MINISTRSTVO ZA DRUŽINO, DELO IN DRUŽBENO POLITIKO

Oddelek za trg dela

ŽIVLJENJE IN DELO

NA POLJSKEM

Varšava, 2018

Brošura je namenjena državljanom držav članic Evropske unije in Evropskega združenja za prosto trgovino, ki nameravajo začeti poklicno pot in živeti na Poljskem. Pripravil: Oddelek za trg dela Ministrstva za družino, delo in družbeno politiko Republike Poljske ob sodelovanju z drugimi pristojnimi resorji © Copyright by Ministrstvo za družino, delo in družbeno politiko Izdajatelj: Ministrstvo za družino, delo in družbeno politiko ul. Nowogrodzka 1/3/5 00-513 Warszawa Priprava in tisk: Založniško-tiskarski zavod Ministrstva za družino, delo in družbeno politiko ul. Usypiskowa 2, 02-386 Warszawa Naročilo 499/2018 Brezplačni izvod

3

1. Uvod .................................................................................................................................................. 5

2.Splošne informacije o Poljski ...................................................................................................... 7

2.1. O Poljski na kratko ...................................................................................................... 7

2.2. Upravna delitev ........................................................................................................... 9

2.3. Politični, upravni in pravni sistem ...............................................................................10

3. Življenje in prebivanje na Poljskem ........................................................................................ 12

3.1. Prijava in dovoljenje za prebivanje .............................................................................12

3.2. Kako najti stanovanje .................................................................................................14

3.3. Življenjski stroški ........................................................................................................17

3.4. Prevoz .......................................................................................................................18

3.5. Avto in vozniško dovoljenje ........................................................................................20

3.6. Varstvo otrok do 3. leta starosti ..................................................................................23

3.7. Izobraževalni sistem ..................................................................................................24

3.8. Kako najti šolo ...........................................................................................................31

3.9. Zdravstveno varstvo ...................................................................................................33

3.10. Zasebno življenje .....................................................................................................35

3.11. Kulturno in družbeno življenje ..................................................................................37

3.12. Kaj je dobro vedeti pred potovanjem in po prihodu v Poljsko ....................................39

4. Delo na Poljskem ......................................................................................................................... 41

4.1. Prost pretok delavcev v EU/EFTA ..............................................................................41

4.2. Kako najti delo ...........................................................................................................42

4.3. Kako se potegovati za delo ........................................................................................43

4.4. Priznavanje poklicnih kvalifikacij ................................................................................44

4.5. Opravljanje čezmejnih storitev ...................................................................................45

4.6. Vrste zaposlitev ..........................................................................................................46

4.7. Pogodba o zaposlitvi ..................................................................................................46

4.8. Varnost in zdravje pri delu ..........................................................................................47

4.9. Posebne kategorije delavcev .....................................................................................51

4.10. Delovni čas ..............................................................................................................52

4.11. Dopusti.....................................................................................................................53

4.12. Zastopanje delavcev ................................................................................................56

4.13. Delavski spori – stavke ............................................................................................57

4.14. Prenehanje zaposlitve ..............................................................................................58

4.15. Brezposelnost in podpora pri zaposlovanju s strani uradov za delo ..........................59

4.16. Opravljanje gospodarske dejavnosti .........................................................................64

5. Dohodki, plače in davki .............................................................................................................. 68

4

5.1. Dohodki in plače ........................................................................................................68

5.2. Davki ..........................................................................................................................69

5.3. Davčne olajšave in oprostitve za fizične osebe ..........................................................73

5.4. Pretok kapitala in plačil ..............................................................................................75

6. Socialna zavarovanja na Poljskem .......................................................................................... 77

6.1. Sistem socialnih zavarovanj na Poljskem ...................................................................77

6.2. Koordinacija sistemov socialne varnosti .....................................................................78

6.3. Zavarovanje za primer bolezni ...................................................................................80

6.4. Družinski prejemki ......................................................................................................83

6.5. Pokojnine in prejemki za starostnike ..........................................................................85

6.6. Invalidske pokojnine ...................................................................................................87

6.7. Prejemki iz naslova nezgod pri delu in poklicnih bolezni ............................................89

6.8. Nadomestilo za brezposelne – prenos .......................................................................90

5

1. UVOD

Z življenjem in delom v državah članicah Evropske unije (»EU«) in Evropskega združenja za prosto trgovino (»EFTA«), katerega članice so Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica, so povezana številna vprašanja, zato je treba pred odločitvijo za preselitev v katero od teh držav poznati pogoje za bivanje in delo v tej državi.

Obveščanje o pogojih za bivanje in delo na Poljskem je ena izmed dejavnosti omrežja EURES (Evropske službe za zaposlovanje), ki jih ta izvaja za tujce, ki so državljani držav članic EU ali EFTA.

Omrežje EURES je bilo ustanovljeno leta 1993 na temelju evropske mreže sodelovanja služb za zaposlovanje in drugih pristojnih organizacij na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, katere namen je podpirati mobilnost delavcev na evropskem trgu dela.

