VIHARNIKISSN 1855-0126, Leto: III, December 2009 • Številka 4

Občina

2

Na naslovnici: Z medenega zajtrka v vrtcuStoržek, foto: Gorazd Kavčič

VIHARNIK (ISSN 1855-0126) je priloga Gorenjskega glasa, ki izhaja štirikrat na leto. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o.,Kranj, Bleiweisova cesta 4, Kranj, urednica Danica Zavrl Žlebir (danica.zavrl@g-glas.si), uredništvo Gorenjskega glasa,odgovorna urednica Marija Volčjak. Oglasno trženje in pripravaza tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, tisk Set, d. d., Ljubljana-Vevče, distribucija Pošta Slovenije. Glasilo izhaja v nakladi1.300 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Preddvor. Telefon uredništva:04/201-42-00, telefon oglasnega trženja: 04/201-42-48, telefaks 04/201-42-13, Trženje oglasov: Mirjam Pavlič, mirjam.pavlic@g-glas.si, telefon: 031/698 627, e-pošta: info@g-glas.si.

Občina Preddvor, Dvorski trg 10, Preddvor

VIHARNIKISSN 1855-0126, Leto: III, December 2009 • Številka 4

”Letos smo končali kar nekaj večjih naložb,kjer smo si pomagali tudi s sredstvi evropskihskladov. Ob občinskem prazniku smo slovesnoodprli kanalizacijo v Novi vasi in delu Pred-dvora. Z adaptacijo doma krajanov na Beli, ka-mor smo vložili 370 tisoč evrov (118 tisoč staprispevala država in Evropska unija), je noveprostore pridobil vrtec Čriček. Na Beli smopoleg tega pridobili obnovljen in sodobno ure-jen cestni odsek z vso infrastrukturo. Kanali-zacija je prednostna naloga občine. Evropskaunija zahteva, da je ta zgrajena do leta 2017.Pričakujem, da bomo lahko z gradnjo kanali-zacije prihodnje leto nadaljevali in zgradili tudičistilno napravo, ki je Preddvor še nima (vBašlju je že zgrajena). To pa je odvisno odtega, ali je v državni proračun vnesen tudi pro-

jekt gorenjskih občin Gorki, iz katerega priča-kujemo za tri milijone nepovratnih sredstev,”je o sedanjih in prihodnjih naložbah povedalžupan.

Bilo je leto velikih naložb

Letos so v občini Preddvor končali več naložb velikega formata, pri katerih so si pomagali tudi z denarjem iz evropskih skladov. ŽupanMiran Zadnikar s sodelavci jih je predstavil na novinarski konferenci

ob slovesnem odprtju Mercatorjeve trgovine.

Mercator daroval vrtcuOb odprtju Mercatorjevega nakupovalne-

ga centra v Preddvoru je ta trgovska druž-ba izročila donacijo vrtcu Storžek. Ček vvrednosti tisoč evrov je vodji vrtca BojaniCuderman izročil Miha Sekne iz Mercator-jeve uprave. Na vprašanje, kako bodo pora-

bili podarjeni znesek, pa v vrtcu niso biliprav nič v zadregi. ”V vrtcu potrebujemonove igrače in ker decembra prihajajo trijedobri možje, ni treba prav veliko razmišlja-ti, kako porabiti denar,” je dejala BojanaCuderman, otroci pa so se darovalcu za-hvalili s pesmico.

D. Ž., foto: Gorazd Kavčič

OB

ČIN

A P

RE

DD

VOR

, D

VOR

SK

I TR

G 1

0,

PR

ED

DVO

R

Ivan Marjek iz IC Doma je povedal, dana leta 2007 kupljenem zemljišču gradi-jo štiri stavbe, ena od njih bo namenjenazdravstvenemu domu, druge tri bodostanovanjski dvojčki. Vsa investicija zna-ša 1,7 milijona evrov. Zdravstveni dombo končan julija 2010, stanovanja paaprila 2011.

Miran Zadnikar

Občankam in občanom občine Preddvor,sodelavcem, partnerjem in prijateljem

želim prijetno praznovanje božičnih praznikov,

v novem letu pa obilo zdravja, sreče in zadovoljnih trenutkov.

Župan Miran Zadnikarz občinskim svetom in občinsko upravo

VESEL BOŽIČ IN SREČNO V LETU 2010

Obenem sporočam, da smo denar,namenjen novoletnim voščilnicam,

nakazali Karitas in Rdečemu križu Preddvor.

Občina

3

”Za nami je že prvo branje proračuna za leto2010. Na voljo naj bi imeli tri milijone evrov, vto številko pa še niso zajeta sredstva iz kohezij-skih virov, kajti od države glede tega še nima-mo ustreznih napotkov. Pričakujem, da bo obdrugi obravnavi proračuna januarja jasnega že

kaj več. Želimo nadaljevati z gradnjo kanaliza-cije in čistilne naprave, načrtujemo obnovo vrt-ca pri osnovni šoli, intenzivno iščemo novo lo-kacijo za nogometno igrišče, ki ga sedaj ob Je-lovici zaradi novega lastnika izgubljamo. Kažese potreba po ureditvi knjižnice. Morda bi bilprimeren prostor v graščini Dvor, ki je po de-nacionalizacijskem postopku prešel v last dr-žave, ta pa pripravlja javni razpis za prodajoprostorov, ali pa prostori v stari trgovini Mer-cator. Načrti občine so usmerjeni tudi k ureja-nju poslovne cone, razmišljamo tudi o novihstanovanjskih površinah. Že sedaj pa je gotovo,da bo Preddvor prihodnje leto končno dobiltudi novi zdravstveni dom. Gradnja tega se ježe začela v sklopu investicije podjetja IC Dom,ki na območju nekdanjega zdravstvenegadoma predvideva še gradnjo treh stanovanjskihdvojčkov. Graditi bo začel, potem ko bo zgra-jena stavba zdravstvenega doma in bodo lahkorušili stari zdravstveni dom. Pričakujemo, da

bomo novi zdravstveni dom lahko slovesno od-prli ob občinskem prazniku, ki bo prihodnjeleto že po novem, torej julija,” napoveduje Mi-ran Zadnikar.

Celotna vrednost stavbe (in opreme), v kate-ri bodo splošna in zobozdravstvena ambulanta,lekarna in drugi prostori, namenjeni zdravstve-ni dejavnosti, je 780 tisoč evrov. Kot pravi Mi-ran Zadnikar, je občina 300 tisoč evrov že pla-čala, razliko pa bo v letu 2010, opremo za am-bulanti pa bosta plačala Osnovno zdravstvoGorenjske in koncesionar. Kaj pa bo v objek-tih, za katere so v občini Preddvor sprva načr-tovali, da bi vanje naselili zdravstveni dom?Kaj bo v nekdanji trgovini nasproti občine, jestvar odločitve Mercatorja. V Valičevi vili,kjer je občina solastnica, pa bodo adaptiralistanovanji.

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd KavčičOd leve: Peter Zavrl (Mercator), Miran Zadnikar (župan), Klavdija Zima (občina Preddvor), Ivan Kavaš (ProlocoJezersko), Ivan Marjek (IC Dom) in Zmago Geršak (Gradbeno podjetje Tržič)

Ob letošnji 30-letnici vrtca odprti novi prostori v Domu krajanov na Beli Ob gradnji trgovskega centra so prestavili tudi Layerjevo kapelico.

Klavdija Zima iz občinske uprave jepredstavila dva letošnja projekta, finan-cirana iz evropskih skladov. OperacijoKanalizacija v občini Preddvor je v ok-viru prednostne usmeritve regionalnegarazvojnega programa delno financiralaEvropska unija, in sicer iz evropskegasklada za regionalni razvoj. Vrednostoperacije, v kateri sta Nova vas in delPreddvora dobila fekalno in meteornokanalizacije, nov vodovod, javno raz-svetljavo in urejeno cesto, je znašala 1,3milijona evrov, sofinancerskih sredstevje bilo 671 tisoč. Obnova doma krajanovna Zgornji Beli, v katerem so odprli vr-tec Čriček (letos je praznoval 30 let ob-stoja), pa je stala 370 tisoč evrov. Pravtako jo je delno financirala Evropskaunija, in sicer iz programa razvoja pode-želja prek kmetijskega ministrstva. Tegadenarja naj bi bilo 118 tisoč evrov.

Večja naložba je bila tudi ureditev 550metrov cestnega odseka na Spodnji Beliv vrednosti 280 tisoč evrov. Poleg tega jena Srednji Beli asfaltirana cesta v vrednosti 65 tisoč evrov. Izvedena je bilatudi širitev Breške ceste v vrednosti 65tisoč evrov, spomladi pa jo bodo prepla-stili. Veliko je občina vlagala v infra-strukturo po krajevnih skupnostih, deni-mo v odvodnjavanja, javno razsvetljavo,asfaltiranje manjših odsekov, popravilomostov, muld in podobno.

OBČINA PREDDVORDvorski trg 10,4205 Preddvor

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželjaEvropa investira v podeželje

Občina

4

Majhni, a unikatniLeta 2009 smo se odločili stopiti na pot, katere cilj je dati krila razvoju turizma v naši občini.

Nekoč dobro obiskana turistična destinacijatrenutno v vseh pogledih stagnira. Prepričanismo, da se razmere lahko obrnejo v naš prid,vendar bo potrebno še veliko storiti, če hoče-mo znova privabiti več turistov. Preddvor zokolico je po krivici zapostavljen in v sencivečjih in bolj prepoznavnih občin v naši okoli-ci. Preddvor pa ima velik potencial, ki ga jepotrebno izkoristiti. Opredelimo ga lahko kotturistično destinacijo, ki se je kljub pozitivnimtrendom rasti turističnega prometa in obsegazmogljivosti ter širitve pestrosti v ponudbi vpreteklih nekaj letih znašla na ključni prelom-nici, ki zahteva jasno razvojno in trženjsko po-litiko v prihodnjem obdobju nove finančneperspektive EU in njeno učinkovito izvajanje.Tako bo lahko ohranila in izboljšala svoj kon-kurenčni položaj na domačem in kasneje namednarodnem turističnem trgu ter izkoristilasvojo lego v neokrnjeni naravi Gorenjske, kituristom lahko ponudi številne zanimive tre-nutke.

Zavod za turizem je letos prvič zaposlil delav-ca preko javnih del in na takšen način od 1. ju-lija 2009 omogočil delovanje TIC-a v prostorihTD Preddvor. Vsak dan smo bili dosegljivi tu-ristom za informacije. Uredili smo celostno po-dobo, imamo novo telefonsko številko in E-naslov. Sodelovali smo v projektu SONARAV-NI RAZVOJ TURIZMA na GORENJSKEM,udeležena je bila tudi občina Preddvor. V okvi-ru tega projekta je nastal kakovosten Image Ka-talog in spletna stran www.slovenian-alps.com,kjer turisti lahko dobijo veliko podatkov tudi oPreddvoru. V okviru tega projekta smo dobilinov slogan: Preddvor - dvor mirne narave.Pod tem sloganom je Zavod za turizem izdaltudi prospekt, tridelno zloženko o Preddvoru, zzanimivim besedilom, lepimi slikami in Josi-pino Turnograjsko, kot identiteto, katero bopotrebno v prihodnje še bolj aktivno vključe-vati v promociji Preddvora. V izdelavi je splet-na stran www.preddvor-tourism.si, ki bo zaži-vela v januarju 2010. Poteka tudi projekt izde-

lava trganke, turističnega zemljevida občinePreddvor z oglasi večine ponudnikov turistič-nih, gostinskih in ostalih storitev v Preddvoru.S takšnim promocijskim materialom se želimokakovostno predstaviti na sejmu Turizem inprosti čas januarja v Ljubljani. Na sejmu bo se-dem gorenjskih občin nastopilo pod enotnimsloganom: Na sončni strani življenja, naša pa ssloganom Preddvor - dvor mirne narave.

V letu, ki prihaja, imamo pred seboj smelenačrte. Zelo se veselimo novih prostorov naDvorskem trgu (bivša mesnica), ki bo oprem-ljen enako, kot vse TIC točke po Gorenjski.Prav tako si želimo, da bodo naša vrata odprtavsak dan, kjer boste lahko dobili vse informa-cije o ponudbi občine Preddvor in sosednjihobčin. V letu 2010 si želimo tako dobrega so-

delovanja z vsemi društvi v občini, kot je bilodoslej. Razvoj turizma podpira tudi država, kerv turizmu je prihodnost. Izkoristimo naravnedanosti, izkoristimo mir in lepote našega kraja,ponudimo ga turistom na način, da bomo sreč-ni domačini in obiskovalci. Res smo majhni,smo pa tudi unikatni. Stopimo skupaj naprej inpovežimo unikatnost vsakogar od nas, dabomo kot nekoč s ponosom dejali, da živimona Dvoru, ki je vreden obiska.

Ob tej priložnosti želim vsem občankam inobčanom SREČNO in MIRNO leto 2010.

Darja Delavec,v. d. direktorice

Zavoda za turizem Preddvor

Brezmejna doživetja kulturne dediščineAprila so začeli izvajati projekt Brezmejna doživetja kulturne dediš-

čine avstrijska Koroška - Gorenjska (projekt CULTH:EX), ki je sofi-nanciran s sredstvi Evropske unije. Projekt povezuje Gorenjsko in av-strijsko Koroško, partnerji v projektu pa so z naše strani BSC - Regio-nalna razvojna agencija Gorenjske, Zavod za varstvo kulturne dedišči-ne, Območna enota Kranj ter štiri gorenjske občine - Bled, Gorenja vas- Poljane, Radovljica in Tržič. Slednje so partnerice v projektu, vendarpa bodo projektne aktivnosti zajemale celotno Gorenjsko.

Cilji projekta so med ljudmi širiti zavest o pomenu nepremične kul-turne dediščine, ki ima poleg drugih prednosti tudi ekonomske poten-ciale, zlasti na področju turizma. Omenjene občine bodo v okviru pro-jekta izvedle vsaka eno manjšo investicijo na lokacijah kulturne dediš-čine. Deset občin, poleg omenjenih še Bohinj, Kranj, Kranjska Gora,Jesenice, Preddvor, Žirovnica, pa bodo v okviru projekta opremili z in-formativnimi tablami, mp4 predvajalniki z zvočnimi zapisi o kulturnidediščini za izposojo turistom, najpomembnejše enote dediščine pa se

bo vpisalo v GPS sistem. Ker bi radi tudi zasebnim lastnikom nudiličim več pomoči pri skrbi za nepremično dediščino v njihovi lasti, so naZavodu za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj, 1. de-cembra odprli informativno točko, ki bo nudila zainteresiranim različ-ne nasvete in informacije. Organizirali bodo razne delavnice, izobraže-vanja. Izšel bo priročnik s primeri dobre prakse in praktičnimi nasvetiza varstvo in uporabo nepremične kulturne dediščine. Na informativnitočki v stavbi Zavoda za varstvo kulturne dediščino v Kranju, Tomši-čeva 7, bodo uradne ure vsak ponedeljek od 9. do 12. ure in v sredo od9. do 12. ure ter od 14. do 16. ure, ostale dni pa po dogovoru (lahko tudipopoldne). Sestanek lahko vnaprej napoveste na tel. št. (04) 280-73-32ali po elektronski pošti: tjasa.rotar@zvkds.si.

