Embed Size (px)
Citation preview
ISTRA@UVAWE: INFORMATIVEN BEZIZLEZ
Prikaz na modelite na komunikacija me|u romskite mediumi i romskite nevladini organizacii vo Republika Makedonija
[ajna Plaut Dekemvri 2003
1
[ejna Plaut Telefon: 389-(0)70-437-602
E-mail adresa: [email protected] 31 oktomvri 2003 godina
Informativen bezizlez: Prikaz na modelite na komunikacija me|u romskite mediumi i romskite
nevladini organizacii vo Republika Makedonija
“Romskite medium bi trebalo da diskutiraat za obrazovanieto, za nevrabotenosta, za socijalniot status, za kulturata i za jazikot na Romite, za programi za
mladite Romi, za romskite tradicii/praznici, raboti {to im se va`ni na Romite, duri i ako ne se odnesuvaat samo na Romite, kako {to e multietni~kata
tolerancija i sorabotka...” Rexepali^upi, student od Gostivar
OSNOVNI PODATOCI So 2,2 miliona `iteli, Republika Makedonija e multietni~ka zemja koja pretstavuva dom za {est oficijalno priznati nacionalnosti me|u koi vladee neuedna~ena harmonija. Makedonija e edinstvenata dr`ava koja vo svojot Ustav £ dala status na romskata nacionalnost; pa sepak, oficijalnoto priznavawe ne zna~i sekoga{ i odr`liva realnost. (Proekt za etni~ki relacii, 2001 godina). Pove}eto Romi postojano `iveat pod nivoto na priznatite standardi za zdravstvena za{tita, ekonomska odr`livost i obrazovanie, (so oficijalna populacija od 43.707 vrz osnova na popisot od 1995 godina i neoficijalnite brojki {to se dvi`at me|u 60.000 i 260.000). Romite, vsu{nost, re~isi site gi smetaat za najmarginalizirana populacija vo Makedonija (Barany: 2002, www.worldbank.org 2003). Rabotej}i pod isklu~itelni ekonomski ograni~uvawa, razli~ni sektori na gra|anskoto op{testvo, od koi vo najgolema mera nevladini organizacii i mediumi, im imaat posveteno vnimanie na golem broj od ovie pra{awa. Vo sredinata na devedesettite godini doa|a do eksplozija od nevladini organizacii, koi ~estopati bile finansirani od stranski donatori vo Makedonija. Mnogu od ovie nevladini organizacii rabotat so oddelni etni~ki zaednici; ni nevladinite organizacii za Romite ne bile isklu~ok. Vo momentot koga e sozdavan ovoj tekst, vo Makedonija ima 120 registrirani nevladini organizacii koi rabotat na pra{awa {to gi zasegaat Romite (vo natamo{niot tekst: romski nevladini organizacii; zab. prev.), od koi 30 se smetaat za aktivni (li~en kontakt: Memedova, 11 septemvri 2003 godina, adresarot na nevladinata organizacija MCMS). Isto taka, vo sredinata na devedesettite godini doa|a do zabrzan porast na brojot na televiziski i radiostanici, a podocna i na elektronski (Internet; zab. prev.) mediumi; golem broj od ovie televiziski i radiostanici se osnovani za potrebite na enti~kite zaednici. Momentalno ima okolu 155 legalni elektronski stanici vo Makedonija, od koi pet za romskata populacijata (li~en kontakt Beli~anec 2003, www.srd.org.mk). Poa|aj}i od soznanieto deka i nevladinite organizacii i mediumite se klu~ni elementi na gra|anskoto op{estvo - ~esto i so sli~ni celi - bi mo`elo da se o~ekuva me|u romskite nevladini organizacii i mediumi da ima vospostaveno odr`livi relacii na sorabotka: forum
2
za partnerstvo i promeni, dvonaso~na komunikacija. Pa sepak, realnosta ka`uva ne{to drugo. Ima o~igledno otsustvo na komunikacija, koja{to za potrebite na ovoj izve{taj }e bide definirana kako razmena na informacii me|u romskite nevladini organizacii i romskite mediumi. Ne e slu~ajnost toa {to ovie dve "mo`nosti” vo op{testvoto se pojavile istovremeno, no ona {to treba da se analizira i da se korigira e mol~eweto {to sleduvalo potoa. So koristewe kombinacija od razgovori i analiza zasnovana na dokumenti, ova istra`uvawe }e se obide da gi rasvetli pri~inite za toa mol~ewe, a istovremeno }e ponudi strukturalni sugestii za zgolemuvawe na komunikacijata. METODOLOGIJA Celi na istra`uvaweto:
• Da obezbedi tekovni podatoci za romskite mediumi i romskite nevladini organizacii vo Makedonija
• Da go opredeli sega{noto nivo na komuniacija me|u romskite mediumi i romskite nevladini organizacii vo Makedonija
• Da gi sporedi oblicite na komunikacija me|u romskite mediumi, romskite nevladini organizacii i o~ekuvawata na eden mal segment od romskata javnost vo Makedonija
Tehnika: Tehnikata {to e koristena za sobirawe informacii }e bide kombinacija od razgovori i analiza na dokumentite obezbedeni preku romskite mediumi (formatot) i romskite nevladini organizacii (godi{ni izve{tai). Ovie dokumenti }e se koristat za sporedba so informaciite {to proizlegle od razgovorite. Za intervjuirawe na romskite mediumi, na romskite nevladini organizacii i na lica {to ne pripa|aat na niedna organizacija }e bidat podgotveni razli~ni pra{alnici. Pra{alnicite mo`ete da gi najdete vo dodatokot na ovoj izve{taj. Sekoj pra{alnik }e bide prethodno sostaven so broevi {to }e soodvetstvuvaat na pra{awata. Pra{awata }e bidat postavuvani na takov na~in {to odgovorite }e soodvetstvuvaat direktno na pra{awata. Otkako }e bidat izvr{eni site razgovori, informaciite }e se sporeduvaat na dve nivoa: kaj site odgovori na istoto pra{awe }e se vr{i evaluacija na trendovite, a kaj site informacii {to }e bidat sobrani vo ist grad }e se evaluiraat sli~nostite i razlikite. Del od podatocite do koi }e se dojde vo romskite mediumi i vo nevladinite organizacii }e bidat pretvoreni vo kvantitativni podatoci, dodeka informaciite od lica {to ne se povrzani so niedna organizacija }e obezbedat anegdoti {to mo`at da se upotrebat kako alatka za balansirawe. Kvantitativnite podatoci prvin }e bidat prezentirani so pomo{ na deskriptivna analiza.
• Od nekoi odgovori mo`e da se izvle~at kvantitativni podatoci, na primer: koga po~naa romskite mediumi legalno da emituvaat programa? Dali se sovpa|a toa so po~etokot na rabotata na nevladinite organizacii? Kolkav e procentot na nevladini organizacii {to se ~lenki na nacionalni mre`i na nevladini organizacii, itn.? Kolkav e procentot na romski mediumi {to doa|aat do informacii on-lajn?
• Drugi informacii mo`e da se koristat kako modeli - lokalnite nevladini organizacii sakaat pogolema komunikacija so nacionalnite mediumi, romskite mediumi sakaat da bidat poredovno informirani za aktivnostite na nevladinite organizacii, re~isi
3
site romski nevladini organizacii gi koristat mediumite kako sredstvo za publicitet, a ne kako na~in da dojdat do svojata celna grupa.
• Fokusot }e bide staven vrz sporedbata na celite na romskite nevladini organizacii so celite na mediumite i so o~ekuvawata od romskite mediumi na lu|eto {to ne pripa|aat na niedno zdru`enie.
Primerok:
Legalni romski mediumi - pokraj elektronskata komunikacija, postojat vkupno sedum romski mediumi {to imaat dobieno licenca od Sovetot za radiodifuzija na Republika Makedonija. Takvi mediumi ima vo Skopje (BTR, [utel i MRTV - Programa na romski jazik), Gostivar (Romsko radio), [tip (Radio ^erewa), Prilep (Radio Ternipe) i vo Kumanovo (elektronski mediumi {to se ispra}aat na Romnews.org). Ovie gradovi bea izbrani poradi postoeweto na tie mediumi. Aktivni romski nevladini organizacii - postojat vkupno deset nevladini organizacii vo pette gorenavedeni grada {to vo momentov se anga`irani vo najmalku tri proekti, a postojat najmalku 24 meseci (zabele{ka: poradi nivnata brojnost, vo Skopje bea intervjuirani pretstavnici od polovinata aktivni romski nevladini organizacii; bea izbirani organizacii so razli~ni tematski sodr`ini: edna detska nevladina organizacija, edna kulturna nevladina organizacija, edna nevladina organizacija na `eni i edna advokatska nevladina organizacija.) Toa se slednive nevladini organizacii: DARHIA, “Dendovas”, “Luludi” i Centarot na Romite vo Skopje (Skopje), Zdru`enieto za za{tita na ~ovekovite prava na Romite - ZZ^PR ([tip), “Romani [ukaripe” (Prilep) i DAJA, ARKA i DROM (Kumanovo). Lica {to ne se povrzani so niedna organizacija - Romi {to ne rabotat nitu za nekoja nevladina organizacija nitu, pak, za nekoja mediumska ku}a, no gi konsumiraat mediumite (gledaat televizija i/ili slu{aat radio), a `iveat vo eden od pette gorespomenati grada. Bea izbrani vkupno petnaeset lica, po trojca od sekoj grad. Pritoa, posebno se vode{e smetka da bidat zastapeni lica na razli~na vozrast, so razli~en ekonomski status i nivo na obrazovanie. Informaciite {to bea sobrani od ovie lica ne bea kvantifikuvani za{to nivniot vkupen broj be{e premnogu mal za da bide reprezentativen, no tie podatoci se koristat kako "proverka” na podatocite dobieni od mediumite ili od nevladinite organizacii. Indikatori:
Pra{awa za nevladinite organizacii Pra{alnikot e osmislen taka {to da dade odgovor na pet grupi pra{awa:
• Da ja prika`e istorijata i sega{nata postavenost na romskite nevladini organizacii: lokcijata, auditoriumot, finansiraweto (dali e toa dolgoro~no finansirawe ili ednokraten grant) i internite sredstva za kontrola na kvalitetot.
