ISKRICE3_2011 zadnja

Časopis OŠ Prule

Šolsko leto 2010/11

1. številka,

2. 12. 2010

Časopis OŠ Prule

Šolsko leto 2010/11

3. številka,

1. 6. 2011

Misel tokratnih Iskric:

Ko hodiš,

pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do roţne cvetice,

poleti do zrele pšenice,

jeseni do polne police,

pozimi do sneţne kraljice,

v knjigi do zadnje vrstice,

v ţivljenju do prave resnice,

v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič, ne drugič

do krova in pravega kova

poskusi: vnovič

in zopet

in znova.

(Tone Pavček)

Kadar sledite svoji sreči,

Se vam bodo odprla vrata tam,

Koder ste misliki, da jih sploh ni;

koder tudi ni vrat za nikogar drugega.

(Joseph Campbell)

Šole je ţe skoraj konec, počitnice se bliţajo in sonce nam

boţa obraz. Vsi se počitnic veselimo kot se tudi veselimo

naše tretje številke Iskric. Tudi tokrat boste lahko uţivali v

nekaj sveţih in zanimivih temah v rubrikah, ki jih ţe poznate.

Spomnili vas bomo na pretekle dogodke, ki so bili na šoli.

Prebrali si boste intervju z medicinsko sestro in spoznali

športno plezalko, izvedeli vse o Maji Keuc, facebooku,

čokoladi in si prebrali kratek povzetek filma Socialno

omreţje. Ne spreglejte novic s knjiţnice. Uţivajte ob pesmih

in drugih literarnih izdelkih. Na koncu se poigrajte z

rebusom in ne pozabite na našega Prulčka.

Sara Perme, glavna urednica

Se vam bodo odprla vrata tam,

Koder ste misliki, da jih sploh ni;

in koder tudi ni vrat za nikogar drugega.

(Jose

Urednikova beseda Teden otroka: SODELOVANJE STAREJŠIH IN MLAJŠIH

OTROK

U

1

V torek, 19. 4. 2011, je bil na naši

šoli dan odprtih vrat. Prišlo je

veliko obiskovalcev, ki so z

zanimanjem spremljali dogajanje

na šoli. Rdeča nit je bila

predstavitev izbirnih predmetov

in interesnih dejavnosti. Ob 15.00

ste si lahko ogledali otvoritveni

koncert. Če ste zamudili oziroma

vas ni bilo, vam lahko povem, da

ste veliko zamudili. Delavnice so

bile raznolike in izvirne, tudi

knjiţnica se je zanimivo

predstavila. V telovadnicah se je

vedno dogajalo, tako kot tudi v

glasbeni učilnici. Videli ste

predstavitev dveh zanimivih

raziskovalnih nalog. Na malem

odru ste si lahko ogledali tudi

predstavi Martin Krpan in

Princeska na zrnu graha. V

jedilnici smo klepetali ob soku in

kavi. Bilo je super. Če vas ni bilo,

vam je lahko ţal. SP

1

Zgodilo se je DAN ODPRTIH VRAT, OBISK PGD TRNOVO

Teden otroka: SODELOVANJE STAREJŠIH IN MLAJŠIH OTROK

z

DAN ODPRTIH VRAT

V ŠOLSKI KNJIŢNICI

Šolska knjiţnica je tudi na široko

odprla svoja vrata. Učenci

knjiţničarskega kroţka so ustvarili

veliko stripov in zgodb, ki smo jih

razstavili skupaj z razstavo o

knjiţnični dejavnosti, branju in

knjigah ter zaključku projekta Naj

knjiga.

Za obiskovalce smo na ta dan v

knjiţnici predvajali risanke, ki so

povezane s knjigo in knjiţnico. V

popoldanskem času smo

obiskovalcem (staršem, starim

staršem, sošolcem, prijateljem)

predstavili knjiţnico, knjiţničarski

kroţek, spletno učilnico ter jih

obdarili s knjiţnimi kazalkami.

Za konec smo si skupaj z

obiskovalci ogledali film Mr. Bean

v knjiţnici in se naučili, česa ne

smemo početi s pomembnimi

zgodovinskimi knjigami.

Učenci knjiţničarskega kroţka in

knjiţničar Gregor Škrlj

Delovna sobota – vaja ob potresu in gasilci na obisku

soboto, 9. 5., smo se po

razredih s pomočjo video

vsebin učenci in učitelji

pogovarjali o potresu; zakaj do

njega pride, kaj storimo, če smo v

zaprtem prostoru in kaj če smo

zunaj, kako in kdaj poklicati na

pomoč. Sirena nas je opozorila na

potres in po navodilu smo mirno

izpraznili razrede. Na igrišču so

nas ţe čakali gasilci s PGD

Trnovo, ki so učencem s

predmetne stopnje pokazali

gasilsko opremo, povedali vse o

delu gasilca in praktično prikazali

gašenje. Morda je res zanimiv dan

povabil še kakšnega mladega gasilca … AP

V

Intervju na tržnici

Bilo je sončno dopoldne, torek, 22. marec, tehniški dan. Ptički so čivkali, nekaj golobov

je nerodno letelo okoli. Z učiteljico slovenščine in nekaj sošolkami smo se odpravili skozi

staro mesto. Kmalu smo prispeli do tržnice, kjer so se pripravljali na delo. Nekateri

prodajalci so bili že pripravljeni, drugi so postavljali stojnice. S sošolkami smo se

razporedile po tržnici in opravljale anketo. Na koncu sva s prijateljico še intervjuvale

prodajalko zelišč. Z veseljem je odgovorila na zastavljena vprašanja.

Kje živite? Prihajate na

tržnico od daleč?

Da, na Zaplani sem doma.

To je Logatec.

Prodajate samo na

ljubljanski tržnici ali še

kje drugje?

Samo na ljubljanski trţnici.

Vidim, da imate veliko

vrst zelišč. Kje jih

nabirate?

Doma jih sami gojimo.

Katera zelišča se najbolj

prodajajo?

Presica, breza, rman, meta,

melisa ...

Ste zadovoljni s to

lokacijo prodaje? Ste

dovolj opaženi? Pride

dovolj ljudi mimo?

Da.

Je veliko prodaje?

Tako tako, srednje.

Tukaj vidim, da ste

sami. Ali vam kdo drug pomaga pri

nabiranju oz. prodaji?

Da, smo še štirje, ki tukaj delamo.

Kdo so najpogostejši kupci? Ali tudi

mlajši hodijo na tržnico?

Starejši in srednjih let.

Trenutno se še kaže sonček. Kako

vreme vpliva na vašo prodajo?

