeee vvv dddrrruuugggooo,,, ppprrr iii ttteeemmm pppaaa jjjeee

pppooommmeeemmmbbbnnnooo,,, dddaaa jjjeee kkkooonnnčččnnniii eeefffeeekkkttt (((ooouuutttpppuuuttt))) vvveeeččč jjj iii oooddd vvvllloooţţţkkkaaa ((( iiinnnpppuuutttaaa))) ...

Zaloge so sredstva, ki bodo porabljena pri proizvajanju izdelkov ali opravljanju storitev in prodana v

okviru rednega poslovanja. Sestavljajo jih:

zaloge materiala in surovin,

zaloge drobnega inventarja,

zaloge nedokončane proizvodnje in polproizvodov,

zaloge izdelkov,

zaloge trgovskega blaga.

Terjatve so pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali izvedbo kakšne

storitve. Nastajajo torej na osnovi prodaje izdelka, ki s strani kupca še ni plačan, na osnovi predplačil

dobaviteljem, zaposlenim in drugim, ki še niso dobavili izdelka, materiala ali opravili dogovorjene

storitve.

Glede na zapadlost v plačilo se terjatve delijo na dolgoročne in kratkoročne. Pri dolgoročnih gre za

prodajo na kredit. Glede na dolţnika jih razčlenjujemo na terjatve do kupcev, terjatve do dobaviteljev,

terjatve do zaposlenih, terjatve do drţave, pa tudi na terjatve v drţavi in terjatve v tujini.

Tako je potrebno spremljati terjatve in ugotavljati ali še obstaja realna moţnost, da bodo tudi plačane.

Če v plačilo glede višine ali roka dvomimo, govorimo o dvomljivih terjatvah, če pa je glede plačila ţe

nastal spor in poteka sodni postopek - gre za sporne terjatve. Oboje je potrebno zmanjšati za deleţ

pričakovanega neplačila – popravek, oziroma ob nastanku dejstva neplačila (na osnovi ustrezne listine)

odpisati.

Kroţni tok obratnih

sredstev

Storitvena podjetja

Zaloge

Terjatve

Kratkoročne

finančne naloţbe

42

Podjetje lahko svoja sredstva vloţi v osnovna in obratna sredstva, lahko pa jih naloţi kot

posojila, vlaganja ali sovlaganja v druga podjetja. To so finančne naloţbe. Kratkoročne finančne

naloţbe so sredstva, ki jih je podjetje naloţilo v druga podjetja, drţavo, finančne institucije itd.,

z namenom, da prinašajo finančne prihodke. Gre v glavnem za preseţek denarja, ki ga podjetje

ne potrebuje za svojo dejavnost – nabavo, proizvodnjo, prodajo - in ga ţeli donosno naloţiti.

Tako lahko naloţi denar na banko ali kupi delnice, obveznice, posodi denar drugemu podjetju

ipd. Kratkoročnost finančnih naloţb v delnice in deleţe podjetij je pogojena tudi z namenom

trgovanja, za razliko od dolgoročnih finančnih naloţb, ko podjetje ţeli v teh podjetjih tudi

upravljati.

Donosi iz kratkoročnih finančnih naloţb so donosi, ki letno pritekajo od podjetij, v katera so te naloţbe

dane ( npr. obresti, deleţi čistega dobčka) in donosi ob njihovi prodaji ( npr. preseţek prodajne cene

nad njihovo nabavno ceno).

Denarna sredstva oziroma denar je zakonsko plačilno sredstvo, ki je posrednik pri menjavi poslovnih

učinkov v razmerah blagovnega gospodarstva, trga in delitve dela.

Gotovina je denar v blagajni v obliki bankovcev (papir) in kovancev, prejetih čekov oz. vrednostnih

papirjev, ki jih je takoj mogoče vnovčiti.

Knjižnji denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni instituciji, ki se uporablja za plačevanje.

Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni instituciji

in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.

Denarna sredstva so namenjena predvsem za izplačilo osebnih dohodkov, za izplačilo surovin in

materialov, inventarja.

Aktivne časovne razmejitve sestavljajo kratkoročno odloţeni stroški in predhodno nezaračunani

prihodki.

Nekateri stroški v podjetju ne nastajajo enakomerno, temveč le ob določenih trenutkih na primer,

plačilo zavarovalnine, izdelava prospekta in podobno. Taki stroški ob nastanku ne bremenijo

dejavnosti. Kasneje se upoštevjo kot stroški in enakomerno vplivajo na poslovni rezultat.

Nezaračunani prihodki se pojavijo, če jih podjetje še ni izračunalo niti ni dobilo plačila. Se pa to

opravičeno pričakuje.

7.2.1. OBRAČANJE OBRATNIH SREDSTEV

Denarna sredstva

Aktivne časovne

razmejitve

Koeficient obračanja

obratnih sredstev

43

Obratna sredstva se spreminjajo iz ene oblike v drugo in najmanj enkrat v letu zaklučijo reprodukcijski

tok. Po opravljenem enem reprodukcijskem toku se vključijo v naslednji reprodukcijski tok. Temu

procesu pravimo obračanje obratnih sredstev. Hitrost obračanja obratnih sredstev merimo s trajanjem

enega obrata v dnevih ali s koeficientom obračanja, ki pove kolikokrat v enem letu so se obratna

sredstva pojavila v določeni obliki.

Hitrost obračanja obratnih sredstev vpliva na uspešnost poslovanja podjetja v obdobju. Večkrat ko se

poslovna sredstva obrnejo, večja bo uspešnost podjetja oziroma manjša sredstva so potrebna za

doseganje enakega obsega. Zato si podjetja prizadevajo,da bi bilo stanj ezalog in terjatev čim manjše.

Pri tem mora paziti, da zaloge niso premajhne, ker to lahko ogrozi nemoten potek proizvodnega

procesa.

Primer:

Hitrost obračanja

obratnih sredstev

44

Dnevi vezave sredstev prikazujejo čas v katerem so posamezna sredstva vezana v poslovnem procesu.

Kaj so dnevi vezave posameznih oblik sredstev?Kaj so dnevi vezave posameznih oblik sredstev?

Dnevi vezave sredstev prikazujejo Dnevi vezave sredstev prikazujejo ččas v katerem so as v katerem so

posamezna sredstva vezana v poslovnem procesu.posamezna sredstva vezana v poslovnem procesu.

ČČas dnevne vezave oz. as dnevne vezave oz. ččas trajanja enega obrata as trajanja enega obrata

izraizraččunamo po naslednji formuli:unamo po naslednji formuli:

obračanjakoličnik

dni 360obrata 1 trajanjačas

44

Kazalniki obračanja

Če poznamo hitrost obračanja obratnih sredstev, lahko

izračunamo potreben obseg obratnih sredstev, ki jih

moramo vloţiti v podjetje, za nek določen obseg poslovanja.

sredstevobratnih Obracanje

poslovanja obsegNacrtovan sredstevobratnih obsegPotreben

Če je obračanje hitrejše, je to za podjetje ugodno. Povprečno stanje

obratnih sredstev je manjše. Potrebovalo bo manj virov za

financiranje danega obsega poslovanja.

45

46

Povzeto po Radič, Bled 2007

47

7.3. VIRI SREDSTEV

Viri sredstev so premoţenje podjetja, s katerim podjetje gospodari.Viri sredstev nam povedo, čigava so

dejansko sredstva podjetja. Medtem ko nam sredstva dajejo odgovor na vprašanje “kaj”, nam viri

sredstev dajejo odgovor na vprašanje “od kod”. Viri sredstev so pravne in fizične osebe, ki so

poslovnemu sistemu s svojimi finančnimi naloţbami ali dobavami omogočile nabavo sredstev.

Sredstva podjetja so od lastnikov, od tistih, ki so v podjetje vloţili sredstva. Lastniki v podjetje

običajno vlagajo svoja lastna sredstva. Ta denarna sredstva z vidika podjetja predstavljajo vire sredstev

podjetja. Podjetje ima do lastnikov in do njihovih virov sredstev obveznosti. Podjetje mora z vloţenimi

sredstvi uspešno gospodariti, povečati premoţenje podjetja in omogočiti plačilo lastnikom (dividende).

Sredstva, ki jih vloţijo v podjetje lastniki, predstavlajo kapital ali čista sredstva ali čisto premoţenje

podjetja. Finančno gledano je podjetje uspešno, če povečuje svoje čisto premoţenje.

VRSTE OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

razlikujemo iz naslova

KAPITALAPASIVNE

ČASOVNE

RAZMEJITVE

DOLGOVI

Viri sredstev

Obveznosti do virov

sredstev

48

7.3.1. KAPITAL

je delniški kapital, tj. kapital, ki je razčlenjen na delnice, od katerih vsaka

dokazuje del lastništva v delniški druţbi.

se pojavi v primeru, ko se stanje delniškega kapitala

vrednostno poveča, če delniška druţba proda svoje delnice po

višji ceni.

predstavljajo namensko prihranjen čisti dobiček.

je dobiček iz prejšnjih let, ki ostane nerazdeljen.

7.3.2. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

(redko); poslovni sistem ima ob prejemu

vnaprejšnjega plačila navadno obveznosti do kupca.

; poslovni sistem namenoma vračuna večje stroške, kot

dejansko nastanejo; vzpostavlja posebno rezervo (začasno).

7.3.3. DOLGOVI

pri katerih je enkratno vračilo ali vračilo

v obrokih vnaprej vrednostno in

časovno določeno in ni odvisno od poslovnega izida.

; celoten znesek posojila, ki bi ga poslovni sistem rad pridobil je razdeljen na

večje število obveznic. Obveznica je vrednostna listina, s katero se jemalec

določenega posojila zaveţe brezpogojno vrniti posojilo tistemu, ki bo ob njegovi zapadlosti predloţil

obveznico.

; gre za posojilo denarja, ki ni

pridobljen z izdajanjem obveznic,

ampak je pridobljen na podlagi pogodbe. Posojila so pridobljena za zagotovitev ali izboljšanje plačilne

sposobnosti.

Kapital

OSNOVNI KAPITAL

VPLAČANI PRESEŢEK KAPITALA

REZERVE

DEL ČISTEGA DOBIČKA

ODLOŢENI ALI NEOBRAČUNANI PRIHODKI Pasivne časovne

razmejitve

VNAPREJ VRAČUNANI STROŠKI

Dolgovi

PREJETE VLOGE Z DOLOČENIMI ROKI ZAPADLOSTI

IZDANE OBVEZNICE

POSOJILNA POGODBA ZA DRUGA FINANČNA POSOJILA

49

; poslovni sistem si pridobi na podlagi

posebne posojilne pogodbe denar, da bi

z njim lahko kupil kako osnovno sredstvo ali povečal zaloge v okviru obratnih sredstev - ne gre za

posojila, ki rešujejo finančne teţave.

:

1. obveznosti za blagovne menice; (menica= vrednostna listina, ki vsebuje obveznosti za plačilo

določene vsote denarja v določenem času in na določenem kraju. Izda jo poslovni sistem, ki nima

denarja in prosi za kredit pri dobavitelju. Denar mora imeti tedaj, ko menica zapade).

2. neposredna obveznost do dobavitelja se pojavi po prodajni vrednosti, ki je razvidna iz

dobaviteljevega računa.

3. obveznosti do kupca; zaradi preplačil kupcev in predujmov.

4. prejete varščine; poslovni sistem da del svojega denarja kot jamstvo, da bodo opravili pogodbena

opravila.