Oddelek za trg dela na Ministrstvu za družino, delo in družbeno politiko je v okviru koordinacije omrežja EURES na Poljskem objavil brošuro Življenje in delo na Poljskem z namenom podpreti državljane držav članic EU in EFTA, ki se nameravajo naseliti in zaposliti na Poljskem.

Knjižica vsebuje koristne informacije o življenju in bivanju na Poljskem, o zaposlitvi in opravljanju gospodarske dejavnosti, dohodkih, plačah in davkih, socialnem zavarovanju in drugih vprašanjih, ki lahko prav pridejo državljanom držav članic EU in EFTA.

Informacije se nanašajo na pravno stanje na dan 1. oktober 2018 in se tičejo državljanov Avstrije, Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Španije, Nizozemske, Irske, Islandije, Lihtenštajna, Litve, Luksemburga, Latvije, Malte, Nemške, Norveške, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Švice, Švedske, Madžarske, Velike Britanije in Italije.

Elektronska različica brošure je na voljo na spletni strani http://www.eures.praca.gov.pl.

Upamo, da bodo informacije v tej brošuri v pomoč državljanom držav članic EU in EFTA pri odločanju za delo in bivanje na Poljskem.

Oddelek za trg dela

Ministrstvo za družino, delo in družbeno politiko

2. SPLOŠNE INFORMACIJE O POLJSKI

7

2.SPLOŠNE INFORMACIJE O POLJSKI

2.1. O Poljski na kratko

Ime države Republika Poljska (RP)

Grb Zastava

Uradni jezik Poljščina

Glavno mesto Varšava

Glavna mesta vojvodstev

Białystok, Gdansk, Katovice, Kielce, Krakov, Lublin, Lodž, Olsztyn, Opole, Poznanj, Rzeszów, Szczecin, Torunj, Varšava, Vroclav, Zielona Góra

Državna ureditev Parlamentarna demokracija. Zakonodajno oblast izvršuje dvodomni parlament (Sejem – 460 poslancev, Senat – 100 senatorjev), izvršilno oblast predstavljata Svet ministrov in Predsednik države, sodno oblast pa neodvisna sodišča.

Upravna delitev Tristopenjska ureditev lokalne samouprave, ki jo predstavljajo: občinske samouprave, okrožne samouprave in vojvodske samouprave. Poljska je razdeljena na 2.478 občin, 314 okrožij in 16 vojvodstev (Spodnješlezijsko, Kujavsko-Pomorjansko, Lublinsko, Lubuško, Loško, Malopoljsko, Mazovijsko, Opolsko, Podkarpatsko, Podlaško, Pomorjansko, Šlezijsko, Varminsko-Mazurijsko, Velikovpoljsko, Zahodnopomorjansko)

Lega Poljska leži v srednji Evropi ob Baltskem morju. Na vzhodu meji na Rusijo, Litvo, Belorusijo in Ukrajino, na jugu na Slovaško in Češko, na zahodu pa na Nemčijo.

Površina 312 695 km2

Število prebivalcev Približno 38,5 mln

Podnebje Zmerno podnebje. Povprečna temperatura se poleti giblje med 16,5°C in 20°C, pozimi med -6°C in 0°C. Najtoplejši mesec je junij, najhladnejši pa januar.

Verska pripadnost Katoliki – 87,58 %, pravoslavci – 0,41 % in drugi

8

Etnična sestava Država je narodnostno skoraj enotna. Poljaki predstavljajo približno 97 % prebivalstva. Večje narodnostne manjšine so Nemci, Ukrajinci in Belorusi.

Centralna banka Narodna banka Poljske s sedežem v Varšavi, ul. Świętokrzyska 11/21

Valuta Povprečni tečaj evra (EUR) v prvi polovici leta 2018 je po podatkih Narodne banke Poljske znašal 4,2953 poljskih zlotov (PLN)1; Vrednost 1 PLN znaša približno 0,23 EUR

Telefoni za klice v sili

in informacije

997 - Policija, 998 - gasilci, 999 – nujna medicinska pomoč, ali splošna številka za klice v sili - 112 (klici so brezplačni)

Prazniki 1. januar - Novo leto, 6. januar - Sveti trije kralji, Velika noč (premični praznik), 1. maj - Praznik dela, 3. maj – Državni praznik ustave tretjega maja, Binkošti (premični praznik, ki je vedno v nedeljo), Telovo (premični praznik), 15. avgust - Marijino vnebovzetje, 1. november - Vsi sveti, 11. november - Dan neodvisnosti, 25. in 26. december – Božič

Povezave http://poland.pl/ https://polskatravel/pl https://www.careersinpoland.com/ http://www.paih.gov.pl/pl

1 Zneski, navedeni v tej brošuri, so iz PLN v EUR preračunani po srednjem tečaju EUR za prvo polletje 2018 po

Narodni banki Poljske.