• Kakva cel ima nevladinata organizacija, kakva potreba smeta deka mo`e da zadovoli? Koja e celnata grupa na nevladinata organizacija?
• Kako doa|a do podatoci nevladinata organizacija i na koj dava informacii? • Kakva e internata postavenost na nevladinata organizacija za da ja povrze so romskite
mediumi? • Kako nevladinata organizacija gi procenuva mediumite?
Ima pretpostavki deka romskite nevladini organizacii, pred s¢, }e se fokusiraat vrz romskata populacija, no vrz konkretni celni grupi vo ramkite na taa populacija. Ima
4
o~ekuvawe deka, iako mnogu nevladini organizacii rabotat po proekti, tie proekti se vo kohezija, taka {to nevladinite organizacii }e prerasnat vo eksperti vo edna konkretna oblast (ako ve}e ne se toa). Ima i pretpostavka deka sekoja organizacija ima svoja specifi~na struktura so definirani nadle`nosti i deka, vo zavisnost od goleminata na organizacijata, vo nea ima edno konkretno lice nadle`no za informacii i za publicitet. Ponatamu, ima i pretpostavka deka pogonsko gorivo na nevladinite organizacii e razmenata na informacii, so tendencija da ostvaruvaat intenzivni me|usebni kontakti vo vrska so nivnite oblasti na ekspertiza. I na krajot, ima i pretpostavka deka site nevladini organizacii sakaat publicitet so cel da ja promoviraat svojata rabota vo javnosta i da dojdat do svojata celna grupa kako rezultat na {to se vospostavuva sistem na komunicirawe so pe~atot, osobeno so onie mediumi {to se soobrazeni na celnata grupa. Pra{awa za mediumite Pra{alnikot e osmislen taka {to da dade odgovori na pet grupi pra{awa:
• Da ja prika`e istorijata i sega{nata postavenost na romskite mediumi: lokacijata, auditoriumot, finansiraweto (dali e toa dolgoro~no finansirawe ili ednokraten grant) i internite sredstva za kontrola na kvalitetot.
• Koja e celta na toj medium, kakva potreba smeta deka mo`e da zadovoli? Koja e celnata grupa na toj medium? Koj e auditoriumot na toj medium?
• Da ja sporedi svojata {ema na formatot onaka kako {to im e toa prezentirano na donatorite so ona {to, vsu{nost, se emituva, pa toa da go sporedi so ona kako taa stanica sebe se zamisluva i so svoite celi.
• Kako doa|aat stanicite do podatoci za storii i za nivno pokrivawe? • Kakva e internata strukturalna postavenost na stanicata za da ja povrze so gra|anskoto
op{testvo. Kako mediumite ja procenuvaat sferata na nevladinite organizacii? Direktorot na stanicata, glavniot urednik i eden novinar }e u~estvuvaat vo razli~ni delovi na intervjuto. Vo nekoi stanici istite lu|e }e se pojavat vo pove}e ulogi. Se poa|a od pretpostavkata deka site mediumi }e imaat programska {ema so me{an format {to opfa}a vesti, informativni emisii, nekoi detski emisii i muzi~ki/zabavni emisii. Se o~ekuva deka emituvaweto }e bide vo lokalni ramki, deka }e se koristi i romski i makedonski jazik i deka zaradi obezbeduvawe verodostojni najnovi vesti, stanicata }e komunicira so razli~ni op{testveni sektori, me|u koi i so sektorot na nevladini organizacii, ili mo`ebi osobeno so toj sektor. Ponatamu, se poa|a od pretpostavkata deka programata prete`no }e se fokusira na mestoto na Romite vo romskoto op{testvo i vo Makedonija/vo svetot vo celost, pa zatoa so posebno vnimanie }e se sledat nastanite vo gra|anskoto op{testvo. Se o~ekuva deka radio i televiziskite stanici na nekoj na~in }e komuniciraat so romskata javnost. Pra{awa za lica {to ne se povrzani so niedna organizacija Pra{alnikot e osmislen taka {to da dade odgovori na pet grupi pra{awa:
• Osnovni demografski podatoci • Tekovno konsumirawe na mediumite, tematski kategorizirano • Kako mo`e aktuelnata mediumska scena da se unapredi tematski i strukturno • Kako se konceptualizirani romskite mediumi vo momentot • Kako mo`e romskite mediumi da se unapredat tematski i strukturno
5
Se poa|a od pretpostavkata deka lu|eto {to se intervjuirani treba da bidat cel na mediumite i na nevladinite organizacii. Isto taka, se poa|a i od pretpostavkata deka romskata populacija dobro gi poznava mediumite i znae od koi mediumi mo`e da dobie informacii od razli~ni oblasti, a ~esto se slu`i i so prednosta {to govori pove}e jazici. Celite, ako ne i realnosta na mediumite i na nevladinite organizacii, treba da odat raka pod raka so celite i so realnosta na romskata populacija {to u~estvuva vo intervjuata. Ograni~uvawa vo istra`uvaweto Istra`uvaweto na modelite na komunikacija me|u romskite mediumi i romskite nevladini organizacii nema{e da se ostvari bez pomo{ta na Denis Durmi{, mojot preveduva~ vo delot za kulturata i za jazikot. Denis e intelektualno i socijalno svesen Rom, koj ne samo {to preveduva{e od makedonski i od romski na angliski jazik tuku pomaga{e i vo izborot na nevladinite organizacii i na lica {to ne se povrzani so niedna organizacija za vr{ewe na intervjuata. So ova sakam da ka`am deka, i pokraj toa {to Denis e mnogu ve{t, informaciite }e bea poprecizni dokolku znaev te~no da go govoram makedonskiot jazik. Pokraj toa, ima{e i golemo ograni~uvawe na vremeto vo pogled na rasporedot za rabota na proektot za {to bea predvideni deset nedeli, kako i ograni~eni finansiski sredstva. Koga bi go vr{ela ova istra`uvawe povtorno, bi prepora~ala tri konkretni izmeni:
• Istiot ovoj proekt bi trebalo da se prezeme vo drugi malcinski sredini vo Makedonija {to imaat i mediumi i nevladini organizacii. Toa bi ovozmo`ilo da se dobie po{iroka perspektiva za me|usebnata komunikacija na etni~ki fokusiranite sektori na nevladini organizacii i na mediumi. Toa }e pomogne vnimanieto da se fokusira vrz modelite na komunikacija bez rizik od etni~ka getoizacija, {to se ~ini e sistemski problem vo ramkite na gra|anskoto op{testvo vo Makedonija.
• Za da bidam sigurna deka }e se dobie poprecizna slika i deka }e mo`e da se kalkuliraat
statisti~kite podatoci, vo pette spomenati grada bi razgovarala najmalku so deset Romi koi ne pripa|aat na niedna organizacija.
• Najmalku eden den bi pominala vo posmatrawe na mediumskiot proizvod (emisiite) na
romskite mediumi. Iako bevme vo mo`nost da slu{ame emisii vo `ivo/vesti na tri romski stanici, toa ne be{e sistematizirano posmatrawe.
6
REZULTATI Strategiski partneri...