Naložbe v poslovno conoOdbor za malo gospodarstvo in turizem občine Preddvor poziva in-

teresente za investiranje v poslovno cono, da glede vseh informacij po-kličejo na številko 041/629 415 (Ciril Zupin).

Občina

5

Krajevni urad v Preddvoru vsak četrtekVse občane občine Preddvor obveščamo, da bo KU Preddvor, ki

opravlja določene storitve Upravne enote Kranj, tudi v prihodnjem letuodprt vsak četrtek od 7.30 do 14.30. Krajevni urad že sedaj nudi obča-nom vrsto storitev, med drugim denimo tudi sprejema vloge za namest-nika nosilca kmetijskega gospodarstva (rok za vložitev je do konca leta2009). Od 1. januarja 2010 bomo obseg dosedanjih storitev dopolnilitudi s sprejemom vlog za izdajo novih vozniških dovoljenj ter podaljša-nje veljavnosti - za slovenske državljane. Poleg navedenega boste lah-ko z novim letom na krajevnem uradu vložili tudi vloge za nabavoorožja in izdajo orožne listine; dovoljenje za izvedbo javne prireditve;registracijo društva, spremembe zakonitega zastopnika društva, sedežadruštva in temeljnega akta; predlog za uvedbo postopka ugotavljanjastalnega prebivališča posameznika in dovoljenje za prostovoljno pobi-ranje prispevkov. Za vse informacije o delu KU Preddvor vam je v časuuradnih ur na voljo uslužbenka Breda Gašpar (tel. št. 04/255-57-90 oz.e-naslov breda.gaspar@gov.si).

Upravna enota Kranj

Pravilno ravnanje z organskimi odpadkiPravilno ravnanje z odpadki je ena od velikih odgovornosti, ki nas

vse bolj sili k iskanju okolju prijaznih, učinkovitih in celostnih rešitev.Reševanje problematike odpadkov je nujno potrebno za varovanje oko-lja in narave ter s tem povezano kvaliteto življenja. Hitro reševanje paterjata tudi državna in evropska zakonodaja. V Centru za trajnostnirazvoj podeželja Kranj se prav tako zavedajo pomembnosti te temati-ke, zato že drugo leto aktivno iščemo in proučujemo sonaravne prakseravnanja z odpadki, še posebej z biološkimi odpadki, ki nam med mno-žico različnih odpadkov delajo velike preglavice. Center skupaj s part-nerji pripravlja projekt, ki bi omogočil čim boljši, celovit sistem zbira-

nja in ravnanja z biološkimi odpadki. S tem namenom je v sodelova-nju z Občino Preddvor in Zavodom za turizem Preddvor organiziralbrezplačno delavnico za občane. Pod vodstvom Zavoda za ohranjanjenarave iz Loč so praktično prikazali naravni način kompostiranja bio-loških odpadkov ter možnosti njihove koristne uporabe. V krajevnemdomu v Preddvoru je Iztok Šajtegel iz Zavoda za ohranjanje naraveLoče občanom novembra predstavil preprosto in naravno kompostira-nje bioloških odpadkov na našem domu z metodo naravnih efektivnihmikroorganizmov. Sistem temelji na zbiranju bioloških odpadkov nasamem izvoru - v kuhinji - brez smradu in gnitja, tudi do 30 dni z me-todo naravnih efektivnih mikroorganizmov, je sporočila Vlasta Jur-šak s Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj. D. Ž.

Postavitev turistične prometne signalizacijeObčinska uprava za prihodnje leto načrtuje izdelavo elaborata za po-

stavitev turistične prometne signalizacije ob regionalni cestiHotemaže-Jezersko ter ob lokalnih cestah Kokrica-Preddvor in Bašelj-Preddvor. Elaborat bo obravnaval predvsem turistično in drugo obve-stilno signalizacijo, ki se postavlja v skladu s Pravilnikom o prometnisignalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Dokument, ki jepodlaga za izdajo soglasja upravljavca državne ceste, bo v imenu vsehzainteresiranih pripravila občina. Občina Preddvor ob tem vabi vse za-interesirane, da najkasneje do 10. januarja 2010 na njen naslov posre-dujejo pisno namero o postavitvi znakov za obveščanje o kulturnih,zgodovinskih in naravnih znamenitostih, ter pomembnejših objektovin naprav znotraj območja znamenitosti in naselja ter znakov za poda-janje prometnih, turističnih in drugih informacij na prometnih površi-nah zunaj vozišča ceste. V pisni nameri je potrebno podati predlog olokaciji in vsebini posameznega znaka. Po poteku roka bo organiziranskupni sestanek z vsemi zainteresiranimi.

Novo Mercatorjevo trgovino so v Preddvoruodprli 27. novembra z veliko prireditvijo, ki sojo obiskali številni domačini, zadovoljni, dajim po večjih nakupih odslej ne bo več treba vKranj. Član Mercatorjeve uprave Peter Zavrl,ki je v družbi župana Mirana Zadnikarja in po-slovodkinje Anice Martinjak slovesno prerezaltrak nove trgovine, je povedal, da je naložbavanjo veljala 1,4 milijona evrov. V trgovini, kibo na petsto kvadratnih metrih ponujala sto ti-soč prodajnih izdelkov, je zaposlenih štirinajstljudi. Kaj bodo z dosedanjimi prostori naspro-ti občine, ob odprtju nove trgovine še ni bilojasno. Pohvalil pa je investitorja in gradbenike,ki so v kratkem času zgradili tako velik objekt,češ da tega ne pomni v tridesetih letih. Priča-kuje uspešno poslovanje, poudaril pa je tudi,da je na policah kar tri četrtine slovenskegablaga, kar dokazuje, da Mercator ceni domače.Domače pa naj cenijo tudi domačini in čim večuporabljajo domače objekte, je ob odprtju tepoldrugo desetletje pričakovane trgovine dejalžupan Miran Zadnikar. Kar v treh mandatih seje občina ukvarjala s prostorsko problematiko,da je dosegla gradnjo. Investitor te velike stav-be sredi Preddvora je bilo podjetje Proloco Je-zersko. Ivan Kavaš iz Proloca je povedal, da jecelotna naložba znašala 3,2 milijona evrov, vdveh mesecih po odprtju trgovine pa bo dogra-

jenih tudi 25 stanovanj v stavbi. Vsa so že pro-dana, saj je bila cena v povprečju 1650 evrovza kvadratni meter zelo ugodna. Ob stavbi soparkirišča za stanovalce, ločena od parkirnihprostorov za trgovino. Poleg vsega tega pa jePreddvor pridobil tudi urejeno avtobusno po-stajo, sto metrov obnovljene Breške ceste spločnikom in urejeno infrastrukturo, prestavilipa so tudi kapelico, ki jo je poslikal Leopold

Layer. Konec maja letos je bil položen temelj-ni kamen za trgovino s stanovanji, julija so za-čeli graditi in delo končali v štirih mesecih. Čese je prej s pridobivanjem dovoljenj vleklo pol-drugo leto, pa je gradnja gladko tekla in Pred-dvorčani imajo sedaj trgovino, na katero solahko ponosni.

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič

Preddvor ima novo trgovinoKonec novembra so v Preddvoru odprli nov trgovski center. Na petsto kvadratnih metrih

prodajnih površin je na voljo sto tisoč artiklov.

Turizem

6

Komisija Turističnega društva letos ni imelalahkega dela, kar je na podelitvi priznanj vDomu Krajanov v Preddvoru poudaril tudipredsednik TD Preddvor Brane Likozar, saj

je toča balkone in vrtove prizadela kardvakrat.

Najlepše zasaditve in urejene vrtove smoskozi fotografski zapis in ob spremni besedi

Mirjam Pavlič spoznali tudi obiskovalci, samoprireditev pa so popestrili še nastopi učencevOŠ Matije Valjavca Preddvor in Cerkvenipevski zbor Kokra. Program je povezovalaSaša Pivk Avsec.

Letos so podelili dvanajst plaket za urejenosthiš in vrtov, priznanje za najlepše gorenjskenageljne in priznanje za najlepšo hišo in vrt vceloti. Priznanja pa sta podelila župan ObčinePreddvor Miran Zadnikar in predsednik Turis-tičnega društva Preddvor Brane Likozar.

Plakete za urejenost hiš in vrtov so tako pre-jeli Mira Arh (Tupaliče), Marinka Ogrin(Tupaliče), Anastazija Kokl (Potoče), PavlaTičar (Potoče),Vida Studen (Hrib), EditaMavčič (Nova Vas), družina Šlibar (Sr.Bela) in Preddvorčanke Slavica Kljajič,Marinka Žižmond, Cilka Markun, IvankaŠkoda in med poslovnimi objekti PizzeriaUrša, ravno tako iz Preddvora. Kot najlepšigorenjski nageljni ‘na vasi’ so očarali nageljniJudite Likozar z Brega, lastnica najlepše ure-jene hiše in vrta v celoti pa je postala Alek-sandra Morozov z Belske ceste v Preddvoru.

Alenka Brun

Oktobra je bilo na Bledu že 39. srečanje go-renjskih turističnih delavcev. V akciji Turistič-ne zveze Slovenije pod sloganom Moja dežela-lepa in gostoljubna vsako leto podelijo prizna-nja članom turističnih društev. Tudi letos so jihin kar nekaj jih je šlo tudi v občino Preddvor.

Za izjemne dosežke na področjih, povezanihs turistično dejavnostjo, je priznanje prejelaPlaninska sekcija Preddvor za odlično ureje-ne, varne planinske poti in druge planinske in-frastrukture, za turistični razvoj občine pa stabila nagrajena tudi dva gorenjska župana, po-leg župana iz občine Gorje Petra Torkarja tudižupan občine Preddvor Miran Zadnikar.Simbol gorenjskih balkonov je gorenjski na-gelj. Gorenjska turistična zveza si z akcijo Vr-nimo gorenjski nagelj na gorenjski balkon ževrsto let prizadeva za ohranitev te cvetlice kottemeljne sestavine ohranjene alpske krajine inenega glavnih in avtohtonih elementov prepo-znavnosti turistične destinacije. Letos so pode-lili tri priznanja za najlepše gorenjske nageljne,med njimi tudi Pavli Dolinšek iz Tupalič.

Tupaliče pa po izboru Gorenjske turističnezveze veljajo za najlepše urejeno malo vas. Vžupanovem imenu je na srečanju gorenjskih tu-rističnih delavcev priznanje prevzel Ciril Zu-

pin. ”Nominirani smo bili že prejšnje leto, asmo zaradi nekaterih opaznih pomanjkljivostiizpadli. Potem smo se potrudili, uredili občin-ske površine in letos dobili priznanje,” je pove-dal Zupin. ”To pa ne pomeni, da je sedaj vse vnajlepšem redu. Avtobusna postaja se nam po-dira, tako da ni ravno za lovorike in da bomo

imeli vaščani še veliko dela. Vaščani namrečskrbimo za urejenost površin, ki so v občinskilasti, in kot občinski svetnik sem tudi organiza-tor takih akcij. So pa te vedno dobro obiskane.Priznanje nam je zato v spodbudo.”

Danica Zavrl Žlebir

Planinci, župan, najlepša vas in najlepši nagelj

Gorenjska turistična zveza je podelila letošnja priznanja. Nekatera so šla tudi v občino Preddvor.

Veliko dajo na urejenost hiš in vrtovTudi letos je Turistično društvo Preddvor v sodelovanju z domačo občino podelilo priznanja za najbolj

urejene hiše, vrtove, za najlepše gorenjske nageljne in za najlepšo hišo ter vrt v celoti.

Tokrat so podelili dvanajst plaket za urejenost hiš in vrtov, priznanje za najlepše gorenjske nageljne in priznanjeza najlepšo hišo in vrt v celoti. Nekatere nagrajenke so bile žal odsotne, tako da je skupinska fotografijanepopolna. Priznanja sta podelila župan Občine Preddvor Miran Zadnikar in predsednik Turističnega društvaPreddvor Brane Likozar. / Foto: Matic Zorman

Nagrajenci Gorenjske turistične zveze

Ob druženju se kri hitreje obnavljaBranka Drolec je letos dobila priznanjeObmočnega združenja Rdečega križa Kranj za 40-kratno darovanje krvi.

Branka Drolec enajst let živi v Pred-dvoru, krvodajalka pa je že mnogo dlje.Leta 1985 je kri darovala prvič, od tedaj jovsako leto dvakrat. Že na Planini in Zlatempolju se je udeleževala krvodajalskih akcij,v Preddvoru pa ne zamudi prav nobene.

”Vedno se dobro počutim, kri imamzdravo, poleg tega pa še krvno skupino Arh negativno, ki jo zdravstvo pogostopotrebuje. Zakaj je ne bi dajala, če s temlahko komu pomagam. Krvodajalca statudi mož in sin, tako da gre kar za družin-ska dejanja,” pove Branka. Če daruje kri,se ji zdi, da to zanjo ni nikakršna žrtev,nekomu pa lahko veliko pomeni. So nes-reče, so težke operacije in primeri, ko nepomaga nobeno drugo zdravilo kot človeš-ka kri. Poleg tega je s krvodajalstvompovezana tudi družabnost.