Zelo. Če sta deţ in sneg ni kupcev.

Imate kakšne stalne stranke ali so le

naključni kupci, ki pridejo mimo?

Da, so.

Ali se je z recesijo kaj

spremenilo?

Z recesijo se je malo

spremenilo, ne veliko.

Kakšne pa so prednosti

in slabosti na tržnici?

Pozimi ni prednosti, ker je

zelo mrzlo, poleti pa je

prednost, ker gre vsak mimo

na sprehod in si opaţen bolj

kot v trgovini.

Turistov je veliko?

Turisti veliko kupujejo začimbe in čaje, ker

tega pri njih ni in ne poznajo.

Ko sva končali sva izprašali še eno od

prodajalk. Prijazna prodajalka nakita nam je

odgovorila na naša vprašanja.

Kje živite? Prihajate na tržnico od

daleč?

V Ljubljani, v centru ţivim.

Prodajate samo na ljubljanski tržnici

ali še kje drugje?

Ne, imamo še eno trgovino v BTC-ju. Tam

se tudi prodaja nakit, in sicer v Hali A.

Vidim, da imate veliko nakita; od

ogrlic do prstanov. Ali to sami

izdelujete?

Jaz to prodajam za eno gospo, ki izdeluje

nakit. Drugače pa tudi jaz včasih pomagam

izdelovati v njenem ateljeju.

Ste zadovoljni s to lokacijo prodaje?

Ste dovolj opaženi? Pride dovolj ljudi

mimo? Je veliko prodaje?

Ta lokacija je najbrţ najboljša lokacija za

prodajanje turistom. Mi imamo tukaj pod

arkadami izdelke večinoma za turiste, so

slovenske izdelave. Vodiči turistov so

zmeraj navajeni, da pridejo mimo

ljubljanske stolnice in potem gredo na

vzpenjačo na grad. To je taka smer za

turiste.

Tukaj vidim, da ste sami. Ali vam kdo

drug pomaga pri prodaji?

Jaz sem čez teden, imam pa eno sodelavko,

ki dela čez vikend.

Kdo so najpogostejši kupci? Ali tudi

mlajši hodijo na tržnico?

Največ je turistov, vseh starosti. Potem pa

so še drugi, večinoma od 30 do 40 let. Pa

za novo leto, ko imamo tukaj sejem, vsi.

Kdor pač potrebuje darila.

Kako vreme vpliva na vašo prodajo?

Skoraj da ne. Poleti se zmeraj prodaja, tudi

če je deţ, ker turisti pridejo vsak dan. Čez

zimo nas pa mogoče kakšen dan ni, ko je

sneg in je mrzlo.

Drugače, poleg turistov, imate

kakšne stalne stranke?

Pri meni, ker imam nakit, bolj tako redko.

Razen za kakšna darila pridejo velikokrat

isti kupit.

Kim Ana Badovinac, 8. b

(mentorica in foto Vanja Pušič)

ŠVN BREŽENKA

ponedeljek, 14. 3., smo 7.

razredi odšli v šolo v naravi v

dom Breţenka, ki je v Fiesi. Ko

smo prišli, nas je lepo

pozdravil vodja doma Rado

Gregorič, ki nam je povedal

navodila, ki so veljala cel

teden. Vsak dan smo izvedeli nekaj novega, veliko pa smo tudi hodili. Obiskali smo: Piran,

Akvarij Piran, Portoroţ, Strunjan … Dejavnosti je bilo veliko, zato smo bili tudi utrujeni.

Zadnji večer so nam popestrili z zabavo, ki je bila super!

Nina Ţitnik, 7. a

ŠOLA V NARAVI V DOMU ČEBELICA

prvim pomladnim dnem sta se 4. razreda odpravila v Dom Čebelica v Dolenjo vas pri

Čateţu. Tam so učenci preţiveli nepozaben teden, poln zanimivih dejavnosti. Med

športnimi aktivnostmi jih je najbolj navdušilo plezanje po plezalni steni in kolesarjenje, pa

tudi ob elementarnih igrah so se zabavali. Sončno vreme jim je polepšalo opazovanje ţivali

gozdnih tal, raziskovanje prsti in oblikovanje bivališča škrata Čateţa. Jasne noči so omogočile

V

S

Šolska popotovanja: ŠOLA V NARAVI V BREŢENKI IN V DOMU ČEBELICA


p

opazovanje zvezd, tudi s teleskopom. Bivanje so zaključili s poslovilnim večerom in

orientacijskim pohodom. Na materinski dan so se vrnili na Prule obogateni z znanjem,

novimi izkušnjami in lepimi vtisi.

Vojka Lasič, učit. 4. a

Vsak človek se zelo zgodaj sreča z medicinsko sestro. Najprej ţe v porodnišnici,

ko pomaga novorojenčkom in njihovim mamicam, potem v zdravstvenih

domovih, ko gremo na sistematske preglede in seveda, ko nas bolezen priklene

na posteljo. Veseli smo, če jih po bolnišnicah sicer ne spoznavamo pogosto, a če

ţe moramo na bolnišnično zdravljenje, nas s svojo prijaznostjo in dostopnostjo

vedno pomirijo. Vprašali smo gospo Teo Kosmač, diplomirano medicinsko

sestro, ki dela v ZD Vič v šolskem dispanzerju, kako ona vidi svoj poklic ter jo

povprašali o mladostnikih in njihovih teţavah.

1. Vsak zdravnik da po zaključeni

medicinski fakulteti Hipokratovo

prisego. Ali ste jo vi tudi?

Ne, medicinske sestre ne dajemo

Hipokratove prisege.

2. Zdravniki so po navadi zelo

zasedeni. Kakšen je vaš delovni

dan?

Moje delo je delo z otroki in mladimi.

Vsak dan predavam zdravstveno

vzgojo, izobraţujem bodoče

zdravstvene delavce, ker pa sem

odgovorna medicinska sestra, je moje

delo tudi organiziranje in vodenje

zdravstvene nege v dispanzerju,

naročanje in prevzemanje materiala in

cepiv, reklamacije, skrb za

izobraţevanje kadra s področja

zdravstvene nege, nadzor nad redom

in disciplino v dispanzerju, sprejemanje

pritoţb in pohval pacientov, dobro

sodelovanje z ostalimi zdravstvenimi

sluţbami in še marsikaj.

3. Ali je kakšna razlika med delom z

mladostniki in odraslimi pacienti?

Zagotovo razlika med delom z

mladostniki ali odraslimi obstaja.

Osebno zelo rada delam z mladostniki.