"Po izvesno vreme otkriv deka e mnogu va`no da postoi relacija me|u nevladinite organizacii i mediumite. Mediumite mo`at da bidat u{te edna institucija {to se bori
za socijalni promeni”, @aklina Drumi{, pretsedatelka na “Dendova{“, Skopje
^lenovite na edna aktivna romska nevladina organizacija vo Skopje organiziraa niza nastani po povod 8 April - Me|unarodniot den na Romite. Bea pokaneti govornici, bea napraveni posteri, se zede pod naem prostor i, na krajot, be{e sostaveno soop{tenie za pe~atot. Dva dena pred nastanot, soop{tenieto za pe~atot be{e isprateno po faks ili po elektronska po{ta do site mediumi vo Skopje - i do romskite i do site drugi nacionalni i lokalni. Dojde samo eden novinar. [to se slu~i? Postoi zna~itelen potencijal za sorabotka me|u romskite nevladini organizacii i romskite mediumi: tie naj~esto se osnovani so vremensko rastojanie od edna godina, ~estopati formirani zaradi re{avawe sli~ni pra{awa, duri imaat i zaedni~ki donatori. [to e u{te pova`no, imaat ist auditorium, a toj auditorium e gladen za informacii i vo potraga po niv tie lu|e naj~esto se vrtat kon romskite mediumi vo svojot grad (i se razo~aruvaat od niv). Ako se pogledne sostojbata vo celava zemja, romskite nevladini organizacii se osnovani malku podocna od romskite mediumi; osum od deset se osnovani me|u 1997 i 2002 godina, dodeka od {est romski mediumi, tri po~nale so rabota pred 1997 godina. Me|utoa, koga se analiziraat podatocite na lokalno nivo, najgolem broj nevladini organizacii i mediumi se osnovani pribli`no vo isto vreme. Ovie zaedni~ki rodendeni mo`e da se smetaat kako simptomati~ni za razvojot na nevladinite organizacii i mediumite vo gra|anskoto op{testvo. Romski nevladini organizacii Romskite nevladini organizacii gi ima niz cela Makedonija, no aktivnite nevladini organizacii se so sedi{te vo Skopje. Malku od niv imaa sigurni podatoci vo pogled na goleminata na nivnata baza na klienti, no vo prosek tie godi{no opslu`uvale po 245 lica. Desette intervjuirani nevladini organizacii dobivale pomo{ od nad 32 donatora, pri {to pove}eto od niv dobivale pomo{ i od stranski i od doma{ni donatori. Naj~esto spomenuvani donatori se OBSE, UNHCR i Institut otvoreno op{testvo - Budimpe{ta; doma{ni donatori se Fondacijata Institut otvoreno op{testvo - Makedonija (FIOOM), Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS) i Evropskiot centar za malcinski pra{awa (ECMI). Samo “Luludi” (Skopje) dobivala pomo{ od Vladata. Site romski nevladini organizacii dostavuvale predlog-proekti so godi{ni izve{tai, a pove}eto javno gi objavuvale tie izve{tai. Romskite nevladini organizacii ~esto se osnovani so mnogu op{ti celi, a svojot fokus go precizirale vrz baza na konkretni proekti. Celnite grupi na tie nevladini organizacii varirale, no pove}eto od niv pove}e se naso~eni "etni~ki” otkolku kon nekoe konkretno pra{awe, i im slu`at na razli~ni potrebi na romskata populacija vo svojot grad. Promenata vo proektot ~esto zna~ela promena na fokusot, pa taka edna nevladina organizacija mo`ela, i
7
toa ~esto i se slu~uva, da raboti na tri ili ~etiri mnogu divergentni poliwa. Od desette intervjuirani nevladini organizacii:
• Tri rabotat so romski `eni/deca • Dve rabotat so Romite na nacionalno nivo • Edna raboti so romski deca (lokalno) • Edna raboti so romskata kultura (me|unarodno) • Edna raboti i so romski deca i so ~ovekovite prava na Romite • Edna raboti so ~ovekovite prava na Romite i na nacionalno i na regionalno nivo • Edna raboti so Romite samo na lokalno nivo.
Me|utoa, pojasna slika se dobiva koga }e se poglednat proektite vrz koi rabotat nevladinite organizacii:
• [est rabotat na pra{awa vo vrska so ~ovekovite prava • ^etiri davaat pravni soveti • ^etiri rabotat i na formalno i na neformalno obrazovanie • Tri obezbeduvaat sudski monitoring • Tri rabotat na aktivizam i na zastapuvawe.
Mnogu nevladini organizacii se podeleni vo razli~ni resori, no ima zna~itelno sovpa|awe na fokusot; ova osobeno mo`e da go objasni kolebaweto na mediumite da gi prifatat nevladinite organizacii kako "eksperti” za nekoja konkretna oblast. Nevladini organizacii od koi mediumite redovno barale stru~no mislewe: DROM, ARKA, “Dendovas” i Zdru`enieto za za{tita na ~ovekovite prava na Romite bile daleku najfokusirani na svoite aktivnosti. Kako {to objasni Azbija Memedova, kooridnatorka na Centarot na Romite od Skopje:
“Duri otkako }e definirame {to pravime mo`eme da go postavime pra{aweto i da gi upotrebime mediumite kako sredstvo. Treba da bideme svesni deka mediumite mo`at da ja integriraat populacijata vo op{testvoto. Vo momentov, liderot na edna romska politi~ka partija veli edno, drug veli ne{to sosem drugo, a mediumite go prenesuvaat toa, i ova mo`e da n¢ uni{ti”.
Komunikacijata me|u nevladinite organizacii ~estopati bila podelena me|u organizacii {to se nao|aat na ista geografska lokacija i onie {to imaat sli~en fokus vo rabotata; takvata komunikacija bila strukturalno cvrsta, no ~esto mnogu ograni~ena. Vo prosek, nevladinite organizacii bile vo redoven kontakt so:
• Sedum lokalni nevladini organizacii • [est nacionalni nevladini organizacii • [est me|unarodni nevladini organizacii.
Site nevladini organizacii bile ~lenki najmalku na edna (vo prosek na tri) mre`i nevladini organizacii, od koi najmnogu na: RNVO 2002, DOSTA E i ECMI, a site tie imaat yahoo-listi. Tie listi ~esto slu`ele kako most me|u "vestite” i ~esto kako zatvoren krug na komunikacija me|u nevladinite organizacii. Iako site nevladini organizacii navele deka "konsumiraat” romski mediumi vo izvesna mera, samo 50 otsto gi koristat romskite mediumi kako izvor na informacii. Sedum nevladini organizacii navele deka redovno gi koristat yahoo-listite na mre`ite na nevladini organizacii za da gi prijavat svoite aktivnosti i za da doznaat ne{to pove}e za aktivnostite na drugi nevladini organizacii, za mo`nostite za finansirawe i za novostite. Naj~est izvor na informacii za romskite nevladini organizacii (80%) se li~nite kontakti i neo~ekuvanite izvori. Na pra{aweto od kade znaat lu|eto deka treba da dojdat kaj niv za da dobijat nekoja usluga ili da razmenat nekakva informacija, najdobro odgovori
8
Dilbera Kamberovska, pretsedatelka na DAJA (Kumanovo): "Dosledni sme, deset godini sme tuka. Prisustvuvame na site konferencii. Lu|eto n¢ znaat”. Ovoj publicitet "od usta na usta” bil mnogu voobi~aen i ~esto slu`el kako glaven izvor na politikata na odnosi so javnosta. Iako se ceni, mediumskata komponenta retko koga e kodificirana i golem broj aktivnosti vo delot na odnosite so javnosta nemaat nekoja posebna naso~enost i se prezemaat sporadi~no; strukturata i strategijata se nedovolno dosledni. Ova e osobeno naglaseno vo sorabotkata na romskite nevladini organizacii so romskite mediumi: iako sedum nevladini organizacii redovno gi kanat lokalnite i nacionalnite mediumi na svoite nastani, samo ~etiri od niv redovno gi kanat romskite mediumi. Samo vo edna (ARKA) od desette intervjuirani nevladini organizacii izjavija deka, generalno, se zadovolni od vnimanieto {to go dobivaat od mediumite, pa duri i tie upatija kritika kon o~iglednata nezainteresiranost na romskite mediumi za nivnite aktivnosti. Konkretnata vnatre{na struktura na na~inot na koj nevladinite organizacii kontaktiraat so mediumite izgleda vaka:
• [est imaat napraveno spisoci na lica za kontakt vo mediumite • [est izrabotuvaat pe~ateni materijali (bro{uri, posteri, itn.) • Pet redovno pi{uvaat soop{tenija za pe~atot (od niv samo tri imaat nazna~eno
~ovek/sektor {to redovno gi sostavuva ovie soop{tenija za pe~atot) • ^etiri imaat obu~en personal za odnosi so javnosta/komunikacii (nivoto na obuka
varira od ednonedelen kurs, preku prethodno novinarsko iskustvo do sofisticirani kursevi za obuka vo stranstvo)
• Tri imaat nazna~eno portparol • Edna ima oddel za razvoj na odnosi so javnosta/mediumi.
