Upload
buiminh
View
227
Download
5
Embed Size (px)
Citation preview
AALELE KSANDAR [MEMAKSANDAR [MEMANNPPPPRAVOSLRAVOSL AVEN NACIONALIZAVEN NACIONALIZ AAMMMM
Na 29 maj 1453 g., po dvo-
dnevna navala, trupite na Mehmed
II go zazedoa Carigrad. Vo bitkata
zagina posledniot vizantiski car
Konstantin XI. Svetiot grad sta-
na prestolnina na Otomanskata
imperija. Vo 1459 g. kone~no be{e
osvoena Srbija, pred nea padna
Bugarija, 1459-60g. evropska Gr-
cija, 1463 g. Bosna i na krajot, 1517
g. Egipet. Celiot pravoslaven Is-
tok, osven Rusija, se najde vo
„agarjansko ropstvo“, {to }e po-
trae pove}e od ~etiri veka! Zapo-
~na epoha na pomra~uvawe na Pra-
voslavieto koja{to }e ostavi
dlaboka traga vo svesta na Isto-
~nata Crkva.
Odreduvaj}i ja prirodata
na turskoto „ropstvo“, treba naj-
prvo da se naglasi deka toa ne be-
{e progonuvawe na Hristijans-
tvoto. Koga po tridnevno pqa~ko-
suvawe, pobedni~ki pirovi i seka-
kvi nasilstva Mehmed vleze vo
gradot, objavi „zakon, milost, i
red“. Toj ne be{e varvarin i pora-
no ima{e doa|ano vo Konstanti-
nopolis, go znae{e gr~kiot jazik
i osvojuvaj}i ja Vizantija be{e
ponesen od svoevidno „grkofilst-
vo“.
II SS TT OO RRII SS TT OO RR II SS KKII SS KK IIII OO TT PP AA TT NN AA PP RR AA VV OOOO TT PP AA TT NN AA PP RR AA VV OO SS LL AA VV II EE TT OOSS LL AA VV II EE TT OO
37
Pre
min
, Ro`
dest
vo H
rist
ovo
2004
Negovata svita ja so~inuvale
„nemu dragite hristijani,
bidej}i Agarjanite se mnogu neo-
brazovani“. Istiot istori~ar
veli deka „hristijanite upravu-
vale so celoto negovo carstvo“.
Od druga strana, ako, spored
u~eweto na Koranot, hristija-
nite i bile nevernici, vo istiot
toj Koran se priznava deka Hri-
stos e prorok i se izrazuva
po~it kon Nego. Zatoa eden od
prvite ~ekori na Mehmed po
pobedata be{e povikot do
Grcite da si izberat Patrijarh
(Genadij Sholari), da go uredat
crkovniot `ivot i da im se
vratat na voobi~aenite obvrski.
Potoa so „ferman“, najvisok
dokument na sultanot, edna{
zasekoga{ e odreden legalniot
status na Hristijanite vo
Imperijata. Hristijanite bea
dol`ni da pla}aat ednogodi{en
danok, „ara~“, i toa bea nivnite
edinstveni obvrski kon osvoju-
va~ite. No zatoa Patrijarhot
ima{e celosna sloboda da
upravuva so crkovnite raboti,
bez nekoj da mu se me{a vo
nadle`nostite. Polovina od
crkvite vo Carigrad bea
pretvoreni vo xamii, a polo-
vinata im bea ostaveni na hris-
tijanite. Ima{e sloboda na
praznuvaweto na javniot kult,
brakovite, pogrebite i drugite
crkovni obredi mo`ea da se
vr{at nepre~eno i javno. Vo
site gradovi i sela be{e doz-
voleno sve~eno praznuvawe na
Veligden.
No, ne be{e pomalku bitna ni
edna druga karakteristi~na crta
na „statusot“ na hristijanite
pod Turcite. AAL
EK
SA
ND
AR
[M
EM
AL
EK
SA
ND
AR
[M
EM
AN
N
PPPP
RA
VO
SL
AV
EN
R
AV
OS
LA
VE
N
NA
CIO
NA
LIZ
AN
AC
ION
AL
IZA
MMMM
38
Za Turcite (koi{to za razli-
ka od Arapite, ne bea religiozni
fanatici) Hristijanstvoto isto ta-
ka be{e narodna vera na Grcite, ka-
ko muhamedanstvoto za Turcite. Is-
lamot voopp{to, sli~no na Judaiz-
mot, ne prave{e razlika pome|u sve-
tovnoto op{testvo i religioznata
zaednica. Taka Hristijanite vo
Otomanskata Imperija dobija prava
ne samo kako versko tuku i kako na-
cionalno malcinstvo, pri {to ovie
dva poimi se slevaa vo eden. Patri-
jarhot stana „milet-ba{a“, t.e. glava
na narodot, etnarh, a crkovnata
erarhija dobi prava na gra|anska up-
rava vrz hristijanskoto naselenie.