; zajema obveznosti iz prispevkov in davkov,

odtegnjene obveznosti, obveznosti iz plač...

VIRI SREDSTEV

I. KAPITAL Osnovni kapital (d.d. -

delniški kapital, s.p. -kapitalska vloga, d.o.o. -kapitalski deleži)

Vplačani presežek kapitala (delnice)

Rezerve (za izgube)

Preneseni dobiček, izguba prejšnjih let

Nerazporejeni dobiček oz. izguba poslovnega leta

Prevrednotevalni popravek kapitala

(inflacija)

II. DOLGOVI Dolgoročne obveznosti iz

financiranja (dolg. prejeto posojilo)

Dolgoročne obveznosti iz poslovanja (dolg. prejeti krediti)

Kratkoročne obveznosti iz financiranja (kratk. prejeto posojilo)

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja ( O DD, prejeti predujmi, izdani čeki in menice, obveznosti do delavcev…)

52

OBVEZNOSTI IZ NASLOVA KOMERCIALNIH POSOJIL

DRUGE KOMERCIALNE OBVEZNOSTI

DRUGE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

50

7.4. POJEM BILANCE

Izraz besede izhaja iz latinskega jezika, in sicer iz besede »bis laux«, kasneje pa italijanska beseda

»bilancia« pomeni tehtnico z dvema skodelicama, kar simbolizira uravnoteţenje dveh nasprotujočih si

stvari.

Ta besedni pomen ustreza tudi računovodski bilanci pri kateri obstaja dvostransko nasprotje

nominalnih oziroma realnih vrednosti, pri čemer sta obe strani razdeljeni po določenih kriterijih.

Končna vsota ene in druge strani mora biti enaka. Tako govorimo o aktivi (premoţenje, sredstva) in o

pasivi (kapital, obveznosti). Obratno velja za bilanco stanja. Poznamo še bilanco uspeha, bilanci

finančnih tokov in bilanco denarnih sredstev. Tudi pri teh morata biti leva in desna stran uravnoteţeni.

Glede na rednost sestavljanja ločimo redne in posebne bilance.

Bilance, ki se sestavljajo v rednih in zakonsko predpisanih obdobjih imenujemo redne bilance. V to

skupino spadajo letni izkaz stanja in uspeha, izkaz finančnih tokov in izkaz denarnih sredstev.

Posebne bilance se sestavljajo za posebne namene in se od rednih lahko razlikujejo po obliki in vsebini.

Vanje lahko uvrstimo: otvoritveno bilanco, likvidacijsko bilanco, sanacijsko bilanco, bilanco spojitve,

stečajno bilanco.

Bilanca

51

7.4.1. BILANCA STANJA

Bilanca stanja ali tudi bilanca premoţenja in njihovih virov prikazuje stanje premoţenja in njegovih

virov v določenem trenutku. Običajno ob zaključku poslovnega leta na dan 31.1.2 v letu. Vsako

sredstvo mora biti svoj vir. Bilanca stanja tako pomeni ravnoteţje med sredstvi podjetja in obveznostmi

do njihovih virov.

Bilanca stanja nam na eni strani pove, kakšna je vrednost premoţenja podjetja, kakšna je sestava

njegovega premoţenja in nadrugi strani kateri so viri oziroma premoţenja, kakšen je deleţ lastnih in

tujih virov in kakšna je njihova sestava.

Bilanca stanja je pregled sredstev in obveznosti do njihovih virov v proučevanem trenutku.

Bilanca stanja (splošen prikaz)

BILANCA STANJA

Poenostavljen prikaz bilance stanja:

Osnovna

sredstva Lastniški kapital

Obratna

sredstvaDolgoročne obveznosti

Kratkoročne obveznosti

AKTIVA PASIVA

aktiva

SREDSTVA

pasiva

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

- stvari

- kapital

- pravice - dolgovi

- denar

Sredstva, izkazana v aktivi bilance stanja, so premoţenje podjetja, ki se lahko pojavlja

v obliki stvari, pravic in drugih oblikah. Obveznosti do virov sredstev kaţejo stanje

financiranja podjetja iz finančnega zornega kota. Te obveznosti se izkaţejo v pasivi

bilance stanja na določen dan. BBBiiilllaaannncccaaa ssstttaaannnjjjaaa:::

Bilanca stanja

52

BILANCA PREMOŢENJA IN NJEGOVIH

Bilanca stanja VIROV

SREDSTVA OBVEZNOSTI DO VIROV SRED.

A. STALNA SREDSTVA A. KAPITALI. Neopredmetena dolgor. sred.

II. Opredmetena osnovna sredstva

III. Dolgoročne finančne naloţbe

IV. Popravek kapitala

B. GIBLJIVA SREDSTVA

I. Zaloge

II. Dolgoročne terjatve iz poslovanja

III. Kratkoročne terjatve iz poslovanja

IV. Kratkoročne finančne naloţbe

V. Denarna sredstva

VI. Aktivne časovne razmejitve

I. Osnovni kapital

II. Vplačani preseţek kapitala

III. Rezerve

IV. Preneseni čisti dobiček ali izguba

V. Revalorizacijski popravek kapitala

B. DOLGOROČNE REZERVACIJE

C. DOLGOROČNE OBVEZ. IZ FINANCIRANJA

Č. DOLGOROČNE OBVEZ. IZ POSLOVANJA

D. KRATKOROČNE OBVEZ. IZ FINANCIRANJA

E. KRATKOROČNE OBVEZ. IZ POSLOVANJA

F. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

53

10/11/2009

23

BILANCA STANJA = opis

vsega, kar ima podjetje v lasti

IZKAZ USPEHA = opis

poslovanja podjetja

Osnovna sredstva

nepremičnine

stroji

pisarniška oprema

Obratna sredstva

zaloge

drobni inventar

Finančne naloţbe

depoziti

VP

Prihodki

poslovni

finančni

izredni

Stroški

variabilni

fiksni

Dobiček:

prihodki-stroški

7.4.2. BILANCA USPEHA

Bilanca uspeha je pregled prihodkov in odhodkov ter poslovnega izida kot razlike med njimi v

proučevanem obdobju.

aktiva

ODHODKI

pasiva

PRIHODKI

- odhodek

- prihodki

- dobiček - izguba

Bilanca uspeha

Bilanca uspeha prikazuje stroške, donose in poslovni izid. V njej izkaţemo vse stroške, ki izhajajo iz

poslovanja, ne glede na to, da se del stroškov za davčne potrebe ne upošteva.

Bilanca uspeha

54

Vpliv poslovanja na bilanco stanja in uspeha

V začetku vsakega obračunskega obdobja ima poslovni sistem sredstva in obveznosti do njihovih virov,

ki so prikazani v začetni bilanci stanja. Prva postavka v bilanci uspeha se pojavi šele tedaj, ko pri

svojem poslovanju uresniči kake prihodke ali odhodke. Ob koncu obračunskega obdobja nato v bilanci

stanja prikaţe končna sredstva in obveznosti do njihovih virov, v bilanci uspeha pa vse prihodke z

odhodki in poslovnim izidom.

Bilanci stanja in bilanca uspeha sta močno medsebojno prepleteni. Neposredno ju povezuje dobiček, ki

je namenjen razširjeni reprodukciji podjetja.

Pomni

Z obratnimi sredstvi označujemo predmete dela, ki v procesu proizvodnje prehajajo v proizvode.

Osnovna značilnost obratnih sredstev je, da se v toku poslovanja spremenijo in poleg fizične oblike

prevzemajo tudi obliko denarja in pravic. To značilnost nam najbolje prikaţe tok reprodukcije obratnih

sredstev. Zaloge so sredstva, ki bodo porabljena pri proizvajanju izdelkov ali opravljanju storitev in

prodana v okviru rednega poslovanja. Zaloge so sredstva, ki bodo porabljena pri proizvajanju izdelkov

ali opravljanju storitev in prodana v okviru rednega poslovanja. Terjatve so pravice zahtevati od

določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali izvedbo kakšne storitve. Nastajajo torej na osnovi

prodaje izdelka, ki s strani kupca še ni plačan, na osnovi predplačil dobaviteljem, zaposlenim in

drugim, ki še niso dobavili izdelka, materiala ali opravili dogovorjene storitve ... Podjetje lahko svoja

sredstva vloţi v osnovna in obratna sredstva, lahko pa jih naloţi kot posojila, vlaganja ali sovlaganja v

druga podjetja. To so finančne naloţbe . Denarna sredstva oziroma denar je zakonsko plačilno sredstvo,

ki je posrednik pri menjavi poslovnih učinkov v razmerah blagovnega gospodarstva, trga in delitve

dela. Aktivne časovne razmejitve sestavljajo kratkoročno odloţeni stroški in predhodno nezaračunani

prihodki. Obratna sredstva se spreminjajo iz ene oblike v drugo in najmanj enkrat v letu zaklučijo

reprodukcijski tok. Bilanca stanja ali tudi bilanca premoţenja in njihovih virov prikazuje stanje

premoţenja in njegovih virov v določenem trenutku. Bilanca uspeha je pregled prihodkov in odhodkov

ter poslovnega izida kot razlike med njimi v proučevanem obdobju.

Vprašanja

1. Na primeru tovarne Coca Cola predstavite tok reprodukcije obratnih sredstev.

2. Predstavite obratna srestva (Coca Cola)

3. Predstavi na primeru Coca Cola bilanco stanja in bilanco uspeha.

55

Praktični primer:

Na primeru Ţito Šumi d.o.o. predstavi obratna sredstva in njihov koeficient obračanja.

Napišite in utemeljite vaš odgovor!

.........................................................................................................................................

.........................................................................................................................................

.........................................................................................................................................

.........................................................................................................................................

.........................................................................................................................................

56

2.STROŠKI

Na kratko

V tem poglavju bomo spoznali:

Stroške, ki so cenovno izraţeni potroški poslovnih prvin, ki nastajajo v procesu reprodukcije v

poslovnem sistemu. Gre za denarno izraţeno porabo poslovnih prvin, ki nastajajo v zvezi s

poslovanjem poslovnega sistema. Strošek je v vrednosti izraţen potrošek. Poznamo naslednje vrste

stroškov<:

- stroški po naravi nastajanja

- glede na obseg poslovanja

- po točnosti ugotavljanja.

STROŠKI

NARAVNE VRSTE

STROŠKOV

STROŠKI PO

TOČNOSTI

UGOTAVLJANJA

STROŠKI PO OBSEGU

POSLOVANJA

STROŠKI

SREDSTEV ZA

DELO

STROŠKI

PREDMETOV

DELA

STROŠKI TUJIH

STORITEV

STROŠKI DELA;

STROŠKI

DRUŽBENIH

OBVEZNOSTI

NEPOSREDNI ALI

DIREKTNI STROŠKI

POSREDNI ALI

INDIREKTNI STROŠKI

STALNI ALI FIKSNI

STROŠKI

SPREMENLJIVI ALI

VARIABILNI

STROŠKI

57

Naravna delitev stroškov je:

stroški za delo

stroški sredstev za delo (amortizacija)

stroški predmetov dela in

stroški storitev.

STROŠKI

Stroški za delo

Stroški sredstev

za delo -

amortizacija

Stroški

predmetov delaStroški storitev

8.1. STROŠKI DELA

Za ugotavljanje stroškov dela je teţko uporabiti opredelitev, da so stroški zmnoţek potroškov in

ustrezne cene. Plačilo dela je bolj vezano na rezultat, ki ga podjetje dobi s trošenjem delovne sile.