Romskite nevladini organizacii dlaboko se svesni za mo}ta na mediumite; za toa govorat nivnite postojani barawa za pogolemo vnimanie od strana na mediumite. Pove}eto intervjuirani nevladini organizacii sakaat da gi iskoristat mediumite "za da ja napravat svojata rabota transparentna”. (li~en kontakt: Amet, 13 oktomvri 2003). Me|utoa, re~isi site romski nevladini organizacii se `alat deka mediumite se zainteresirani za kontakti so niv edinstveno koga stanuva zbor za nekoja "`e{ka” storija; pa sepak, samo “Mese~ina” i ARKA imaat vospostaveno protokoli da ja napravat storijata "`e{ka”. Pove}eto romski nevladini organizacii svojata struktura delumno ja gradat vrz osnova na ona {to e neophodno za vospostavuvawe uspe{ni odnosi so javnosta, no samo edna (“Mese~ina”) se slu`i so kompletniot arsenal alatki za odnosi so javnosta. Natamo{noto istra`uvawe mo`e da poka`e dali ovoj problem se sre}ava i kaj drugi neromski nevladini organizacii. Romskite mediuimi Site romski mediumi, so zabele`itelen isklu~ok na elektronskite mediumi, se lokalni mediumi {to £ slu`at na edna baza slu{ateli/gleda~i od 15.000 - 20.000 lu|e. Legalni romski mediumi mo`at da se najdat nasekade vo Makedonija, so pogolema koncentracija vo zapadniot del na zemjata i vo Skopje. Spored pismenite izjavi za svojata misija, site romski mediumi se osnovani so cel da se informira i da se educira romskata populacija vo nivnata sredina i site tie (na razli~en stepen) imaat vesti, obrazovni programi i kontaktni emisii. Site romski mediumi, so isklu~ok na MRTV i Romskoto radio, primarno se potpomognati preku stranski donatori. Povtorno so isklu~ok na Romskoto radio, site romski mediumi edna{ nedelno odr`uvaat sostanoci na koi se re{ava za sodr`inata na nivnite emisii. Nieden romski mediumi nema sigurna demografska analiza na svojot auditorium. Tipi~no za romskite mediumi e toa {to emituvaat programa, i na romski i na makedonski jazik, so toa {to MRTV/BTR emituvaat programa re~isi isklu~ivo na romski, dodeka Romskoto
9
radio i Radio ^erewa emituvaat programa re~isi isklu~ivo na makedonski jazik. Informaciite prezentirani vo tekot na intervjuto i natamo{niot uvid vo nivnata programska {ema poka`uvaat deka site romski mediumi gi pokrivaat slednite temi (povtorno na razli~ni stepeni): ~ovekovi prava, pravni pra{awa, aktivizam i kultura, {to istovremeno se sre}avaat i kako pra{awa so koi se zanimavaat romskite nevladini organizacii. O~igledno e deka romskite mediumi ne pretendiraat da ja zadovolat `elbata na auditoriumot za informacii ili za kulturno priznavawe. Sepak, ima ogromen jaz me|u ona kako romskite mediumi se gledaat sebe si, i ona {to fakti~ki go poka`uva programskata {ema. Romskite mediumi vo golema mera po~ivaat vrz muzika/zabava nasproti intenzivnite zalo`bi na nivnite novinari za vesti, intervjua i istra`uva~ko novinarstvo. Vo programska {ema na BTR, osven 85 minuti vesti dnevno, preostanatiot del od programata se sostoi od muzi~ki videospotovi i filmovi. Iako e ova mo`ebi ekstremen slu~aj, sepak, mnogu ka`uva ako se zeme predvid deka stanicata e osnovana i raboti so misija da " go educira na na{iot romski narod” (li~en kontakt, Dimov, 5 septemvri 2003). Vo dve tretini od romskite mediumi (MRTV i [utel se edinstvenite isklu~oci), najmalku dve tretini od nivnoto vreme e ispolneto so muzika, tuka ne e zemeno predvid no}noto emituvawe kompjuterski generirana muzika. Ras~ekorot me|u misijata i realnosta ~estopati be{e objasnuvan so zborot - nema: nema pari, nema oprema i obuka, a koga }e se analizira buxetot i prostorot, seto toa e vistina. Isto taka, se ~ini deka tuka nedostiga i vizija. Ova e vidlivo od dva aspekti: prvo, romskite mediumi nemaat sigurni podatoci za toa koj gi gleda/slu{a ({to za niv ne e ni va`no!) i, vtoro, romskite mediumi ne ja koristat potencijalnata mo} {to le`i vo sorabotkata so romskite nevladini organizacii vo sobiraweto informacii vo vrska so romskata zaednica. Ovie dve slabosti uka`uvaat na toa deka nema povraten odgovor/reciprocitet so auditoriumot na koj bi trebalo da mu slu`at. Niedna romska stanica ne sproveduva demografski anketi na svojot auditorium. BTR i [utel imaat mese~ni anketi na gleda~ite, no tie se koristat samo za da se prebrojat gleda~ite, a ne za da se stekne uvid vo etni~kiot, obrazovniot, ekonomskiot, vozrasniot ili poloviot sostav na nivniot auditorium. Radio Roma, Radio Ternipe i Radio ^erewa i MRTV nemaat duri ni marketin{ki anketi. Na pra{aweto vrz osnova na {to gi oblikuvaat svoite programski re{enija i kako go merat uspehot bez vakvi informacii, site stanici odgovorija deka se potpiraat vrz pretpostavki za toa {to saka i {to mu e potrebno na nivniot auditorim. Kako {to izjavi Enise Demirova od Radio ^erewa ([tip) :
“Gi znaeme nivnite potrebi, za{to jas sum ottuka. Tuka `iveam i vo tek sum so problemite. Direktno u~estvuvam vo maalskiot `ivot i ovde sum deset godini. Ma`ot mi, koj e novinar vo ^erewa, 22 godini se zanimava so problemite na Romite”.
Me|utoa, o~igledno e deka `elbite na romskiot auditorium ne se zadovoleni. Na pra{aweto {to bi sakala da vidi/slu{ne na romskite mediumi, Su{ica Ajdin od Skopje odgovori:
“...Treba da emituvaat dokumentarni emisii. Treba da imaat obrazovna programa, osobeno za decata. Bi trebalo da ima i vesti od stranstvo, informacii od svetot. Taka na{ite deca }e napreduvaat i }e bidat inspirirani da prodol`at da se {koluvaat. Ne mislam samo jas taka, sekoj vtor Rom }e vi go ka`e istoto. I li~no bi im go ka`ala toa, ama badijala...”.
10
Iako imaat kontaktni emisii, vrz niv obi~no vlijaat edinstveno komplimentite od auditoriumot, samo edna stanica (Radio ^arewa, [tip) ja smeni svojata programska {ema po barawe na svoite slu{ateli. Romskite mediumi, kako i site drugi mediumi, za sebe smetaat deka pretstavuvaat servis za romskata populacija vo svojot grad. Site romski stanici za sebe smetaat deka pretstavuvaat potencijalna obrazovna i informativna alatka, no nivni izvori na informacii se glavno neformalni mre`i, poedinci, Vladata, a mnogu malki drugite segmenti na civilnoto op{tetsvo. Me|utoa, koga }e se prou~at zacrtanite misii na nevladinite organizacii i {emite za formirawe mediumski modeli, stanuva o~igledno deka za ovie dva sektora na gra|anskoto op{testvo partnerstvoto ne e samo mo`no tuku e i od su{tinska va`nost za da gi postignat celite na ~esto povtoruvanata, no retko objasneta "emancpiacija na Romite”. "Emancipacija” ne se slu~uva vo vakuum; ova e u{te eden faktor okolu koj romskite nevladini organizacii, romskite mediumi i Romite {to bea intervjuirani brzo se soglasija. Kako {to objasni Nori Rusanovski od Prilep, "`iveeme vo edno po{iroko op{testvo i treba da go poznavame... no, i tie treba nas da n¢ poznavaat”. Vsu{nost, na pra{aweto koi tri oblasti treba da gi pokrivaat romskite stanici, Romite {to ne pripa|aat kon niedna organizacija odgovorija:
• "drugi etni~ki zaednici/po{irokoto op{testvo” - 11 lica • kulturata na Romite - 7 lica • vesti za Romite vo Makedonija i vo drugi zemji - 6 lica
Romskite mediumi se svesni za multikulturniot potencijal i ~esto kako edna od svoite celi go naveduvaat "informiraweto na "neromskata” populacija za Romite”. Site romski mediumi imaat promenliv, no dosleden procent verni slu{ateli/gleda~i {to ne se Romi. Ova direktno se kosi so izjavite {to ~esto gi davaat nevladinite organizacii i potencijalnite donatori, koi poa|aat od pretpostavkata deka romskite stanici }e gi slu{aat/gledaat samo Romi. Vo prepolnoto studio na Radio Roma vo Gostivar se slu~i ne{to {to mo`e da poslu`i kako neformalen, no dobar primer. Zayvoni telefonot. Se javija dve devojki-Albanki da se po`alat na svojot quboven `ivot. Se nadevaa deka vo Radio Roma }e im pu{tat nekoja pesna {to }e gi razveseli. Aliradin (sopstvenikot, direktorot i dixejot) strplivo gi islu{a, im dade nekolku soveti i potoa ja pu{ti pesnata. Pesnata {to ja baraa be{e srpska qubovna balada. Romskite mediumi mo`at i slu`at kako izvor na kulturna gordost, kako posrednici za informirawe i kako kulturen most {to void, i do Romite i do onie {to ne se Romi, no ne se na visina na svoite celi, nitu pak, na svoite potencijali. Nedostigot od finansii, oprema i obuka se nadvore{ni problemi koi potencijalno mo`at da se re{at so eden dobro sostaven predlog-proekt i eden donator {to ima razbirawe. Me|utoa, otsustvoto na komunikacija me|u romskite nevladini organizacii i romskite mediumi simptomati~no govori za eden problem vo gra|anskoto op{testvo, od kade {to, isto taka, mora da dojde i impulsot za promena.