9

2.2. Upravna delitev

Zemljevid Poljske

10

2.3. Politični, upravni in pravni sistem

Poljska je država z republikansko ureditvijo in parlamentarna demokracija s parlamentarno-kabinetnim sistemom. Državno ureditev določa Ustava, ki je najvišji pravni akt. V Poljski velja sistem kontinentalnega prava, osnovan na zakonih.

Politični sistem na Poljskem temelji na trojni delitvi oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo. Zakonodajna oblast je v pristojnosti dvodomnega parlamenta (Sejem – spodnji dom, ki šteje 460 poslancev, in Senat – zgornji dom, ki šteje 100 senatorjev). Poslanci in senatorji se volijo na splošnih volitvah za štiriletno mandatno obdobje. Sejem sprejema zakone in izvaja nadzor nad državnimi organi, vključno s Svetom ministrov. Sejmu je kot najvišji organ nadzora v državi podrejen Vrhovni nadzorni urad. Glavna naloga Senata je, da skupaj s Sejmom tvori poljsko pravo. Volilni zakon predpisuje proporcionalni sistem volitev v Sejm in večinski sistem volitev v Senat. Poljski volilni zakon za volitve v Sejem predpisuje volilni prag 5% za posamezne stranke in 8% za predvolilne koalicije strank.

V Sejmu in Senatu sedanjega mandata (2015–2019) obstaja 5 parlamentarnih in poslanskih klubov, 3 poslanske skupine in neuvrščeni poslanci: Parlamentarni klub Zakon in pravičnost (PiS - Prawo i Sprawiedliwość), Parlamentarni klub Državljanska platforma (PO - Platforma Obywatelska), Poslanski klub Kukiz’15, Poslanski klub Sodobna (Nowoczesna), Parlamentarni klub Poljske ljudske stranke (PSL – Polskie Stronnictwo Ludowe), Poslanska skupina Svobodni in solidarni (Wolni i Solidarni), Poslanska skupina Evropski demokrati (UED), Poslanska skupina Republikanci (Republikanie) in neuvrščeni poslanci.

Izvršilna oblast je v rokah Sveta ministrov in Predsednika republike. Notranjo in zunanjo politiko države vodi vlada, tj. Svet ministrov, katerega aktivnosti usmerja Predsednik sveta ministrov (premier). Svet ministrov koordinira in nadzira delo poljske vladne uprave. Predsednik vlade izvaja nadzor nad lokalno samoupravo in stoji na čelu uslužbencev vladne uprave. Predsednika vlade in ministre, ki jih ta predlaga, imenuje Predsednik Republike Poljske.

Predsednik Republike Poljske je najvišji predstavnik Republike Poljske in se izvoli za petletni mandat na splošnih volitvah. Skrbi za spoštovanje Ustave in je vrhovni poveljnik Poljskih oboroženih sil.

Sodno oblast izvajajo neodvisna sodišča in tribunali, na čelu z Vrhovnim sodiščem ter neodvisnima Državnim tribunalom in Ustavnim sodiščem.

Vrhovno sodišče opravlja nadzor nad dejavnostjo splošnih in vojaških sodišč, in je najvišje pritožbeno sodišče za pritožbe zoper sodbe nižjestopenjskih sodišč. Nadzor nad dejavnostjo javne uprave izvajajo Vrhovno upravno sodišče in druga upravna sodišča. Ustavno sodišče odloča o skladnosti z Ustavo zakonov in mednarodnih pogodb ter ciljev in dejavnosti političnih strank in rešuje spore glede pristojnosti med centralnimi ustavnimi organi države. Državni tribunal rešuje zadeve ustavne odgovornosti najvišjih državnih uradnikov, vključno s Predsednikom Republike, Predsednikom sveta ministrov in člani sveta ministrov.

Državljanske pravice jamčijo pravni akti, med katerimi je najpomembnejša Ustava. Ustava tudi zagotavlja poljskim državljanom, ki so pripadniki narodnih in etničnih manjšin, svobodno ohranjanje in razvoj njihovih jezikov, ohranjanje njihovih običajev in tradicij ter razvoj njihove kulture.

Leta 1999 je bila vzpostavljena tristopenjska ozemeljska razdelitev Poljske na: občine (2478), okrožja (314) in vojvodstva (16). Občine in okrožja so enote lokalne samouprave, pri čemer je občina najmanjša enota upravne razdelitve Poljske, medtem ko so vojvodstva vladno-samoupravne enote. Predstavnik Vlade v vojvodstvu je vojvoda. Najpomembnejši predstavnik samouprave vojvodstva pa je maršal. Organi lokalne samouprave, ki izvajajo oblast in nadzor, so sveti. Med njihove glavne naloge spadajo: sprejemanje lokalne zakonodaje, sprejemanje proračuna in uvajanje lokalnih davkov in pristojbin. Člani svetov občin, svetov okrožij in skupščin vojvodstev se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem.