Razmišljanje, pogledi in ţivljenje mladih

se razlikuje od razmišljanja in pogledov

in ţivljenja starejših. Mladi si pogosto

ţelijo, da jih nekdo sliši, posluša,

usmerja, svetuje, nikakor pa ne obsoja,

graja, ošteva ali pridiga.

4. Vsi vemo, da smo najstniki zelo

svojeglava bitja, vendar me

zanima, kaj je glavni razlog za

neprespanost?

Teţko bi rekla, da so najstniki

svojeglava bitja. So v ţivljenjskem

obdobju, ko iščejo svoje mesto v

druţbi, ko počasi poskušajo sami

sprejemati odločitve in odgovornost

ter posledice svojih odločitev in se

tako korak za korakom osamosvajajo.

Glavni razlog za neprespanost pri

najstnikih je najpogosteje gledanje

televizije in igranje računalnika pozno v

noč. Najstnikom se veliko stvari

dogaja, ničesar ne ţelijo zamuditi,

izpustiti in tako se hitro zgodi, da dan

postane za vse stvari prekratek. Ţal se

mladi premalo zavedajo pomena

dobrega, kvalitetnega spanca, ki ga

Intervju s strokovnjakom: TEA KOSMAČ, DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA


I

nujno potrebujejo za normalno rast in

razvoj.

5. Droge so »uničenje življenja«.

Kakšna je ozaveščenost reševanja

mladih pred njimi?

O drogah se zadnja leta veliko govori.

Ţal menim, da imajo mladi malokdaj

moţnost povedati, kaj si sami mislijo o

njih. Obdobje mladosti je čas drznosti,

preizkušanja, učenja in

eksperimentiranja. Mladi lahko

podleţejo skušnjavi in poseţejo po

drogah. Veliko se govori o tem, kako

mlade obvarovati pred drogami in

kako pomagati tistim, ki jih je ţe

zasvojila. Z mladimi se je treba veliko

pogovarjati, jih poslušati,

najpomembnejše pa je, da ima

mladostnik dobro samopodobo in da

je samozavesten. Le tako bo znal reči

NE drogam in drugim opojnim

snovem.

6. Katere droge pa so

najnevarnejše?

Vse droge so zelo nevarne. Droge

delimo na »mehke« in na »trde«,

vendar so vse škodljive.

7. Nekateri bi radi postali zdravniki.

Koliko let pa se morajo šolati? Kaj

pa medicinske sestre?

Kdor ţeli postati zdravnik, se mora po

zelo uspešno končani gimnaziji vpisati

na medicinsko fakulteto. Osnovno

izobraţevanje poteka pet let, potem pa

sledijo še specializacije in nadaljnjo

izobraţevanje, odvisno od tega, kje

ţeliš po končanem študiju delati. Je pa

potrebno vedeti, da se izobraţevanje in

izpopolnjevanje zdravnika nikoli ne

konča. Ves čas mora spremljati novosti

s področja medicine,nova spoznanja,

nova zdravila … Zdravstveni tehnik

postaneš, če se po končani osnovni

šoli vpišeš na srednjo zdravstveno

šolo. Kasneje lahko svoje znanje

nadgradiš z vpisom na visoko šolo za

zdravstvo in diplomo, ki jo uspešno

zagovarjaš po štiriletnem študiju.

8. Vsak ima nek razlog, da se odloči

za nek poklic. Zakaj ste se odločili

za ta poklic?

Za ta poklic sem se odločila zato, ker

me zanima delovanje človeškega telesa

in ker sem si ţelela pomagati ljudem.

9. Ali imate poleg službe še kaj

prostega časa?

Poleg sluţbe ostane tudi kaj prostega

časa, ki ga porabim za druţino in svoje

hobije.

Jan Kosmač, 7. a

Dejavnosti v šolski knjiţnici

Šolsko leto se počasi izteka, zato je čas, da vas povabimo k sodelovanju pri dejavnostih v

šolski knjiţnici v juniju.

Zaradi priprave in urejanja šolske knjiţnice za novo šolsko leto v juniju, tako kot pretekla

leta, ne bo več izposoje knjig. Vse izposojene knjige je potrebno vrniti nazaj v knjiţnico.

Učenci knjiţničarskega kroţka in nekaj prostovoljcev bodo urejali gradivo in police,

pregledovali posamezne knjige, da bo vse nared za novo šolsko leto.

Vabimo vas, da se nam pridruţite v spletni učilnici šolske knjiţnice, kjer si izmenjujemo

mnenja o knjiţnici, knjigah, branju, računalnikih, koristnih spletnih straneh. Sodelujte s svojimi

predlogi, znanjem in idejami. Ravno tako v spletni učilnici potekajo različni kvizi, projekcije in

spletna uganka meseca.

Učenci knjiţničarskega kroţka in knjiţničar Gregor Škrlj

Knjigoţer: DEJAVNOSTI V ŠOLSKI KNJIŢNICI, MOJA NAJ KNJIGA

2011


K

Moja naj knjiga 2011

V šolskem letu 2010/2011 je ţe štirinajsto leto potekalo glasovanje za Mojo najljubšo knjigo

po izboru mladih bralcev. Tudi v letošnjem šolskem letu so učenci OŠ Prule sodelovali in

glasovali.

Glasovanje za Naj knjigo je potekalo v šolski knjiţnici, v spletni učilnici šolske knjiţnice in

preko druţabnega spletišča facebook.

Glasovanje za letošnje šolsko leto se je končalo. Rezultati so sledeči:

Moja najljubša slovenska knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2011 je zbirka Pozor,

pravljice! Primoţa Suhodolčana.

Moja najljubša prevedena knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2011 je zbirka Lov na

pošasti avtorja Adama Bladea, v prevodu Ljubice Karim Rodošek.

Spodnji barometer prikazuje stanje glasovanja naše šole na dan 2. 4. 2011.

Moja najljubša slovenska knjiga po

izboru bralcev na OŠ Prule za leto

2011 je Čefurji raus, avtorja

Gorana Vojnovića.

Moja najljubša prevedena knjiga po

izboru bralcev na OŠ Prule za leto

2011 je zbirka Lov na pošasti,

avtorja Adama Bladea.