”V Preddvoru ne mine nobena krvodajal-ska akcija brez izleta. Druženja je v življen-ju že tako premalo, ob tem se sprostimo inprepričani smo, da se kri potem mnogo bol-je obnavlja. To je tudi smisel prostega dne-va in druženja ob tej priložnosti,” malo zašalo malo zares pripomni Branka, ki dej-stvu, da ima tako dobro in zdravo kri, prip-isuje ”hitrim obratom”. Krvodajalka pa boše naprej, vsaj do svojega šestdesetega leta!Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič

Velikokrat so darovali kriMed prejemniki priznanj za večkrat darovano kri (od pet do petindvajsetkrat je veliko

občanov občine Preddvor. Branka Drolec je kri darovala štiridesetkrat, Marinka Šavs pet-intridesetkrat, Darko Andoljšek tridesetkrat. Petindvajsetkrat so kri dali Marjan Plesten-jak, Slavko Smolej, Ciril Zorman in Tomislav Kegljevič, dvajsetkrat Filip Ribnikar, EdoSnedec in Alenka Rehberger, petnajstkrat Miro Roblek, Borut Rojc, Iztok Zadnikar,Boštjan Bahar, Marko Cvek, Jože Derečin, Darinka Kostadinovič in Vinko Likozar, de-setkrat Jože Arnež, Alenka Cvek, Alojzija Kerničar, Jana Smolej in Gregor Tičar,petkrat pa Peter Cuderman, Gorazd Ojsteršek, Lavra Špik, Igor Tič, Marjan Valjavec,Simona Zupan, Polona Kociper, Anže Ogrinc in Klemen Zupin. D. Ž.

Krvodajalci

7

”Akcijo smo združili skupaj s prijetnim izle-tom, tako da smo poleg humanitarnega dejanjaskupaj v prijetni družbi preživeli lep dan in siobenem ogledali nekaj kulturno in zgodovin-sko zanimivih lokacij lepe Primorske. Čepravravno vsi udeleženi zaradi zdravstvenih, ali ka-teri kolih drugih razlogov krvi nismo darovali,smo veseli, da je bilo med nami poleg že stalnoprisotnih tudi nekaj novincev. To si vsi želimo:v akcijo vključiti čim več novih, mladih daro-valcev krvi, ki bodo z udeležbo ugotovili, da toni noben ”bav bav”, da gre za lep humanitarnodružaben dogodek, ki ti z dejstvom, da si neko-mu daroval kri in mu mogoče rešil življenje,vzbudi še posebej prijeten občutek. Važno jepremagati strah in se odločiti, tako kot smo setudi mi pred mnogimi leti,” sporoča predsednikkrajevnega odbora RK Bela Bašelj Miro Ro-blek.

Pripravljajo se že na novo krvodajalsko akci-jo: naslednji bosta na Zavodu za transfuzijskomedicino v Ljubljani, in sicer za krajevni odborRK Preddvor 29. januarja in za KO RK Bela-Bašelj 22. marca. O podrobnostih bodo ljudipravočasno obvestili. Vabljeni vsi stalni, pred-vsem pa novi in mladi krvodajalci, vabi pred-

sednica RK Preddvor Milena Zupin. ”Sicer panaj občanom sporočim, da jih bomo prostovolj-ci, aktivisti Rdečega križa, že kmalu obiskali,obvestili o krvodajalskih akcijah, o delu Rdeče-ga križa in sprejemali prostovoljne prispevke zadelo krajevnih odborov RK. Ta se v krajuukvarja s predavanji, meritvami krvnega tlakain sladkorja, organiziranjem krvodajalskih akcijin podobno,” dodaja Milena Zupin.

”V imenu obeh krajevnih odborov RK se za-hvaljujem vsem udeležencem akcije v Izoli,vsem organizatorjem, Meteorjevemu šoferju,ki nas je lepo in srečno odpeljal in pripeljal do-mov, predvsem pa Franciju Robleku, s.p.,Gradbena mehanizacija in prevozi Bašelj, zafinančno podporo pri organizaciji in izpeljaviakcije,” dodaja Miro Roblek. Novembra je kra-jevni odbor RK Bela - Bašelj v prostorih ob-novljenega Doma krajanov na Zgornji Beliorganizirala meritve krvnega tlaka, holesterolain sladkorja v krvi, vendar je bila udeležbazelo skromna. Pozivamo vaščane in vaščanke,naj izrazijo želje po takih akcijah, saj jih več-krat lahko ponovimo, le če bo zagotovljena za-dostna udeležba, sporoča Miro Roblek.

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič

Miro Roblek in Brane Tičar, slednji je bil na krvodajalski akciji prvič.

V Izolo na krvodajalsko akcijoKO RK Preddvor in KO RK Bela-Bašelj sta septembra prvič skupaj organizirala krvodajalsko akcijo, in sicer v Splošni bolnišnici Izola.

Udeležilo se je je 35 krvodajalcev iz vse občine Preddvor.

Krajevni odbor Rdečega križa Preddvor, tel.: 041/382-270

E-pošta: milena.zupin@siol.net

Krajevni odborRdečega križa Bela-Bašelj, tel.: 031/878-472

E-pošta: miro.roblek@telemach.net

Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskrenoželimo vam v teh prazničnih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto,

v obilju nasula bi vam božič in novo leto.

Branka Drolec (desno) z Mileno Zupin

Obč

ina

Pre

ddvo

r, D

vors

ki tr

g 1

0,

Pre

ddvo

r

Amerika je bila v prvi polovici 19. stoletja zamnoge Slovence obljubljena dežela. Sreča pase je tam čez lužo nasmehnila le malokomu.Čeprav je bilo življenje na domači zemlji trdo,pa je bilo kljub vsem naporom lepo in tudi lju-bezen je imela med ljudmi svoje mesto. In pravto pristno ljubezen so igralke in igralci otroškeigralske skupine KUD Matije Valjavca Pred-dvor dodobra vtkali v premierno uprizoritevigre z naslovom Karta za Ameriko. Odigrali sojo na sv. Miklavža na preddvorskem odru. Gle-dalci so bili nad predstavo navdušeni, saj sootroci, ki živijo v dobi računalnikov, z vsem ig-ralskim talentom in s kleno gorenjščino doka-zali, da jim upodabljanje življenja izpred stotihlet ni tuje.

Šest deklet, Ana Kovačič iz Nove vasi, JanaEkar iz Mač, Nina Nunar z Zgornje Bele,Nika Polajnar, Petra Gregorc iz Tupalič inSaša Kociper iz Preddvora, so osem fantov naodru imele ves čas pod svojo komando. Fantje,Maks Zorman iz Bašlja, Jan in Rok Košnjeks Spodnje Bele, Janez Gregorc iz Tupalič,Matija Krč iz Nove vasi ter Gašper Seljak,Žiga Kociper in Žan Krč iz Preddvora, patudi niso bili od muh in so dekletom pokazali,kaj pomeni prešerna fantovska korajža. Takšnodobro druščino je težko najti, tako da bomoprav gotovo o njih še slišali. Gašper, Jan in Žan

so raztegnili še mehove frajtonaric, Rok pa jena koncu pristavil še bariton. Marsikoga v dvo-rani so zasrbele pete in navdušeno ploskanje jepojenjalo šele potem, ko so zavese zagrnileoder. V treh letih obstoja otroške igralske sku-pine se je pokazalo, da bi se nam želeli pridru-žiti še nekateri otroci. Mentor otroške skupine

Jože Ekar pravi, da je štirinajst otrok na odrutista meja, ki še omogoča dobro delo, tako dasmo morali vse, ki jih zanima igranje, zaenkratžal zavrniti. Predstava Karta za Ameriko bovsem na voljo za ogled spet v mesecu januar-ju, takrat v celovečerni prireditvi z naslovom Strebuhom za kruhom. Slavko Prezelj

Kultura

8

Zbor vabi na božično-novoletni koncert

Cerkveni ženski pevski zbor iz Kokre vabi vse občane v nedeljo, 27.decembra, ob 18. uri v Kulturni dom Preddvor, kjer vam bo na četrtemkoncertu zapel božične in še nekaj večno lepih slovenskih in tujih pes-mi. Naj jih naštejemo samo nekaj: Angelsko petje, Rajske strune, Vra-čam se domov, Larina pesem ... Poleg solistke Katje Križnar in piani-sta Aleša Lebna, ki nas bo spremljal na klavinovo, boste lahko slišališe harfo, flavte in violini. Ob Kokrjankah bo nastopil tudi Kvartet Ju-tro z Jezerskega. Program bo povezoval Andrej Krč. Veselilo nas bo,če si boste vzeli čas in nas prišli poslušat. Vabijo vas pevke, zborovod-kinja Sonja Puzin, solistka Katja Križnar, pianist Aleš Leben in inštru-mentalisti. D. Ž., foto: Matic Zorman

Potopili bodo božično drevoTuristično društvo Preddvor v sodelovanju z občino, hotelom Bor in

potapljaškim društvom Som (iz Gasilsko reševalne službe iz Kranja)vabijo k jezeru Črnava na že tradicionalni potop božičnega drevesca.Na božič, 25. decembra, bodo ob 17. uri v jezero potopili osvetljenobožično drevo, ob tem pa bodo obiskovalci prisluhnili legendi oHudičkovem borštu. Nato bo otroke obiskal Božiček, ob 18. uri pa sebo v hotelu Bor začel praznični koncert Cite in Jožeta Galiča, ki bostapela božične in druge pesmi ter igrala na citre in orglice. Predsednikturističnega društva Brane Likozar je povedal, da je zamisel za po-top drevesca pred leti dal njihov član, potapljač Uroš Valič. Za letos(ali bolje prihodnje leto) napovedujejo novost: zgodbo o potopljenemdrevescu bodo zaokrožili tako, da ga bodo po svetih treh kraljih (9.januarja) dvignili iz jezera. D. Ž.

Čez lužo za kruhom

Folklorno društvo je 28. novembra izvedlo tradicionalni letni koncertobeh sekcij. Na prireditvi z naslovom Ofiranje so predstavili ljudsko šegopraznovanja imena - godu. Poleg domačinov so na koncertu nastopili šeplesalke in plesalci Folklorne skupine Anton Tanc iz Marija Gradca priLaškem.

Letos so se udeležili številnih nastopov, naštejmo le najpomembnejše.Aprila so člani otroške sekcije skupaj z Otroško folklorno skupino Ajdaiz Besnice nastopili na mednarodnem festivalu v Banjaluki. Maja so ple-salci in plesalke otroške sekcije prejeli srebro priznanje z državne revije vRogaški Slatini, konec meseca pa so organizirali tradicionalni folklornifestival. Avgusta je odrasla sekcija odpotovala na desetdnevno turnejo vNemčijo, kjer je na številnih nastopih navdušila občinstvo. Septembra jeotroška sekcija zaplesala ob sprejemu predsednika republike Danila Tür-

ka v občini Preddvor, posebno čast pa je imel par iz odrasle sekcije, ki jepredsednika spremljal ves čas njegovega obiska v preddvorski občini. Ok-tobra so člani otroške sekcije zaplesali na Mednarodnem festivalu otro-ških folklornih skupin v Predosljah, člani odrasle sekcije pa so se udele-žili Etno folk festivala v Kranju. Novembra sta člana odrasle sekcije pred-stavljala Preddvor in Slovenijo na avstrijski nacionalni televiziji. Polegnastopov pa so letos v društvu uspešno začeli projekt priprave kostumoviz 19. stoletja za odraslo sekcijo.

”Vseh teh uspehov zagotovo ne bi bilo brez podpore zvestih prijateljev,katerim se še enkrat iskreno zahvaljujem: Občini Preddvor, agenciji Me-dia butik, Poštni banki Slovenije, Megamik, d. o. o., Preddvor, Hudelja,d. o. o., Preddvor, Cirles, d. o. o., Preddvor, Banki Koper, MKL Systems,Cvetličarni Urška, Jurmes, poslovalnica Preddvor, Martinu Markun.Upam, da nam bodo stali ob strani tudi v prihodnjem letu, ko imamo šeposebej smele načrte,” piše ... Od načrtov pa omenja: udeležbo obeh sek-cij na območni reviji in pričakovanje, da napredujeta do regijske in mor-da državne revije; udeležbo enega otroškega para z mentorjem na taboruv Avstriji, udeležbo otroške sekcije na državni reviji Pika poka v RogaškiSlatini, organizacijo tradicionalnega Mednarodnega folklornega festivalav Preddvoru, sodelovanje otroške sekcije na dveh mednarodnih festivalihv Avstriji, in sicer v Celovcu in Seebodnu, in organizacijo druženja ple-salcev in plesalk otroških folklornih skupin treh dežel (Italije, Avstrije inSlovenije). Dokončati želijo tudi začeti projekt prenove kostumov, kar papomeni za društvo izjemen finančni zalogaj. Zanj so dobili nekaj denarjaod Javnega sklada za kulturno dejavnost Slovenije, še vedno pa ostaneprecej veliko breme na društvu, ki ga bo treba v letu 2010 poplačati.

”V prihodnost pa zremo z optimizmom. Veseli bomo, če nas boste pod-prli z udeležbo na naših prireditvah, zagotovo pa se bomo trudili upravi-čiti zaupanje vseh, ki bi nas bili pripravljeni tudi finančno podpreti,” spo-ročajo iz Folklornega društva Preddvor. Danica Zavrl Žlebir

Zanimivosti

9

Prvi pohod z baklamiTuristično društvo Preddvor je 11. decembra priredilo prvi pohod z

baklami. Na poti iz Preddvora so se najprej ustavili v Villi Bella naSrednji Beli, kjer so si ogledali mojstrsko izdelane jaslice BrankaKlakočarja. Zatem so se oglasili pri Vinku Pfajfarju, kjer so obču-dovali njegove jaslice. Pohod so nadaljevali po poti okrog kompleksaBrdo, skozi vas Breg in nazaj v Preddvor, kjer je 120 pohodnikov, mednjimi tudi 20 učencev osnovne šole iz Olševka, navdušenih nad vi-denim in doživetim, končalo to decembrsko druženje. D. Ž.

Pridno se udeležujejo terapevtske vadbeDruštvo bolnikov z osteoporozo Kranj, ki ima sedež v občini Preddvor,

ima tu tudi veliko članov. Pretežno ženske se udeležujejo terapevtskihvadb, ki jih organizirajo v dveh skupinah vsako sredo. Ob ponedeljkihimajo nordijsko hojo z začetkom pri hotelu Bor, kamor lahko pridejo ssvojimi palicami ali pa si jih izposodijo. Letos so bili uspešni tudi v ak-ciji Moj cvetoči vrt, kjer so s svojimi okrašenimi hišami in vrtovi sode-lovale tudi tri Preddvorčanke. Predsednica društva Milena Zupin pa šespomni, da bo prihodnje leto društvo praznovalo desetletnico. D. Ž.

Folklora: kaj so želi in kaj bodo sejali Letošnji uspehi in načrti preddvorskih folkloristov

Nastop pred predsednikom države Danilom Türkom

Preddvorski folkloristi na enem od svojih nastopov

Zanimivosti

10

Fantje z vasi so na povabilo tamkajšnje kul-turne organizacije mesta Nanning skupaj z nji-hovim menedžerjem Franzom Haschejem ok-tobra obiskali Kitajsko. V tem petnajst milijon-skem mestu je bil že šestič po vrsti mednarod-ni festival glasbe, ki so se ga udeležili glasbe-niki iz štiriintrideset držav sveta.