Javne službe za zaposlovanje na Poljskem sestavljajo organi zaposlovanja (minister, pristojen za delo, vojvodi (guvernerji vojvodstev), maršali vojvodstev (predsedniki vojvodskih skupščin) in predsedniki uprave okrožij) skupaj z okrožnimi uradi za delo (340 uradov),vojvodskimi uradi za delo (16 uradov in njihove podružnice), uradom ministra, pristojnega za delo, in vojvodskimi uradi. Splošna politika na področju delovnega trga se določa na nacionalni ravni, čeprav jo lahko okrožni in vojvodski uradi za delo dopolnjujejo zaradi prilagajanja lokalnim potrebam.

11

Več informacij

http://www.sejm.gov.pl Sejem Republike Poljske

http://www.senat.gov.pl Senat Republike Poljske

http://www.prezydent.pl Predsednik Republike Poljske

http://www.kprm.gov.pl Urad Predsednika Sveta ministrov

http://www.mswia.gov.pl Ministrstvo za notranje zadeve in upravo

http://www.ms.gov.pl Ministrstvo za pravosodje

http://www.mrpips.gov.pl Ministrstvo za družino, delo in družbeno politiko

http://www.psz.praca.gov.pl Portal Javnih služb za zaposlovanje

3. ŽIVLJENJE IN PREBIVANJE NA

POLJSKEM

12

3. ŽIVLJENJE IN PREBIVANJE NA POLJSKEM

3.1. Prijava in dovoljenje za prebivanje

Vstop na ozemlje Poljske

Državljan države članice EU ali EFTA lahko na ozemlje Poljske vstopi na podlagi veljavne potne listine ali druge listine, ki potrjuje njegovo identiteto in državljanstvo. Družinski član državljana države članice EU ali EFTA, ki ni državljan države članice EU niti države članice EFTA, lahko vstopi na ozemlje Poljske na podlagi veljavne potne listine in vizuma, če se ta zahteva. Vlogo za izdajo vizuma je treba vložiti pri konzulu Republike Poljske ali pri poveljniku enote Mejne straže.

Za družinskega člana državljana države članice EU ali EFTA se štejejo:

zakonec,

neposredni potomec (potomec v ravni črti: otrok) tega državljana ali njegovega zakonca, star do 21 let ali tudi več, če ga ta državljan ali njegov zakonec vzdržuje,

neposredni prednik (prednik v ravni črti: oče, mati) tega državljana ali njegov zakonec, če ga ta državljan ali njegov zakonec vzdržuje.

Državljanu države članice EU ali EFTA ali družinskemu članu, ki ni državljan EU, se lahko odkloni vstop v državo:

če vstopi v državo v času veljavnosti vpisa na seznam tujcev, katerih bivanje na ozemlju Poljske je nezaželeno,

če njegovo bivanje lahko ogrozi obrambno sposobnost in varnost države ali javno varstvo in javni mir ali javno zdravje,

nima dokumenta, ki potrjuje pravico vstopa, razen če na drug način nedvomno izkaže upravičenost do uveljavljanja pravice do prostega gibanja oseb.

Prijava

Državljani držav članic EU in EFTA in člani njihovih družin, ki niso državljani teh držav, so se dolžni prijaviti v kraju stalnega ali začasnega prebivanja, daljšega od 3 mesecev, najpozneje v 30 dneh od dne prihoda v ta kraj. Prijava prebivanja v stanovanju služi izključno za evidenčne namene in za potrditev prebivanja osebe v kraju, v katerem je prijavila prebivanje. Prijava stalnega ali začasnega prebivanja, daljšega od 3 mesecev, se opravi v pisni obliki z vložitvijo ustreznega obrazca na občinskem uradu, pristojnem glede na lokacijo nepremičnine, v kateri oseba stanuje, in s predložitvijo na vpogled veljavne potne listine; družinski član državljana EU mora poleg veljavne potne listine predložiti tudi veljavno dovoljenje za prebivanje družinskega člana. Obrazec za prijavo mora vsebovati potrdilo lastnika ali drugega subjekta, ki ima pravni naslov za lokal, o bivanju v lokalu, na vpogled je treba predložiti tudi dokument, ki potrjuje pravni naslov za lokal, npr. civilnopravno pogodbo ali izpisek iz zemljiške knjige. Prijava se lahko opravi osebno ali po pooblaščencu. Tujec, ki ima zaupni profil (eGo), se lahko prijavi elektronsko preko Elektronske platforme za storitve javne uprave (ePUAP). Prijava je brezplačna. Ob prijavi se osebi dodeli tudi številka PESEL.

Prebivanje na Poljskem do 3 mesecev – prijava prebivanja ni obvezna

Državljani držav članic EU in EFTA ter člani njihovih družin, ki niso državljani teh držav, lahko na Poljskem prebivajo do treh mesecev brez prijave prebivanja. V takšnem primeru je oseba dolžna imeti veljavno potno listino ali drugo veljaven dokument, ki potrjuje njeno identiteto in državljanstvo. Družinski član, ki ni državljan države članice EU niti države članice EFTA, je dolžan imeti veljavno potno listino in vizum, če se ta zahteva.