Učenci knjiţničarskega kroţka in

knjiţničar Gregor Škrlj

SADJE V SLOVENIJI

Čokolada

Ko hodiš po parku in vidiš človeka, kako je čokolado, te prime, da bi jo jedel tudi ti. Seveda

to delamo vsi, ki imamo radi čokolado – mislim, kdo je pa nima? Čokolada je zelo okusna,

ampak ni tako koristna. Ima veliko maščob in sladkorja, a nam je to vseeno, kajti ko jo enkrat

poskusiš, se ji ne moreš upreti. Sicer pa ime čokolade izvira iz jezika Aztekov in pomeni

grenka voda. Čokolada je izdelek iz kakava, ki ni tako sladek, kot je recimo čokolada

Milka. Kakav je precej grenak. Kakav se pridobiva iz zrn kakavovca. To je drevo, ki izvira iz

tropskih pragozdov Juţne Amerike in raste 20 stopinj juţno in severno od ekvatorja. Upam,

da je vam tudi všeč čokolada in da vam je zanimivo izvedeti kaj novega o njej.

Čudesa narave: ČOKOLADA, DOBRINE V NARAVE – ALI ZNAMO RAVNATI Z

NJIMI?

SODELOVANJE STAREJŠIH IN MLAJŠIH OTROK

č

Obstaja več vrst čokolade:

GRENKA ČOKOLADA: Je čokolada z večjo vsebnostjo kakava. Vsebovati mora najmanj

35 % kakava.

MLEČNA ČOKOLADA: Mlečna čokolada vsebuje kakavovo maslo, mleko, sladkor ali

druga sladila ter arome, ki jih dodajamo kakavovi masi. Je najbolj priljubljena med

čokoladami.

BELA ČOKOLADA: Bela čokolada je pravi posebneţ med čokoladami. Vsebuje namreč

kakavovo maslo, je pa popolnoma brez nemastnih kakavovih delov. Poleg kakavovega

masla vsebuje še sladkor, mlečne dele in arom, zlasti vanilijo. Bela čokolada je najbolj

lomljiva vrsta čokolade.

ČOKOLADA ZA KUHANJE IN DRUGE.

Sara Perme, 7. a

Dobrine v naravi – ali znamo ravnati z njimi?

a kaj pomislimo, ko

slišimo besedno

zvezo »dobrine v naravi«?

Mnogi ljudje komajda

vedo kaj to pomeni, kaj

šele, da bi se zavedali,

kako pomembne so

dobrine v naravi za nas.

Na primer – leto 2011 je

mednarodno leto gozdov.

Gozdovi so za planet

izredno pomembni zaradi

različnih razlogov. Poleg

dreves, zaradi katerih

lahko dihamo, gozdovi

predstavljajo pomemben

vir dobro znane naravne dobrine – lesa. Iz lesa proizvajajo papir, brez katerega bi si ţivljenje

teţko predstavljali. Pomembna dobrina je tudi nafta. Iz nafte izdelujejo plastiko, material, iz

katerega je dobesedno skoraj vsak vsakdanji predmet. A prav pri nafti spoznamo ta problem,

ki ga imajo nekatere naravne dobrine: nekoč jih bo zmanjkalo. Če ţelimo pridobiti več lesa,

lahko posadimo novo drevo. Nafta pa ni obnovljiva dobrina, ki bi jo lahko pridelali. Kar pa je

obnovljivo, ima lahko tudi

drugo teţavo. To je, da jo

je teţko pridobiti ali

uporabiti. Tako je na

primer s sončno energijo.

Sončne celice za

pridobivanje slednje so

zelo drage in zberejo

malo energije, ki bi jo

lahko uporabili. In prav z

rečmi, kot je Svetovno

leto gozdov, ţelijo ekologi

opozoriti na problem.

Brez dobrin v naravi ne

moremo preţiveti, zato bi

morali z njimi ravnati bolj

skrbno. Nafta prinaša

N

tistim, ki jo imajo v lasti, veliko zasluţka, zato jo večinoma črpajo v velikih količinah z mislijo

le na denar, ne pa da bi razmišljali na prihodnje rodove. Morda nafte ne bo zmanjkalo za nas,

a misliti moramo tudi na prihodnost in ljudi, ki bodo takrat ţiveli. Lepo ţiveti sedaj in

prepustiti »slabo

ţivljenje« v prihodnosti, je

malomarno in nečloveško.

A ţal veliko ljudi to počne.

Dobrine v naravi so

pomembne. Z njimi bi

morali ravnati skrbno. A

če so v pravih rokah in na

pravem mestu, se ni bati,

da bi ostali brez njih.

Max Rakušček, 7. b

(mentorica in foto Valerija Janeţ)

Intervju z Mašo Arnšek, športno plezalko

Športno plezanje se je najprej razvilo kot smer alpinizma, šele kasneje se je

izoblikovalo v samostojno športno panogo. Plezanje, ki je nekdaj veljalo za

izjemno nevarno dejavnost, je z razvojem v športno plezanje postalo zelo

popularno. Glavni vzrok je v tem, da je z razvojem opreme postalo relativno

varna dejavnost. Ta zelo zanimiv šport smo ţeleli spoznati tudi skozi prek

pogovora z devetošolko Mašo Arnšek, ki se resneje ukvarja s plezanjem.

1. Koliko česa že treniraš športno plezanje in kje?

Pravzaprav treniram ţe štiri leta, vendar zadnji dve leti treniram več. Treniram na Logu pri

Brezovici v ŠPD-ju Korenjak.

2. Kolikokrat na teden imaš treninge? Koliko časa trajajo?

Treninge imam trikrat na teden po dve uri in pol včasih tudi več.

3. Ali treniraš na naravni ali umetni plezalni steni?

Treniramo na umetni steni, vendar gremo velikokrat tudi na naravno plezalno steno.

4. Ali tudi tekmuješ?

Ja, tudi tekmujem.

5. Katere pa so tekmovalne discipline in katera ti je najljubša?

Tekmovalne discipline so teţavnostno plezanje (za končni rezultat se meri preplezana višina),

hitrostno plezanje (meri se čas plezanja smeri) in balvansko plezanje (končni rezultat je odvisen

od števila preplezanih balvanov). Moja najljubša disciplina je balvansko plezanje.

6. Ali lahko našteješ plezalno opremo?

Ja, plezalni pas, vrvi, plezalniki (čevlji), magnezij, gri-gri (varovalna naprava) …

7. Zakaj si se odločila za športno plezanje? Te je kdo navdušil?

Ja, prijatelj mi je predlagal športno plezanje. On me je tudi navdušil.

8. Kaj ti je pri športnem plezanju najbolj všeč?

Najbolj mi je všeč, ko si na steni in pod tabo ni ničesar.

9. Letos boš zaključila osnovno šolo. Ali se boš še naprej tako pogosto ukvarjala s

plezanjem?

Ja, upam, da bom imela dovolj časa.