Na uvodni slovesnosti na velikem stadionu sije najpopularnejše izvajalce raznovrstne glas-be in plesa ogledalo več kot sto šestdeset tisočobiskovalcev. V petih dneh gostovanja v Nanningu so člani ansambla nastopili na takoimenovanem prazniku banan. Nastopili so tudina stadionu, kjer so s slovensko pesmijo, če-prav je niso razumeli, navdušili srednješolce,udeležili so se tudi ogromne povorke s štiri ti-soč nastopajočimi, ki jo je spremljalo več kotsto tisoč gledalcev. Na festivalu so med nasto-pajočimi iz 34 na avdiciji za TV snemanje iz-brali osem držav, med katere se je uvrstila tudiSlovenija s Fanti z vasi. Za televizijski nastopso jih poimenovali kar Village boys, saj je ce-loten program oddaje potekal v kitajskem inangleškem jeziku. Vse skupine je sprejela žu-panja in predsednica kulturne organizacije me-sta Nanning, Fantje z vasi pa so ji zaigrali inzapeli nekaj veselih in poskočnih polk, ob katerih so Kitajci nadvse uživali, tako da so secelo poizkusili v korakih ”naše” slovenske pol-

ke. Člani ansambla so si na Kitajskem ogleda-li tudi Peking, kjer jih je sprejel in povabil navečerjo slovenski konzul Bernard Šrajner. Nasrečanju se je oglasila tudi harmonika. Fantje zvasi: Simon, Kristian, Štefan, Edo in pevkaKatarina pravijo, da lepi spomini ne bodo zble-deli, radi pa bi odpotovali še v kakšno drugodeželo, novim dogodivščinam in uspehom na-proti. To se prihodnje leto še ne bo zgodilo, saj

jih čaka veliko dela s pripravo nove CD ploščein maja ob Dnevih glasbe in veselja v Preddvo-ru praznovanja 15. obletnice delovanja ansam-bla. Za vse, ki bi si radi bolje ogledali inspremljali, kaj se je in se še bo z ansamblomFantje z vasi dogajalo v prihodnosti, imajofantje in dekle redno oskrbovano spletno stranz naslovom www.fantjezvasi.com.

Danica Zavrl Žlebir

Fantje z vasi so igrali na Kitajskem

Medeni zajtrk v vrtcu StoržekČebelarska zveza Slovenije je v sodelovanju z javno svetovalno služ-

bo v čebelarstvu pripravila v vrtcih po vsej Sloveniji dobrodelno izob-raževalno akcijo En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev. Čebelar-ji so otrokom za zajtrk v vrtcih podarili več kot tono medu, vsi otrociv vrtcih in osnovnih šolah pa so prejeli še zgibanko s poučno vsebinoo pomenu čebelarstva. V čebelarski zvezi želijo z akcijo med in izdel-ke iz medu približati otrokom ter jim vzbuditi skrb za zdravo življenje,hkrati pa prek otrok seznaniti tudi starše o koristnosti medu v vsakda-nji prehrani. K sodelovanju v akciji so povabili vse slovenske šole invrtce ter župane. Akcijo podpira tudi soproga predsednika države Bar-bara Miklič Turk. Medenega zajtrka so bili deležni tudi otroci v pred-dvorskem vrtcu Storžek. Obiskali so jih člani Čebelarskega društvaPreddvor, ki so jim podarili med, pri sladkem zajtrku pa se jim je pri-družil tudi župan Miran Zadnikar. D. Ž., foto: Gorazd Kavčič

Preddvorska šola v mednarodnem projektuOsnovna šola Matije Valjavca Preddvor se je vključila v mednarodni

projekt Comenius z naslovom Postani mlad arhitekt in umetnik, ki ga so-financira Evropska skupnost. V projektu sodeluje še sedem osnovnih šolin vrtec iz Francije, Italije, Poljske, Romunije, Bolgarije, Grčije in Turči-je. V dveh letih bodo učenci predstavili in spoznali značilne stavbe inarhitekturne posebnosti različnih držav, predstavili zgodovino gradov incerkva, opisali in risali sanjske hiše, spremljali gradnjo hiše, izdelovalimodele stavb in proučevali bivališča v živalskem svetu. Poiskali bodotudi neurejen predel v domačem kraju in predlagali prostorsko ureditev.Prvo srečanje je bilo novembra letos v francoskem mestecu Bouaye blizuNantesa. Udeležila sta se ga učenca Marko Okršlar in Domen Kristanter učiteljici Petra Lesjak in Alenka Jurančič, ki je tudi koordinatoricaprojekta na šoli. Vsi udeleženci so bili s srečanjem zadovoljni, saj so siobenem izmenjali izkušnje in se spoprijateljili. D. Ž.

Preddvor je te dni doživel enega od največjihin najbolj pričakovanih dogodkov v svoji zgo-dovini, novo trgovino najboljšega soseda.

Žal pa gre očitno nekaterim, tudi nekaterimnašim občanom, to naše iskreno veselje v noster si ne morejo kaj, da ne bi sodili po sebi iniskali napake, če ne še kaj hujšega, tudi v novitrgovini in v stanovanjih, ki bodo dograjena vzačetku leta 2010.

Na dan slovesnega odprtja trgovine smoorganizirali tiskovno konferenco, saj skrbimoza stalno obveščanje javnosti. Zdelo se mi jetudi prav, da proti koncu leta predstavimo vseletošnje investicije v občini, ki jih ni bilo maloin na katere je večina občanov ponosna in je znjimi zadovoljna. Novinarska konferenca jebila odlično obiskana, in to ne glede na to, dasmo majhna občina, brez afer in aferic, ki binekaterim ustrezale. Že tedaj sem pogrešalnovinarko časopisa Delo. Ocenil sem, da smopač prav zaradi pomanjkanja afer nezanimiviin da se je po nekaj letih neuspešnega natolce-vanja naveličala naše male občine, tako da jepozitivne novice niti ne zanimajo.

Naj začnem s pregovorom, da se za dobrimkonjem kadi. Hvaležen sem novinarki MarjaniHanc s časopisa Delo, ki razmišlja - vsaj takopiše v članku. V svojem članku, objavljenem vomenjenem časopisu dne 3. decembra 2009,bralcem sporoča, da so preddvorski poslovno-stanovanjski objekt zgradili v štirih mesecih inda bo kmalu povsem končan, v njem je 25 sta-novanj, med kupci pa bo tudi župan - vsaj takoje pisalo pod sliko nove trgovine.

Novinarka piše, da je neuradno izvedela, dabom med kupci stanovanj tudi župan. Objav-ljanje neuradnih ”informacij” kaže na lenoboali pa morda še na kaj drugega. Dejstvo je, dasem tudi za omenjeno novinarko, čeprav me ještiri leta poskušala diskreditirati, dosegljiv,tako da bi tako informacijo lahko preverila.

Od dne, 9. decembra 2009, ko sem prebralnadaljevanje zgodbe, pa že začenjam verjetisodelavcem, da se je volilna kampanja v obči-ni Preddvor že začela, pri čemer se na grd na-čin vključujejo tudi nekateri mediji.

Novinarka spet ni imela poguma, da bi pre-verila informacije iz prve roke, ampak je ”re-kla - kazala” nametala kup zmedenih poda-tkov. Ker jo domnevni nakupi župana spodbu-

jajo k razmišljanju, pa moram postaviti poda-tke o tem na pravo mesto, da se ne bi na kon-cu zgodila ”frančna mater” - kdor ne poznatega vica, naj me pokliče ...

Torej: že prva informacija dne 3. decembra2009, da je med kupci tudi župan, je bila očit-no namenoma dvoumna. Kot bom v nadaljeva-nju razložil, je med kupci stanovanj tudi Obči-na Preddvor. Ne vem, kaj bi bilo s tem naku-pom narobe, prav to pa se želi prikazati v jav-nosti. O investiciji se je v skladu s predpisi od-ločal na moj predlog občinski svet. Kot ena ozi-roma najbolj pomembna utemeljitev je bila tudita, da želimo občinsko zgradbo v celoti nameni-ti v poslovne namene za delo občine oziromanjenih organov oziroma podjetij, stanovalcem vše edinem stanovanju pa omogočiti boljše sta-novanjske razmere.

Ob tem je bil za občino ugoden dogovor o na-kupu stanovanja, saj smo ga kompenzirali z iz-redno (za občino) ugodno izračunanim komu-nalnim prispevkom. Investitor je poleg plačilakomunalnega prispevka utrpel kar nekaj nepri-čakovanih plačil: arheološke raziskave, od-škodnine, dodatno ga je bremenila prestavitevkapelice, izgradnja avtobusnega postajališča,širitev ceste na Breški cesti, vse skupaj v vred-nosti kar nekaj stanovanj.

Ko pa novinarka v svojem članku dne 9. de-cembra 2009 znova v začetku navaja besedilo,ki nepoučenega bralca potegne v razmišljanje okupcih kot fizičnih osebah, pa sem se zamislil.Kot da jo žuli, ko hoče izbrskati oziroma nape-ljati bralce k razmišljanju, da je nekaj gnilega vdržavi preddvorski. Za nakup stanovanja se je,pod enakimi pogoji kot ostali kupci, odločilatudi moja žena, sicer lastnica podjetja VenceljPreddvor, d. o. o. O osebnih razlogih ne bi raz-pravljal na tem mestu, prepričan pa sem, da jeto z vidika podjetja dobra odločitev. Skupno potsva namreč začela v tedaj novih blokih v Koro-tanci, zato se zavedava pomena stanovanja zarazvoj mladega človeka. Podjetje bo januarja2010 praznovalo 20. rojstni dan. Previharilo jemarsikateri vihar, mnogim klientom, pa tudisebi, reševalo nemogoče življenjske in poslovnesituacije, neopazno sodelovalo pri razvoju kra-ja in še danes daje kruh za Preddvor pomemb-nemu številu sodelavk. Za začetek poslovanja jepodjetje črpalo kupnino prodanega stanovanja,

danes, po 20 letih pa ne vidim razloga, da se nebi dosežen dobiček namenilo za nakup nepre-mičnine v svojem kraju. Nove ideje, s katerimi bivnesli dodatno energijo v podjetje, namreč last-nico postavljajo pred dilemo: ali se lahko širi-mo v Preddvoru ali pa moramo, tako kot žemarsikatero podjetje do sedaj, s trebuhom zakruhom v sosednje občine, s tem pa bi se tudidajatve, ki jih podjetje vplačuje v proračun, po-rabljale v drugi občini. Sicer pa, če bi novinar-ka povprašala tam, kjer je treba, oziroma da bipreverila neuradne informacije, ne bi imela no-bene nočne more, svojemu prišepetovalcu pa bilahko namignila, naj se ozre vase in najprej po-mete oziroma pokida pred svojim pragom.

Očitno se novinarki preverjanje informacij nizdelo vredno oziroma je postala sestavni delneke druge zgodbe, ki se je že poskušala zgodi-ti, pa jo je glas ljudstva ob zadnjih volitvah pre-glasil. Tako sem kljub gori še vedno nedokaza-nih natolcevanj znova pridobil zaupanje obča-nov in znova, na tem mestu, izjavljam in obljub-ljam, da se bom svojih predvolilnih obljub držaldo konca in delal pošteno v dobro kraja.

Morda se ob tem branju sprašujete, zakaj otem sploh pišem v Viharniku, zakaj nisem izko-ristil svoje pravice po zakonu o medijih in tegapisanja za objavo poslal v Delo. Takšnega poni-žanja, kot sem ga doživljal tista štiri leta, ko ni-sem bil župan in sem v domačem podjetju ”de-lal tlako”, si ne morem nič več privoščiti. Mar-sikdo se bo še spomnil, koliko prizadevanj jebilo vloženih, da bi me diskreditirali. Pisal sempisma, vendar jih ni objavil skoraj nihče. Seve-da je vsa name zlita gnojnica pripomogla kuspehu na volitvah. Sedaj, ko sem župan vsehobčanov Preddvora, si pač ne morem privošči-ti, da bi bili občani samo delno informirani. Ča-sopis Delo bere le peščica občanov, zato se mije zdelo primerno, da o tem napišem nekaj be-sedi v Viharnik.

Čeprav sem že večkrat poudaril, naj ponovnozapišem, da sem dosegljiv za vsa vprašanja ob-čanov in zainteresirane javnosti, tako da bi bilže čas, da se novinarka Dela svoje delovne na-loge loti strokovno, ne pa da pristaja, da jeorodje nekih političnih ambicij.

Miran Zadnikar,župan občine Preddvor

11

Odzivi

”Župan kupil stanovanje”

Picerija Gorski privez se zahvaljuje za obiskin želi vsem občankam in občanom vesele

božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2010.

Zadnjo noč v letu lahko v piceriji ob domači glasbi in silvestrskem meniju preživite in se veselo v novo leto

zavrtite. Rezervacije po telefonu: 04/255-60-51.Prisrčno vabljeni!

PIC

ER

IJA

GO

RS

KI P

RIV

EZ

d.o.

o.,

Dvo

rski

trg

1,

Pre

ddvo

r

12

Okolje

Kako so občani sprejeli nov na-čin ravnanja z odpadki, kako sejim pozna na položnicah in ali sose navadili na ločeno zbiranje?

Neda Ščekič izPreddvora: ”Nazadnji položnici jebil znesek za ko-munalne storitvevišji za 10 evrov.Zdi se mi kar dra-

go, zlasti še, ker nikoli povsem nenapolnimo zabojnika za smeti.Drži pa, da v našem gospodinj-stvu še vedno uporabljamo 240-litrski zabojnik, z novim, manjšimbi bil strošek najbrž nižji.”

Anica Celar Gor-za z Brega: ”Obspremembi režimasem bila pozornana znesek na polo-žnici, vendar ta niobčutno višji, mor-

da tri evre. Z možem sva sicer ime-la že prej manjši zabojnik za smeti,sedaj smo za ločeno zbiranje dobi-li še drugega. Prej sva odpadke lo-čevala in jih oddajala na ekološkiotok, sedaj embalažo odlagava vposeben zabojnik, ki smo ga go-spodinjstva še dodatno dobila.”

Stane Arh izPreddvora: ”Smoštiričlansko go-spodinjstvo in obspremembi razennajemnine za novzabojnik pri ceni

nismo občutili kaj dosti višjihstroškov. Sedaj ločeno oddajamosmeti v dva zabojnika, enega z ze-lenim in enega z rumenim pokro-vom, ločenega zbiranja pa smovajeni že od prej, saj smo nosili naekološki otok, biološke odpadkepa dajemo na kompost.”