13

Prebivanje na Poljskem, daljše od 3 mesecev – obvezna prijava prebivanja

Državljan države članice EU ali EFTA lahko na Poljskem prebiva dlje kot 3 mesece:

če je zaposlen ali samozaposlen na ozemlju Poljske,

če ima dovolj finančnih sredstev, da vzdržuje sebe in svoje družinske člane na Poljskem, tako da ne obremenjuje služb socialne pomoči, in če je vključen v splošno zdravstveno zavarovanje ali je upravičen do zdravstvenih storitev na podlagi predpisov o koordinaciji sistemov socialnega zavarovanja ali ima zasebno zdravstveno zavarovanje, ki krije vse stroške, ki lahko nastanejo med bivanjem na Poljskem,

če študira ali opravlja poklicno usposabljanje in je vključen v splošno zdravstveno zavarovanje ali je upravičen do zdravstvenih storitev na podlagi predpisov o koordinaciji sistemov socialnega zavarovanja ali ima zasebno zdravstveno zavarovanje, ki krije vse stroške, ki lahko nastanejo med bivanjem na Poljskem, in ima dovolj finančnih sredstev, da vzdržuje sebe in svoje družinske člane na Poljskem, da ne obremenjuje služb socialne pomoči,

je zakonec (mož, žena) poljskega državljana,

išče delo, vendar v takšnem primeru njegovo prebivanje brez obvezne prijave ne more biti daljše od 6 mesecev, razen če po poteku tega obdobja izkaže, da aktivno nadaljuje z iskanjem zaposlitve in ima dejanske možnosti za zaposlitev.

Če prebivanje na ozemlju Poljske traja dlje kot tri mesece:

je državljan države članice EU ali EFTA dolžan prijaviti svoje prebivanje,

je družinski član državljana države članice EU ali EFTA, ki ni državljan teh držav, dolžan pridobiti Dovoljenje za prebivanje družinskega člana državljana države članice EU ali EFTA, ki se praviloma izda za obdobje 5 let (ali za krajše obdobje v skladu z nameravanim trajanjem prebivanja državljana EU, ki se mu pridruži ali s katerim prebiva na ozemlju Poljske).

Za prijavo prebivanja državljana države članice EU ali EFTA na Poljskem ali za pridobitev Dovoljenja za prebivanje družinskega člana državljana države članice EU ali EFTA je treba pri vojvodu, pristojnem glede na kraj prebivanja državljana EU na Poljskem, vložiti ustrezno vlogo skupaj z zahtevanimi dokumenti.

Prijava prebivanja in izdaja Dovoljenja za prebivanje družinskega člana državljana države članice EU ali EFTA sta brezplačni.

Pravica do stalnega prebivanja na Poljskem – vloga za pridobitev potrdil

Po 5 letih neprekinjenega prebivanja na Poljskem lahko državljan države članice EU ali EFTA pridobi pravico do stalnega prebivanja. Družinski član, ki ni državljan ene od teh držav, pravico do stalnega prebivanja pridobi po petih letih neprekinjenega prebivanja na Poljskem skupaj z državljanom države članice EU ali EFTA. Šteje se, da je prebivanje neprekinjeno, če oseba v določenem letu ni zapustila Poljske za skupaj več kot 6 mesecev. Prebivanje zunaj Poljske je lahko tudi daljše zaradi obveznega služenja vojaškega roka ali pomembne osebne situacije, zlasti zaradi nosečnosti, poroda, bolezni, študija, poklicnega usposabljanja ali delegiranja na delo v drugo državo, pod pogojem, da obdobje odsotnosti ni daljše od 12 zaporednih mesecev.

Za pridobitev listine, ki potrjuje pravico do stalnega prebivanja na Poljskem ali kartice Dovoljenja za stalno prebivanje družinskega člana državljana države članice EU ali EFTA, je treba pri vojvodu, pristojnem za kraj prebivanja državljana EU na Poljskem, vložiti ustrezno vlogo skupaj z zahtevanimi dokumenti. Izdaja teh listin s strani vojvode je brezplačna.

Zavrnitev prijave prebivanja državljana države članice EU ali EFTA ali izdaje Dovoljenja za prebivanje družinskega državljana države članice EU ali EFTA

Vojvoda izda odločbo, s katero zavrne prijavo bivanja državljana države članice EU ali EFTA ali izdajo Dovoljenja za prebivanje družinskega člana državljana države članice EU ali EFTA:

14

če niso izpolnjeni pogoji za prebivanje, določeni v predpisih, ali

če prebivanje zadevne osebe ogroža obrambno sposobnost ali varnost države in javni red ali

če je bila zakonska zveza z državljanom države članice EU ali EFTA sklenjena navidezno.