ZNAČILNOSTI sistema plačevanja z vidika podjetja:

1. mora biti spodbuden za delavca; da spodbuja delavca k čim boljšemu delu

2. mora omogočati podjetju poslovanje s kar največjim čistim ekonomskim rezultatom

- dobičkom.

int eres delavca po čim

večjem zasluţku

interes podjetja po čim

večjem dobičkusistem, ki bo znal uravnote`it ta

dva interesa

STROŠKI DELA

Strošek dela ni enostavno zmnoţek potroška in

cene.Cena dela ni vezana na potrošek delovne sile

(kako bi jo ugotavljali?) ampak na rezultat, ki ga podjetje

dobi s trošenjem delovne sile.

Strošek dela je odvisen tudi od ponudbe in povpraševanja delovne sile na trgu.

Odvisen je tudi od druţbenih konvencij (kolektivne pogodbe).

Na višino stroška dela vplivajo sestavljenost dela, količina dela, kakovost dela in rezultat dela, vrednost enote opravljenega dela.

Plača zaposlenega je odvisna predvsem od učinka njegovega dela, pa tudi od zneskov iz drugih naslovov.

STROŠKI DELA

Strošek dela ni enostavno zmnoţek potroška in

cene.Cena dela ni vezana na potrošek delovne sile

(kako bi jo ugotavljali?) ampak na rezultat, ki ga podjetje

dobi s trošenjem delovne sile.

Strošek dela je odvisen tudi od ponudbe in povpraševanja delovne sile na trgu.

Odvisen je tudi od druţbenih konvencij (kolektivne pogodbe).

Na višino stroška dela vplivajo sestavljenost dela, količina dela, kakovost dela in rezultat dela, vrednost enote opravljenega dela.

Plača zaposlenega je odvisna predvsem od učinka njegovega dela, pa tudi od zneskov iz drugih naslovov.

Stroški dela

Značilnosti sistema

plačevanja

58

STROŠKI DELA

Strošek dela ni enostavno zmnoţek potroška in

cene.Cena dela ni vezana na potrošek delovne sile

(kako bi jo ugotavljali?) ampak na rezultat, ki ga podjetje

dobi s trošenjem delovne sile.

Strošek dela je odvisen tudi od ponudbe in povpraševanja delovne sile na trgu.

Odvisen je tudi od druţbenih konvencij (kolektivne pogodbe).

Na višino stroška dela vplivajo sestavljenost dela, količina dela, kakovost dela in rezultat dela, vrednost enote opravljenega dela.

Plača zaposlenega je odvisna predvsem od učinka njegovega dela, pa tudi od zneskov iz drugih naslovov.

8.1.1. KLASIFIKACIJA SISTEMOV PLAČEVANJA

DELAVCEV

PO ČASU PO UČINKU

PO KOLIČINSKEM UČINKUPO EKONOMSKEM

UČINKU

PO NORMIPO

AKORDU

PO ENOTI

PROIZVODA PO DELNIH

EKONOMSKIH

UČINKIH

PO SKUPNEM

EKONOMSKEM

UČINKU

8.1.2. SISTEM PLAČEVANJA PO ČASU

Pri sistemu plačevanja delavca je glavno merilo za to, kakšna bo višina plačila (zasluţka) delavca:

- prisotnost delavca na delu in

- sestavljenost njegovega dela.

je mogoče izmeriti z: urami, dnevi ali meseci. Za časovno enoto

prisotnosti delavca na delu je določena TARIFA (cena).

TARIFA je določen denarni znesek, ki je vnaprej določen za časovno enoto določene vrste

(sestavljenosti) dela. Te vrste dela so včasih opredeljene kot KVALIFIKACIJSKI RAZREDI. Tarifa je

odvisna tudi od stopnje odgovornosti, ki jo delavec pri svojem delu nosi, od napora, ki ga delo zahteva,

pa tudi od pogojev, v katerih delo opravlja (temperatura, vlaga, umazanost, prah, ropot, tresljaji,

svetloba, nevarnost...).

VIŠINA PLAČILA (ZASLUŢKA) DELAVCU = čas prisotnosti na delu * tarifa za ustrezno vrsto

dela

Sistem plačevanja po

času

ČAS PRISOTNOSTI NA DELU

Tarifa

59

8.1.3. SISTEM PLAČEVANJA PO UČINKU

Delavčevo plačilo (zasluţek) je vezan na:

- doseţene KOLIČINSKE učinke dela; pomenijo fizično, naturalno izmerjene učinke

dela (v smislu števila izdelanih poslovnih učinkov)

- EKONOMSKE učinke; ki jih izraţamo vrednostno na različne načine

2.1.3.1. SISTEM PLAČEVANJA PO KOLIČINSKEM

UČINKU

Koliko proizvodov je delavec ali skupina delavcev izdelala in za izračunavanje višine plačila na tem

temelju.

8.1.3.1.1. Plačevanje po normi

Norma je vnaprej predpisan količinski učinek dela v enoti časa pri določenih tehničnih in

organizacijskih pogojih dela v podjetju.

Na izpolnitev norme se veţe izplačilo zasluţka delavca.

- določi podjetje na podlagi izkušenj

- doseţeni rezultati v preteklosti v podjetju so osnova za opredelitev the norm.

- se razlikuejejo od izkustvenih po tem, da so dobljene s pomočjo statističnih povprečij.

- so rezultat študije dela (metod, časa...).

Količinski učinek

dela

Ekonomski učinek

dela

Norma

Izkustvene norme:

Statistične norme:

Tehnične norme:

60

8.1.3.1.2. Plačevanje po akordu

Akord; gre za plačevanje delavcev po količinskem učinku dela, ki ni vezan na čas.

accord = soglašati, strinjati se.

Gre za to, da se delavec in delodajalec (podjetje) dogovorita, kakšen mora biti učinek dela in kakšno bo

plačilo za ta učinek.

Ta način plačevanja delavcev je primeren tam, kjer ni posebej pomembno neprekinjeno delo

(gradbeništvo, gozdarstvo...). Predmet dogovora je plačilo, ki ga bo delavec dobil, ko bo v celoti

dosegel predviden učinek dela.

8.1.3.1. 3. Plačevanje po enoti proizvoda

Se nanaša samo na plačevanje dela skupine delavcev. Skupini delavcev podjetje plačuje določene

količinske učinke dela, ki se izmerijo z izdelanimi enotami proizvodov. Pri izdelavi enote proizvodov

sodeluje cela skupina delavcev. (enota proizvoda = izdelana garnitura pohištva). Na enoto proizvoda se

veţe plačilo, ki je postavljeno ob upoštevanju normativov dela in tarif za dela različne sestavljenosti.

8.1.3.1.4. Sistem plačevanja po ekonomskem učinku

Učinke dela lahko izraţamo tudi ekonomsko; to pomeni izraţati učinke v vrednostni obliki. Smoter

podjetja je ustvariti čisti ekonomski rezultat tj. dobiček. Zato bi morali učinki dela biti merjeni

predvsem v smislu, koliko dobička podjetja ustvarijo:

- plačilo dela za nek delni izraz ekonomskega učinka

- povezovanje delavčevega zasluţka z ustvarjenim čistim ekonomskim rezultatom poslovanja podjetja.

Akord

Po enoti proizvoda

Po ekonomskem

učinku

61

8.1.4. KOLEKTIVNA POGODBA

Kot rezultat sindikalnega organiziranja delavcev so nastale kolektivne pogodbe, ki jih sklepajo delodajalci

ali njihovi predstavniki in sindikalisti kot predstavniki organiziranih delavcev. Med večjimi nalogami, ki jih

imajo takšne kolektivne pogodbe, je ena najpomembnejša tudi ta, da določijo spodnje ravni plač in drugih

osebnih prejemkov za posamezno kategorijo delavca. Kolektivna pogodba opredeljuje izhodiščno plačo za

polni delovni čas in za normalne delovne rezultate v normalnih delovnih pogojih.

Osnovna plača delavca, ki je razvrščen v določeno kategorijo (tarifni razred), ne more biti niţja od

izhodiščne plače za to kategorijo delavcev, ki jo določa ustrezna kolektivna pogodba. Osnovna plača je

potem delavcu zagotovljena. Manj pri normalnih delovnih rezultatih ne more dobiti, ne da bi prišlo do

kršitve kolektivne pogodbe.

Seveda je v kolektivni pogodbi običajno določena tudi klavzula, ki ščiti delavca pred velikim

razvrednotenjem njegove osnovne plače zaradi moţnih inflacijskih gibanj v gospodarstvu.

Kolektivna pogodba določa tudi za delodajalca obvezne dodatke, ki jih mora plačevati delavcu za posebne

obremenitve pri delu, za nevarnosti, za neugodne vplive okolja nanj, za nočno delo, deţurstva... Kolektivna

pogodba tudi določa nadomestilo za plačo, ki jih nosi podjetje in ki jih dobiva delavec (boleznine, letni

dopust).

Doslej navedene sestavine so lahko opredeljene v splošni kolektivni pogodbi, ki velja za vse delavce,

zaposlene v gospodarstvu, v panoţni kolektivni pogodbi ali pa v podjetniški kolektivni pogodbi. Velja

pravilo, da oţja pogodba ne sme opredeljevati teh sestavin za delavca manj ugodno, kot jih opredeljuje širša

kolektivna pogodba.

Podjetje je z določili ustreznih kolektivnih pogodb omejeno pri oblikovanju svojega sistema plačevanja

delavcev (delovec ne sme dobivati manj, kot je to določeno s kolektivno pogodbo).

Plače poslovodnih kadrov in ključnih strokovnih kadrov praviloma niso oblikovane s kolektivno pogodbo.

Vrsta kolektivne pogodbe pa ţe vključuje določilo o udeleţbi delavcev v dobičku podjetja.

888 ...222 ... VVVRRRSSSTTTEEE SSSTTTRRROOOŠŠŠKKKOOOVVV ZZZ VVV IIIDDD IIIKKK AAA SSSPPPRRREEEMMM IIINNNJJJ AAANNNJJJ AAA

OOOBBBSSSEEEGGGAAA PPPOOOSSS LLLOOOVVV AAANNNJJJ AAA

Kolektivna pogodba

62

STROŠKI GLEDE NA OBSEG POSLOVANJA

STALNI oz. FIKSNI STROŠKI

FC

SPREMENLJIVI oz. VARIABILNI

STROŠKI

VC

NEOMEJENO

STALNI ali

ABSOLUTNO

FIKSNI

STROŠKI

OMEJENO

STALNI ali

RELATIVNO

FIKSNI

SORAZMERNI

ali

PROPORCIONA

LNI

SPREMENLJIVI

STROŠKI

NARAŠČUJOČI

ali

PROGRESIVNI

VARIABILNI

STROŠKI

PADAJOČI

SPREMENLJIVI

STROŠKI

8.2.1. STALNI ALI FIKSNI STROŠKI

So stroški, ki nastanejo v podjetju v določenem enakem obdobju v stalni višini, ne glede na to kakšen je

obseg proizvodnje (poslovanja).

8.2.1.1. NEOMEJENO STALNI ali ABSOLUTNO FIKSNI STROŠKI

Ti stroški se ne odzivajo na spreminjanje obsega poslovanja (obresti na kredite, zavarovalnine, amort.,

plače delavcev, članarine, stroški ogrevanja, razsvetljave...)

obseg poslovanja neomejeno v masi

- stalni stroški

na 1 prenočitev

100 prenočitev 1,200.000 120 EUR

400 prenočitev 1,200.000 30 EUR

800 prenočitev 1,200.000 15 EUR

1200 prenočitev 1,200.000 10 EUR

1600 prenočitev 1,200.000 7 EUR

2000 prenočitev 1,200.000 6 EUR

2400 prenočitev

itd.