Blaž Roblek izBašlja: ”Razlika vceni sicer je, ven-dar je prav, da smose odločili za takš-no novost. Za či-stejše okolje nam

ne sme biti škoda nekaj evrov več,denimo za toliko, kot odštejemoza pivo ali dve. V gospodinjstvu ssamo dvema osebama še vedno nenapolniva obeh zabojnikov. Loče-vanje pa poznam že od prej, kosmo oddajali še na ekološki otok.Steklo pa še kar nosimo tja.”

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič

Stroški niso občutno višji

Srečno 2010!

Z ekotednom ozaveščali učence

Preddvorski učenci so ločevali odpadke, zbirali star papir, ust-varjali iz odpadnega materiala, spoznavali sončne elektrarne,uporabo toplotnih črpalk ...

Na OŠ Matije Valjavca Preddvor so med 12. in 16. oktobrom v so-delovanju z Gorenjskimi elektrarnami in občino pripravili drugi Eko-teden. ”Letos smo želeli več pozornosti nameniti odpadkom, saj so vPreddvoru uvedli nov način zbiranja odpadkov. Po novem ima vsakogospodinjstvo poleg klasičnega zabojnika za gospodinjske odpadkeše posebnega za ločene odpadke. Preko učencev smo želeli ozaveš-čati tudi njihove starše. Slednji mi potem večkrat povedo, da jih otro-ci pogosto opozarjajo na pravilno odlaganje odpadkov,” je povedalakoordinatorica ekotedna Mira Vizjak.

Z novim načinom ločevanja odpadkov je devetošolce seznanjal ob-činski uslužbenec Marko Bohinec, kako je treba ločevati odpadke,pa so se naučili tudi mlajši učenci od prvega do četrtega razreda.”Ločevanje je pomembno zato, da uporabljene odpadke predelajo iniz njih še kaj naredijo,” je razložila Gaja Gregorc iz 3.a. Tako kotnjeni sošolci je v šolo prinesla nekaj odpadkov, ki so jih nato ustrez-no razvrstili po zabojnikih za plastiko, pločevinke, biološke odpad-ke, steklo in nevarne odpadke. Slednjim so se posebej posvetili peto-šolci, ki so si ogledali postajo za nevarne odpadke pred Jelovico, spo-znavali pa so tudi pomen zmanjšanja prostornine odpadkov. Šestošol-ci so se osredotočili na sončne elektrarne, ki so jih spoznavali v de-lavnici pod vodstvom Mihe Flegarja iz Gorenjskih elektrarn. Nje-gov sodelavec Drago Papler je sedmošolce poučil o Hidroelektrar-ni Lomščica, v osmem razredu pa so prisluhnili Janezu Baseju, pravtako sodelavcu Gorenjskih elektrarn, ki je predaval o uporabi toplo-tnih črpalk. Vsi učenci so uspešno združili moči pri akciji zbiranjastarega papirja, saj so ga zbrali dobrih 20 ton. Imeli so tudi eko ma-lico, pripravili pa so še strokovni posvet o uvajanju eko hrane v vrt-ce in šole. Celotno podobo Ekotedna so prikazali na zaključni razsta-vi v avli šole.

Aktivnosti, povezane z ekologijo, sicer na šoli v Preddvoru poteka-jo že tradicionalno. Dvajset let izvajajo ekološki krožek, že več let lo-čujejo odpadke, dvakrat na leto zbirajo star papir, z ‘zeleno stražo’ nadva tedna očistijo okolico šole ... Ana Hartman, foto: Tina Dokl

Ponudbo Bencinskega servisaLogo v Tupaličah dopolnjuje tudi dostava kurilnega olja.

Hitro in ugodno.

Bencinski servis Logo v Tupaličah lahko obiščete od ponedeljka do sobote

med 6. in 21. uro ter ob nedeljah in praznikihmed 7. in 20. uro.

VSEM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN VSEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ

IN SREČNO NOVO LETO 2010.

LOG

O d

.o.o

., L

JUB

LJAN

SK

A C

. 6

6,

GR

OS

UP

LJE

Društva

13

Visoki gost iz Indije obiskal čebelarstvo Kokl

V začetku oktobra so me poklicali z indij-skega veleposlaništva, da prihaja v LjubljanoIyengar Sudashan, dekan znane univerze Gujarat Vidvapeeth iz mesta Ahmedabad, ki joje ustanovil Mahatma Ghandi. V Ljubljani najbi imel več predavanj o nenasilju, ki ga jezagovarjal Gandhi, rad pa bi si ogledal tudikakšno vzorno čebelarstvo ter navezal stike zvodstvom čebelarske organizacije zaradimorebitnega sodelovanja med Slovenijo in In-dijo na tem področju. Po razmisleku sem seodločil, da peljem visokega gosta v spremstvuz indijskim veleposlanikom h Koklovim v Po-toče, ker imajo tam eno od najbolj urejenih če-belarstev na Gorenjskem in se ukvarjajo s če-belarskim turizmom. Obiskovalca sta si prinjih z zanimanjem ogledala prostoren čebeln-jak in se seznanila z našim načinom čebelar-jenja, nato pa sta v z navdušenjem pokusila večvrst medu in drugih domačih dobrot. GospodSudashan ob vrnitvi kar ni mogel prehvalitigostoljubnosti in prijaznosti Tomaža Kokla, kije zaradi nas prišel predčasno iz službe in senam posvetil. Izrazil je željo, da ohranimo našapoznanstva in ostanemo v stikih, ker meni, daobstajajo kljub veliki različnosti med obemadržavama in narodoma realne možnosti sode-lovanja na čebelarskem področju.

Franc Šivic, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije

V Šenčurju je bilo 24. oktobra tekmovanje Gasilske zveze Kokra vkvizu iz gasilskih znanj, ki so se ga udeležile štiri ekipe našega podmladka. Ekipa starejših pionirjev, v sestavi Nike Kokl, AndražaHafnerja in Žige Kocipra, pod vodstvom Klemena Bohinca, je zase-dla odlično drugo mesto, s čimer so si priborili mesto na regijskemtekmovanju za Gorenjsko, ki je bilo 7. novembra v Naklem. Izmeddvajsetih ekip v njihovi kategoriji so Preddvorčani zasedli nehvaležnočetrto mesto in tako le za las izgubili kolajne. Poleg omenjenega

tekmovanja so vse od meseca požarne varnosti, oktobra, v naši ope-rativi potekale vaje v okviru meddruštvenega sodelovanja z našimisosedi. Z enoto PIGD Jelovica iz Škofje Loke smo izvedli vajo znotraj industrijskega obrata v Preddvoru, s prostovoljnim gasilskimdruštvom iz Trstenika vajo na Sp. Beli in s PGD Jezersko vajo v njihovi občini.

V preteklem mesecu so nas obiskali tudi otroci iz vrtcev v Pred-dvoru in na Zg. Beli. Razkazali smo jim opremo, vozila ter jih razveselili z možnostjo ”špricanja”. Ob koncu meseca pa se je vorganizaciji Gasilske zveze Kokra v našem domu začel osnovni tečajza naziv gasilca, in sicer za vsa društva občin Šenčur, Jezersko inPreddvor.

Preddvorski gasilci ostajamo aktivni in v svoje vrste vabimo vse, ki so željni dobre družbe, pridobivanja novih znanj in nudenja pomo-či ljudem v stiski. Prav pa je, da vas ponovno povabimo k donaciji iz dohodnine. Zavezanci namreč lahko namenjajo del svoje dohodnine(do 0,5 odstotka) za financiranje splošno koristnih namenov, med katere sodijo tudi gasilske organizacije. Za zavezance to ne pomeni nikakršnih stroškov, le 0,5 odstotka odmerjene dohodnine se name-sto v državni proračun nakaže točno določenemu upravičencu. Obra-zec za zahtevo, ki jo do konca leta (31. decembra 2009 za letošnjeleto) vložijo zavezanci, ki svoje zahteve še niso podali ali jo želijospremeniti, lahko dobite v gasilskem domu ali pri naših članih, ki vas bodo obiskali s koledarjem. Vsem, ki se boste odločili tudi na taknačin pripomoči k boljši požarni varnosti v občini, se preddvorskigasilci najlepše zahvaljujemo. Darja Arh

Mladi gasilci med najboljšimi na Gorenjskem

Med zmagovalci mladih gasilcev tudi Preddvorčani

Pogovor

14

Srečna vrnitev vojaka iz AfganistanaStotnik Miha Kuhar z ženo Mijo, učiteljico na podružnični šoli na Jezerskem, in štirimi otroki

(sinovi, starimi 24, 21 in 18 let, ter šestletno hčerko) živi v Kokri. Kadar je v službi, je vojak od nog doglave, resen in odgovoren, sicer pa je rad doma, z družino in prijatelji. Letos je večino leta

preživel na mirovni misiji v Afganistanu.

Kakšni so bili vaši motivi pri odločitvi zaAfganistan? Je to odvisno od vas ali vas namisijo pač pošljejo?

”Zaenkrat je še tako, da se lahko sam odločiš.Kot častnik pa sicer prej ali slej prideš na mi-sijo, saj je to ena od težiščnih nalog Slovenskevojske. Za misijo v Afganistanu, za nalogousposabljanja afganistanske vojske, sem se od-ločil tudi osebno. Prej smo se seveda doma po-govorili, saj je zelo pomembno tudi, da so za-deve doma urejene. Če imaš doma podporo, injaz jo imam, potem je lažje oditi na misijo. Če-prav je bilo domačim v teh mesecih včasih tež-je kot meni v Afganistanu.”

Kakšne so bile vaše naloge na misiji?”Moja naloga na misiji je, da sem bil povelj-

nik usposabljanja afganistanske vojske, v okvi-ru skupine OMLT, kjer smo pripadniki sloven-ske vojske skupaj z italijansko vojsko usposab-ljali afganistanske vojake. Delovali smo v okviru ISAF-a, mirovne misije, kjer zaradi nacionalnih omejitev nismo sodelovali v t. i.

kinetičnih operacijah, to je v neposrednih boj-nih nalogah, ampak je bila naša osnovna nalo-ga usposabljanje, učenje in svetovanje afgani-stanski vojski. Trenutno je namreč ena najpo-membnejših nalog v Afganistanu, čim prejusposobiti tamkajšnjo vojsko za samostojnodelovanje in da bodo sposobni prevzeti nalogev celoti.”

Čeprav je šlo za mirovno misijo, najbrž ničisto brez nevarnosti?

”Vedno, ko greš ven iz baze, se lahko vsak hipzgodi kontakt z uporniki ali pa naletiš na drugegrožnje, denimo bombe, zasede, samomorilce.Eno takšnih izkušenj smo doživeli septembra,ko smo izvajali humanitrarno pomoč 250 kilo-metrov zunaj baze v goratem, zelo težko do-stopnem območju. Tam smo bili pet dni, ob vr-nitvi je naša afganistanska enota naletela nabombo, podstavljeno na cesti, in pet afganistan-skih vojakov, ki smo jih mi urili, je pri tem umr-lo. Mi smo šli nekaj ur za njimi. Ta bomba jebila zagotovo namenjena eni od enot ISAF-a, ali

Italijanom ali nam. Območje, kamor smo odšli,je bilo zelo daleč od baze, ”pokrivale” so gaoborožene lokalne milice, za katere se ne ve na-tančno, kje je njihov cilj. Varovale naj bi vas,pred nekaj meseci pa so se te milice spopadle.Imeli so le informacijo, da k njim prihajamo shumanitarnim ciljem in da ne bodo sovražnodelovali proti nam, vendar smo morali biti pri-pravljeni na vse, saj to ni uradna vojska, njihovdejanski namen ni bil popolnoma jasen, tako dasmo morali upoštevati vsako možnost. Največjagrožnja v Afganistanu so ta čas improviziranemine, ki jih postavljajo ob cesti, in samomorilcipredvsem v avtomobilih.”

V javnosti je zelo odmevala vrnitev vašegakontingenta vojakov, ki se je precej zavlekla.Kaj je to pomenilo za vas in kaj za vaše do-mače?

”Naš pogled je nekoliko drugačen, ker smobili pač tam in poznamo situacijo in jo razume-mo, zaradi nje ne doživljamo kakih posebnihtravm. Težji pa so ti odlogi za domače.” Kakšna izkušnja je bila za vas sodelovanjena misiji v Afganistanu?

”To je bila nova, zanimiva in zelo koristna iz-kušnja, s poklicnega in tudi človeškega stališ-ča. Z velikim veseljem sem tudi prišel nazaj,ne ker bi mi bilo v Afganistanu odveč, pač pazato, ker je Slovenija tako zelo lepa in tudi živ-ljenje v vseh pogledih lepše kot v Afganistanu,kjer je že trideset let neprekinjeno vojna.” Kako ste postali poklicni vojak?

”Pred letom 1992 sem bil v vojaški rezervi,poklicno sem se vključil po osamosvojitvenivojni, ko so se začeli formirati učni centri. Žeavgusta 1991 sem bil na Pokljuki na selekcijiza poklicnega pripadnika takratne Teritorialneobrambe, potem pa sem bil zelo hitro sprejet inzačel delati v učnem centru v Kranju, oktobra1992 pa na Bohinjski Beli. Ko so se formiralegorske enote, so poleg vojaških znanj potrebo-vali tudi ljudi z izkušnjami, kakršne sem imeltudi jaz. Sem poklicni gorski vodnik, alpinist,gorski reševalec. Leta 1993 so mi omogočilišolanje v šoli za častnike, postal sem častnik in prevzel različne poveljniške dolžnosti naBohinjski Beli, skratka poklicni razvoj je šelnaprej, prišli so novi izzivi, dodatno sem se šo-lal, usposabljal v tujini.”

Turistično društvo Kokra, krajani Kokre in najožji sorodniki so pripravili svojemukrajanu in častniku slovenske vojske Mihu Kuharju iz Kokre ob vrnitvi z devet mesecev trajajoče vojaške misije v Afganistanu topel sprejem. Cerkveni ženski pevskizbor pod vodstvom Sonje Puzin mu je uvodoma zapel slovensko himno, v nadaljevanjupa še nekaj narodnih domoljubnih pesmi, s krajšim nagovorom sta mu zaželela dobrodošlico predsednik krajevnega odbora Stane Bergant in predsednik TD KokraRok Valjavec. Domače vzdušje je pričarala še citrarka Francka Šavs s svojim pevskimtriom. Miha se je vsem zahvalil za nepričakovan in topel sprejem in nas opomnil, da se mogoče premalo zavedamo, v kako lepi dolini živimo, in kako dragocen je mir, ki ga uživamo. Obljubil je, da bo v zimskih mesecih pripravil predavanje, s katerim bo poskušal prikazati vso zapletenost tamkajšnje družbe. V prijetnem vzdušju, ob domači glasbi Tomaža in Ožbeja Demšarja ter dobrotah kokrških gospodinj, je veselorajanje trajalo še pozno v noč.