Vojvoda je pristojen tudi za: razveljavitev prijave prebivanja, menjavo ali izdajo novega potrdila o prijavi prebivanja, izdajo, menjavo ali razveljavitev kartice Dovoljenja za prebivanje družinskega člana državljana države članice EU ali EFTA in za izdajo, menjavo ali razveljavitev potrdila o pravici do stalnega prebivanja ali Kartice stalnega prebivanja družinskega člana državljana države članice EU ali EFTA. Zoper odločbo vojvode je dovoljena pritožba na Vodjo Urada za tujce v Varšavi, ki jo je treba vložiti preko pristojnega vojvode. Pisno pritožbo je treba vložiti v 14 dneh od dne prejema odločbe.

Več informacij

http://www.mswia.gov.pl Ministrstvo za notranje zadeve in upravo

http://www.udsc.gov.pl Urad za tujce

https://mswia.gov.pl/pl/ministerstwo/urzedy-wojewodzkie

Vojvodski uradi – Oddelki za tujce

http://www.obywatel.gov.pl Portal DRŽAVLJAN

3.2. Kako najti stanovanje

Dostopnost stanovanj

Državljani držav članic EU ali EFTA lahko stanovanje vzamejo v najem, lahko pa tudi pridobijo njegovo lastništvo pod enakimi pogoji kot poljski državljani – poljski predpisi ne diskriminirajo tujcev pri dostopu do stanovanj in do podpore pri najemu ali nakupu.

Od 2016 se uvaja sveženj predpisov »Stanovanje Plus«, v okviru katerega je možno najeti stanovanje z možnostjo pridobitve lastninske pravice na njem (del stanovanj v okviru programa »Stanovanje Plus« nastaja kot družbena najemna stanovanja, za katerih dodelitev veljajo drugačna pravila kot so spodaj navedena pravila za dodelitev stanovanj, ki se gradijo pod tržnimi pogoji iz sredstev BGK

2 Nieruchomości S.A.). Stanovanja nastajajo ob sodelovanju družbe BGK

Nieruchomości S.A., lokalnih samouprav, zasebnih subjektov in družb v državni lasti. V program se lahko prijavi vsaka občina, ki ima zemljišča, namenjena za stanovanjsko gradnjo. Financiranje naložb zagotavlja BGK Nieruchomości S.A.. Prva stanovanja so bila izročena v uporabo v mestu Biała Podlaska (186 stanovanj) in v kraju Siedlemin v občini Jarocin (96 stanovanj). Do konca leta 2018 se načrtuje dokončanje še 270 stanovanj v Jarocinu (skupaj v občini Jarocin bo zgrajenih 366 stanovanj) in 36 stanovanj v Kępnu. Prijavo za dodelitev stanovanja lahko vloži vsakdo, pri čemer v primeru, da število prijav presega število razpoložljivih stanovanj, bodo uvedena merila, ki jih določijo lokalne samouprave in ki lahko dajejo prednost med drugim osebam, ki vzgajajo otroke, in družinam, katerih dohodki onemogočajo nakup ali najem stanovanja pod tržnimi pogoji.

Trenutno je najem stanovanja v Gdansku, Katovicah, Krakovu, Piasecznu, Poznanju, Varšavi in Vroclavu možen tudi v okviru pobude »Sklad za najemna stanovanja« banke BGK.

Prebivalci določene občine, ki izpolnjujejo predpisana merila (med drugim glede višine dohodkov), se lahko potegujejo za najem stanovanja v lasti občine. Za ta stanovanja so značilne nizke najemnine, so pa to tudi običajno stanovanja nižjega standarda. Za podrobnosti o načinu vlaganja vlog za najem in merilih dodelitve se obrnite na zadevni občinski urad.

Stanovanja z najemnino, ki je nižja kot na trgu, gradijo tudi združenja za družbeno stanovanjsko gradnjo, ki delujejo v pribl. 200 mestih po vsej Poljski. Za najem takšnega stanovanja mora kandidat izpolnjevati določena merila v zvezi z dohodki (odvisna od lokacije stanovanja in velikosti

2 BGK – Bank Gospodarstwa Krajowego

15

gospodinjstva) in tudi ne sme biti lastnik drugega stanovanja. Najpogosteje mora tudi vplačati svoj vložek, ki znaša pribl. 30 % vrednosti stanovanja. Vložek se vrne najemniku ob koncu najema.