1,200.000 5 EUR

Celotni (skupni) stalni stroški ostajajo enaki, kljub povečanju ali zmanjšanju obsega poslovanja. Stroški

se pri povečanju obsega poslovanja porazdelijo na čedalje večjo količino poslovnih učinkov oz. stalni

stroški na enoto poslovnega učinka s povečanjem obsega padajo.

8.2.1.2. OMEJENO STALNI ali RELATIVNO FIKSNI

Stalni ali fiksni

stroški - FC

Neomejeni stalni ali

fiksni stroški - AFC

Omejeno stalni ali

fiksni stroški - RFC

63

Količina in kakovost poslovnih prvin, s katerimi podjetje razpolaga, mu praviloma omogoča doseči nek

maksimalni obseg proizvodnje (poslovanja). Če hočemo svojo proizvodnjo še bolj povečati, bi to

zahtevalo najprej povečanje proizvodnih zmogljivosti podjetja. Zato mora uvesti npr.:novo izmeno ali

nabaviti dodatna delovna sredstva in zaposliti dodatne delavce. Vse to prinaša podjetju nove stalne

stroške dela, amortizacije, ogrevanja... Te dodatne stalne stroške imenujemo omejeno stalne ali

relativno fiksne stroške.

Primer: Restavracija ima štiri jedilnice. Pri majhnem prometu damo gostom na voljo le eno od teh, da

bodo stroški za razsvetljavo in čiščenja dejansko nastali le v tej; če se obisk poveča, odpremo še drugo,

tretjo in končno še četrto jedilnico. Če odpremo drugo, se stroški skokoma povečajo in so spet enaki

vse dotlej, ko moramo odpreti tretjo jedilnico. Če pa te stroške preračunamo na eno storitev, vidimo, da

se v posameznem območju zmanjšujejo.

obseg prometa jedilnica stroški elektrike -

v masi v EUR

čiščenja

na 1 menu v EUR

10 menujev I. 500 50,00

20 menujev I. 500 25,00

30 menujev I. 500 17,67

31 menujev I. + II. 1.000 32,26

40 menujev I. + II. 1.000 25,00

50 menujev I. + II. 1.000 20,00

60 menujev I. + II. 1.000 16,67

61 menujev I. + II. + III. 1.500 24,58

70 menujev I. + II. + III. 1.500 21,43

80 menujev I. + II. + III. 1.500 18,75

90 menujev

itd.

15,00

8.2.2. SPREMENLJIVI STROŠKI

Spremenljivi stroški so stroški, ki se spreminjajo s spreminjanjem obsega poslovanja.

Spremenljivi stroški se po svoji višini različno spreminjajo glede na spremenjen obseg poslovanja, in

tako ločimo:

1. sorazmerne (proporcionalne) spremenljive stroške

2. naraščajoče (progresivne spremenljive stroške

3. padajoče (degresivne ) spremenljive stroške

8.2.2.1. SORAZMERNI ali PROPORCIONALNI SPREMENLJIVI STROŠKI

Spremenljivi ali

variabilni stroški -

VC

64

Sorazmerni ali proporcionalno spremenljivi stroški so tisti, ki se enakomerno povečujejo s povečanjem

obsega poslovanja (dvakrat večji obseg proizvodnje bo povzročil, da bodo ti stroški tudi dvakrat večji).

Ti stroški v masi enakomerno rastejo in so vedno enaki, če jih računamo na enoto storitev.

Primer: za prodajo vina

obseg prometa nabavne vrednost

v EUR

stroški na 1 liter

v EUR

100 litrov 600.000 6.000

200 litrov 1,200.000 6.000

300 litrov 1,800.000 6.000

400 litrov

itd.

2,400.000 6.000

8.2.2.2. NARAŠČUJOČI ali PROGRESIVNI VARIABILNI STROŠKI

so tisti spremenljivi stroški, ki naraščajo hitreje, kot narašča obseg poslovanja. Nastanejo predvsem ob

izrednih obremenitvah strojev, ob izredno velikem prometu... Te stroške povzročajo okvare naprav.

Primer: - lom drobnega inventarja

OBSEG PROMETA VREDNOST LOMA DROBNEGA INVENTARJA

število obrokov vrednost loma

v EUR

stroški loma na en obrok

v EUR

300 60.000 200

330 85.800 260

360 129.600 360

390 210.000 540

420 336.000 800

8.2.2.3. PADAJOČI SPREMENLJIVI STROŠKI

so tisti, ki naraščajo, vendar počasneje kot narašča obseg poslovanja (stroški porabljene energije,

zmoglivejša prevozna sredstva).

Primer: - stroškov porabe goriva v kuhinji:

obseg poslovanja poraba goriva skupaj

v EUR

poraba goriva na 1 obrok

v EUR

100 obrokov 5.000 50

200 obrokov 9.400 47

300 obrokov 13.200 44

400 obrokov 15.600 39

500 obrokov 16.500 33

Sorazmerni ali

proprocionalni VC

Naraščajoči - VC

Padajoči VC

65

8.2.3. GIBANJE VSEH STROŠKOV GLEDE NA OBSEG

POSLOVANJA

Kadar se v podjetju odvija poslovanje, nastajajo stalni in spremenljivi stroški istočasno. V gostinstvu

imamo velik del stalnih stroškov. Z analizami nastajajočih stroškov glede na obseg poslovanja

ugotavljamo pri katerem obsegu poslovanja ima podjetje izgubo, kdaj doseţe prag koristnosti, optimum

in kdaj dobiček.

; kjer so celotni stroški enaki celotnim

izkupičkom (kjer prihodki krijejo vse

stroške).

; doseţemo kadar imamo najniţje stroške ali najvišje prihodke na eno storitev.

Stroški glede na

obseg poslovanja

Prag koristnosti –

prag rentabilnosti

PRAG KORISTNOSTI oz. PRAG RENTABILNOSTI

prag koristnosti/eno storitev = stroški/eno storitev = prodajni ceni

OPTIMUM

66

Primer: Analiza stroškov penzionskega hotela za en mesec v EUR:

stroški

skupaj

povprečni

stroški

število

penziono

stalni

stroški

v tisoč

sorazmerni

stroški

nazadujoči

stroški

napredujoči

stroški skupaj vsi

stroški

na en

penzion

prodajna

cena

razlika

1000 120 60 24 - 204 204,0 120 -84,0

2000 120 120 44 - 284 142,0 120 -22,0

3000 120 180 64 - 364 121,3 120 - 1,3

4000 120 240 82 - 442 110,5 120 + 9,5

5000 120 300 98 - 518 103,6 120 +16,4

6000 120 360 112 - 592 98,8 120 +21,2

7000 120 420 128 4 672 96,0 120 +24,0

8000 120 480 146 40 786 98,3 120 +23,7

9000 120 540 160 120 940 104,4 120 +15,6

:

- hotel posluje z IZGUBO vse dotlej dokler ne ustvari v mesecu 3.100 penzionov.

- pri 3.100 penzionih doseţe PRAG KORISTNOSTI, ker stroške ţe pokrije cena enega

penziona

- od praga koristnosti so prihodki (cena enega penziona) večji kot stroški - hotel ima

DOBIČEK

- pri 7.000 penzionih so stroški najniţji in tedaj doseţe hotel OPTIMUM

- zaradi vplivanja naraščujočih stroškov se od optimuma dalje dobiček zmanjšuje,

vendar ne doseţe praga koristnosti, ker ima hotel omejene zmogljivosti

- samo stalni stroški na en penzion sprva strmo, kasneje pa počasneje padajo

- vsi spremenljivi stroški sprva naraščajo, do 2.000 penzionov, nato pa se pod

vplivom degresivnih stroškov polagoma zniţuje od optimuma dalje pa zopet

naraščajo.

8.2.4. UGOTAVLJANJE UPRAVIČENOSTI

POSLOVANJA

UGOTOVITVE

67

Poznavanje stroškov glede na obseg poslovanja omogoča poslovno odločitev, kdaj smo upravičeni

USTAVITI POSLOVANJE. Stalni stroški nastopajo v masi tudi takrat, ko ne poslujemo in so enaki v

masi pri majhnem ali velikem obsegu poslovanja. Spremenljivi stroški nastajajo le če obratujemo.

- če obrat zapremo bo izguba enaka vrednosti vseh stalnih stroškov.

- če pri slabi zasedenosti poslujemo s stalnim stroškom pridruţijo še spremenljivi, ki lahko izgubo še

povečajo.

Kadar pa s prihodki pokrijemo vse spremenljive stroške in vsaj del stalnih stroškov, bo izguba

manjša, kot če obrat zapremo.

Je spodnja meja uspešnosti ali prag koristnosti.

Prelomna točka dobička nam pove, koliko storitev mora podjetje prodati, da doseţe spodnjo mejo

uspešnosti.

Pove koliko izdelkov oz. storitev mora podjetje prodati, da doseţe ţeleni dobiček. Velikokrat se

uporablja za oblikovanje prodajne cene.

Izračun cene:

Upravičenost

poslovanja

Prelomna točka

dobička

PRELOMNA TOČKA DOBIČKA

fiksni stroški .

PTD = prodajna cena - spremenljivi stroški/osebo

PRELOMNA TOČKA ŢELENEGA DOBIČKA

Prelomna točka

ţeljenega dobička

fiksni stroški + ţeleni dobiček .

PTŢD = prodajna cena - spremenljivi stroški/enoto

fiksni stroški + dobiček .

PC = prelomna točka ţelenega dobička + spremenljivi stroški

68

Naloga:

Imperial travel ima za hotel Kandooma ****, 7.000 EUR stalnih stroškov, sorazmernih spremenljivih

1.000 EUR pri 4 potnikih, nazadujočih spremenljivih stroškov pri 4 potnikih 600 EUR, pri 6 potnikih

800 EUR in pri 8 potnikih 1.000 EUR. Napredujoči spremenljivi stroški nastanejo pri 8 potnikih v

višini 3.800 EUR.

Pri katerem številu potnikov imaImperial travel. izgubo, dobiček, prag koristnosti in

optimum?

Grafično prikaţite izgubo, dobiček, prag koristnosti in optimum za primer

hotela Kandooma ****,

Rešiev:

- izgubo ima vse do 5 potnikov

- dobiček ima vse od 5 potnikov

- prag koristnosti doseţe pri 5potnikih

- optimum doseţe pri 6 potnikih

Cena 1998 EUR

69

8.3. RAZDELITEV STROŠKOV PO

STROŠKOVNIH MESTIH

Stroški nastajajo v podjetju pri opravljanju poslovnih nalog na različnih mestih.

Stroškovno mesto so neke zaokroţene enote podjetja, v katerih se pri poslovanju pojavljajo stroški.

Ugotavljanje stroškovnih mest je pomembno:

- da spoznamo višino stroškov po posameznih enotah podjetja

- in kdo je v podjetju odgovoren za nastale stroške.

8.3.1.NEPOSREDNI ALI DIREKTNI STROŠKI

So stroški, ki jih je posamezno stroškovno mesto neposredno povzročilo (poraba delovnih predmetov,

plače delavcev, amortizacija...).