Tveganje je del vojaškega poklica, praviMiha Kuhar, ki tveganje pozna že odsvojega konjička, dela gorskega reševal-ca. Pomembno pa je tudi, da se na tve-gane razmere vojak ustrezno pripravi,tako fizično, psihično, strokovno kotmaterialno. ”Tveganje smo sprejeli že,ko smo sprejeli ta poklic,” je prepričanstotnik Kuhar.

Pogovor

15

Je udeležba na misiji lahko tudi stopnička knapredovanju?

”Danes je pri častniških činih že tako, da jeeden od pogojev za napredovanje tudi izkušnjana misiji. Ampak pri meni to ni bil glavni mo-tiv. Če bi šel v Afganistan le s tem motivom, binajbrž tam težko živel, saj so razmere pretežke,da bi le zaradi kariere šel na to misijo. Imeti jetreba širši motiv, ker so razmere zahtevne, polegtega je bila naša misija še podaljšana, namestošestih smo bili v Afganistanu devet mesecev.”

Mlajši gredo na misije v tujino najbrž tudiiz materialnih razlogov, kakšen pa je bil vašmotiv kot zrelega vojaka?

”Zagotovo je razlog tudi materialni, saj imavsak od nas svoje potrebe. Bil pa je tudi poklic-ni motiv, ker kot častnik, ki dela na področjuusposabljanja in ker v Gorski šoli usposabljamopretežno za Afganistan, je vsekakor to velik pri-spevek k osebni kompetenci. Če že poučujem,sem bolj kompetenten, če sem bil v Afganistanuna misiji. In res mi je po tej izkušnji marsikajbolj jasno: vem, kaj so pomembne in kaj nepo-membne zadeve, to mi bo koristilo pri nadalj-njem delu v Gorski šoli, kjer pripravljamo ljudiza Afganistan. Poleg tega se mi zdi, da vojaku vtem (in prihodnjem desetletju) nekaj manjka vkarieri, če se ne udeleži vsaj ene misije. Za da-nes in v prihodnje pa tudi upam, da nam sloven-skim vojakom države ne bo treba braniti tukaj vSloveniji, naš posel je sedaj v tujini.”

Bo šel kateri od vaših sinov po vaših stopi-njah?

”Sinovi me sprašujejo o mojem poklicu, nihčeod njih ne izključuje možnosti, da bi se kdajukvarjal z njim, najbolj pa si ga želi tretji sin. Pritem jim bom pomagal, nikogar pa ne silim v tapoklic, kot nisem nikogar silil v gorsko reševa-

nje, pa se je starejši sin kljub vsemu odločilzanj. Jim pa zelo realno predstavljam vojaškipoklic, da ne bi dobili o njem napačne slike. Jelep, a tudi zahteven. Ves čas pa jim polagam nasrce, naj najprej končajo šolanje, saj je po-membno, da si pridobijo temeljno izobrazbo, sajni rečeno, da je vojaški poklic za vse življenje.Z izobrazbo imajo zagotovo boljše možnosti.”

Ste na misiji pogrešali družino?”Včasih je bilo treba kar odklopiti, zlasti

zaradi najmlajše, šestletne hčerke, ki je po internetu spraševala: ati, kdaj prideš ...”

Ob prihodu domov so vas prisrčno priča-kali tudi sovaščani iz Kokre. Kako ste doži-veli dobrodošlico?

”To je prekrasna zgodba. Sprejem v Kokrime je presenetil, srečanje z domačimi, prijate-lji in vaščani je pomenilo tudi lep uvod v po-novno civilno življenje, saj se lahko zgodi, da padeš v vakuum, osamljenost in se težkoprivadiš na običajni način življenje, iz katere-ga si bil nekaj časa iztrgan. Taki sprejemi, kotje bil v Kokri, te na najbolj prijeten način vrne-jo v civilno življenje. Sprejeli so me v šoli (tamsmo z družino v preteklosti nekaj časa stanova-li), z glasbo, dobrodošlico, v narodnih nošah ...Res je nekaj lepega, ko vidiš, da so ljudje mislili nate, da jih je skrbelo in da so veseli, dasi se vrnil. Lep večer je bil.”

Boste pogrešali adrenalin iz Afganistana,ali je doma tudi kaj poskrbljeno za vzne-mirjenje?

”Doma pa je spet drugače. Spet se srečujemz vsakdanjim življenjem, se vključujem v služ-beni ritem, spet živim družinsko življenje, spetteče vsakodnevna rutina, od plačevanja polož-nic do tekanja po uradih za dokumenti (pri-pravljamo se namreč na gradnjo hiše na začet-ku doline Kokre). Sicer pa dovolj adrenalinanudijo moji hobiji, alpinizem, gorsko vodniš-tvo in reševanje. Nisem pa odvisen od adrena-lina. Doma imam rad svoj mir z družino in prijatelji, in če me vidite v civilu, najbrž ne birekli, da opravljam vojaški poklic.”

Omenili ste humanitarni projekt, s kate-rim ste se vojaki ukvarjali v Afganistanu.Za kakšen projekt je šlo?

”Humanitarni projekt se je začel že maja v Sloveniji, ko so naše žene in dekleta dale ministrici za obrambo pobudo in izvedle hu-manitarno akcijo v Sloveniji za afganistanskeotroke, ki zlasti na odmaknjenih območjih živijo v velikem pomanjkanju. Zbrale so pred-vsem obleko in obutev, junija je šla ta pomoč v Afganistan, septembra pa smo jo, kot že re-čeno, razdelili v krajih, 260 km iz Herata, kjersmo bili nastanjeni.”

Danica Zavrl Žlebir, foto: Miha Kuhar

Stotnik Miha Kuhar je zaposlen v gor-ski šoli Slovenske vojske na BohinjskiBeli, kjer je že od leta 1992 naprej. Naj-prej je bil v gorskem bataljonu, sedaj jev Gorski šoli, odgovoren za področjerazvoja gorskega bojevanja, kjer velikosodeluje pri usposabljanju domačih intudi tujih vojakov. Kot poznavalcu muje bila misija v Afganistanu, kjer jeprav tako gorato območje, poseben iz-ziv, ker gre za čisto drugo kulturo, dru-gačen način razmišljanja in upoštevatije treba, da so v vojni.

Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo zaobisk in Vam želimovesel Božič in srečnonovo leto 2010

Med božično-novoletnimi praznikibo dom odprt vsakdan.

Pla

nins

ko d

rušt

vo S

v. L

ovre

nc,

Baš

elj 3

5,

Pre

ddvo

r

Dom na Sv. LovrencuOdprto: sobote, nedelje in med prazniki, ostale dni po dogovoru.

Telefon: 031 322 193

Slovenski vojaki so otrokom pripeljali darila, zbrana v dobrodelni akciji.

Oglas

16

Namesto uvodaVsakdo, ki danes gradi hišo, bi moral kon-

cept ogrevanja zgraditi brez dimnika in radia-torjev. Osnovni smoter takšnega ogrevanja sonizki stroški ogrevanja, varovanje okolja in po-polna neodvisnost od fosilnih goriv. Optimal-no ogrevalno rešitev zgradimo v treh korakih.

Prvi korak: izdelava kvalitetne lupine hiše

Energija, ki jo ustvarimo za ogrevanje, se iz-gublja skozi lupino stavbe. Zato se varčevanjezačne pri kvalitetni izolaciji oboda. Od tega jeodvisen velik del ogrevalne bilance, vendar jepretiravanje v smeri pasivne hiše nesmiselno.Letna poraba toplote naj bo med 20 in 45kWh/m2 - kar pomeni NE (nizkoenergijski stan-dard) objekta. Okna naj bodo dvojno zastekljenas plinom ksenonom in z nizkoemisijskimi pre-mazi. Držimo se NE standarda z maksimalnoporabo energije na leto max. 45kWh/m2, kar po-meni pribl. 12 cm izolacije na 38 cm zid.

Drugi korak: notranje ogrevanje s kombinacijo stenskega in talnega

ogrevanjaStensko ogrevanje nam daje izjemen občutek

sevanja, podobnem kot iz lončene peči. To omo-goča tudi zmanjšanje temperature prostorov s

24 stopinj (radiatorji) na 21 stopinj Celzija pristenskem ogrevanju, pa nas ob tem ne bo mrazi-lo. Zakaj? Stensko ogrevanje je položeno samona zunanje stene, kar prepreči samodejen procesprenosa toplote iz našega toplega telesa protihladni zunanji steni (entropija je najbolj občute-na pri radiatorjih, tudi talnem ogrevanju). Ko to-rej (samo) zunanje stene ogrejemo, je občutenjetoplote čisto drugačno. Vsako zmanjšanje tem-perature v prostoru za eno stopinjo Celzija papredstavlja prihranek 6 odstotkov na ogrevanju.

Stensko ogrevanje namestimo, kjer je le mo-goče (samo na zunanje stene oz. 40 odstotkovtlorisa prostora), in talno, kjer je nujno potreb-no. Odločamo se po vrsti talnih oblog in na-membnosti prostora. Kombinacija obeh nači-nov je optimalna zato, ker na eni strani stenskoogrevanje z ogrevanjem (samo) zunanjih stenpreprečimo izgube skozi stavbno lupino, nadrugi strani pa s talnim ogrevanjem opremimoprostore s keramičnimi, kamnitimi talnimi ob-logami. Ker je stensko ogrevanje nadomestiloza radiatorje, lahko v teh prostorih prakticira-mo parket, laminate in podobno.

Cevi stenskega ogrevanja (8 mm) se nameš-čajo neposredno na modularni blok na zunanjestene in se omečejo s klasičnim ali največ-krat strojnim ometom. Skupna debelina ometaje samo 20 mm. Pred tem stene fotografiramo,kar nam služi kot groba orientacija pri kasnej-ših posegih na teh površinah. Lokacijo za

vrtanje natančneje preiščemo z detektorjem. Uravnilovka samo s talnim ogrevanjem že samoiz zdravstvenega vidika ni v redu in ker smo vnekaterih prostorih soočeni s kompromisi, ki jihtežko sprejmemo. 100-odstotno talno ogrevanjebi pomenilo, da bodo morale biti talne oblogetrde in prevodne, kar nam ne bo ustrezalo vsaj votroških sobah in spalnicah, kjer veliko hodimobosi in moramo imeti na podplatih občutek toplega, mehkega lesa. 100-odstotno talno ogre-vanje nam utegne povzročiti preobčutljivost na zunanje, hladnejše temperature, saj bomopovsod v hiši imeli topla tla.

Predsodki, ki se največkrat pojavljajo obstenskem ogrevanju, so: vrtanje v zid s sten-skim ogrevanjem in cena.

Cena: Stensko ogrevanje je idealno ogrevanjeza NE hiše, o tem ni dvoma. Primarni sistemogrevanja ostane v hiši celotno življenjskodobo objekta. Ob gradnji določamo sistemogrevanja za več generacij vnaprej. Lahko menjamo marsikaj na objektu (okna, vrata,streho ...), stensko in talno ogrevanje pa ostanezametano in zalito za vedno. Zato razlika nekajtisoč evrov ne bi smela biti razlog za odločitevv smeri 100-odstotnega talnega ogrevanja ali celo radiatorjev.

Vrtanje v zid s stenskim ogrevanjem: za nekajdeset evrov kupimo napravo, ki zanesljivo odkrije cev pod ometom. Med cevmi je 6 cmrazmika, tako da priprava kakršnega koli obešala

ENERGIJA SONCAŽANJEMO JO S TOPLOTNO ČRPALKO IN PRELIJEMO V STENSKO IN TALNO OGREVANJE.

TČ zrak - voda KrižeTČ zrak - voda Zvirče

Fotografiranje s trasirkamiTČ na podtalnico v Sp. Senici

Oglas

17

ni problematična. Za grobo orientacijo pregle-damo fotografije strenskih registrov pred ometa-vanjem. Če cev poškodujemo, se nahaja nekajmm pod površino, jo zakrpamo s posebno spojkoin mesto posega slikopleskarsko obdelamo.

Tretji korak: s toplotno črpalko doenergije za ogrevanje hiše

Hladilniku podobna naprava, ki s pomočjopodtalnice, zemlje ali zraka proizvaja energijoza ogrevanje in lahko sama 100-odstotno po-krije energetsko bilanco hiše in to ne glede nazunanje temperature.

Kako izbiramo ustrezno TČ za hišo? Najprejraziščemo možnost dostopa do podtalnice. Vr-tina naj ne bi bila globlja od 30 m, sicer inve-sticija ni v sprejemljivem odnosu do prihran-kov, ki jih TČ prinaša. Če podtalnice ni, pre-gledamo okolico objekta, in ugotovimo, ali jemogoče vkopati zemeljski kolektor. Za to jepotrebna zemljina v ustrezni kvaliteti in ustrez-na površina. Geosonde so predrage in ne upra-vičujejo vložka. Nekateri izvajajo bazenske iz-kope in polagajo kompaktne kolektorje, drugienergetske košare, vendar se je klasični ze-meljski kolektor v praksi izkazal kot najučin-kovitejši. V primeru, da podalnice ni, zadostnepovršine okoli objekta pa tudi ne, se največkratzgodi, da je TČ zrak-voda edina izvedljiva opcija.

Nakup toplotne črpalke je primeren za tiste,ki se zavedajo dolgoročnega ekonomskega

učinka toplotne črpalke. Je namreč dražja v in-vesticiji, vendar se doplačilo glede na klasičnikotel na olje/plin, izravna že po pribl. 6-8 letih.Če pa upoštevamo še dejstvo, da ni potrebnoizgraditi vse infrastrukture kot kurilnica, dimnik, pa še prej. Omeniti je potrebno tudi,da je pričakovana življenjska doba toplotne črpalke 25-35 let.

Značilni za toplotno črpalko so nizki obra-tovalni stroški, ki v razmeroma kratkem času sprihranki, glede na ogrevanje s fosilnimi gori-vi, povrne strošek nakupa. Pri TČ na zrak prihranimo 66 odstotkov potrebne energije zaogrevanje, pri TČ na zemljo 75 odstotkov in na podtalnico 80 odstotkov. Ta razmerja oz.učinkovitost TČ je potrebno vsakokrat prera-čunati na aktualne cene energentov na trgu inupoštevati tudi temperaturni režim v ogrevanjuin pripravo tople sanitarne vode.