Hristijanite mo`ea da imaat svoi
u~ili{ta, svoi programi, svoja cen-
zura. Teoretski, Crkvata stana dr-
`ava vo dr`avata i podocna }e vi-
dime deka ova ima{e ogromni po-
sledici vo `ivotot na porobenoto
Pravoslavie.
Na toj na~in, formalno, polo-
`bata na Crkvata vo turskata impe-
rija mo`e{e da se smeta za stabilna.
No, vo su{tina Crkvata pre-
`ivea u`asni stradawa i vistinski
progon vo ovie „mra~ni vekovi“.
Turskata svest ne be{e ni{to poma-
lku teokratska od rimskata, pri
{to apsolutizmot na vlasta sepak se
ograni~uva{e so mnogu promislena-
ta juridi~ka tradicija. Vo religi-
skata teorija na islamot hristija-
nite bea „raja“, „stoka“, nevernici, i
ne smeeja da imaat nikakvi, pa ni gra-
|anski prava. Za `al i samiot Meh-
med go prekr{i svojot ferman, koga
mu go zede na patrijarhot Genadij
hramot na Dvanaesettemina aposto-
li {to samiot mu go dade.
VO PRAKTIKATAVO PRAKTIKATA
VIZANTIJA IM NAMETVIZANTIJA IM NAMET --
NUVA[E NA SLOVENITENUVA[E NA SLOVENITE
POGGR^UVAWWEPOGGR^UVAWWE
I VO ONAA SEKOJDNEVI VO ONAA SEKOJDNEV --
NA SMISLA: VLAST NANA SMISLA: VLAST NA
GR^KITE ARHIEREI VOGR^KITE ARHIEREI VO
POKORENATAPOKORENATA
BUGARIJA, PREZRIVBUGARIJA, PREZRIV
ODNOS KON SEKAKVAODNOS KON SEKAKVA
SAMOBITNOST, DURI ISAMOBITNOST, DURI I
KON JAZIKOT...KON JAZIKOT...
39
Pre
min
, Ro`
dest
vo H
rist
ovo
2004
VO 19 VEK TURCIJA PROSTOVO 19 VEK TURCIJA PROSTO
SE RASPA\A[E. TAASE RASPA\A[E. TAA
LI^E[E NA PACIENT KOGOLI^E[E NA PACIENT KOGO[TO EVROPA, PLA[EJ]I[TO EVROPA, PLA[EJ]I
SE OD RUSIJA, NA SITESE OD RUSIJA, NA SITE
MO@NI NA^INI GOMO@NI NA^INI GO
ODR@UVA[E VO @IVOTODR@UVA[E VO @IVOT..
NAVISTINA SE PRAVEANAVISTINA SE PRAVEA
OBIDI SO NIZA REFORMIOBIDI SO NIZA REFORMI
DA SE EVROPEIZIRADA SE EVROPEIZIRA
TURCIJA, A SO TOA I DATURCIJA, A SO TOA I DA
SE PODOBRI POLO@BATASE PODOBRI POLO@BATA
NA HRISTIJANITE. NO VONA HRISTIJANITE. NO VO
STAVRNOSTA, SITUACIJASTAVRNOSTA, SITUACIJA--
TA BE[E SE POLO[A,TA BE[E SE POLO[A,
OSOBENO SO BUDEWETO NAOSOBENO SO BUDEWETO NA
NACIONALNATA SVEST INACIONALNATA SVEST I
SONI[TATA ZA SLOBODA.SONI[TATA ZA SLOBODA.
MEHEMD MEHEMD II , II , FERMANFERMAN
Otomanskata Imperija zapadna vo
period na dr`avna demoralizacija i
vo nea vladeeja samovolie, bezprin-
cipielnost i korupcija. Sultanite
gi pqa~kaa svoite pa{i, a ovie hris-
tijanite. Sostojbata be{e mnogu
vlo{ena vo 17 i 18 vek - naj`alniot
period vo crkovnata istorija. Kako
{to veli prof. Karta{ov, vo ova
vreme Turcija mo`e{e da bide uni-
{tena od koja bilo evropska dr`ava,
no Evropa, zaradi strav od Rusija, ja
poddr`a Turcija, i gi zatvara{e
o~ite pred stradawata na hristijan-
ite.