8.3.2. POSREDNI ALI INDIREKTNI STROŠKI

Nastajajo v zvezi z delom na večjih stroškovnih mestih. Teh ne moremo neposredno zajemati, ampak

jih razporejamo na stroškovna mesta s pomočjo posebnih ključev (razdelilnikov). Opredeljevanje

ključa sloni na nekem razmerju med posrednimi stroški, ki jih je treba porazdeliti po stroškovnih

mestih in neko osnovo o neposrednih stroških, vezanih na ustvarjanje poslovnih učinkov na stroškovnih

mestih.

; z njimi računsko ugotovimo deleţe skupnih posrednih stroškov, ki pripadajo

posameznemu stroškovnemu mestu.

Primer:

Stroške centralne kurjave razdelimo s ključi, ki smo jih izračunali na osnovi števla radiatorskih reber,

kolikor jih ima posamezno stroškovno mesto.

stroškovno mesto število radijatorskih ključ razdelitev stroškov

Stroški po

stroškovnih mestih

Neposredni ali

direktni stroški - DC

Ekonomski ključ

posredni stroški stroškovnih mest

ključ = osnova * 100

EKONOMSKI KLJUČ

70

reber v % v EUR

hotel 8.000 66,7 286.810

restavracija 2.000 16,7 71,810

bife 1.000 8,3 35,690

pomoţne dej. 600 5,0 21.500

skupne sluţbe 400 3,3 14,190

SKUPAJ 12.000 100,0 430.000

Naloga:

Maldivi – Imperial Travel

Stroški hlajenja v hotelu, za zgoraj naveden primer hotela Kandooma ****, znašajo 45.000 EUR. Hotel

ima 50 sob z eno hladilno napravo, restavracijo z 8 hladilnimi napravami, recepcijo z 2 hladilnima

napravama in welness kompleks z 12 hladilnimi napravami.

Izračunajte posredne oziroma indirektne stroške za hotelske sobe, restavracijo, repcepcijo in welness

kompleks.

stroškovno mesto število hladilnih naprav ključ

v %

razdelitev stroškov

v EUR

Hotelske sobe

restavracija

recepcija

wellness

SKUPAJ 100 45.000

Rešitev:

posredni oziroma indirektni stroški:

Hotelske sobe = 31.250 EUR

Restavracija = 50.000 EUR

Recepcija = 1.2500 EUR

Wellness = 7.500 EUR

71

8.3.2. STROŠKI TUJIH STORITEV

Obratni obračunski list - OBOL je podrobna razdelitev stroškov po obratih podjetja, kjer ti dejansko nastanejo.

OBOL je tabelirani pregled točno razčlenjenih prihodkov in stroškov za vsako poslovno področje v podjetju in

prikaz pokrivanja odhodkov s prihodki posameznega področja.

OBOL sestavimo z namenom, da spoznamo poslovno uspešnost vsakega sestavnega dela podjetja. OBOL nam

daje podroben vpogled v poslovna dogajanja in doseţene poslovne rezultate sestavnih delov podjetja.

Stroškovno mesto = poslovno področje oz. mesto, kjer stroški nastajajo. Stroškovno mesto je enota podjetja, kjer v

zvezi z njo nastajajo stroški, ponavadi je opredeljeno s prostorom.

Obratni obračinski

list - OBOL

72

VRSTE STROŠKOVNIH MEST

NEPROIZVODNA STROŠKOVNA

MESTA

GLAVNE

DEJAVNOSTI

STRANSKE

DEJAVNOSTI

POMOŢNE

DEJAVNOSTI

SKUPNE SLUŢBE

ustvarjajo in pridobivajo

dohodek

učinkov ni mogoče

izrazit v količinah

PROIZVODNA

STROŠKOVNA MESTA

8.4. ODHODKI

Odhodki se nanašajo na prodane količine s katerimi so pridobljeni prihodki (zajemajo tudi druge

postavke, ki zmanjšujejo poslovni izid).

Odhodki so ţrtvovana vrednost za doseganje prihodkov.

Večino odhodkov lahko pojasnimo s stroški, vendar niso istovetni z njimi.

so tisti stroški, ki po odbitku od prihodkov soustvarjajo poslovni izid v določenem

obračunskem obdobju.

so cenovni izraz potroškov v istem obračunskem razdobju.

pomeni zmanjšanje denarja, ki ga ima poslovni sistem.

Najbolj pogosto ima poslovni sistem najprej izdatke in nato šele odhodke. Izdatki se pojavijo npr.:

tedaj, ko plačamo račun za kupljeni material, odhodki pa, kadar je ta material ne samo porabljen,

ampak tudi vsebovan v proizvodih, s katerimi dosegamo prihodke.

Odhodki, stroški in

izdatki

ODHODKI

STROŠKI

IZDATEK

73

VRSTE ODHODKOV

REDNI IZREDNI

ODHODKI

POSLOVANJA

ODHODKI

FINANCIRANJA

ODHODKI zaradi

kasnejšega ali

neobičajnega

zmanjšanja kakih

sredstev

ODHODKI zaradi

kasnejšega ali

neobičajnega povečanja

kakih obveznosti do

virov sredstev

8.4.1. REDNI ODHODKI

Redni odhodek = lastna cena prodanih proizvodov.

Odhodki poslovanja; so povezani z nastajanjem in prodajanjem proizvodov, storitev, trgovskega blaga

in materiala.

Odhodki financiranja so povezani s financiranjem tega procesa. Jih ne štejemo kot strošek poslovanja.

- odhodki zaradi danih obresti

- drugi odhodki financiranja; zlasti odpisi finančnih naloţb.

8.4.2.IZREDNI ODHODKI

Zmanjševanje vrednosti, ki ni utemeljeno z nastajanjem ali prodajanjem poslovnih učinkov. Gre za

posledico napak pri izdelavi računovodskih poročil enega ali več preteklih obdobij (znesek izgube iz

prejšnjih let).

Redni odhodki

Izredni odhodki

74

6.5. PRIHODKI

Prihodki so opredeljeni s prodajno vrednostjo prodanih količin (zajemajo pa tudi nekatere postavke, ki

prav tako povečujejo poslovni izid).

VRSTE PRIHODKOV

REDNI IZREDNI

PRIHODKI OD

POSLOVANJA

povezani s prodajanjem

proizvodov, storitev,

trgovskega blaga in

materiala

PRIHODKI OD

FINANCIRANJA

povezani z denarjem

kreditov in posojil

PRIHODKI OD

PREJETIH UDELEŢB V

POSLOVNEM IZIDU

PRIHODKI OD

PREJETIH

OBRESTI

DRUGI PRIHODKI

OD

FINANCIRANJA

PRIHODKI zaradi

kasnejšega ali

neobičajnega

povečanja sredstev

PRIHODKI zaradi

kasnejšega ali

neobičajnega

zmanjšanja

obveznosti do virov

sredstev

IZREDNI PRIHODKI so:

- posledica napak ali pomankljivosti

pri izdelavi rač. poročil

- dotacije, subvencije

- ara, skesnina, pogodbena kazen,

penali,stojnina

8.5.1. DOBIČEK IN IZGUBA

Dobiček je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. Kadar je razlika negativna govorimo o izgubi.

Poslovni uspeh običajno prikazujemo kot bilanco uspeha. Dobiček ostane podjetju oziroma obema

temeljnima udeleţencema v podjetju; to je delu in kapitalu.

Odhodki, stroški in

izdatki

Prihodke moramo ločiti od prejemkov!

Prejemki le povečujejo stanje denarja.

Dobiček

75

Dobiček, ki gre iz naslova dela, se deli na osebne dohodke iz dobička in na oblikovanje sklada skupne

porabe. Zaposleni ţe v teku leta dobivajo osebne dohodke, ki so vkalkulirani, vezani navadno na

neposredne rezultate dela zaposlenih. Po zaključku leta, pa so poslovni rezultati šele dokončno znani, s

tem pa tudi dobiček. Tako, da je ta del OD moţno določiti šele ob koncu razdobja in jih je smiselno

vezati na ustvarjeni dobiček. Drugi del dobička iz naslova dela gre v sklad skupne porabe.

Dobiček na osnovi kapitala ali akumulacije pripada lastnikom podjetja, s tem pa podjetju samem.

Namenjen je:

· - pokrivanju izgub iz prejšnjih let

· - vlagateljem kot nadomestilo za vloţena sredstva

· - povečanju kapitala

· - povečanju rezerv

· - nerazdeljenemu delu dobička v tekočem letu.

Vrstni red posameznih delov ţe kaţe prednost ali nujnost posameznih delov. Prednost ima pokrivanje

izgub iz prejšnjih let, včasih se ta določi še red ugotovitvijo dobička, tako da se od njega ne plačujejo

prispevki in davki. Kot vlagatelji se pojavljajo predvsem druţabniki in delničarji, ki za vloţeni kapital

prejemajo dividendo, seveda. Če podjetje uspešno posluje.

Izgubi govorimo, kadar so odhodki večji od prihodkov. V tem primeru nimamo kaj deliti in se zato

postavlja vprašanje kako poravnati ali pokriti izgubo tekočega obdobja.

Kot prva dva odgovora na to vprašanje se nam ponuja:

· poravnavanje izgube iz razpoloţljivih rezerv, ki smo jih ustvarili v preteklem poslovanju ali pa

· iz nerazdeljenega dobička prav tako iz preteklega poslovanja. K poravnavanju s kapitalom štejemo

še zmanjšanje kapitala samega, kar pa je v določeni meri omejeno.

Poravnavanje z odpisanimi dolgovi je moţno, kadar upniki, banke, dobavitlji in drugi odpišejo del ali

vse svoje terjatve.. To je pogost primer v sanacijskem postopku, kadar so upniki zainteresirani, da

podjetje preţivi.

Poravnavanje z dotacijami pomeni, da druga podjetja ali zavodi nudijo pomoč, ki naj omogoči nadaljne

poslovanje podjetja. Če so vse navedene moţnosti izčrpane, izguba pa prevelika, govorimo o

neporavnavi ali nekriti izgubi. Le-ta sicer zadrţi vrednost obstoječega kapitala. V naslednjih letih pa se

poravnava na nekakšen od omenjenih načinov.

V primeru (nepokrite) izgube in v primeru plačilne nesposobnosti podjetje začne postopek zdravitve ali

sanacijski postopek. V sanacijskem postopku predvidi ukrepe, ki bodo podjetju omogočili uspešno

poslovanje. Če teh ukrepov ni ali če ukrepi ne uspejo, podjetju grozi stečaj, ki je tudi urejen s predpisi.

Dobiček na osnovni

kapital

Poravnava z

odpisanimi dolgovi

Plačilna

nesposovnost

76

Pomni

So stroški, ki nastanejo v podjetju v določenem enakem obdobju v stalni višini, ne glede na to kakšen

je obseg proizvodnje (poslovanja).Poznamo stroške glede na obseg poslovanja (stalne in spremenljive

stroške), glede na stroškovno mesto (posredni in neposredni), stroške dela (klasifikacija plačevanja

delavcev) in stroške tujih storitev. Predstavili bomo razliko med odhodki, stroški in izdatki.