Veronika Koletič, 7. a

Šport: INTERVJU Z MAŠO ARNŠEK, ŠPORTNO PLEZALKO


š

Facebook je ustvaril Mark Zuckenberg februarja 2004 na univerzi

Harvard. Facebook je spletna stran, prek katere se uporabnik lahko

poveţe s sorodniki in prijatelji ter z njimi klepeta oz. si dopisuje, piše

na njihov zid, objavlja slike ... Do julija 2010 je imel facebook ţe 500

milijonov uporabnikov. Na začetku so ga lahko uporabljali le študenti

univerze Harvard. Septembra 2006 pa je facebook postal dostopen

vsem uporabnikom interneta, ki so starejši od 13 let. Ţal ima tudi slabe

strani, saj imajo uporabniki moţnost ţaliti druge in objavljati slike, ki jih ne bi smeli. Zato ima

facebook moţnost prijaviti uporabnika, ki krši človekove pravice drugega uporabnika.

Trenutno je na facebooku več kot 600 milijonov uporabnikov.

Prizor s filma Socialno omrežje

Kljub starostni omejitvi je vedno več mlajših uporabnikov. To pa ni dobro, saj so na

facebooku tudi nevarni ljudje. Poleg tega pa facebook lahko vpliva na otroke tako, da

Film in glasba: FACEBOOK, film SOCIALNO OMREŢJE


f

preţivijo vedno manj časa zunaj in tako z leti lahko postanejo tudi zasvojeni z njim. Lahko pa

padejo tudi v slabo druţbo. Bili so primeri npr. ko so sošolci in prijatelji na zidu druge osebe

objavljali osebne in nesramne stvari in so se (zlorabljene) osebe tudi ubile ali pa se poskušale

ubiti.

Na splošno pa je facebook zelo uporaben in priročen, vendar tudi zelo nevaren. Res je, da je

na facebooku vedno več uporabnikov in je zato bolj počasen. Vedno več je starejših

uporabnikov (staršev), le redki pa ga znajo uporabljati ali pa ga sploh ne uporabljajo.

S facebookom pa je prišlo tudi veliko novotvorjenk:

Tu so nekatere:

Ustanovitelj facebooka Mark Zuckenberg

Dea Herenda Velikonja in Urška Jagarinec, 7. a

ju3 – jutri

4ever, – za

vedno

kko si – kako si

cool – dobro

lol – laugh out loud

ali lot's of love (veliko

se smej ali veliko

ljubezni)

l-sup

cool-supe,

e,

brb – be right back

ROFL – rolling on

floor

Socialno omrežje

Reţiser filmov Sedem in Nenavadni primer Benjamina Buttona raziskuje nastanek

najbolj priljubljenega spletnega druţabnega omreţja Facebook, ki je leta 2003 nastal v

glavi študenta Marka Zuckerberga. Zaradi občutka odrinjenosti ţeli Mark ustvariti

svoje omreţje poznanstev, zato napiše program, ki kmalu preraste v svetovni

fenomen. Toda z vsakim milijonom dobička se večajo nesoglasja med Markom in

njegovimi prijatelji, znajde pa se tudi pod drobnogledom oblasti.

Vsako obdobje ima svoje vizionarje, ki s svojo genialnostjo spremenijo svet. A to se le

redko zgodi brez prepirov o tem, kaj natanko se je zgodilo in kdo je bil zraven pri

trenutku stvarjenja. V Socialnem omreţju reţiser David Fincher in scenarist Aaron

Sorkin raziskujeta trenutek, ko so iznašli facebook, najbolj revolucionarni druţabni

fenomen novega stoletja. To nam pokaţeta z nasprotujočih se perspektiv super bistrih

mladeničev, ki vsi trdijo, da so bili prisotni ob stvaritvi. Rezultat je drama, polna

stvaritev in uničenja; drama, ki se izogiba enemu samemu gledišču, ampak sledi

nasprotujočim si pripovedim, odslikava nasprotujoče se resnice in ves čas definira

druţbene odnose, ki definirajo naš čas.

Vir: http://www.kolosej.si/filmi/film/socialno-omrezje/

Barbara Filipič, 7. a

r so večinoma prav luštne punce,

Maja Keuc, rojena 16. 1. 1992 v Mariboru, je ţe v rosno mladih letih

ugotovila, da je glasba svet, v katerega nedvomno sodi.

Vse se je začelo s plesom in petjem v pevskem zboru, v sedmem razredu pa se je pridruţila

»English student theatre«, ki ţe 20 let uspešno deluje na II. gimnaziji v Mariboru. Tam si je

pridobila prve odrske izkušnje in sicer na vseh področjih: petju, plesu in igranju. Sodelovala je

v musicalih »We will rock you« in »Feel the beat«. Pri 13-ih letih se je pridruţila rock bandu

Hrošči, s katerim je začela nastajati tudi prva avtorska glasba. Oktobra 2009 je pri 17-ih letih

prvič nastopila v oddaji Hri-bar in tako prvič opozorila nase. Nastopila je v šovu Slovenija

ima talent in zasedla drugo mesto. Njena kariera se je nadaljevala na Emi 2011, na kateri je

zmagala. Poslali smo jo na ESC (Eurovision song contest), ki je potekalo v Düsseldorfu v

Nemčiji. Maja je v drugem predizboru zasedla odlično 3. mesto s 112 točkami, kar nas je

pripeljalo do finala. V finalu pa smo bili 13. s 96 točkami.

Nina Ţitnik, 7. a

Dvorana slavnih: MAJA KEUC


d

V navezavi na Zgodbo o Ferdinandu so v 2. a učenci po skupinah pri

slovenščini iskali kratke besede – besede, ki so rdeče in sladke. Vsak si je moral izmisliti in zapisati zgodbo o biku in eni sladki besedi. Nastale so naslednje zgodbe.

Bik in torta Bik je komaj čakal na svoj rojstni dan. Ţelel si je, da bi imel čim prej rojstni dan in da bi imel

čim več daril. Ker bik ni imel rad tort, se je odločil, da gre v trgovino. Ni se mogel odločiti,

katero torto bi vzel. Odločil se je, da bo vzel čokoladno in je šel domov. Napisal je vabila in

jih odnesel v nabiralnik. Čakal je in čakal, dokler niso prišli povabljeni gostje in so se igrali.

Ko so šli domov, je bil zadovoljen in je šel spat.

Marcel Jontez, 2. a

Bik in med Nekoč v davnih časih je ţivel velik bik. Bik si je vedno nekaj ţelel.

Nekoč si je zaţelel med. Razmišljal je, kako bi ga

dobil. Nato je zagledal nezapuščen panj.

Nato je s svojo šapo zamahnil po panju. Nato

je začel beţati zaradi čebel. Nato se mu je

uspelo izmuzniti. Nato je vzel med in nato je

šel nazaj domov.