Vo 18 vek za 73 godini bea sme-
neti 48 Patrijarsi! Nekoi od niv
bea smenuvani duri po petpati, mno-
gu od niv bea ma~eni do smrt. Bea os-
kvernuvani crkvi, uni{tuvani mo{-
ti i Sveti Darovi. Pogromite na
hristijanite stanuvaa s# po~esta po-
java. Vo 19 vek Turcija prosto se ras-
pa|a{e. Taa „li~e{e na pacient ko-
go{to Evropa, pla{ej}i se od Rusi-
ja, na site mo`ni na~ini go odr`u-
va{e vo `ivot“.
40
Pre
min
, Ro`
dest
vo H
rist
ovo
2004
Navistina se pravea obidi so niza reformi da se evropeiziraTurcija, a so toa i da se podobri polo`bata na hristijanite. No vostvarnosta, situacijata be{e s# polo{a, osobeno so budeweto nanacionalnata svest i soni{tata za sloboda. Zaradi gr~kotovostanie vo 1821 g., dojde do masovno ubivawe na Grcite vo Turcijai vo Carigrad. Ne pomagaa nikakvi zakoni, {to gi izdava{eturskata vlada zaradi smiruvawe na evropskoto javno mnenie. Ta-ka, po Sevastopolskata vojna (vo koja Turcite im bea sojuznici naAnglija i Francija) i posle Pariskiot mir vo 1856 g., sultanotAbdul-Mexid go izdade poznatiot „Gati-Gamajun“ („Svoera~enUkaz“), spored koj pravata na hristijanite bea izedna~eni so tiena muslimanite. Ova predizvika voodu{evuvawe vo Evropa! No vosu{tina polo`bata ne be{e podobrena; Grcite ne samo {to bea vou`asna socijalno-ekonomska polo`ba tuku im bea odzemeni imnogu porane{ni prava.
Zatoa celata vtora polovina na 19 vek be{e vo znakot nahristijanski vostanija i krvavi nasilstva od strana na Turcite. Iseto toa se slu~uva{e dodeka na Zapad istovremeno triumfira{edobrodu{niot evropski liberalizam!
I S TI S T
OO R IOO R I
SS
K IK I
OO T OO T
P A T P A T
N AN A
P R AP R A
VV OO SVV OO S
LL A VVA VV
II EE TEE T
OOOO
41
Pre
min
, Ro`
dest
vo H
rist
ovo
2004
Gen
adi
j S
hol
ari
s i
Meh
med
Vto
ri
, m
oza
ik
HRISTOS
SE
ROD
I! !
!
Vo 1861 g. ima{e vostanie vo Bosna i Hercegovina, vo Srbija, Vla{ka,
Moldavija, Bugarija; vo 1866 g. na Krit, itn. So ovie vostanija se pod-
gotvuva{e novo poglavje vo istorijata na Pravoslavnata Crkva. Vo
istorijata na Pravoslavnata Crkva epohata na turskoto ropstvo e
obele`ana, najprvo so neobi~no zaostruvawe na religiozniot naci-
onalizam. Negovite koreni se krieja vo samata su{tina na „vizan-
tistvoto“, vo negovoto apsolutizirawe na idejata za „sve{tena dr-
`ava“. Po~etokot na ovaa ideja be{e vo znakot na rimskiot univerza-
lizam. Rim ja obogotvori dr`avata, no ne i nacijata. Naprotiv, Im-
perijata saka{e da gi nadmine site nacionalni ograni~uvawa, vo eden
zakon, edna vlast, edna kultura. Imperijata ne znae{e za nekakov
„rasisti~ki“ pristap, za favorizirawe na „plotta i krvta“. I tokmu
ovaa univerzalna ideja, ovoj vselenski duh na Rim be{e glavniot nosi-
tel na sredbata i sojuzot so Hristijanstvoto - vselensko i seopfatno
spored samata svoja su{tina, vo koe {to se nadminuvaa razlikite
pome|u „Elinite i Judejcite, robovite i slobodnite“, za da se obedi-
nat vo noviot ~ovek spored Obrazot Hristov.
...VO OVA VREME
TURCIJA MO@E[E DA
@BIDE UNI[TENA OD
KOJA BILO EVROPSKA
DR@AVA, NO EVROPA,
ZARADI STRAV OD
RUSIJA, JA PODDR@A
TURCIJA, I GI ZAT-
VARA[E O^ITE PRED
STRADAWATA NA HRIS-
TIJANITE.