Vprašanja

1. Na primeru tovarne hotela na Maldivih predstavi stroške.

2. Predstavite OBOL hotela na Maldivih.

3. Predstavi na primeru upravičenost poslovanja hotela na Maldivih (dobiček in izgubo).

9. KAZALNIKI UPEŠNOSTI

GOSPODARJENJA

Na kratko

V tem poglavju bomo spoznali kazalnike uspešnosti gospodarjenja. In sicer produktivnost, ki izraţa

uspešnost dela proizvodnje, rentabilnost odnos med dobičkom in vloţenim kapitalom in ekonomičnost,

kjer primerjamo količino izdelkov s potrošenimi vsemi proizvodnimi tvorci

9.1. PRODUKTIVNOST DELA

Produktivnost dela predstavlja razmerje med proizvedeno količino izdelkov ali storitev in zanj

vloţenim delovnim časom. Izraţa uspešnost dela proizvodnje.

količina izdelkov ali storitev Q

PRODUKTOVNOST DELA = količina vloţenega časa ; P = L

Produktivnost

77

Primer:

Podjetje je v enem letu proizvedlo 50.000 izdelkov in zanje porabilo 10.000 ur dela. Produktivnost v

tem primeru znaša 5 izdelkov na uro.

Pri produktivnosti dela je pomemben kazalec opremljenosti dela z delovnimi sredstvi. Raziskave

kaţejo, da je produktivnost dela praviloma sorazmerna tehnični opremljnosti dela.

vrednost osnovnih sredstev

TEHNIČNA OPREMLJNOST DELA = število zaposlenih

9.2.DONOSNOST ALI RENTABILNOST

Medtem, ko dobiček predstavlja razliko med prihodki in stroški, predstavlja rentabilnost odnos med

dobičkom in zanj vloţenim kapitalom.

dobiček

RENTABILNOST = kapital

Tako smo rentabilnost prikazali z dobičkom, kot da gre ta samo lastnikom. Vendar gre lahko del

dobička tudi delavcem. Zato ta del dobička odštejemo, prav tako tudi prispevke in davke iz dobička in

tako zmanjšan dobiček imenujemo akumulacija. V akumulacijo štejemo dobiček, ki gre lastnikom (ne

glede ali si ga izplačajo kot dividendo ali pa ga pustijo v podjetju). V tem primeru primerjamo

akumulacijo s kapitalom in to mero uspešnosti imenujemo akumulativnost.

akumulacija

AKUMULATIVNOST = kapital

9.3. GOSPODARNOST ALI EKONOMIČNOST

Za razliko od produktivnosti, kjer primerjamo količino izdelkov s potrošenim delom, pri ekonomičnosti

primerjamo količino izdelkov s potrošenimi vsemi proizvodnimi tvorci.

Rentabilnost -

donosnost

Akumulativnost

Ekonomičnost

78

količina proizvedenih izdelkov .

EKONOMIČNOST = potrošeno delo, delovna sredstva in delovni predmeti

Q količina

E = C ; E = stroški

Ekonomičnost nam pove koliko proizvoda ustvari ne enoto proizvodnih tvorcev. To so stroški na enoto

izdelka.

Naloga:

Imate moţnost, da kupite enega od dveh gostinskih lokalov.

Prvi lokal je slaščičarna, kjer prodajo na dan 30 različnih pit po ceni 2 EUR za kos ( 1 pita = 8

kosov) in 20 različnih tort po ceni 2,5 eur za kos ( 1 torta = 12 kosov). Za pripravo teh sladic

porabite 850 EUR (vsi stroški na dan).

Drugi lokal je solatni bife, kjer prodajo vsak dan 30 porcij malih mešanih solat poceni 3 eur in 20

porcij velikih solat po ceni 4 EUR. Mesečni stroški znašajo 25O0 EUR. Lokal je odprt 20 dni v

mesecu v popoldanskem času.

Kateri lokal bi kupili in razloţite zakaj!

Napišite in utemeljite vaš odgovor!

Ste pred dilemo ali bost v svojem gostinskem podjetju zaposlili vašega znanca, ki je sposoben v eni uri

pripravit 10 porcij jedi, brez sodobnih tehničnih pripomočkov. Na drugi strani pa lahko zaposlite

drugega kuharja, ki pa ţeli imeti dobro opremljeno kuhinjo, ampak zato pripravi v eni uri 12 porcij.

Za katero moţnost se boste odločili in zakaj?

......................................................................................................................................................................................

......................................................................................................................................................................................

......................................................................................................................................................................................

......................................................................................................................................................................................

......................................................................................................................................................................................

79

Napišite in utemeljite vaš odgovor!

111000... OOOBBBLLLIIIKKKOOOVVVAAANNNJJJEEE PPPRRROOODDDAAAJJJNNNIIIHHH CCCEEENNN

Na kratko

V tem poglavju bomo spoznalioblikovanje prodajnih cen glede na stroške, glede na povpraševanje in

glede na konkurenco. Spoznali bomo metode kalkuliranja prodajne cene – predvsem v storitvenih

dejavnostih.

10 .1. POJEM PRODAJNE CENE

Podjetje prodaja svoje proizvode ali storitve na trgu po neki prodajni ceni.

......................................................................................................................................................................................

......................................................................................................................................................................................

......................................................................................................................................................................................

......................................................................................................................................................................................

......................................................................................................................................................................................

Svoje ugotovitev primerjajte z naslednjimi!

Odločili se bomo za drugo moţnost, ker:

je produktivnost dela v drugem primeru višja ( 12 porcij / en delavec)

ta višja produktivnost je sicer povezana z boljšo tehnično opremljenostjo

vendar je današnji tehnološki razvoj tako velik, da podjetja, ki mu ne sledijo niso več konkurenčna.

80

je v denarju izraţena vrednost, ki o podjetje iztrţi za svoj proizvod.

Zakon ponudbe in povpraševanja določa trţno ceno.

* če je ponudba višja od povpraševanja pri neki višini cene bo to pritisk na zniţanje

trţne cene; ob niţji trţni ceni se bo povpraševanje povečalo, ponudba pa

zmanjšala

* samo pri določeni ravni trţne cene se bo povpraševanje uskladilo s ponudbo in tu

bo doseţeno trţno ravnoteţje in ravnoteţna trţna cena.

* in obratno; če je ponudba niţja od povpraševanja bo trţna cena poskočila

ponudba pa narasla, povpraševanje se bo zmanjšalo.

Struktura prodajne cene:

Ta proces bo trajal dokler se ponudba in povpraševanje ne bosta izenačili pri neki ravnoteţni ceni.

PRODAJNA CENA

Trţna cena

Trţna cena

Struktura prodajne

cene

Oblikovanje

prodajne cene

81

OBLIKOVANJE PRODAJNIH

CEN

glede na

STROŠKE POVPRAŠEVANJE KONKURENCO

10.2. OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN GLEDE

NA STROŠKE

Podjetja se ozirajo predvsem na stroške, s katerimi proizvajajo in prodajajo proizvode ali storitve.

10..2.1. METODA STROŠKI PLUS

Podjetje doda stroškom na enoto poslovnega učinka še dodaten pribitek, ki pomeni dobiček. To pa

zagotavlja, da bo iztrţena prodajna cena podjetju pokrila vse stroške, ki jih je imelo (tudi stalne) in

ustvarila določen dobiček. Pomankljivost je da ne upošteva konkurence na trgu in ne upošteva

povpraševanja in njegovega vpliva na prodajno ceno.

Primer organizacije pavšalnega potovanja

1. program potovanja:

1. dan: voţnja iz Ljubljane skozi Seţano, mimo Trsta in po avtocesti do Benetk. Ogled

mesta in kosilo. Popoldne voţnja skozi Chioggio (ogled) in Ravenno (ogled) do

Riminija. Tam večerja in prenočišče.

2. dan: Zajtrk, voţnja v San Marino, ogled mesta, nato prosto. Kosilo, popldne

povratek po isti poti v Ljubljano.

Oblikovanje

prodajne cene glede

na stroške

82

2. kalkulacija

skupni direktni fiksni stroški (DFC):

1. prevoz z 49 sedeţnim avtobusom(obe smeri): 1000 km po 0,50 EUR ..………..... 500 EUR

2. dnevnice za vodnika in voznika; 4 krat po 40 EUR …………………………… 160 EUR

3. parkiranje Benetke, San Marino: 20 EUR ……………………………………… ….20 EUR

4. cestnina za avtocesto in cestne takse 60 EUR …………………………………..….. 60 EUR

5. letaki ; 2000 kosov. PO 0,10 eur..................................................................…. . ...200 EUR

6. oglas v časopisu....................................................................................... …...............200 EUR

.........................................................................................................................................................

SKUPNI DIREKTNI STALNI STROŠKI 1.140 EUR

Direktni variabilni stroški na osebo (DVC):

1. 1 polpenzion Rimini ........................................................................ ......25 EUR

2. 1 kosilo Benetke........................................................................................20 EUR

3. 1 kosilo San Marino........................................................................... .....15 EUR

4. ladja Benetke.............................................................................................3 EUR

SKUPNI DIREKTNI SPREMENLJIVI STROŠKI 63 EUR

Cena na osebo:

- izbrana je zasedba 35 oseb

Direktni stalni stroški na osebo (DFC/osebo) ………............................................... 32,57 EUR

+Direktni spremenljivi stroški na osebo (DVC/osebo)........................................ 63,00 EUR

direktni stroški skupaj (DC) 95,57 EUR

+ PRIBITEK (RVC) = 10% .......……………………………………………………9,56 EUR

.........................................................................................................................................................

= LASTNA CENA (STROŠKOVNA CENA)........................................................ 105,13 EUR

Prodajna cena: 105 EUR

TOČKA PRELOMA (TP) = DFC (celotni)

LC – DVC/os.- pribitek

TP= 1.140 EUR = 35 oseb

105,13 – 63 – 9,56

Če se pri LC 105,13 EUR potovanja udeleţi 35 oseb, bo turistična agencija pokrila vse stroške

poslovanja in v tem primeru nima ne dobička ne izgube.

Minimalno število udeleţencev: izračunamo:

skupni stalni stroški

min. št. udeleţencev = ---------------------------------------------------------------------------

(lastna cena - spremenljivi stroški na osebo)

Kalkulacija

83

Minimalno število udeleţencev omogoča agenciji kritje vse direktnih stroškov vendar bo imela izgubo

v višini indirektnih stroškov (RVC oziroma PRIBITKA). Če je to število preseţeno potovanje

izvedemo, če pa ni pa je bolje potovanje odpovedati. Najniţje število potnikov , ki omogoča izvedbo

našega programa je:

1.140 EUR

Min št. udeleţencev= ----------------------------------------- = 27 oseb

( 105,13 – 63 )

Obračun:

Potovanja se je udeleţilo 43 oseb, zato pričakujemo višji dohodek od kalkuliranega. Dejanski stroški so

znašali:

SKUPNI DIREKTNI STROŠKI (DC)……………………………………………………….912.220 SIT

DC DVC/os. * DŠU + DFC = 63 * 43 + 1.140 = 3.849 eur

Ugotovitev uspešnosti:

PRIHODEK skupna realizacija (prodajna cena * število udeleţencev)= 105 EUR * 43= 4.515 EUR

skupni stroški ................................................................................. ........................... 3.849 EUR

.................................................................................................................................................... .....