11
ANALIZA Aktuelna (nekompletna) komunikaciska mre`a
"Sakam da ostvaram potesna sorabotka so romskite mediumi op{to, vo cela Makedonija. Vo momentov, komunikacijata ne e dobra, se nao|a na najnisko nivo. Mediumite retko doa|aat na nastanite”, Tahir Selimoski, pretsedatel na Romani [ukaripe, Prilep
Komunikacijata ~esto se naveduva kako faktor na uspehot ili neuspehot vo site segmenti na gra|anskoto op{testvo, no vo golem broj slu~ai se smeta deka do "komunikaciski slom” doa|a na pogre{no mesto. Komunikaciskite strukturi na romskite nevladini organizacii i na romskite mediumi se etablirani vnatre vo nivnite oddelni sferi; otsustvoto na komunikacija za koe ~esto se govori le`i na relacijata me|u sektorot na nevladini organizacii i mediumskiot sektor. Ova ne uka`uva na nedostig od komunikaciski strukturi, duri ni na ve{tini, tuku na nedostig od zaemno priznavawe na mestoto i zna~eweto vo po{irokoto gra|ansko op{testvo. Taka istra`uvaweto uka`uva na necelosna komunikaciska mre`a, a ne na otsustvo na komunikacija. Romskite nevladini organizacii odr`uvaat dosledna me|usebna komunikacija: razmenuvaat informacii vo krugovi {to ~esto se preklopuvaat, u~estvuvaat na konferencii/seminari i napati sorabotuvaat na zaedni~ki proekti. Vakviot dijalog se zasnova kako vrz geografskata blizina, taka i vrz sli~nite tematski celi. Vo prosek, nevladinite organizacii odr`uvaat kontakti so sedum (7) lokalni nevladini organizacii (geografska povrzanost) i {est (6) nacionalni i me|unarodni nevladini organizacii (tematski celi). Ahmet Ja{arevski, pretsedatel na DROM (Kumanovo) ubavo ja ilustrira ovaa poenta, velej}i: "Nie sme aktivisti~ka nevladina organizacija, a toa zna~i deka koga }e se dobie nekoja informacija, treba ne{to da se prezeme vo vrska so toa... zatoa, morame da razmenuvame informacii” (li~en kontakt, 8 septemvri 2003) Iako site romski nevladini organizacii ne se definiraat sebe si kako aktivisti~ki, site onie {to bea intervjuirani pripa|aat na nekoja formalna mre`a od nevladini organizacii, od koi najpoznata e RNVO 2002 ({to e istovremeno i Internet-lista), a od desette nevladini organizacii, sedum gi koristat formalnite mre`i nevladini organizacii za da gi prezentiraat svoite aktivnosti. Isto taka, romskite mediumi se organizirani i vo formalni i vo neformalni mre`i: si ispra}aat informacii edni na drugi, si zajmuvaat oprema, a povremeno duri si razmenuvaat i dokumenti/programi. Site romski mediumi, osven Roma radio od Gostivar, imaat najmalku eden strategiski mediumski partner nadvor od svojot grad. Iako po svojata struktura se razlikuvaat od televizijata ili od radioto, i Internet-mediumite se vo postojan kontakt so drugi kreatori na Internet-mediumi. Site romski mediumi - povtorno, so isklu~ok na Roma radio od Gostivar - se vo kontakt kako so doma{ni, taka i so me|unarodni informativni mre`i8. Omar i Enise Demirova od Radio ^erewa ([tip) dadoa jasen primer za toa. Poradi svojata strategiska lokacija vo [tip, Radio ^erewa be{e prvata stanica {to izvestuva{e za tragi~nata smrt predizvikana od surovoto maltretirawe dete - Rom, koe po~ina vo mart 2003 godina. Informacijata be{e prosledena i do romski i do neromski mediumi: Kanal 77, Radio [tip, Televizija A1, Sitel, BTR i do [utel. Radio ^erewa be{e citirano kako izvor na ovaa informacija (li~en kontakt: Demirova, 29 septemvri 2003). Kako {to mo`e da se vidi od iskustvoto na Radio ^erewa, romskite mediumi se vo postojan kontakt so neromski izvori/mre`i. Radio ^erewa, BTR i [utel sekojdnevno dobivaat informacii od Makedonskata informativna agencija (MIA), zaedno so izvori na informacii {to se konkretno povrzani so Romite. Radio Ternipe mora{e da ja otka`e svojata pretplata na
12
MIA poradi nedostig od finansiski sredstva, no i natamu go dobiva Roma Times (so sedi{te vo Skopje) a, isto taka, sorabotuva i so lokalnoto radio vo Prilep so koe ~estopati razmenuva informacii vo vrska so nastani {to se slu~uvaat lokalno i po{iroko vo dr`avata. Taka problemot na komunikacija me|u romskite nevladini organizacii i romskite mediumi ne le`i vo otsustvoto na organizacija ili na struktura, tuku vo zaemnoto otsustvo na po~ituvawe na me|usebnoto zna~ewe. Iako romskite nevladini organizacii gi kanat lokalnite i nacionalnite mediumi na 60-70 otsto od svoite nastani, romskite mediumi dobivaat pokana samo vo 4 otsto od slu~aite. Na pra{aweto zo{to e toa taka, nevladinite organizacii naj~esto velea deka pri~inata za toa e "otsustvoto na profesionalnost”, "nedoslednosta” i "deka tie ~esto moraat da pla}aat za emituvaweto”. Vsu{nost, se ~ini deka vo osnova stanuva zbor za vrednosta i za pazarot; mediumite naj~esto se konceptualiziraat kako sredstvo za publicitet i za legitimizirawe vo po{irokata op{testvena zaednica - ne vo celnata grupa na nevladinata organizacija. So drugi zborovi, vnimanieto na mediumite e naso~eno kon nadvore{niot svet, pa zatoa, bez razlika na nivnata simboli~na vrednost, na romskite mediumi se gleda kako na mediumi {to imaat malo strategisko zna~ewe. Vakvata percepcija poteknuva od edna specifi~na vizija za mediumite kako sredstvo za publicitet, a ne kako sredstvo za informirawe. Vakvata ramka se kosi so onaa na romskiot auditorium do koj tie nastojuvaat do dojdat. Site petnaesetmina Romi koi ne se povrzani so niedna organizacija, na vozrast me|u 16 i 55 godini, znaeja za romskite mediumi vo svojot kraj i se gordeat so samoto toa {to voop{to postojat romski mediumi, no dvanaesetmina od niv gi slu{aat/gledaat tie stanici so nade` deka }e doznaat ne{to pove}e za problemite na Romite. "Slepiloto” na romskite nevladini organizacii se odrazuva i vo romskite mediumi kako vo ogledalo. Iako site romski mediumi imaat objaveno najmalku po edna storija za nekoja romska nevladina organizacija, romskite mediumi retko gi citiraat romskite nevladini organizacii, retko im se obra}aat za stru~no mislewe ili za ispituvawe na aktuelnata scena vo romskata zaednica. Nieden romski medium nema evidencija na aktuelnite romski nevladini organizacii, pa sepak site, osven Radio Ternipe, imaat spisok na aktuelnite ministerstva i na nivnite portparoli. Vo odgovorot na pra{aweto na kogo mu se obra}aat za informacii/sorabotka na nekoja storija, romskite mediumi gi rangiraa nevladinite organizacii ponisko od li~nite kontakti i od vladinite izvori. Vo osnovata na otsustvoto na komunikacija i sorabotka me|u romskite mediumi i romskite nevladini organizacii le`i fenomenot na paralelni mre`i. Ova uka`uva na edna iskrivena ramka vo koja na mediumite, ili barem na romskite mediumi, ne se gleda kako na va`en del na gra|anskoto op{testvo. Ova ne zna~i deka romskite mediumi ne se smetaat za va`ni, no ima tendencija da se sveduvaat na domenot na etni~ka gordost, a ne na vlijatelno novinarstvo. Kako {to re~e Feat Kamberovski od ARKA (Kumanovo), "...sakame da sorabotuvame so MTV 1, 2 i 3, osobeno so MTV 1, toa e nacionalna televizija, site ja gledaat” (li~en kontakt, 19 septemvri 2003). Ovoj iskaz poa|a od pretpostavkata deka MTV e pova`en medium za{to pove}e lu|e ja gledaat, a profilot na onie {to ja gledaat e od sekundarno zna~ewe za{to se pretpostavuva deka se toa "site”.
Misleweto na Kamberovski go odrazuva misleweto na pove}eto intervjuirani nevladini organizacii. Iako site nevladini organizacii izrazija `elba da ostvarat potesna sorabotka so mediumite, fokusot e re~isi isklu~ivo na nacionalnite mediumi i na lokalni mediumi na makedonski jazik; samo tri nevladini organizacii iska`aa konkretna `elba za potesna sorabotka so romski mediumi. Za ova se svesni novinarite na BTR, Roma Radio i na Radio Ternipe, i site tie se `alea na toa deka nevladinite organizacii kontaktiraat so niv edinstveno koga sakaat da populariziraat nekoj svoj nastan, no ne kako so siguren izvor na informacii. Selman Bajram, direktor i novinar vo Radio Ternipe, raska`a pove}e slu~ki koga za pokrivawe na nastan na nekoja lokalna romska nevladina organizacija mu bilo javuvano
13
dva ~asa pred nastanot. Spored ovie tri izvori, nevladinite organizacii ignorirale ili odbile mnogubrojni telefonski povici so pokana za sorabotka vo vrska so nekoja storija, ili za gostuvawe vo programata.
Isto taka, o~igledno e deka romskite mediumi pove}e se potpiraat vrz li~ni kontakti i vladini izvori/aktivnosti, otkolku {to sorabotuvaat so nevladini organizacii. Kamberovski prodol`uva:
Mnogu e `alno koga drugite makedonski i albanski televiziski stanici }e se zainteresiraat za ona {to go rabotime, a [utel ne kreva ni telefon... romskite mediumi ne si ja rabotat svojata rabota. Premnogu se selektivni, a toa se kosi so nivnata uloga na javen servis (li~en kontakt, 19 septemvri 2003) I Qatif Demir od DARHIA (Skopje) smeta deka romskite mediumi ja ignoriraat
rabotata na negovata organizacija. Toj veli: "Vo Skopje nikoga{ ne gi koristime romskite mediumi, za{to im ispra}ame faksovi, a tie voop{to ne ispra}aat novinari”. Negovata analiza zo{to e toa taka e slednava: "Za{to tie ne sakaat da gi informiraat svoite gleda~i za na{ite aktivnosti” (li~en kontakt, 8 septemvri 2003). Vakvata percepcija na rabotite mo`e da bide mnogu posilna od sekoja vistina. Ovoj ciklus na zaemna nedoverba i nepo~ituvawe me|u nevladinite organizacii i mediumite mo`e samo da im na{teti na dvete strani. Potrebni se dopolnitelni istra`uvawa za da se utvrdi dali e ova karakteristi~no samo za romskite mediumi ili, pak, stanuva zbor za endemska pojava vo site mediumi vo Makedonija.