Navajam dva konkretna primera NE hiš, kiupoštevata današnje cene električne energije.Prva hiša ima 140 m2 ogrevane površine in štiri stanovalce. Izbrana je bila toplotna črpalka zrak-voda ogrevalne moči 7 kW. Letnistrošek za delovanje toplotne črpalke je 297evrov. Če bi za enak objekt izbrali TČ zemlja-voda, bi celoletni strošek znašal 212 evrov, napodtalnico pa 193 evrov.

Druga NE hiša ima 240 m2 ogrevane površi-ne in šest stanovalcev. Izbrana je TČ voda-voda ogrevalne moči 13 kW. Letni strošek zadelovanje TČ je 317 evrov. Če bi izbrali TČ na

zemeljski kolektor, bi bil strošek 405 evrov,ogrevanje s TČ na zrak pa 525 evrov.

Za zaključekČe izhajamo iz dejstva, da v hiši preživimo

80 odstotkov svojega časa, potem je zelo po-membno, kako se v njej počutimo. Poglavitnanaloga pri izvedbi sistema ogrevanja je na enistrani zagotoviti mehko in zmerno občutenjetoplote s stenskim ogrevanjem in produkcijoenergije za ogrevanje z uporabo obnovljivegavira sončne energije in s toplotno črpalko. Te tehnologije niso tako drage, da si jih pov-prečen graditelj ne bi mogel privoščiti. Grebolj za postavitev pravilnih finančnih prioritetpri gradnji in zavedanje, da je nakup opisane-ga sistema vložek v prihodnost, kjer pa je vloga fosilnih goriv pri ogrevanju zaradi sko-kovitega nihanja cen, političnih vložkov,zmanjševanja zalog nafte in vse večjih ekolo-ških omejitev, jasna že danes.

OPOMBA: vrednostne in številčne navedbev članku so vezane na specifične primere inodstopajo od hiše do hiše, zato je potreben izračun za vsak konkreten primer posebej.

Besedilo in fotografije: Drago Puzin, ZeusSolar, d. o. o.

Prihodnjič: Uporaba toplotne črpalkezrak-voda, s primeri iz prakse

ZeusSolar d.o.o.

040 34 33 33

04/ 2555 780

www.zeussolar.si

Uvoznik za toplotne èrpalke za Slovenijo

2

E=E(Energija = Ekonomija x Ekologija)

Savna - Vila BledOmetavanje stenskega registraTČ na zemeljski kolektor Utik

Odzivi, oglas

18

V lokalnem časopisu ”Viharnik ”v št. 3je objavljen članek pod naslovom ”Vlogaobčinske uprave pri pripravi prostorskihnačrtov”. Avtor v njem opisuje in razlaga,kaj vse mora občinska uprava postoriti,da se ustvari tak dokument, kot je prostor-ska ureditev našega kraja.

Nedvomno je res, da je tu potrebno do-sti prizadevnosti in dela ter obvladovanjaustrezne tematike, ki jo občinska upravamora opraviti, saj je to njihova vloga indelo, za katero so se potegovali ali bili iz-voljeni.

Moti pa v tem članku objava polresnic inneresnic, ki so namenjene polepšanju si-tuacije in opravičevanju za neke pristopeobčinske uprave, ki niso v skladu z nave-denimi razlagami.

Omenil bi le nekatere:Organiziranje civilne iniciative in njiho-

vo poslanstvo, zavajanje občinstva, ko go-vorimo o možnosti gradenj, ignoriranjeobčanov in še bi se dalo naštevati.

Že samo formiranje civilne iniciative vPreddvoru kaže ne to, da nekaj ni v redu,da so ljudje nezadovoljni in da ne doseže-

jo razumevanja z občinsko upravo zausklajeno reševanje njihovih vprašanj. Do-bršen del občanov se ne strinja s postop-kom določanja njihovih interesov s straninekaterih, ki si lastijo to pravico, da name-sto njih odločajo. Pričakujejo in to opravi-čeno, da se jih pravočasno obvesti in vklju-či v postopek kreiranja prostorske ureditvein ne samo na koncu, ko se od občanovpričakuje samo potrditev navržene rešitve.Ne čudi potem, da se ljudje počutijo izloče-ne, da nimajo nobenih možnosti odločati osvoji prihodnosti glede upravljanja s svoji-mi nepremičninami in kreiranja lastne pri-hodnosti v svojem okolju, kar povzroča od-por in jezo ter nesprejemljivost tudi tiste-ga, kar je za to okolje dobro.

Kaže, da Občina Preddvor ni sposobnaod svoje ustanovitve do danes izdelati do-kumenta, ki bi začrtal smernice razvoja, kibi s svojo vizijo usmerjal investicije k toč-no določenemu cilju, deluje intuitivno invšečno, češ razvoj občine ni njihov pro-blem, važno je, da imamo kanalizacijo inda pokrpamo ceste. Tako pač ni mogočekvalitetno odločati, ali je neka naložba

prava oziroma določiti njeno dolgoročnokoristnost. Rezultat takega pristopa je ne-zadovoljstvo občanov, iskanje dela izvensvojega okolja in nerazumno potiskanjenaših vasi v spalno naselje.

Civilna iniciativa opozarja prav na tavprašanja in ni sklicana na pobudo župa-na, kot piše avtor, temveč ravno obratno.

Zavajajoče informacije, ki jih navaja av-tor članka, prihajajo prav s strani občin-skih uslužbencev in župana, kar se je ugo-tovilo na omenjenem srečanju in bi bilopričakovati, da se pri tem občinska upravain župan nekoliko bolj uskladita in nasto-pita pred ljudmi z enotnimi informacijami.

Spomnimo samo na trditve glede obzid-ja, ki naj bi imel status kulturnega spome-nika in je kot tak bil nedotakljiv in zašči-ten, pa ga danes ni več. Gradnjo trgovske-ga centra, ki po zagotovilih za to odgovor-nih v občini ne sme zastreti pogleda nanaše gore, danes smo priča gradnje 25stanovanj kar nad trgovskim centrom, kinaenkrat ne moti nobenega od soglasoda-jalcev, niti Ministrstev, ki so bila glavnaovira za gradnjo višjih stavb. Take in podobne ”cvetke”, ki jih je na žalost karnekaj, zagotovo majejo zaupanje v našeobčinsko vodstvo, za kar je težko najtiustrezna pojasnila.

Ivan Grginič

Vloga občinske uprave pri pripravi prostorskih načrtov

December je praznično obarvan tudi v Domu starejših občanov Preddvor. Začelo se je z Miklavževim sejmom in obiskom Miklavža vzačetku decembra, vrhunec prazničnih dogodkov pa predstavljaslavnostna božično-novoletna večerja, ki jo za vse stanovalce pripravijo23. decembra.

Dom so v teh dneh že odeli v praznično obleko, saj skupne prostore innekatere sobe krasijo adventni venčki, ki so jih stanovalci izdelali skupaj z dijaki iz kranjskega dijaškega doma. Pripravljajo že tudi novoletno okrasitev in novoletno jelko, pred božičem pa bo dom zasi-jal še v praznični razsvetljavi. Seveda pa praznično vzdušje pričarajotudi številni dogodki, s katerimi v decembru popestrijo življenje vdomu. Stanovalci se vsako leto posebej razveselijo obiska dijakovEkonomsko-storitvenega izobraževalnega centra Kranj, ki k njim

prihajajo že vsaj štirideset let. Za stanovalce so tudi letos pripravilipraznični program, nato pa so jih obiskali še po sobah in jih obdarili.Stanovalci z veseljem pričakujejo tudi božično-novoletno večerjo, zakatero pripravijo poseben slavnostni jedilnik, s šampanjcem pa nazdravijo prihajajočim praznikom in novemu letu. Po večerji sledi novoletni ples,na katerem bo za veselo vzdušje poskrbel ansambel Goveja župca,obiskal pa jih bo tudi dedek Mraz. Na božični dan se bodo stanovalcilahko udeležili božične maše v jedilnici doma, od kranjskih tabornikovpa bodo prevzeli betlehemsko luč miru. Praznično pa je bilo v decembru obarvano tudi njihovo domsko glasilo Klas. V glasilu soštevilni prispevki stanovalcev, urejata pa ga delovna terapevtka IrmaČebašek in Mirjana Debelak iz Ljudske univerze Kranj. V Domu starejših občanov Preddvor ves december vlada praznično vzdušje.

DO

M S

TAR

EJŠ

IH O

BČ

ANO

V P

RE

DD

VOR

, P

OTO

ČE

2,

PR

ED

DVO

R

Praznični december

v domu starejšihobčanov

Seniorji

19

Župan občine Preddvor Miran Zadnikar inobčinski svetnik Miro Roblek sta decembrana občini sprejela najstarejše občane. V občiniživi štirinajst prebivalcev, starih 90 let in več,najstarejša med njimi je Marija Rogelj iz Po-toč, ki je pred kratkim praznovala 101 leto. Nasprejem pa je ni bilo, ker je bil ravno na prvipetek v mesecu, ko jo obišče župnik. Pač pa jenjena pranečakinja Milena Jenko pripeljalamlajšo Mickino sestro Manco, 93-letno Mari-jano Rogelj. Obe sestri častitljivih let sta zdra-vi, enako njun mlajši brat, 86-letni Tone. Med14 najstarejšimi občani so tudi trije moški,sprejema pa se je udeležila le sedmerica žensk:

Alojzija Kerničar (rojena 1918), FrančiškaZorman (1915), Alojzija Štular (1917), Mari-jana Rogelj (1916), Antonija Šenk (1916),Marija Arh (1919) in najstarejša med udele-ženkami Ivana Valjavec (1913). Starostnice sopogostili, razrezali praznično torto, jih obdari-li, s pesmijo pa jih je razveselil ženski pevskizbor Josipina Turnograjska Društva upokojen-cev Preddvor. Tončka Šenk je bila ob nastopuše posebej ganjena, saj je bila med ustanovite-ljicami zbora, pred leti tajnica pri upokojencih,sicer pa je bila dve desetletji občinska usluž-benka.

Danica Zavrl Žlebir

Obdarili so najstarejšeobčane

Obiski pri stanovalki doma starejših

Društvo upokojencev Preddvor išče upoko-jenko, ki bi bila pripravljena obiskovati sta-rejšo gospo v Domu starejših občanov vPreddvoru. Več informacij na številki040/240 413!

Upokojenke pletle za novorojenčke

Marljive preddvorske upokojenke, ki v sek-ciji za ročna dela Gelike vse leto pridnopletejo, vezejo, šivajo in se ukvarjajo zdrugimi ročnimi deli, so tudi letos mislile navse, ki se bodo rodili v občini Preddvor. Žu-panu so pred kratkim prinesle več parovpletenih copatk za novorojenčke. Starši jihbodo ob prijavi novega rojstva prejeli skupajs pomočjo, ki jo občina namenja vsakemunovorojencu na svojem območju. D. Ž.

Meritve vsak drugi torek v mesecu

Društvo upokojencev Preddvor vabi in ob-vešča svoje člane, da bo merjenje krvnegatlaka, holesterola in sladkorja v krvi vsakdrugi torek v mesecu ob 9.30 v prostorihDruštva upokojencev Preddvor, Dvorskitrg 18. Poleg merjenja vam bo višja medi-cinska sestra z Doma starejših občanov Po-toče nudila tudi koristne nasvete. Izkoristiteponujeno priložnost in nas obiščite.

Miran Zadnikar in Miro Roblek z najstarejšimi občankami

V začetku leta je bila v Gorenjskem muzejurazstava ročnih del Rade vezemo skupaj, kjerso sodelovale skupine z vse Gorenjske. Raz-stavo so si ogledale vezilje iz Velenja, kar jimje dalo idejo za pripravo vseslovenske razsta-ve. Tudi upokojenke iz Preddvora so bile po-vabljene k sodelovanju in sredi septembra stadruštvo v Rdeči dvorani v Velenju zastopaliAna Lombar in Tončka Kociper. Prireditev jebila v sklopu praznovanja petdesetletnice me-

sta Velenje, odprl jo je župan Srečko Meh, na-stopili so citrarji, folklorne skupine, pihalniorkester, prikazali so stare običaje in priredilimodno revijo. V obleke so bili vdelani izve-zeni izdelki, delo velenjske skupine Spomin-čice. Spoznali sva nove ustvarjalke iz vse Slo-venije in navezali stike, sporočata Ana in Ton-čka. Razstavo, kakršen je bil prvi mednarod-ni festival vezilstva, bodo v Velenju odslejpripravljali vsaki dve leti. D. Ž.

Na mednarodnem festivalu vezilstva

Društvo upokojencev Preddvor želi vsem svojim članom

veliko zdravja v letu 2010. Naj se vam izpolnijo vse skrite želje

in tiha upanja.

DU Preddvor

Oglas

20

KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

Ločeno zbiranje odpadkov je zaživelo tudi v občini Preddvor

V mesecu oktobru smo uvedli ločeno zbiranje odpadkov od vrat dovrat. Vsako gospodinjstvo je v najem dobilo dodaten zabojnik z ru-menim pokrovom za zbiranje odpadne embalaže (t. i. ekološkizabojnik), kamor odlagate kovinsko, plastično, papirno in sestav-ljeno embalažo. Sočasno smo ukinili tudi enkrat na teden odvozodpadkov. Za novosti oziroma spremembe smo se odločili, kerželimo zmanjšati količino odpadkov, ki se odlagajo, povečati količi-no ločeno zbranih odpadkov, ki se lahko predelajo, in navsezadnježelimo zmanjšati mesečne izdatke vašega gospodinjstva. Skupaj zvami nam to uspeva.

Pred uvedbo ločenega zbiranja odpadkov od vrat do vrat steločeno zbrali približno 11 odstotkov odpadkov. Mesec po uporabiekoloških zabojnikov pa kar 34 odstotkov.

Povečala se je tudi količina odpadkov, ki ste jih odložili na ekološ-kih otokih, in sicer ste v preteklem mesecu ločeno zbrali kar tri toneodpadkov več kot prej. Pred tem ste v povprečju na ekoloških otokihodložili 5 ton odpadkov na mesec. Želimo si, da se ta trendnadaljuje, da bomo iz meseca v mesec ločeno zbrali večodpadkov in tako omogočili njihovo predelavo.