Od 1. januarja 2019 se bodo prvi najemniki novih in obnovljenih stanovanj (nastalih ob sodelovanju investitorjev in občin) lahko potegovali za doplačilo najemnine. Doplačila prejmejo osebe, ki izpolnjujejo določena merila med drugim glede dohodka, premoženja, uporabe stanovanja. Višina doplačila bo odvisna od števila članov gospodinjstva in se bo razlikovala po regijah (glede na stroške gradnje na določeni lokaciji). Najemnike bodo izbirale občine. Na podlagi kriterijev, ki jih določi občina (npr. višina dohodka, število otrok, invalidnost, migracija zaradi zaposlitve) bo sestavljen seznam najemnikov, s katerimi bo investitor podpisal najemno pogodbo pod pogojem, da bodo izbrani najemniki sposobni plačevati najemnino. Doplačila se bodo dodeljevala, če povprečni mesečni dohodek enočlanskih gospodinjstev ne preseže 60 % povprečne plače v narodnem gospodarstvu, ki je v drugem četrtletju 2018 znašala 2563 PLN neto; za vsakega dodatnega člana gospodinjstva se ta mejna vrednost poveča za 30 odstotnih točk (pribl. 1281 PLN). Doplačilo v stalni višini se dodeli za določen čas na najemnikov predlog, vložen pri občinskem uradu

3.

Iskanje stanovanja

Stanovanja za najem ali nakup lahko iščete sami po časopisnih oglasih (npr. v sredini izdaji časopisa »Gazeta Wyborcza« – dodatek »Wyborcza Dom«, v ponedeljkovi izdaji časopisa »Rzeczpospolita« – dodatek »Nieruchomości mieszkaniowe«) in na spletnih straneh. Lahko tudi sami objavite svoj oglas v časopisih ali na spletnih portalih ali se odločite za iskanje stanovanja s pomočjo nepremičninskih posredniških agencij. Uporaba storitev nepremičninskega posrednika poveča stroške iskanja stanovanja za posrednikovo provizijo, ki je pri najemu običajno enaka mesečni najemnini, ob nakupu pa znaša približno 2 do 3 % kupnine za stanovanje.

Če stanovanje iščemo sami, se lahko tudi obrnemo na prodajno pisarno izbranega nepremičninskega razvijalca, kjer lahko naložbo preverimo s pravnega vidika – lahko pogledamo v zemljiško knjigo in preberemo vpise v Državnem sodnem registru, da vidimo, ali podjetje ima gradbeno dovoljenje, ali ni morda v stečaju, itn.

Pri nakupu stanovanja lahko uporabimo storitve nepremičninskega posrednika (npr. nepremičninske agencije), lahko pa tudi sklenemo pogodbo z nepremičninskim razvijalcem ali stanovanjsko zadrugo. Večina nepremičninskih razvijalcev zahteva prvo plačilo v treh do sedmih dneh od dne podpisa pogodbe.

Preden nepremičninski posrednik začne opravljati kakršna koli dejanja, je treba z njim skleniti posredniško pogodbo, ki mora izrecno določati, katera strokovna dejanja bo posrednik opravil in kolikšno plačilo mu za to pripada. Pogodba mora tudi določati, kdo je posrednik, odgovoren za izvedbo pogodbe, in vsebovati izjavo o tem, da ima posrednik zavarovano civilno odgovornost za morebitno škodo, povzročeno v zvezi z opravljanjem posredništva. Posredniška pogodba je t.i. pogodba o prizadevanju in ne o rezultatu, kar pomeni, da se posrednik ne zavezuje, da bo stanovanje našel, ampak samo, da ga bo iskal.

Nakup ali najem stanovanja

Za nakup kakršne koli vrste nepremičnine se na Poljskem zahteva sklenitev pogodbe pred notarjem v obliki notarskega zapisa.

Pogodbo za najem stanovanja se lahko sklene za določen ali nedoločen čas. Zakon o zaščiti pravic najemnikov, stanovanjskih skladih občin in o spremembi Civilnega zakonika vsebuje seznam razlogov, zaradi katerih se lahko najemna pogodba odpove. Lastnik sme najemno pogodbo za stanovanje odpovedati v naslednjih primerih: če najemnik zamuja s plačilom najemnine vsaj za tri polna zaporedna obračunska obdobja, če je stanovanje (ali njegov del) dal v najem, podnajem ali v brezplačno uporabo brez zahtevanega pisnega soglasja lastnika ali če hudo krši hišni red. Odpoved mora biti sestavljena v pisni obliki in mora navajati odpovedni razlog. Lastnik sme najem stanovanja odpovedati najkasneje en mesec vnaprej z učinkom na konec koledarskega meseca.

3 Podatek na podlagi osnutka Zakona o državni pomoči pri stanovanjskih stroških v prvih letih najema stanovanja, ki ga je 12.

junija 2018 sprejel Svet ministrov.

16

Seznam razlogov za odpoved najemne pogodbe brezpogojno velja za lastnike v razmerju do najemnikov, ki so sklenili najemno pogodbo za nedoločen čas. Kar se pa tiče najemnikov, ki imajo najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, mora lastnik spoštovati zgoraj navedeni seznam razlogov za odpoved najemne pogodbe, če odpovednih razlogov ne določa pogodba.

Najemnik lahko pogodbo odpove v vsakem času iz poljubnega razloga (ali brez navajanja razlogov), ob upoštevanju odpovednega roka.