14
ZAKLU^OK Ako se razgleda povtorno slu~ajot na romskata nevladina organizacija vo Skopje {to ja organizira{e proslavata po povod 8 April, Svetskiot den na Romite, mo`e da se se vidi edna {ema na gre{ki za koi stanuva zbor vo ova istra`uvawe. Nevladinata organizacija nema{e spisok na novinari {to pokrivaat takvi nastani. ^lenovite na organizacijata ne im se javija na novinarite pred da im go ispratat soop{tenieto za pe~atot za da porazgovaraat za nastanot. Avtorot na soop{tenieto za pe~atot ne go menuva{e soop{tenieto vo zavisnost od toa dali se pokanetite romski, lokalni ili nacionalni mediumi, so {to bi go oformil soop{tenieto spored celniot auditorium. Otkako go ispratija faksot ili elektronskata po{ta, tie ne se javuvaa vo redakciite za da proverat dali se primeni soop{tenijata. [to e u{te pova`no, od nevladinata organizacija ne se javija vo mediumite za da vidat zo{to pokanetite ne prisustvuvaa na nastanot. No, ne mo`e celata vina da se frli vrz nevladinata organizacija. Mediumite ne kontaktiraa so nevladinite organizacii i voop{to nemaa pretstava deka manifestacijata se odviva na me|unarodno nivo. Vakvoto neznaewe govori za nemawe poznavawa i po~it sprema aktivnostite na nevladinata organizacija. Nastan so 1.000 u~esnici {to go organizira vlasta nema da bide sistematski ignoriran od (re~isi site) mediumi! Vo izvr{uvaweto na svojata misija, profesionalnite mediumi treba da bidat odraz na op{testvoto, i spored svojata sodr`ina (zabava, informirawe, educirawe) i spored strukturata (vraboteni, pokrivawe, finansirawe). Etni~kite mediumi obi~no postojat za da odgovorat na specifi~nite potrebi/interesi na edna zaednica na jazik {to taa najlesno go razbira. Ottuka bi mo`elo da se ka`e deka mediumite nameneti za konkretni etni~ki zaednici imaat povisoka odgovornost vo otkrivaweto i odgovaraweto na potrebite na nivnata celna grupa/auditorium. Kako {to mo`e da se vidi od istra`uvaweto, o~igledno e deka romskite mediumi vo Makedonija ne ja ispolnuvaat ovaa odgovornost. Me|utoa, ne mo`e da se poka`uva so prst samo na sektorite na romski mediumi i romski nevladini organizacii, site romski mediumi (so isklu~ok na Roma radio vo Gostivar) i site romski nevladini organizacii dobivaat poddr{ka od stranski donatori, a istite tie donatori ~esto gi finansiraat romskite nevladini organizacii. Celta i na romskite mediumi i na nevladinite organizacii e borbata protiv marginalizacijata na Romite so cel da se zgolemi nivnata emancipacija. Jasno e deka toa ne mo`e da se ostvari bez pogolema sorabotka me|u romskite nevladini organizacii i romskite mediumi. Donatorite mo`at i treba da ja pottiknuvaat taa sorabotka. Kako {to be{e ka`ano vo po~etokot na ovoj izve{taj, romskata populacija e najmarginalizirana od site etni~ki zaednici vo makedonskoto op{testvo. Mnogu svesno go koristam terminot marginalizirana, a ne diskriminirana, za{to marginalizirawe zna~i da te turkaat nastrana i da ne te smetaat za subjekt {to vredi da bide diskriminiran. So drugi zborovi, marginalizirawe ednostavno zna~i ignorirawe. Na Romite ~esto se gleda kako na populacija za koja ne vredi da se izvestuva, osven koga }e izbie nekoj skandal. Potrebna e natamo{na istra`uva~ka rabota vo forma na monitoring na mediumite za da se evidentira kolku i kako glavnite mediumi gi pokrivaat romskite pra{awa/Romite i toa da se sporedi so pokrivaweto na etni~kite malcinstva vo Makedonija {to se so ista zastapenost (Srbite, Bo{wacite, Vlasite i, vo zavisnost od podatocite od popisot, mo`ebi i Turcite). Mora direktno da se pristapi kon re{avawe na ovoj problem na marginalizacija {to ja vr{at neromskoto op{testvo i neromskite mediumi. Postoi rizik od pojavata etni~kite mediumi da slu`at kako sredstvo za etni~ka polarizacija/segregacija. Romskite mediumi pretstavuvaat redok isklu~ok od taa situacija. Site intervjuirani Romi {to ne pripa|aat na nekoja nevladina organizacija ili pak na
15
medium, isklu~itelno dobro gi poznavaat mediumite i znaat na koja stanica i na koj kanal da svrtat za da prosledat konkretna emisija, vesti i site bea dlaboko svesni za otsustvoto na profesionalizam vo romskite mediumi. Ovaa informacija bi trebalo da im poslu`i kako barometar i na stranskite donatori {to gi pomagaat romskite mediumi, a i na samite romski mediumi. Kako {to ve}e rekovme, site romski mediumi go vbrojuvaat neromskoto naselenie vo svojot auditorium, a site intervjuirani Romi {to ne pripa|aat kon niedna organizacija bea gladni za vesti od zemjata i od stranstvo, pokraj vestite {to gi dobivaat za Romite vo Makedonija i vo stranstvo. I ova mo`e da se smeta kako odraz na pogolemi celi vo ramkite na romskoto gra|ansko op{testvo: mediumite bi trebalo da bidat alatka na informirawe, kultura i gordost, a ne ispolnuvawe na kvotite kolku da se smiri sovesta, da ne se prezema ni{to i da se bide na granicata na arogantno odnesuvawe. PREPORAKI
"[to bi napravil najprvin koga bi vodel televiziska stanica? Bi go napravil ova {to go pravite vie sega - bi sprovel anketa vo vrska so konsumiraweto i mislewata za mediumite”,
Ervin Asahovski, student, Kumanovo
"Bi se pogri`ila da ima pove}e dnevni vesti i bi gi prezentirala na eden pomultietni~ki na~in. Pove}e programi za deca. Poizbalansirano vo pogled na etni~kata pripadnost i
polot - da bidat prezentirani site strani, bez politi~ka oboenost”, Seadet Ibrahimi, medicinska sestra, Gostivar
"Kanalot bi trebalo da e na romski jazik i ako tie (Romite) ne znaat romski, toga{
mo`at da gledaat makedonski stanici... Mediumite se na~in na edukacija, na~in na steknuvawe kultura. Bi trebalo da ima i op{ti informacii vo vrska so novostite vo
Makedonija i so me|unarodni pra{awa... Bi trebalo da bide vo makedonskite mediumi, za{to taka Makedoncite }e ja sogledaat situacijata i }e sfatat”,
Vejda [aban, penzioner, Skopje Romski nevladini organizacii
1) Treba da se vlo`at maksimalni napori za da se izostrat aktivnostite na nevladinite organizacii vo eden dosleden i konkreten fokus - za da stanat nevladini organizacii orientirani na konkretni pra{awa. Toa }e im ovozmo`i na nevladinite organizacii i na nivnite vraboteni da se steknat so reputacija na stru~waci vo opredelena oblast, so {to nivnite javni istapuvawa }e dobijat na kredibilitet.
2) Promena vo internata struktura na romskite nevladini organizacii taka {to edno
lice }e ja ima obvrskata da bide nadle`no za vrski so mediumite. Procentot na pokrienost od strana na romskite mediumi treba da se zeme kako cel za merka za uspeh. Toa lice }e dobie specijalna obuka za "sledewe” i odr`uvawe kontakt so mediumite. Negovata plata treba da vleze vo operativniot buxet.
3) Treba da se a`urira i do site mediumi, osobeno do romskite, da se distribuira aktuelen
spisok na aktivni romski nevladini organizacii, vklu~uvaj}i gi i stru~wacite {to rabotat vo tie organizacii. Spisokot treba da bide napraven spored gradovi i spored temi.
16
Romski mediumi 4) Vo site gradovi kade {to postojat legalni romski mediumi treba da se sprovede
demografska marketing-anketa. Taa treba da poslu`i kako osnova za programski odluki zasnovani vrz auditoriumot.
5) Promena vo internata struktura na romskite mediumi taka {to sekoj novinar }e dobie
svoj "reon”. Eden od tie "reoni” bi trebalo da bide gra|anskoto op{testvo, taka {to }e bide vrska so gra|anskoto op{testvo. Procentot na storii za romski nevladini organizacii i koristeweto izvori/informacii od nevladini organizacii treba da bidat postaveni za cel {to }e bide merka na uspehot. Platata na toa lice treba da vleze vo operativniot buxet.
6) Romskite mediumi treba da razmislat za parterska sorabotka so neromski radio ili
televiziski stanici zaradi zaedni~ko koristewe oprema. Ova mo`e da bide pojdovna to~ka za razmena na storii so {to }e se zgolemuva brojot na dostapni informacii/ izvori.
7) Romskite televiziski i radiostanici {to se ve}e on-lajn treba da koristat Internet
za komunicirawe so elektronski romski mediumi, odnosno: yahoo-grupi, nevladini organizacii on-lajn itn., zaradi sorabotka na storii.
8) Treba da se a`urira aktuelen spisok na aktivni romski mediumi, na koj }e bidat
pomesteni i novinari {to specijaliziraat vo pokrivawe temi od oblasta na gra|anskoto op{testvo, i toj da bide distribuiran do site nevladini organizacii, osobeno do romskite. Ovoj spisok treba da se napravi po gradovi.