Pri pregledu vsebine ekoloških zabojnikov z veseljem ugotavljamo,da večina pravilno odlaga odpadno embalažo. Morda opozorilo,da v ekološki zabojnik ne sodi onesnažena embalaža, odpadnaoblačila in obutev, izolirna pena.

Prijazno vas prosimo, da še naprej ločujete odpadke, morda še boljdosledno kot sedaj. V mešanih zabojnikih je še vedno kar nekajodpadne embalaže, ki sodi v ekološki zabojnik.

Oglas

21

Čisto je lepo.

Zaradi zaprtja odlagališča odpadkov Tenetiše so se stroški odlaga-nja, vključno s prevozom, zelo povečali. Cene odlaganja na od-lagališčih Mala Mežakla in Logatec so bistveno višje odcene odlaganja v Tenetišah.

Zato je bilo povišanje cene odlaganja odpadkov nujno. Posledičnoso Svet Mestne občine Kranj in Občinski sveti občin Cerklje, Šenčur,Preddvor, Naklo in Jezersko sprejeli sklep, da se cene povišajo zaobdobje šestih mesecev. Po preteku tega obdobja bomo ugotavljalidejanske stroške in na podlagi tega oblikovali nov predlog cen in jihdali v obravnavo občinskim svetom.

Do 1. oktobra 2009 ste gospodinjstva plačevala zbiranje in odvozodpadkov, deponiranje ter okoljsko dajatev za onesnaževanje oko-lja zaradi odlaganja odpadkov.

Po 1. oktobru 2009 pa so postavke na položnici nekoliko drugač-ne, in sicer je ločeno prikazano:■ zbiranje in odvoz odpadkov (osnova za obračun je število oseb v

gospodinjstvu), ■ odlaganje odpadkov (osnova je velikost zabojnika), ■ prevoz na odlagališče (osnova je velikost zabojnika), ■ finančno jamstvo (osnova je velikost zabojnika) ter■ okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja od-

padkov (osnova je velikost zabojnika).

Finančno jamstvo za zaprtje odlagališča in izvajanje ukrepov pozaprtju odlagališča je nova postavka, ki jo uvajamo skladno z Ured-bo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov naodlagališčih (Uradni list RS, št. 53/2009). Višino finančnega jamstva

določi Agencija RS za okolje in je odvisna od dolžine obdobja, v ka-terem bo odlagališče obratovalo. Z zbranimi sredstvi bodo kriti stro-ški zapiranja odlagališča in stroški za izvedbo ukrepov varstva oko-lja po zaprtju za obdobje najmanj 30 let.

Finančno jamstvo nam zaračuna upravljavec odlagališča, kamorodlagamo odpadke.

Cena zbiranja in odvoza odpadkov se ni spremenila.

Ker smo v občini Preddvor predhodno uvedli odvoz me-šanih komunalnih odpadkov na 14 dni in ločeno zbiranjeodpadkov od vrat do vrat, spremembe cen odlaganjaniso imele tako velikega vpliva na mesečne izdatke kotna primer v drugih občinah.

Na višino mesečnega obračuna storitve ravnanja z odpadki vplivatudi število odvozov, in sicer pri postavki deponiranje odpadkov inpostavki okoljska dajatev. Manj odpadkov moramo prepelja-ti in odložiti na odlagališča, manjši so stroški. In to se po-zna tudi na vaših položnicah.

Dodatno lahko na ceno vplivate s tem, da se odločite za najemmanjšega zabojnika za mešane odpadke. Z doslednim ločeva-njem odpadkov boste ustvarili manj mešanih odpadkov,kar pomeni, da potrebujete manjši zabojnik za mešaneodpadke. Zneski na vaši položnici se bodo zmanjšali. Najmanjšivolumen zabojnika za mešane odpadke je 80 litrov. Cena mesečnenajemnine znaša 0,55 evra.

V ekološki zabojnik odlagamo:

■ pločevinke pijač, konzerve, kovinske pokrove, zamaške

■ plastenke pijač in živil, pralnih sredstev, kozmetike, plastične kozarčke in lončke, vrečke, folije

■ manjše kartonske škatle

■ tetrapak embalažo

Preden embalažo odložimo, jo izpraznimo in stisnemo,da zmanjšamo volumen.

KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

Spremenile so se cene odlaganja odpadkov

Urnik odvoza odpadkov v letu 2010

Konec leta bodite pozorni na posebno pošto. Poslalivam bomo koledarček, na katerem smo označili dneveodvoza mešanih odpadkov in dneve odvoza odpadneembalaže za leto 2010.

Oglas

22

Vse vrste odpadkov lahko pripeljete v zbirni center za ločeno zbiran-je odpadkov Tenetiše (od ponedeljka do sobote med 7. in 18. uro).Sprejemamo odpadke iz gospodinjstev in poslovnih dejavnosti. Prosi-mo vas, da imate ob obisku pri sebi potrdilo o poravnani obveznostiza storitev ravnanja z odpadki (zadostuje položnica za obračun ko-

munalnih storitev), s katerim boste potrdili, da ste vključeni v sistem red-nega odvoza odpadkov na območju občine Preddvor.

Ločevanje odpadkov je preprosto in okolju prijazno. V boju proti odpadkom je to edina rešitev.

Imate odpadek, pa ne veste, kako ga pravilno odložiti?

KO

MU

NAL

A K

RAN

J d.

o.o.

, U

L. M

IRK

A VA

DN

OVA

1,

KR

ANJ

Šport

23

Danes ima že skoraj vsaka planinska kočasvoje zveste ljubitelje. Posebne vpisne knjigese s podpisi v vsakem odmerjenem dnevu pre-maknejo za več listov. Od čemšeniških doJakobovih ljubiteljev imajo kališke kljuke naj-daljšo stezo do svoje vpisne knjige. Kališkekljuke so zaradi ohranjanja družinske harmoni-je uzakonile, da se bodo v knjigo obiskovvpisovali le ob sobotah in ob nedeljah in to odzačetka oktobra do konca aprila in to le enkratna dan. Najbolj harmonični zakonci kališkihkljuk se seveda v knjigo vpisujejo eden polegdrugega, tako kot so se tistega lepega dnevpisali v poročno knjigo.

Kljub ljubiteljev Kališča obstaja že dvanajstlet in ves čas je zvestobo rednemu letnemuvpisovanju obdržalo dvanajst moških in enaženska. Dva izmed njih sta tudi Peter Polaj-nar s Srednje Bele in Štefan Zaplotnik izPreddvora. V dvanajstih sezonah je do začetkaletošnje sezone Peter zbral 687 pristopov, Šte-fan pa 549 pristopov na Kališče. Redne obiskenadaljujeta tudi to jesen. Njima za petami jekar nekaj vztrajnih kljuk iz Bašlja, Spodnje,Srednje in Zgornje Bele. V klub je vpisanihmalo manj kot štiristo kljuk, od tega je med nji-mi nekaj več kot trideset naših občanov. Kodličnemu slovesu koče na Kališču in s tem kmnožičnemu obisku svoje prispevajo tudi njenioskrbniki. Pred tremi leti sta obiskovalce kočev zimski sezoni odlično navduševala Boris inIda Križnar, za njima pa sta to vlogo prevzelaMarjan in Irena Rekar. Njuna prijaznost in

sproščenost naredita kočo še posebej domačo.Skrb za urejenost, čistočo in red je njuna vrli-na. Hitra Marjanova postrežba in odlična Ire-nina kuhinja pa k vsemu temu dodaja še pikona i. Čeprav je zima pred vrati, vam naj miselle kdaj poskoči v želji, da bi odšli tja gor naKališče. To bo najboljši način zoperstavljanjagripi in če boste imeli srečo, boste videli inslišali, kako jo na frajtonarico virtuozno urežeharmonikar ansambla Kranjci Tomaž Hribar zBrega.

In nekaj je pri vsem tem še važno. V gore sovse bolj začeli zahajati tudi mladi, tako dekle-ta kakor fantje, ker so spoznali, da življenje lez gibanjem v naravi dobi popolnost. Če seželite začeti gorsko gibati, stopite med kljukein si pred tem poglejte spletno stran Kališča -www.kalisce.com. Mogoče boste presenečeni,ko boste iz rezultatov izvedeli, da je prav vašsosed ali soseda najtrdnejša kališka kljuka!

Slavko Prezelj

Kališke kljuke

Po uspešno izpeljanem smučarskem tečajumed lanskimi zimskimi počitnicami se sedajv ŠD Storžič Preddvor že ukvarjamo s pri-pravo na novega, ki bo potekal od 22. do 26.februarja 2010. Prijave bodo mogoče takojpo novem letu do zapolnitve mest, podrobnoobveščeni pa boste preko letakov v Osnovnišoli Matije Valjavca Preddvor in naše splet-ne strani www.sportno-drustvo-preddvor.si.Novost v tem šolskem letu bo možnost prija-ve tudi v odraslo skupino.

Kegljači KK Bela so oktobra začeli novosezono v občinski kegljaški ligi Kranj2009/10. Letos so nekoliko spremenili ekipoin zaenkrat še nimajo najboljših rezultatov,vendar računamo, da se bo do drugega delasezone tudi to spremenilo.

V novo nogometno sezono 2009/10 smoprijavili člansko ekipo NK Preddvor, v mlaj-ših kategorijah pa s sodelovanjem z NK Vi-soko kar štiri ekipe, prvič tudi ekipo U14, kiže igra na velikem igrišču in lahko zaigratudi v Preddvoru. Kot že veste, je največjopromocijo nogometa letos pripravila sloven-ska reprezentanca, ki se je znova uvrstila nasvetovno nogometno prvenstvo v Južno Af-riko. Žal pa to ni imelo nobenega pozitivne-

ga učinka na odnos občine do nogometa ozi-roma športa nasploh. Zgodilo se je ravno na-sprotno. Iz medijev smo namreč izvedeli, daje Občina Preddvor odigrala aktivno vlogopri prodaji lokacije, na kateri se trenutno na-haja igrišče ”Za žago”, lastnikom Jelovice,ki nameravajo razširiti proizvodne obrate inna njem zgraditi naselje montažnih hiš. Vsekaže, da bomo v letu, ko bo društvo prazno-valo 50 let svojega obstoja, postali nogomet-ni brezdomci. Glede na to, da smo dolga letaurejali tako okolico kot tudi samo igrišče inga opremili z najnujnejšo infrastrukturo(elektrika, voda, dostop, igralna površi-na,...), bo slovo še toliko bolj boleče. Očitnosmo športniki obsojeni na vegetiranje in de-lovanje po načelu ”znajdi se sam”.

Upamo, da se bo tudi s korektnim nasto-pom slovenske nogometne reprezentancenaslednje leto v Južni Afriki spremenila tudilokalna miselnost in tudi domačemu športu,ki prav tako promovira ime občine, dala svo-je mesto! Vsem svojim članom, občanom inostalim ljubiteljem športa pa želimo veselbožič in srečno ter športa polno novo leto2010!

Marjan Bogataj in Roman Rogelj

Bomo v ŠD Storžič samo še smučali?

* mladinske sobe

* otroške sobe

* vgradne omare

* garderobne sobe

** POHIŠTVO PO MERI

Joža Jagodic s.pBašelj 4,

4205 Preddvort: 051/318 477

mali oglasi04/201 42 47,

e-pošta: malioglasi@g-glas.siwww.gorenjskiglas.si

Vinko je jaslicam namenil poseben prostor vmansardi, kjer se letos razprostirajo čez vsosobo. Postavil je več vsebinskih sklopov. Kla-sičnim jaslicam s sveto družino, pastirci in ov-čkami je namenjen osrednji del, ki se nadalju-je v planinski del z gorsko kočo. Tam sta tudiKekec in Mojca. V gozdnem delu z oglarji ingozdnimi delavci vidimo oglarsko kopo, nadrugi strani je vasica z vodnjakom, čebelnja-kom, kozolcem in drugimi značilnostmi go-renjskih vasi. Na drugi strani je pravljični del sSneguljčico, palčki in drugimi pravljičnimibitji. Z novimi maketami in figurami jaslicevsako leto dopolnjuje. Letos je po zgledu res-ničnostnega šova postavil kmetijo slavnih. Le-tos je v jaslicah kakih 160 pastirčkov in blizutisoč ovčk. Te izdeluje sam, po želji jih izdelatudi za druge. Vsaka figurica ima svoje sporo-čilo in Vinko je prepričan, da ”nagovori” vsa-kega obiskovalca posebej. In obiskovalcev jeres veliko. Prihajati začnejo že okoli miklavže-vega, nato pa se vrstijo ves december in v ja-nuarju do svetih treh kraljev. Vinko in njegovažena Francka jim postrežeta in z njimi prijaznopoklepetata. Po zaslugi jaslic zima hitro mine.

Letošnje je Vinko postavljal mesec dni, ”po-stavlja” pa jih vse leto, saj se mu vsak dan poro-di kaka nova zamisel, kako bi svoje decembrskegoste presenetil še s čim novim. ”Vse leto sem

v jaslicah,” pravi priljudni Vinko, ki mu jaslicein ljudje, ki se zbirajo ob njih, prinašajo veselje.Kdor si jih je prišel ogledat enkrat, se zagotovovrne. Vinko je prepričan, da se ob njih ustvarjaveliko dobre energije. Žena Francka pravi, danjihova hiša prav ”hoče” ljudi. Svoje čase je bila

tu kovačnica in ljudje so vedno prihajali v hišo.Decembra si Vinko in Francka za vsakega odobiskovalcev vzameta čas. Tudi zame sta si ga,ko sem letos prva prišla na ogled jaslic in seprva vpisala v Vinkovo knjigo vtisov.

Danica Zavrl Žlebir

Spet vabijo Vinkove jaslicePri Vinku Pfajfarju na Srednji Beli se od začetka decembra vrstijo obiskovalci, ki si prihajajo

ogledovat njegove jaslice.

Vinko ob osrednjem delu svojih jaslic

Poleg odlične kave in vseh vrst napitkov lahko izbirate tudislaščice (torte, kremne rezine, tiramisu, ježke) iz lastne pekarne.

Posebej v mesecu decembru: VESELE URICE vsak dan od 18. do 20. ure akcijska cena PIVO laško,union 0,5 l za samo 1,50 evra in kuhano vino za samo 1,30 evra. Lepo vabljeni!

Kavabar TOSCANA v Mercator supermarketu v Preddvoru: odprto VSAK dan in sicer zjutraj že od 6.30 dalje do 22. ure zvečer.NOVO!!!

TRIS

CO

OP

d.o

.o.,

VAL

BU

RG

A 8

8,

SM

LED

NIK