Matjaţ Pogačnik, 2. a

Bik in krof Nekoč je ţivel bik. Ta bik je bil zelo besen. In rad je jedel krofe. Imel je celo omaro krofov.

Enkrat je vse pojedel. Potem je šel ven in v trgovino, da si bo kupil krofe. Toda zmanjkalo jih

je. In potem je šel v drugo trgovino in tam je bil samo en krof, ţelel pa je vsaj deset krofov.

Kmalu je imel rojstni dan. Za rojstni dan je dobil celo omaro krofov. Potem je vse pojedel v

enem dnevu. Dobil še enega od prijatelja. Potem je pojedel še tega in šel v knjigarno. Kupil si

je knjigo, kako si narediš krofe. In potem si jih je vsak dan naredil deset. Zmanjkalo mu je

marmelade. Na vrtu je nabral marelice. Naredil je marmelado.

Marcel Zadnikar, 2. a

(mentorica Aleksandra Šeme)

V nas se iskri: BIK IN …, ZDAJ PA KONČNO DOMOV, POMLADNO

PREBUJENJE, GUSARJI, KAJ VSE DIŠI? PISMO IZ AMERIKE


i

tem šolskem letu smo pri slovenščini v 5. b spoznali Borisa A. Novaka tudi kot

pisca dramskih besedil. Brali smo njegovo dramsko besedilo Prizori iz življenja

stvari, v katerem sta se Rokavica in Rokavičnik podala na potep po človeškem

telesu. Učenci so za potepuha zarisali svojo plezalno smer in opisali, kaj vse se

jima je na plezalni poti zgodilo. Seveda so tudi sami preizkusili v pisanju čisto

pravega dramskega besedila.

Zdaj pa končno domov!

(dramsko besedilo)

Rokavičnik (zazeha): Utrujen sem!

Rokavica: Jaz tudi. Pojdiva domov!

Rokavičnik: Pa pojdiva, čeprav bi raje ostal tu zgoraj, na glavi.

(Tako Rokavica spet priveže Rokavičnika z vezalko. Začela sta se spuščati navzdol po grobih sivih

viticah las.)

Rokavica: Si v redu bratec?

Rokavičnik: Ja. (Kar naenkrat pa …) AAAAAAAAAAA!!!!!

Rokavica (zakriči): kaj je zdaj, bratec?!

(Zaskrbljeno spleza po čelu do njega. Zagleda ga, kako visi na grobi sivi vitici in se stežka oklepa z

edinim prstom.)

Rokavica (zakriči spodbudno): Drţi se in se ne gani! Ţe prihajam do tebe!

Rokavičnik: Saj se tako in tako ne morem premakniti.

Rokavica (ga trdno prime): Imam te, bratec!

Rokavičnik: Hvala, Rokavica, rešila si me! (Glasno si oddahne.)

(Malo si odpočijeta na ušesu.)

Rokavica: Zdaj pa morava naprej. Pojdiva po bliţnjici. Spustiva s po tem kanalu ušesa in

skočiva na vdolbino nad zgornjo ustnico.

Rokavičnik: Malo me je strah …

Rokavica (se rahlo nasmehne): Res? Samo malo?

Rokavičnik: Dobila si me, Rokavica. Zelo me je strah!

V

(Rokavičnik vendarle premaga strah in spustita se po kanalu ušesa in skočita na vdolbino nad

zgornjo ustnico.)

Rokavica: Tukaj pa res piha!! In to od zgoraj in od spodaj! Pojdiva hitro stran, da naju ne

odpihne, ali da se ne prehladiva.

Rokavičnik: Kam pa zdaj?

Rokavica: Zdaj pa le še skok na ramo, nato pa te odveţem z vezalke. Nato se spustiva po

svoji roki do doma.

Rokavičnik (kar poskoči od veselja, ker sta že blizu doma): Juhej!! Greva!

(Tako sta naredila, kar je rekla Rokavica in srečno prišla do doma.)

Kama Saje, 5. b

(mentorica Andreja Kovač)

Pomladno tekmovanje

godaj sončece zbudi se, laske si

počeše, zobke si umije. Lepo,

zalo gre po vasi. Gre na

praznovanje, pomladno tekmovanje.

Tam so vse ţivali zbrane, srečne in

našminkane in celo, pomislite! Jeţi so

si (čisto vsi!) na bodice nabodli

roţice. Srnice mlade res, da plahe so

in se razburjeno okoli ozirajo. Še

lisice zvitorepke so prišle in (kakor

vedno) se naličile. In sodniki:

medved Piki, sova Oka, ţaba Skoka

modro se drţijo, takole govorijo:

Srna res prelepa je, jeţe občuduje

vse! Krasno vsi prekrasni so, a treba

izbrati bo. To vsi so čakali, da bodo

sodniki izbrali, kdo prvo mesto

zasedel bo. Sodniki pomembno vzeli

so ovojnico in (tri mesta-katere ţivali

zasedle jih bodo?) medved Piki je

prebral: »Vse ţivali, hvala vam, da ste

Z

prišle. Izbrali bomo tri, a brez skrbi nagrajene boste vse!« Vzel je ovojnico, prebral glasno:

»Prvo mesto zasedla bo regica Mila!« Ţabe so zaploskale, Mila pa veselo dobila je pokal.

Vstala je sova, zahukala: »Drugo mesto dobi srnica Nina!« Srnice so veselile se, Nina

drugo mesto osvojila je! A na koncu ţaba Skoka zaregala je: »Tretje mesto dobi veverica

Lina Leškonik!« Veverice poskočile so v zrak, na drevesa splezale in konfete metale.

Odzdravile so si ţivali ob enih zjutraj šle so spat! Končale so, naslednjič pride spet pomlad.

Ana Jovanovič, 4. b

(mentor Gregor Kunstelj)

Pesem Gusarska Frana Milčinskega Ježka je spodbudila petošolce,

da so s tušem risali gusarske ladje in izdelovali gusarske jedilnike

(mentorica Andreja Kovač)

Kaj vse diši? Najbrţ vsakemu kaj drugega. To se ni samo spraševala zgolj

Saša Vegri v pesmi z istim naslovom, pač pa tudi sedmošolci.

Kaj vse diši?

Kaj vse diši?

Diši roţa,

kadar cvete,

diši tudi pecivo,

ko se peče,

diši tudi parfum,

ki na meni zadiši,

Diši tudi šola?

Meni ne diši kaj preveč.

Kaj najlepše diši?

Meni diši najlepše telefon,

ko mi zazvoni.

Nina Ţitnik, 7. a

Kaj vse diši?