42
MIHAIL PALEOLOGMIHAIL PALEOLOG
... Treba da se priznae deka vo prvo vreme imperijata navistina
`ivee{e so vdahnovenieto za ispolnuvawe na vselenskata misija.
Konstantin, na primer, sebesi se smeta{e odgovoren za {ireweto
na Hristijanstvoto vo Persija, misija nameneta za Ermencite,
Gruzijcite, Gotite, Hunite, i na krajot, za samite Sloveni.Prvata
puknatina vo ovoj univerzalizam be{e podelbata na samata Im-
perija, so otcepuvaweto na nejziniot zapaden del. Iako, carskata
vlast, barem nominalno, ja priznavaat samite „varvari“ naseleni
na Zapad, taka {to vizantiskata teorija ostana na sila. No, vo epo-
hata na krstonosnite vojni sudirot so toj Zapad ima{e tragi~ni
posledici. Vizantiskiot patriotizam, koj{to ottoga{ se hrane{e
so sonot za imperijalniot univerzalizam, po~na postepeno da se
pretvora vo nacionalizam, odnosno od pozitivno ~uvstvo vo nega-
tiven afekt: vo odrekuvawe na s# {to e tu|o, bolno ostrastena
odbrana na „s# svoe“. Osobeno silno ova izroduvawe po~nuva da se
~uvstvuva vo vremeto na Nikejskoto carstvo (13 vek), koga Latini-
te vladeeja vo svetata prestolnina na Vizantiskoto Carstvo. Sa-
moto Pravoslavie, koe{to vo vremeto na Otcite sekoga{ se do-
`ivuva{e kako vselenska Vistina, {to }e gi osvoi site narodi,
po~na da se do`ivuva kako gr~ka vera koja{to stoi nasproti
„latinskata“, zapadnata. „Elinstvoto“, koe{to vo svesta na istite
Otci be{e sinonim za neznabo{tvo, dobi vo docnata Vizantija
novo zna~ewe - vo nego gledaa izvor na nacionalnata tradicija, i
renesansata na elinizmot pod Paleolozite ve}e be{e vpe~atlivo
oboena tokmu so nacionalisti~ki ~uvstva. AAL
EK
SA
ND
AR
[M
EM
AL
EK
SA
ND
AR
[M
EM
AN
N
PPPP
RA
VO
SL
AV
EN
R
AV
OS
LA
VE
N
NA
CIO
NA
LIZ
AN
AC
ION
AL
IZA
MMMM
43
Zna~i, dodeka oficijalnata „ideologija“ na Vizantija,
be{e konstantno univerzalna, vo stvarnosta neuspesite,
iscrpuvaweto na Vizantija i nejzinoto postojano
geografsko smaluvawe s# pove}e ja ispolnuvaa nejzinata
ideologija so nacionalno-gr~ki patos, vo koj{to kone~na
vrednost stanuva{e ne hristijanskoto Carstvo, tuku elin-
stvoto. Zaradi toa, na smetka na „univerzalizmot", otfr-
laj}i go raspar~uvaweto na edinstvenata imperija na
samostojni carstva i aftokefalii, vo praksata Vizantija
im nametnuva{e na Slovenite „pogr~uvawe“ i vo onaa
sekojdnevna smisla: vlast na gr~kite arhierei vo pokore-
nata Bugarija, prezriv odnos kon sekakva samobitnost,
duri i kon jazikot... A ova go predizvika raspa|aweto na
pravoslavniot svet, prinuduvaj}i gi Slovenite, kako
nekoga{ Sirijcite i Ermencite, da gi mrazat Grcite. I
ete, ako pred turskoto osvojuvawe urivaweto na vizan-
tiskiot hristijanski univerzalizam ve}e be{e svr{en
~in, toga{ so turskoto ropstvo na paradoksalen na~in,
be{e obnoveno! Ne odvojuvaj}i ja religijata od nacional-
nosta, Turcite gi tretiraa hristijanite kako narod ({to
vsu{nost tie i se, spored ranoto hristijansko do`ivu-
vawe na Crkvata kako „nov narod“ i definicijata za hris-
tijanite kako „laici“, gi tretiraa kako edna celina, na
~elo so Carigratskiot Patrijarh kako „etnarh“.
A OVA GO PREDIZVI-
KA RASPA\AWETO
NA PRAVOSLAVNIOT
SVET, PRINUDU-
VAJ]I GI
SLOVENITE, KAKO
NEKOGA[
SIRIJCITE I
ERMENITE, DA GI
MRAZAT GRCITE.
44
Pre
min
, Ro`
dest
vo H
rist
ovo
2004