Romski nevladini organizacii i romski mediumi
9) Romskite mediumi moraat jasno da razgrani~at {to e reklama (za koja{to treba da se plati), a {to e pokrivawe storija. I romskite nevladini organizacii moraat da bidat svesni za taa razlika. Ova }e mora da se kodificira i dosledno da se sproveduva so propi{ani kazni za sekoj prekr{ok.
10) Romskite mediumi treba da se pretplatat na aktivnite i otvoreni yahoo-grupi na
romskite nevladini organizacii so sedi{te vo Makedonija (RNVO [email protected], [email protected]). Ovie informacii mo`at da se koristat i kako izvor na idei za storii i za barawe "stru~no mislewe”. Romskite elektronski mediumi treba da im gi ispra}aat svoite storii na romskite radio i televiziski stanici za da go privle~at vrz sebe vnimanieto na mediumite.
11) Inicirawe mese~en forum na romskata zaednica, kade {to nejzinite pripadnici, me|u
niv i aktivisti vo nevladini organizacii, }e se sre}avaat so mediumite za da diskutiraat za aktuelni pra{awa i za programskite barawa.
Donatori
12) Site romski stanici treba da raspolagaat so finansiski sredstva {to }e im ovozmo`at da sprovedat demografska marketing-anketa pred formiraweto i potoa na sekoi {est meseci.
17
13) Romskite mediumi treba da se dr`at na istiot standard na kvalitet kako i neromskite
mediumi. Ako e toa sega neizvodlivo, toga{ vo buxetot treba da vleze i stavkata za obuka. Natamo{noto finansirawe neprofesionalni mediumi bez nikakov pottik za zgolemuvawe na kvalitetot pretstavuva omalova`uva~ki odnos sprema romskite mediumi i sprema javnosta.
14) Vo strategijata na donatorite za elektronskite mediumi mora da se inkorporira
specijalna obuka za biznis-modeli i menaxment, so {to na romskite mediumi }e im bide ovozmo`eno, kone~no, samite da se izdr`uvaat kako privatni mediumi. Treba da se vlo`at maksimalni napori site postojni i novi romski stanici da dobijat obu~eno lice {to }e rakovodi so finansiite.
15) Vo sekoja romska stanica da se predvidat finansiski sredstva za vrski so gra|anskoto
op{testvo, a vo sekoja romska nevladina organizacija da se finansira lice za odnosi so javnosta. Od romskite mediumi treba da se bara da postavat godi{na cel na pokrivawe temi i nastani (procent na storii vo vrska so romski nevladini organizacii i koristewe od strana na romskite mediumi na informacii od izvori od redovite na romskite nevladini organizacii) {to }e slu`i kako odnapred definirana merka na uspehot. Donatorite treba na sekoi tri meseci da gi revidiraat ovie celi/realnost za da ja procenat odr`livosta i da ja planiraat strategijata.
16) Da se razmisli za osnovawe romska novinska agencija kade {to }e se akumuliraat
informacii {to se odnesuvaat na Romite vo cela Makedonija i potoa }e se dostavuvaat i do romskite i do neromskite stanici. Ovoj centar bi trebalo da bide del od edna etablirana novinska agencija {to }e gi koristi postojnite resursi i ekspertiza; posebno treba da se naglasat aktivnostite {to se odvivaat vo gra|anskoto op{estvo.
18
DODATOK
PRA[AWA ZA RADIO I TELEVIZISKI ROMSKI MEDIUMI
1. Koga e osnovana va{ata stanica? 2. Koj e opfaten so programata {to ja emituvate? 3. Kolkav e va{iot auditorium?
- Od kade znaete? - Pretpostavki? Vnatre{na anketa? Nadvore{na anketa/marketing-analiza?
4. Kako se finansirate (vo procenti i vo vkupen iznos)? Kolku vreme? 5. Kakov e va{iot format, koja e va{ata programska {ema? Kako ja izbravte? Kolku ~esto se revidira? - Mo`e da dobijam eden primerok? 6. Na koj jazik (jazici) emituvate programa/pi{uvate? Kako ste gi izbrale? Dali ima nekakvi izmeni? 7. Kolkav del od va{ite emisii, vesti ili fi~ersi se va{a sopstvena produkcija, a kolku se potpomognati? Od kade? Kako re{avate za ova? 8. Koj e va{iot auditorium? (vozrast, etni~ka pripadnost, pol, klasna pripadnost, stepen na obrazovanie) 9. Kako ste do{le do ovaa procena? 10. Dali ima nekakvi izmeni? 11. [to mislite, zo{to lu|eto ja gledaat/slu{aat va{ata stanica? 12. Kakvi potrebi zadovoluva ovaa stanica? Socijalni? Kulturni? Politi~ki? Zabavni? 13. Dali imate deklaracija za svojata misija vo koja seto toa e objasneto? Ako imate, koga e zacrtana taa misija? Koj ja zacrtal? Dali e menuvana? 14. Dali ja koristite deklaracijata za svojata misija kako osnova za izrabotka na programata? 15. Ako e me|unarodnoto moto na novinarite da educiraat, da informiraat i da zabavuvaat, {to zna~i ova za va{ata stanica? Dali e toa realno? Mo`ete li da mi ka`ete koja emisija, od onie {to se predvideni so rasporedot, na koj `anr pripa|a. . . [to vi e potrebno za da ja postignete taa cel? 16. Dali ste ~len na nekoja informativna mre`a? Ako ste ~len, toga{ na koi informativni mre`i (lokalni, nacionalni i me|unarodni) pripa|ate? Koj kontaktira so vas vo vrska so idei za statii/informacii? Vladata? Poedinci? Nevladini organizacii? 17. Navedete mi primer na nekoja storija {to ste ja pokrivale. Ve molam, objasnete mi go detaqno procesot, kako ste doznale za storijata i koi ~ekori ste gi prezele vo nejzinoto pokrivawe. Kade najprvin doznavate za nekoja storija? So kogo kontaktirate za sorabotka/izvori/citirawe so vladata? So biznis-sektorot? So vlijatelni lu|e? So nevladini organizacii? 18. Dali smetate deka va{ata stanica ISPU[TA storii za nekoi lu|e/nastani? Ako e toa slu~aj, toga{ zo{to e toa taka?
19
19. Istra`uvaweto od pred edna godina poka`a deka pove}eto lu|e {to rabotat vo mediumite trgnuvaat od pretpostavkata deka pove}e pari zna~at pove}e mediumi; dali se soglasuvate so ova? [to bi mo`ele da pravite ako imate pove}e pari, kako bi vi ja olesnilo toa rabotata?
Pra{awa za romskite nevladini organizacii
1. Koga e osnovana va{ata organizacija? 2. Dali potpa|ate pod ~adorot na nekoja organizacija ili pretstavuvate direkten servis? 3. Kolku korisnici imate godi{no? 4. Kako se finansirate (vo procenti i vo vkupen iznos)? Kolku vreme? 5. Dali imate godi{en izve{taj? Dali mo`e da dobijam eden primerok? 6. Na kakvi pra{awa rabotite? 7. So koi drugi nevladini organizacii sorabotuvate na lokalno, nacionalno i na me|unarodno nivo? Kako odr`uvate kontakt so niv? (obrnete vnimanie dali voop{to }e spomenat elektronska po{ta) 8. Od kade vie li~no dobivate informacii vo vrska so socijalnite pra{awa/nastani (povtorno obrnete vnimanie dali }e se spomene elektronska po{ta) {to gi zasegaat Romite. . . Dali nekoga{ slu{ate/gledate (navedete go imeto na romskata stanica vo va{ata oblast) za da dojdete do informacii? 9. Na koja populacija i pomagate? Na primer, samo na Romite? Na nekoj {to `iveve vo taa zaednica? Samo na decata-Romi? 10. Na koi populacii, vsu{nost, im pomagate? Ako ima diskrepanca - zo{to e toa taka? Ako nema, kako uspevate da dojdete do taa konkretna populacija? 11. Kakva e va{ata sega{na strategija za odnosi so javnosta? ^ekate da ve pobaraat mediumite? Ispra}ate faksovi? Imate konkretni lu|e nazna~eni za kontakti so mediumite. . . Koj ja opredeli ovaa strategija? Dali ima nekakvi izmeni? 12. Dali nekoga{ mediumite vi se javuvaat vo vrska so va{ite nastani? Dali nekoga{ vi se javuvaat za da pobaraat stru~no mislewe? 13. Dali smetate deka vospostavuvaweto relacii so mediumite mo`e da vi koristi? Da vi na{teti? Koja e va{ata celna grupa kaj mediumite: po{irokata javnost, nevladinite organizacii ili va{ite potencijalni klienti? 14. So koi mediumi konkretno bi sakale da ostvarite pobliska sorabotka? Ima li mediumi so koi ne bi sakale da imate kontakti? 15. Kako bi sostavile svoja storija {to bi se emituvala na romski radio/televiziski stanici? Dali bi se razlikuvala od storii za nekoja lokalna stanica ili za Televizija A1 ili za MRTV? I ako se razlikuva, zo{to?
Pra{awa za }erkata na kova~ot i za sinot na u~itelot . . .