Diši kava,

kadar se kuha,

diši tudi čaj,

diši tudi kamilica,

diši tudi mama,

ki pred zrcalom stoji ilustracija: Sena Saje, 4. b

(mentorica Mojca Tisovic)

čisto sama.

Diši tudi roka?

O ne, roka smrdi,

To pa ţe ne,

roka fino

po milu diši.


Meni najlepše

diši – sivka.

Urška Jagarinec, 7. a

Kaj vse diši?

Diši zrezek,

kadar se peče,

diši tudi bezeg,

diši tudi milo,

diši tudi teta,

ko v večerni obleki v gledališče teče.

Diši tudi moj pes?

O ne, pes smrdi.

To pa ţe ne,

pes fino

po blatu diši!


Meni dišiš

najlepše ti. Veronika Koletič, 7. b

(mentorica Andreja Popovič)

New York, 7. 7. 1890

Draga mati,

moj prvi mesec v Ameriki je minil zelo razburljivo. Kot ţe veš, sem dobil stanovanje

na vrhu najvišje stolpnice v naši ulici. Ta stavba je ena najvišjih, kar sem jih videl v

ţivljenju. Doma gotovo ni nikjer take. Pred enim tednom se je v stanovanje preselil

moj prijatelj Tim. Spoznal sem ga ţe prvi dan, ko sem potreboval pomoč pri iskanju

začasnega prenočišča. Takoj se mi je zdel v redu človek. Pomagal mi je pri vsem, kar

sem potreboval, razkazal mi je mesto in predstavil nekaj zanimivih ljudi.

Ker je tudi on potreboval novo stanovanje, sem mu ponudil, da bi ţivela skupaj in tako

prihranila nekaj denarja. Oba imava svoji majhni sobici, ki sta obrnjeni proti parku in

imava res čudovit razgled. Stanovanje ima še dnevni prostor in kopalnico.

Pred nekaj dnevi sem dobil sluţbo v gradbenem podjetju. Začel sem kot pomagač,

ampak ko se bom dela priučil, bom gotovo postal glavni delovodja. Plača ni ravno visoka,

a vseeno sem privarčeval teh nekaj dolarjev. Mama, kupi velik kos mesa!

Kot lahko vidiš, moje ţivljenje v Ameriki poteka po načrtih. Vsak dan spoznavam nove

in zanimive stvari. Seveda pogrešam vse vas doma, čudovito slovensko pokrajino, svoje

prijatelje in pa našega kosmatinca Repka. Vse lepo pozdravi!

Ostani zdrava!

Tvoj ljubi sin Zheng

Zheng Dong Hu, 9. a

New York, 4. 7. 1911

Draga mati in oče!

Pozdrav iz New Yorka. Z ladjo sem prispel prejšnji teden, vendar vama nisem mogel takoj pisati. Najprej sem si

moral urediti prenočišče in poiskati sluţbo, da bom zasluţil za stanovanje. Dobro, da mi je sosedov France dal naslov

Kovačevega Toneta, ki se je sem priselil pred leti. Preko nekih njegovih znancev sem takoj dobil sluţbo. Ravbarjev

Andrej, s katerim sva skupaj pripotovala, še vedno ni našel sluţbe! Še sreča, da sem jo jaz našel. Pri bogati gospodi

sem kuhar. Še dobro, da ste me doma naučili kuhati, mati!

Pot v Ameriko je bila dolga in utrujajoča. Na ladji sem popolnoma izgubil občutek za čas, zato niti ne vem

natančno, koliko dni smo potovali. Da sem si prisluţil kakšen priboljšek, sem bogato gospodo zabaval s petjem naših

domačih pesmi. Pa sem dobil kakšen kos kruha in kozarček vina! Peti dan potovanja pa sem dobil morsko bolezen,

tako kot večina na ladji. Ne skrbita, zdaj sem zdrav in dovolj močan za delo.

Stanovanje si delim z enim fantom in dekletom. Stanovanje ni veliko, vendar je dovolj veliko za vse tri. Imamo

kuhinjo, spalnico z tremi posteljami in skupno kopalnico na hodniku. Dekle z imenom Sarah je domačinka in dela kot

šivilja, fant Jacob pa je Francoz in si denar sluţi v bliţnji mesnici. Teţko se sporazumevamo, saj vsak govori svoj jezik.

Morda se pa kaj naučimo drug od drugega.

Stanovanje je skromno, imamo pa odličen razgled. Na eni strani je Kip svobode, na drugi pa prekrasen park. Mesta

si pravzaprav še nisem uspel ogledati, saj sem iskal nastanitev in delo. Mesto je ogromno! Veliko večje, kot je mesto

blizu našega kraja, kamor se včasih odpravimo. Kamor koli se ozreš, so same hiše in ceste, nič zelenja. Zdi se mi, da

ljudje tu niso preveč prijazni. Vsak se briga zase, ne zanimajo ga drugi, vsak samo hiti v svojo smer. Mame z otroki,

stari gospodje, pijanci in drugi so v tem mestu. Veliko preveč ljudi je tu. Vse je natrpano in vsak išče sluţbo. Morda mi

bo gospod Brown, pri katerem delam, dal čez kak mesec prosto popoldne, da si bom lahko ogledal mesto. Do takrat

pa moram pridno delati in ubogati, da obdrţim sluţbo. Včasih je teţko, saj velikokrat drugih članov osebja ne

razumem. Takrat mi pomaga Marica, Hrvatica, ki je pri gospodu Brownu sluţkinja. Gospod Brown mi je obljubil kar

spodobno plačilo, osem dolarjev na teden. Ker sem skromen, za hrano pa nimam stroškov, upam, da vama bom čez

kakšen mesec ţe lahko poslal kakšen dolar, da bosta počasi odplačala dolg, ki ga imamo zaradi poţara, ki nam je lansko

zimo uničil kajţo in del hiše.

Sprašujem se, če je bilo prav, da sem odšel. Ali bosta zmogla vse delo, ki ga je treba na gruntu opraviti? Verjamem,

da vam bodo sosedovi fantje pomagali. Včasih prav pogrešam prostrane pokrajine, kozolce in vaju, starša. Upam, da

bom nekoč prišel nazaj.

Kako vama gre doma na kmetiji? Kako je mala Neţika? Kako so ţivali? Prosim, pošljita mi kakšno pismo. Zaprosita

sosedovo Micko, da ga zapiše. Rad bi vedel, kako je doma in če ste vsi zdravi. Tone, Francetov prijatelj, pravi, da pisma

potujejo zelo dolgo, zato mi hitro odpišita, saj vas pogrešam!