PRIBITEK = DC * STOPNJA PRIBITKA = 3.849 + 0,10 = 384,90 EUR

FINANČNI IZID = PRIHODEK – SKUPNI DIREKTNI STROŠKI (DC) – PRIBITEK

FI= 4.515 – 3849 – 384,90 = 281,10 EUR

10.3. OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN GLEDE NA

POVPRAŠEVANJE

Zakon ponudbe in povpraševanja:

V povpraševanju je treba videti enega od dejavnikov oblikovanja prodajnih cen v podjetju. Večanje

količinskega obsega povpraševanja pri dani ponudbi, omogoča podjetju, da oblikuje višje prodajne

cene (in obratno; zmanjševanje povpraševanja pri nespremenjeni ponudbi sili podjetje k postavljanju

niţjih prodajnih cen). Kjer je elastičnost povpraševanja manjša to pomeni višje prodajne cene, kjer pa

je elastičnost povpraševanja večja to pomeni niţje prodajne cene.

Obračun

Finančni izid

84

10.4. OBLKIKOVANJE PRODAJNIH CEN GLEDE NA

KONKURENCO

Monopolist bo oblikoval prodajne cene tako, da bo dosegel ob danih povprečnih stroških tisti obseg

prodaje, ki mu bo prinašal največji dobiček v skupnem znesku. Cenovna elastičnost je pomembna

določljivka optimalne višine prodajne cene.

Podjetje nima stvarne moţnosti samo oblikovati prodajne cene.

So svobodni pri oblikovanju prodajne cene za nove proizvode in oblikujejo tako ceno, ki:

- ne bo preprečevala, da bi kupci na trgu nov proizvod sprejeli

- ne bo več spodbujala konkurentov s posnemanjem

- zagotavlja podjetju, da kljub naraščajoči konkurenci ohranijo svoj trţni deleţ.

V oligopolni konkurenci se morajo podjetja prilagoditi politiki cen, ki jo vodijo konkurenti (kapitalno

intenzivne). Objava niţjih cen enega podjetja sproţi plaz zniţevanja cen, tj. cenovno vojno med

konkurenti, ki ima ekonomske posledice za vsa podjetja v panogi. Podjetja imajo malo maneverskega

prostora, zato podjetje, ki velja za vodjo v panogi določa politiko cen.

10.5. METODA OBLIKOVANJA PRODAJNIH CEN NA

OSNOVI STOPNJE DONOSA ANGAŢIRANIH

SREDSTEV

Cilj je postavljen na osnovi analize poslovanja podjetja.

MONOPOL:

Monopol

POPOLNA KONKURENCA

Popolna konkurenca

OLIGOPOLI

Oligopol

Prodajna cena

. angaţirana sred. .

PRODAJNA CENA = lastna cena + ciljna stopnja donosa * standardni stroški * LC

85

Naloga:

Pomni

S kalkulacijo pridemo do prodajne cene. Načini izračunavanja so različni, in sicer glede na stroške,

konkurenco in povpraševanje.

Vprašanja

1. Na primeru hotela Kempinski v Portoroţu predstavi moţne oblike kalkulacij prodajne cene.

2. Kater način kalkuliranja je najboljši in zakaj.

Opišite za katero metodo izračunavanja prodajnih cen bo se odločili, če bi imeli svoj hotel s 100-imi

sobami na Bledu in pojasnite zakaj (prednosti metode za katero se bi odločili in pomanjkljivosti drugih

metod!

86

10.5. INVESTICIJE

Investicije; vlaganje denarnih sredstev v materialna sredstva in pravice za dolgo dobo.

Namen: je večje in boljše poslovanje.

Investitor je lahko fizična ali pravna oseba.

Na kratko:

V tem poglavju se boste seznanili s pojmom investicija, kdo je lahko investitor in kako se odločimo za

investiranje na podlagi poslovnega načrta. Investicija je vlaganje denarnih sredstev v materialna

sredstva in pravice za dolgo dobo, da bi povečali in izboljšali poslovanje. Investitor je lahko pravna ali

fizična oseba. Za vsako investicijo vnaprej pripravimo poslovni načrt, v katerem opišemo cilje, ki jih

ţelimo z investicijo doseči. Za investiranje se odločimo, ko izpolnimo vse pogoje, to je:

· obstoj potrebe

· pričakovana poslovna uspešnost

· donosnost

· zagotovljeni finančni viri in

· kreditna sposobnost.

Investicije

87

POGOJI ZA INVESTIRANJE

OBSTOJ

POTREBE PRIČAKOVANA

POSLOVNA

USPEŠNOST

DONOSNOST

ZAGOTAVLJANJE

FINANČNIH

VIROV

KREDITNA

SPOSOBNOST

INVESTITORJA

INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA

INVESTICIJSKI

PROGRAM

IDEJNI

PROJEKT

EKONOMSKI

ELABORAT

GLAVNI

PROJEKTSOGLASJA IN

DOVOLJENJA

1. del:

opi{e

investicijski

objekt

2. del:

razpoloţljiva

finančna

sredstva

3. del:

oceni

uspešnost

10.5.1. POSLOVNI NAČRT

Poslovni načrt ali »vstopnica« v procesu investiranja. Poslovni načrt je pisni dokument, v katerem

podjetnik jasno opredeli svoje cilje pri določenem poslu, ter usmeritve, kako namerava doseči te cilje.

Poslovni načrt zahteva od podjetnika:

· da analizira svoj predvideni posel in

· naredi finančni načrt na podlagi analiz.

Poslovni načrt se pripravi za tri skupine udeleţencev:

1. za podjetnika, ki razvija posel in projekt najbolje pozna

2. za kupce produktov in storitev

3. za investitorje.

Poslovni načrt

88

Poslovni načrt mora napisati podjetnik sam, saj najbolje pozna posel. Poslovni načrt izdela v večih

fazah (v vsaki fazi se dopolnjuje).

Poslovni načrt za investitorja mora:

1. jasno opredeliti posel, in sicer:

· za kateri proizvod ali storitev gre

· v kateri panogi (npr. gostinstvo) in

· za kateri ciljni trg.

2. investitor mora spoznati tudi sposobnosti podjetnika:

· kdo bo v podjetju vodja projekta

· kdo bo trţil proizvode

· kdo bo odgovarjal za finančno plat

poslovanja

· in kdo bo kontroliral stroške.

3. investitorju mora biti predstavljen tudi finančni vidik posla, in sicer:

· kolikšen donos na kapital obeta naloţba

· ali bo dobil investitor svoj kapital hitro povrnjen in

· pomembna je tudi struktura posla (koliko bo vlagateljev, s kakšnim deleţem bo

sodeloval vsak od njih, v kakšni obliki bo prispeval sredstva in kakšna bodo

razmerja v delitvi dobička).

10.5.1.1. SESTAVINE POSLOVNEGA NAČRTA

Sestava poslovnega

načrta

1. opis posla ( proizvod ali storitev, panoga)

2. trţna strategija ( opredelitev trga, kako boste prodrli na trg, mesto na trgu, cene in distribucija ter

prodaja)

3. analiza konkurence

4. načrti razvoja (razvoj proizvoda, časovni načrt, proračun in kontrola)

5. načrti poslovanja in organizacije

6. finančni načrt (sedanje stanje in napovedi) in

7. povzetek (povzamemo dejstva iz poslovnega načrta).

89

Poslovni načrt

Podjetnik mora za svoje novo podjetje (ali novi posel) ovrednotiti podjetniško idejo

oziroma priloţnost, to je pripraviti konkreten poslovni načrt.

Pri preverjanju ideje vam lahko pomagajo svetovalci pri vstopnih točkah VEM oz. jo

lahko preverite z tem, da izvedete krajšo trţno raziskavo s pomočjo svetovnega spleta

in različnih brezplačnih baz. Pregledate in analizirate obstoječe ponudnike in njihovo

poslovno uspešnost. Po tem koraku vam svetujemo, da obiščete institucije, ki vam

lahko nudijo pomoč (brezplačno in plačljivo) na področju oblikovanja poslovnih

načrtov. Ob zaključku te faze so navedene tovrstne institucije ter njihovi kontaktni

naslovi.

Poslovni načrt mora vsebovati naslednja poglavja:

1. Povzetek poslovnega načrta

2. Predstavitev proizvoda oz. storitve, podjetja in panoge

3. Raziskavo trga in analizo trga

4. Ekonomika poslovanja podjetja

5. Načrt trţenja oz. marketinški načrt

6. Načrti, oblikovanje (design) in razvoj

7. Proizvodni in izdelavni načrt

8. Organizacijo podjetja in lastništvo

9. Terminski načrt

10. Ocena tveganj in problemov

11. Finančni načrt

Podrobnejšo predstavitev posameznih sklopov lahko poiščete v priročniku Od ideje

do uspešnega podjetja.

Povzetek poslovnega načrta

Glavni namen povzetka je jasno poudariti razloge, ki utemeljujejo poslovno

priloţnost, zakaj ti razlogi obstajajo, kateri ljudje bodo izvedli to priloţnost, zakaj so

sposobni, da to izvedejo, in kako si bo podjetje zagotovilo vstop in hiter prodor na trg.

Povzetek poslovnega načrta je potrebno pripraviti na koncu, ko smo vse preostale dele

poslovnega načrta ţe pripravili. Priprava privlačnega, kratkega in prepričljivega

povzetka zahteva svoj čas. Povzetek mora biti sestavljen iz kratkih navedb, ki se

nanašajo na naslednje značilnosti podjetja:

kratek opis podjetja,

priloţnost in strategija podjetja,

ciljni trgi in projekcije,

konkurenčne prednosti,

ekonomika, dobičkonosnost in moţnost ţetve in

managerska ekipa.

Opis proizvoda oz. storitve, podjetja in panoge

Ta razdelek poslovnega načrta prikazuje vlagateljem kontekst, ki sluţi razumevanju v

poslovnem načrtu opisanega proizvoda in trga. Ta del jasno predstavlja tako poslovno

90

področje, na katerem bo podjetje delovalo, kakor tudi proizvod ali storitev, ki bo

ponujen/a na trgu, značilnosti panoge, kamor sodi podjetje, in priloţnosti, ki se

ponujajo s proizvodnjo in prodajo proizvoda ali storitve. Ta del poslovnega načrta

običajno razdelimo na:

predstavitev industrijske panoge, v katero spada podjetje,

strnjen opis obravnavanega podjetja,

strnjen opis izdelkov ali storitev, ki jih bo podjetje proizvajalo, in

strategijo vstopa na trg in rasti podj

Ekonomika poslovanja

Temeljni cilj podjetja je razen v izjemnih primerih ustvarjanje dobička. Podjetje

pridobiva dohodek s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali storitev na trgu. Pri tem

potrebuje določene proizvodne faktorje - inpute (delovna sredstva, predmete dela,

delovno silo in storitve drugih). Rezultat proizvodnega procesa so proizvodi ali

storitve, ki se prodajajo na trgu - outputi. Merjenje ekonomskih dejavnosti se pričenja

s primerjavo inputov in outputov. Razlika med prihodki in odhodki predstavlja

poslovni izid podjetja. Pri pozitivni razliki prihodkov nad odhodki je rezultat

poslovanja dobiček, pri negativni razliki pa ima podjetje izgubo.

Pri prikazu ekonomike poslovanja ne smemo opustiti točke preloma. Graf točke

preloma nam pomaga določiti tisto raven prodaje in produkcije, pri kateri so vsi

stroški pokriti. To vključuje tako variabilne stroške, ki so proporcionalni s

proizvodnjo (material, delo, prodajni stroški), kot fiksne stroške, ki ne variirajo glede

na obseg produkcije (najemnina, obresti...). Raven prodaje, ki pokriva vse stroške, se

imenuje točka preloma v podjetju.