1. Vo koj grad `iveete? 2. Od koga `iveete tamu? 3. Dali va{eto semejstvo poteknuva od toj grad? 4. So kogo `iveete?
20
5. Koe oddelenie imate zavr{eno? 6. Na koj jazik (jazici) zboruvavte na u~ili{te? 7. Koi jazici gi zboruvate? 8. Na koj jazik najmnogu zboruvate doma? (Ako `iveete zaedno so baba vi i so dedo vi ...). Dali baba vi i dedo vi me|usebno razgovaraat na toj jazik? Dali razgovaraat na toj jazik so tatko vi? Na koj jazik razgovaraat me|usebno mladite kaj vas doma? 9. Dali gledate televizija? Ako gledate, na koi stanici gledate:
• vesti od svetot • vesti od Makedonija • lokalni vesti • dokumentarni emisii • idni nastani • sport • muzi~ki videospotovi • sapunski operi/komedii • informacii vo vrska so pra{awa {to gi zasegaat Romite (ve molam, navedete
konkretno kakvi pra{awa se toa...). 10. Koga bi mo`ele da izmenite tri raboti vo NAJDOBRATA televiziska stanica vo Makedonija, koi bi bile trite raboti? 11. Dali nekoga{ ste se javile/ste ispratile pismo vo nekoja televiziska stanica za da se po`alite/da gi pofalite za nivnata rabota? 12. Dali slu{ate radio? Ako slu{ate, na koi stanici slu{ate:
• vesti od svetot • vesti od Makedonija • lokalni vesti • idni nastani • sport • muzika • informacii vo vrska so pra{awa {to gi zasegaat Romite (ve molam, navedete
konkretno kakvi pra{awa se toa...).
13. Koga bi mo`ele da izmenite tri raboti vo NAJDOBRATA radiostanica vo Makedonija, koi bi bile trite raboti? 14. Dali nekoga{ ste se javile/ste ispratile pismo vo nekoja radiostanica za da se po`alite/da gi pofalite za nivnata rabota? 15. Dali imate svoja i-mejl adresa? Dali nekoga{ dobivate informacii za idni nastani preku i-mejl? Dali nekoga{ odite na takvi nastani zatoa {to ste dobile takva informacija? 16. Dali ste za~leneti na nekoja elektronska lista, kako na primer: Roma students? Ili na RNVO 2002? Dali nekoga{ drugi lu|e ili organizacii vi prepra}aat informacii? 17. Dali nekoga{ prebaruvate na Internet? Ako prebaruvate, kakvi informacii barate? Dali nekoga{ posetuvate veb-stranica posvetena na romskite pra{awa? Ako posetuvate, kakvi informacii barate tamu? 18. Dali imate svoja veb-stranica?
21
19. Dali gi znaete lokalnite romski mediumi vo svojot grad? Dali znaete deka postojat romski mediumi vo Makedonija? (vo Makedonija ima 2 romski televiziski stanici i 4 romski radiostanici i najmalku 6 aktivni romski Internet-listi). Ako vi se poznati, kako doznavte za niv? Ako ne vi se poznati, {to mislite, zo{to ne ste doznale za niv? 20. Koga }e vi re~e nekoj deka raboti vo romska televiziska ili radiostanica, {to vi zna~i toa? Po {to bi trebalo tie stanici da se razlikuvaat od neromski radio/televiziski stanici? Kakvi pra{awa bi trebalo da opfa}aat? Na koj jazik bi trebalo da ja emituvaat svojata programa? 21. Dali romskite mediumi imaat korist od toa {to se emituvaat na oddelen kanal? Dali ima toa nekoi slabosti? Dali treba da bidat na razli~en kanal ili mo`e samo da bidat oddelni emisii? [to mislite za zaedni~ki emisii? 22. Dali ste ~len na nekoja grupa vo svojata zaednica ovde (ime na gradot)? Ako ste ~len, kakva uloga imate vo grupata? Dali prisustvuvate na sostanoci?Dali pomagate vo organiziraweto prevoz? Dali ste na nekoja oficijalna pozicija? 23. Kako doznavte za grupite vo va{ata zaednica? 24. Dali ima drugi organizacii {to rabotat na sli~ni pra{awa? 25. Kako doznavate {to rabotat tie?
22
Fusnoti:: 1 Nevozmo`no }e be{e da se sprovede istra`uva~kata rabota za ovoj izve{taj bez pomo{ta od strana na Sta`antskata programa za ~ovekovi prava na Univerzitetot vo ^ikago (University of Chicago’s Human Rights Internship Program) i na OSI-Macedonia (osobeno Neda Zdraveva i Violeta Gligoroska). Isto taka, bi sakal da im se zablagodaram i na Biljana Bejkova, Roberto Beli~anec, Vesna [opar, kako i na Eben Fridman za{to vo kratok rok gi revidira{e prethodnite verzii i postojano mi dava{e poddr{ka. 2 Site razgovori se vodeni ili na romski, ili na makedonski jazik, osven ako ne e poinaku nazna~eno. Razgovorite gi preveduva{e Demos Durmi{, Rom {to go zboruva makedonskiot jazik. 3 Isklu~ok pretstavuva Skopje, kade {to mediumite se osnovani vo 1994 i vo 1997 godina, a nevladinite organizacii, glavno, se osnovani me|u 1997 i 1999 godina. 4 Isklu~ok be{e Romani [ukaripe od Prilep, kade {to tvrdat deka opfa}aat 6.000-7.000 lica. 5 Mediumite povremeno £ se obra}aat na Mese~ina za mislewe, no toa, glavno, e vo vrska so op{tata sostojba na romskata populacija vo Makedonija. 6 Isto taka, vo celata zemja ima i ogromen broj piratski romski mediumi, osobeno radiostanici, koi bi imale korist od opservacija/analiza. 7 Samo MRTV ima pravo da emituva na romski so titluvawe na drugi jazici. I BTR koristi titluvawe, no emituva i 55 minuti vesti na makedonski jazik. Radio Roma i Radio ^erewa imaat emisii za u~ewe na romskiot jazik vo traewe me|u 30 minuti i eden ~as na den. 8 Koga gi pra{avme zo{to lu|eto ja slu{aat/gledaat nivnata stanica, 2/3 od stanicite odgovorija deka e toa poradi kombinacijata od muzika, informacii i edukacija; samo Radio Roma i Radio Ternipe smetaat deka auditoriumot gi slu{a samo poradi muzikata {to ja emituvaat. 9 Na hartija, programskata {ema na Radio Ternipe sodr`i samo 36% muzika, no vo me|uvreme, poradi nedostigot od finansiski sredstva i poradi namalenoto interesirawe za emituvawe reklami, 80% od nejzinata programa e ispolneta so muzika. 10 Ovaa fraza be{e upotrebena vo 85% ili vo site intervjua, kako kaj romskite nevladini organizacii, taka i kaj romskite mediumi. 11 Nekoi stanici pove}e im izleguvaat vo presret na `elbite na svojot neromski auditorium. Po barawe na svoite slu{ateli-Turci, Radio ^erewa od [tip od neodamna na svojata programa dodade 30-minutna emisija na turski jazik. Ovaa emisija se poka`a tolku uspe{na {to sega tie planiraat da vovedat i programa na vla{ki. 12 Mora da se ka`e deka Radio Roma duri od neodamna stana legalna radiostanica i ne dobiva finansiska pomo{ otstrana, {to go limitira nejziniot potencijal za vleguvawe vo mre`a. Radio Roma redovno dobiva informacii od Mese~ina, me|utoa ni ednata ni drugata strana ne e zadovolna od nivoto na komunikacija i sorabotka (li~en kontakt: Hajradin i Skendari, 23 septemvri 2003).
23
13 Vo momentov vo Makedonija ne postoi konzistentna romska novinska agencija, tuku so pomo{ta na donatorot Medienhilfe e vospostavena regionalna romska mediumska mre`a. Za procenuvawe na odr`livosta na ovoj potfat e potrebno pove}e vreme. 14 Romskata nevladina organizacija "Mese~ina” otskoknuva kako zna~itelen isklu~ok od ova pravilo; nivniot oddel za informirawe i koordinacija e ramnomerno podelen me|u koristewe na mediumite kako sredstvo preku koe doa|aat do svojata celna grupa, od edna strana, i razmena na informacii so sektorot nevladini organizacii, od druga strana. Tie se edinstvenata intervjuirana nevladina organizacija {to vo obra}aweto do svojata celna grupa gi koristi mediumite kako strategiska alatka vo svojata aktivnost. 15 [utel neodamna vovede kontaktna emisija so romski nevladini organizacii ~ij voditel e A{met Elezovski, koj e nadle`en i za pogolemiot del elektronska komunikacija preku mre`ata romnews.org. A{met raboti za DROM vo Kumanovo, no se trudi da ne ja me{a rabotata kako novinar so rabotata kako aktivist. 16 Vo Radio ^erewa izjavija deka vo procesot na donesuvawe odluki sorabotuvaat so nevladini organizacii, me|utoa Enise Demirova rakovodi i so Radio ^erewa i so nevladinata organizacija ^erewa. 17 Etni~ki specijaliziranite mediumi se sozdavaat i kako odgovor na sistematskata diskriminacija od strana na mediumite nameneti za mnozinstvoto od populacijata. Ovaa diskriminacija mo`e da se javi vo forma na eksplicitno iska`ana omraza ili preku marginalizacija na edna populacija kako celina. (Downing: 1986) 18 Treba da se posveti doponitelno vnimanie na MRTV 3, na "me|unarodniot” kanal na nacionalnata televizija vo pogled na buxetot, opremata i vremetraeweto na emituvawe. I nevladinite organizacii i "licata {to ne pripa|aat kon niedna organizacija” ednakvo dosledno ja priznavaat romskata programa na MRTV kako najdobro obu~en i najprofesionalen romski medium, koj istovremeno raboti so najskromni finansiski sredstva.