Vajin sin

Iztok

Jure Novak, 9. b

Dragi domači! New York, 10. 5. 1905

Z veliko radostjo v srcu vam sporočam, da je moja ladja prejšnji mesec uspešno

prispela v New York, nad katerim noč in dan bdi veliki Kip svobode in pozdravlja vse

novodošlece. Mati, tako mogočnega kipa še v svojem življenju niste videli; velik je

najmanj za sedem kipcev Jezuščka gori na oltarju v domači cerkvi na holmu. Tudi

mesto je večje, veliko večje, kot se da predstavljati. Sem že mislila, da je bela Ljubljana

veliko mesto, pa je v primerjavi s tem blodnjakom ulic, hiš in tovarn le kot manjša

vas!

Tu je vse tako drugače kot doma ... Nešteto je očesu še neznanih stvari in mesto

kar cveti; povsod so banke, skozi vrata katerih se v trumah drenjajo bankirji,

trgovine, ki na svojih policah ponujajo vse, kar si zaželiš, blagovnice, velike za pet

vaških trgov, v katerih se prodajajo take fine obleke za visoko družbo in svojevrstne

moderne naprave. Povsod so pekarne, mesarije, čevljarne, velike in razkošne krčme,

ki se jim tukaj pravi bari, trgovine za klobuke, nakit, tobak, sadje, slaščice ... Zdi se,

da je tu vsaj ena trgovina za vsako stvar, ki si jo zamisliš; imajo celo posebno

trgovino, v kateri se prodaja na stotine časnikov in zbornikov (to bi bilo nekaj za

vas, oče, pa zate, Mojca, ki tako rada čitaš) pa knjigarno in celo tako prodajalno s

pisali in papirjem.

In vse te trgovinice so polne kakor domača cerkev ob nedeljski maši. Po ulicah se

valijo množice ljudi, svetlih, temnih, pegastih in rdečelasih, ljudi, kot jih še živi dan

nisem videla, takih, ki prihajajo in daljne Kine in imajo oči kot mandlje in lase,

svetleče in črne kot zloščen premog. Od vsepovsod slišiš jezike, znane, neznane,

milozvenče, rohneče in slabo angleščino z vseh strani. Veliko več je tudi avtomobilov.

Največkrat v njih vidiš ugledne gospode in fine gospe, ki zviška gledajo na množico

ljudi zunaj. Veliko ljudi je bledih in suhih, kot sem bila jaz, ko sem prišla semkaj.

Vem, da so novodošleci s stare celine, zato med njimi iščem znane obraze (Je Peter

že prispel semkaj ali od njega še ni novic? Prosim, pišite mi, če še kdo prihaja sem.).

Ladje vsak dan pripeljejo nove in nove ljudi, in čeprav je mesto natrpano do

zadnjega kotička in se zdi, da ne more sprejeti še več ljudi, se nekako le ne napolni;

veliko ljudi odide v druge amerikanske dežele in mesta, ne kakor jaz, ki sem ostala

tu.

Zdi se, da mesto nikoli ne zatisne očesa. Celo ponoči je na ulicah veliko ljudi,

močne svetilke, napisi na trgovinah in žarometi avtomobilov pa temo spreminjajo v

dan. Mojo izbo, ki je prav nad eno izmed takih ulic, delim še s tremi dekleti in

materjo z otrokom. Vse so prišle iskat svoje fante in može. Le Bogu se lahko zahvalim,

da imam dovolj denarja, da lahko bivam v taki izbi. Veliko novodošlecev spi kar na

cesti ali pa si v revnih ulicah posteljo delijo še z dvema ali s tremi drugimi, tako

malo prostora je. Čeprav je naša izba majhna, ima vsaka svojo posteljo, a vseeno ne

spim veliko, saj otrok joka cele noči, z ulice pa neprestano prihaja hrup pijancev,

poznih sprehajalcev in avtomobilov ter svetloba uličnih svetilk. Takrat najbolj

pogrešam domačo posteljo in tiho, temno izbo, kjer me prebudi pričje petje in vonj

toplega mleka ter pokošene trave s senožet.

Kako ste doma, kako je z zdravjem starega očeta, bratovo nosečo ženo in drugimi

sestrami in brati? Kako gre na kmetiji, ste košnjo že opravili? In vaško življenje, je

kakšna novica?

Meni gre na bolje, razen neprespanih noči sem se na to novo in veliko mesto že

privadila, tudi z amerikanščino kar shajam (ob tej priliki bi vas prosila, da se v

mojem imenu zahvalite prečastitemu Smithu). Jutri imam pogovor za službo pri

obrtnici, ki izdeluje obleke za delavce. Tod se govori, da je zelo prijazna do mladih

priseljenk s stare celine in jih je pripravljena zaposliti, če le znajo vsaj malo šivati.

Ker mi gre to že od nekdaj dobro od rok, bom poskusila srečo pri njej. Plača je sicer

bolj slaba, a bom lahko kupila nekaj novih stvari, boljše stanovanje, morda pa

utegnem celo znova iti v šolo, da se bom izučila za kakšen poklic; tu v Ameriki so

ženske precej bolj cenjene in svobodne kot doma. Ko bom veliko služila, vam bom

poslala denar in čudesa iz daljne Amerike in če uspem, bi lahko ve, sestre, prišle za

menoj.

Pišem vam zopet, takoj ko utegnem, do takrat pa ostanite zdravi. Pogrešam vas

vse in vsak večer molim za vas. Pogrešam tudi dom, prostrane travnike, gore in

potok pod gozdom. Lepo pozdravite moje prijatelje, pošiljam pa tudi poljubček za

malo Milenco.

Pozdrave iz Amerike,

Ančka

Nika Aleša Strle, 9. a

(mentorica Vanja Pušič)

1 č=c

Rešitev:

1234 t=m 3

Rešitev:

1 g=b 145

Rešitev:

Razvedrilo: REBUS, strip: PRULČEK IN KONEC ŠOLE


r

Tekst: učenci prve skupine jutranjega varstva

Ilustracije: Gregor Škrlj

Iskrice – stenski časopis učenk in učencev OŠ Prule v Ljubljani. Uredniški odbor: Barbara Filipčič, Dea Herenda

Velikonja, Urška Jagarinec, Jan Kosmač, Sara Perme, Natalija Ristič, Nina Žitnik, vsi 7. a; glavna urednica: Sara

Perme, 7. a; mentorica: Andreja Popovič; oblikovanje časopisa: Maja Oblak, tehnična podpora Mojca Tisovic, slika na

naslovnici Nika Aleša Strle, 9. a, mentorica Maja Oblak

Documents

ISKRICE3_2011 zadnja