Tako za management kot za vlagatelje je koristno, da vedo, kje je točka preloma in

kako, lahko ali teţko, se jo da doseči. Zelo zaţeleno je, da so projekcije prodaje ob

točki preloma precej višje od količin prodaje, tako da manjše motnje v uspešnosti

podjetja še ne pripeljejo do izgub.

Ta del poslovnega načrt torej prikazuje ekonomske in finančne značilnosti podjetja.

Prikazati mora najpomembnejšo privlačnost poslovne priloţnosti, vključno s

predvideno višino in trajnostjo dobičkov.

Trţna raziskava in analiza

Investitor, ki se spozna na posle, bo ta del prebral zelo pazljivo. Za uspešnost posla je

namreč ključno, da ima primeren, torej zadosti velik trg. Zato je potrebno prepričljivo

dokazati, da obstaja dovolj kupcev, ki so pripravljeni in plačilno sposobni kupiti

predstavljeni proizvod ali storitev. Zelo pomembno je, da ob skrčenem slovenskem

trgu dobro premislimo, ali bomo znali prodajati na širši evropski trg in kako.

Znano je, da je analiza trga eden izmed najzahtevnejših in najpomembnejših delov

poslovnega načrta. Vsa dejavnost je podrejena trgu in potrebam kupca. Zavedati se

moramo, da je potrebno ugotoviti, kaj, koliko in za koga proizvajati ter kje in na

91

kakšen način prodajati proizvode ali storitve na trgu. Od ocene prodaje proizvodov je

odvisna vrsta podjetniških odločitev: kakšen bo obseg proizvodnje, koliko kapitala

potrebujemo, kakšna delovna sila bo potrebna ipd.

Na dokaj preprost način lahko naredimo prvo oceno. Ugotoviti moramo moţnosti

prodaje in cene, ki jih dosega konkurenca in glede na ugotovljeno postaviti

pričakovanja glede obsega proizvodnje, kvalitete, cen in prodaje proizvodov ali

storitev. Odgovoriti si moramo znati na vprašanji, ali bi proizvod potrošniki ţeleli

kupiti ter katere so prednosti pred konkurenco. Pozornost moramo nameniti štirim

temeljnim postavkam trţnega obnašanja:

kvaliteta izdelka,

cena izdelka,

prodajne metode in

trţna komunikacija.

V kolikor prva ocena pokaţe rezultate, ki so vzpodbudni, se moramo poglobljeno lotiti analize trga. Ugotoviti moramo, ali ima proizvod pomemben potencialni deleţ v rasti.

Načrt trţenja oz. marketinški načrt

Načrt trţenja opisuje, kako bo podjetje doseglo predvideno prodajo. Prikazati mora

podrobne projekcije prodaje in celotno trţenjsko strategijo, politiko prodaje in

ponujanja storitev, cenovno politiko, način distribucije in strategijo oglaševanja, ki jih

bo podjetje uporabljalo za dosego predvidenega trţnega deleţa.

Marketinški načrt mora opisati, kaj je potrebno narediti, kako bo to narejeno in kdo bo

to naredil. Zato pravimo, da marketinške strategije vključujejo akcije, ki jih podjetje

izvede zato, da doseţe zastavljene cilje. Pri tem podjetje ustvarja dolgoročne

konkurenčne prednosti in hkrati sledi svoji poslovni viziji.

Izhodišče marketinškega spleta in naše trţne dejavnosti je izdelek. Izdelek je vse, kar

lahko na trgu ponudimo za denar. Da bi podjetje lahko doseglo ţeleno pozicijo na

trgu, se mora čimbolj prilagoditi potrebam potrošnika s pomočjo marketinškega

spleta. Elemente marketinškega spleta bolje poznamo kot 4 P: production (izdelek),

price (cena), place (distribucija) in promotion (promocija). Ti elementi morajo biti

kombinirani tako, da vsak zase in vsi skupaj izpolnjujejo zahteve konkurenčnosti.

Danes vemo, da si podjetja med seboj ne konkurirajo z generično funkcijo izdelka, saj

je le-ta sama po sebi umevna. Konkurenčno prednost si podjetja ustvarjajo s tako

imenovanimi post-prodajnimi storitvami, ki razširjajo vrednost izdelka in njegovo

koristnost za kupca, npr: garancije, emabalaţa, svetovanje, financiranje, distribucija in

podobno.

92

V tem poglavju moramo tako predstaviti:

celotno marketinško strategijo,

določanje cen,

prodajno taktiko,

politiko prodajnih storitev in garancijo,

oglaševanje in promocijo in

distribucijo.

toči industrijski panogi in ali lahko doseţe uspešno prodajo kljub konkurenci.

Načrti, oblikovanje (design) in razvoj

V kolikor proizvodi ali storitve zahtevajo kakršnokoli oblikovanje ali konstrukcijski

načrt, preden bodo pripravljeni za trg, je potrebno natančno opisati vrsto, naravo in

obseg takega dela. Da ne bi izpustili kaj pomembnega, to preverimo ob naslednjih

alinejah:

status razvoja in prihodnje naloge,

teţave in tveganja,

izboljšave proizvoda in novi proizvodi,

stroški in

vprašanja intelektualne lastnine.

Proizvodni in izdelavni načrt

Poglavje o proizvodnem in izdelavnem načrtu naj vsebuje naslednje:

proizvodni ciklus v podjetju (glavni roki, reševanje vprašanj sezonskih nihanj...),

geografsko lokacijo (opis geografske lokacije z lokacijsko analizo prednosti in slabosti glede

na dejavnike),

zgradbe in izboljšave (opis razpoloţljivih kapacitet in ostalih nepremičnin, opreme ipd., ki se

uporablja za poslovanje),

strategijo in plan (prikaz sedanje izkoriščenosti in načrt za prihodnje),

diagram poteka poslovanja (prikaz podrobne slike poteka proizvodnega ali storitvenega

procesa) in

pravne zahteve, dovoljenja in vprašanja okolja (vse zahteve, ki se nanašajo na proizvod ali

storitev - lokacijska, zdravstvena dovoljenja, zaščita okolja...).

Managerska ekipa

To poglavje vključuje opis ključnega managerskega osebja in njihovih osnovnih

dolţnosti, organizacijsko strukturo in upravni odbor ter njihove dosedanje izkušnje in

uspehe. Na podlagi teh podatkov lahko investitorji sklepajo, ali je managerski tim

sposoben izpeljati poslovno idejo in voditi podjetje v smeri poslovne uspešnosti ter

jim s tem zagotavljati zaţeleni donos iz investiranega kapitala. Poleg opisa

podjetniške ekipe na tem mestu prikaţemo še strukturo organiziranosti podjetja in

strukturo upravljanja.

93

Splošni terminski načrt

Cilje bomo dosegli le, če bomo znali ustrezno vsebinsko in časovno opredeliti

aktivnosti, ki jih moramo opraviti za doseganje ciljev. Zato je terminski načrt

pripomoček za načrtovanje in opredeljevanje rokov za izvrševanje zadanih nalog. V

terminskem planu je potrebno prikazati časovno zaporedje uresničevanja zadanih

ciljev, osnovni okvir in medsebojne odvisnosti večjih aktivnosti, ki so potrebne za

realizacijo ciljev podjetja. Dobro pripravljen in realističen terminski plan kaţe

zmoţnost managerske ekipe za načrtovanje rasti podjetja na način, ki priznava ovire

in v največji moţni meri zmanjšuje tveganje vlagatelja.

V terminskem delu poslovnega načrta je potrebno pojasniti, kaj je potrebno storiti,

kdo mora to storiti in do kdaj.

Kritična tveganja Razvoj podjetja prinese s seboj tveganja in probleme, zato poslovni načrt vedno vsebuje določene

implicitne predpostavke o teh tveganjih in problemih. V tem delu poslovnega načrta moramo poskusiti

opredeliti potencialna tveganja in iz njih izvirajoče probleme, ki bi lahko ogrozili poslovno priloţnost, s

tem posledično povzročili slabše delovanje ali celo ogrozili obstoj podjetja. Pomembno je, da z dobro

opredeljenimi in raziskanimi tveganji tako sebi kot potencialnim investitorjem dokaţemo, da se tveganj

zavedamo, se znamo z njimi spoprijeti in izbrati ustrezne ukrepe, da jih odpravimo. Če morebitni

vlagatelji odkrijejo negativne dejavnike, ki jih nismo navedli, lahko to bistveno zmanjša kredibilnost

podjetja in ogrozi financiranje.

Da bi lahko omenjene dejavnike predvideli, se moramo poglobiti v analizo okolja in

lastnih notranjih virov. Le na ta način bomo lahko spoznali omejitve, ki jih postavlja

okolje podjetja in naše lastne pomanjkljivosti. S tem bodo tveganja manj negotova in

kriza ali propad podjetja manj verjetna.

Finančni načrt

Finančni načrt predstavlja predvideno oceno delovanja podjetja v prihodnosti.

Priporočljivo je, da finančni načrt vsebuje: predračun bilanc uspeha, stanja in

finančnih tokov za 5 let ter prikaz in izračun točke preloma, v kolikor ni bila

opredeljena ţe v ekonomskem delu načrta. Cilj finančnega načrta je ugotoviti finančni

potencial naloţbe.

Finančni načrt je podlaga za ocenitev investicijske priloţnosti in mora predstavljati

podjetnikovo najboljše predvidevanje prihodnjega delovanja podjetja - najboljšo

oceno rezultatov, za katere verjame, da so stvarni in dosegljivi.

94

10.5.2. IZVAJANJE INVESTICIJ

izvajanje investicij:

NATEČAJ POGODBA TEHNIČNI PREGLEDUPORABNO

DOVOLJENJE

RAZLOGI ZA INVESTIRANJE

IZTROŠENOST

OBSTOJEČIH

SREDSTEV

EKONOMSKO

ZASTAREVANJE

USKLAJEVANJE

ZMOGLJIVOSTI

PROIZVODNJA

KVALITETNIH

IZDELKOV

POTREBA PO

POVEČANJU

ZMOGLJIVOSTI

UVAJANJE NOVE

PROIZVODNJE

10.5.3. DONOSNOST INVESTICIJ

: od začetka črpanja kredita do zapadlosti prve anuitete.

: obroki odplačevanja posojil z obrestmi vred.

: je cena za uporabo kapitala.

donosnost investicije

RENTABILNOST = vloţena sredstva

vloţena sredstva

DOBA VRAČANJA INVESTICIJ = letni donos

INTERKALARNE OBRESTI

ANUITETA

OBRESTNA MERA

p . n

KONČNA VREDNOST = z * ( 1 + 100 )

95

Naloga:

Pomni

V tem poglavju se boste seznanili s pojmom investicija, kdo je lahko investitor in kako se odločimo za

investiranje na podlagi poslovnega načrta. Investicija je vlaganje denarnih sredstev v materialna

sredstva in pravice za dolgo dobo, da bi povečali in izboljšali poslovanje. Investitor je lahko pravna ali

fizična oseba. Za vsako investicijo vnaprej pripravimo poslovni načrt, v katerem opišemo cilje, ki jih

ţelimo z investicijo doseči. Izračunamo še donosnost investicij.

Vprašanja

1. Na primeru Imperial Hair prikaţite pogoje za investicijo.

2. Predstavite poslovni načrt za primer Imperial Hair

3. Predstavite donosnost investicij za primer Imperial Hair.

Pripravite poslovni načrt za svoj gostinski lokal!

......................................................................................................................................................................................

......................................................................................................................................................................................

......................................................................................................................................................................................

......................................................................................................................................................................................