Pred podpisom pogodbe lahko lastnik od najemnika zahteva plačilo varščine. Namen varščine je zaščita morebitnih lastnikovih zahtevkov iz naslova obrabe stanovanja, če je ta večja od običajne obrabe zaradi normalne uporabe, in zavarovanje kakršnih koli denarnih zahtevkov iz naslova neplačila najemnine (varščina ne sme presegati dvanajstkratne mesečne najemnine). Varščina se vrne najemniku v enem mesecu od dne izpraznitve najetih prostorov ali pridobitve z njegove strani lastninske pravice na lokalu, ob morebitnem odbitku neporavnanega dolga najemnika iz naslova najema stanovanja.

Cene stanovanj in stroški najema

Cene stanovanj so na Poljskem različne glede na lokacijo. Na primarnem trgu v Varšavi je povprečna cena nakupa 1 m

2 stanovanja avgusta 2018 znašala 9200 PLN (pribl. 2126 EUR), kar je za

13 % več kot v prejšnjem letu. Toda najhitreje rastejo cene v Tromestju (Gdansk, Gdynia, Sopot); v enem letu so se tam povišale kar za 16 %. Trenutno je treba v tem somestju za 1 m

2 odšteti kar 8200

PLN (pribl. 1895 EUR). Tromestje je drugi najdražji trg nepremičnin na Poljskem, tik za Varšavo. V Poznanju so se stanovanja podražila za desetino in povprečno stanejo 7100 PLN (1640 EUR) za 1 m

2, v Krakovu pa za 8 % na 7300 PLN (1686 EUR) za 1 m

2. Rast cen smo zabeležili tudi v Lodžu, kjer

je cena za 1 m2 zrasla za 7 % na 5500 PLN (1270 EUR).

Višina najemnin je odvisna od mesta, standarda in površine stanovanja. Najdražji je najem stanovanj v Varšavi in drugih velikih mestih.

Povprečna ponudbena mesečna najemnina (brez stroškov) za stanovanje je v Varšavi julija 2018 znašala 4305 PLN (995 EUR). Pri manjših stanovanjih je mesečna najemnina komaj presegala 2000 PLN (462 EUR). Med drugimi mesti je bil najdražji Gdansk, kjer smo v zadnjih letih beležili največjo rast cen na trgu nepremičnin. Povprečna ponudbena najemnina je za celo mesto znašala 2820 PLN (651 EUR) za mesec. Cena najema v Krakovu je bila ocenjena na dobrih 2452 PLN (566 EUR) za mesec, v Vroclavu pa na 2398 PLN (553 EUR). Najcenejša sta še vedno Lodž in Bydgoszcz. V obeh je ponudbena mesečna najemnina znašala pribl. 1700 PLN (392 EUR). V analiziranih mestih praktično ni možno najeti stanovanja za manj kot 1000 PLN mesečno.

Višina najemnine za stanovanje iste kategorije je v zelo veliki meri odvisna tudi od oddaljenosti stanovanja od mestnega središča. Zgoraj navedeni zneski ne vključujejo stroškov storitev (kot je npr. dobava plina, elektrike, vode, ogrevanje), ki se običajno ne vštevajo v najemnino.

Več informacij

http://www.mswia.gov.pl Ministrstvo za notranje zadeve in upravo

http://www.krs-online.com.pl

Državni sodni register

http://www.mswia.gov.pl/portal/pl/88/260/Nabywanie_nieruchomosci.html

Podrobne informacije o nakupu nepremičnin na Poljskem

https://funduszmieszkan.pl/ Sklad najemnih stanovanj

https://bgkn.pl Stanovanje Plus

17

Povezave na izbrane poljske spletne portale z nepremičninskimi oglasi4:

http://www.otodom.pl http://olx.pl/nieruchomosci/

http://www.gratka.pl/ http://www.bezposrednio.pl/

http://www.oferty.net https://www.szybko.pl/

http://www.domiporta.pl http://www.nieruchomosci-online.pl

http://www.trader.pl/home/ https://rynekpierwotny.pl/

3.3. Življenjski stroški

Cene blaga in storitev

Življenjski stroški na Poljskem so zelo različni, najvišji so v Varšavi in drugih velikih mestih.

Povprečne cene nekaterih osnovnih živilskih izdelkov: kruh (1 kg) – 3,44 PLN (0,80 EUR), kajzerica (50 g) – 0,30 PLN (0,07 EUR), čaj (100 vrečk) – 14,41 PLN (3,34 EUR), mleta kava (250 g) – 6,82 PLN (1,58 EUR), džem (280 g) – 3,19 PLN (0,74 EUR), koruzni kosmiči (250 g) – 3,43 PLN (0,80 EUR), ketchup (430 g) – 3,92 PLN (0,91 EUR), olje (1 liter) – 6,18 PLN (1,43 EUR), maslo (200 g) – 6,12 PLN (1,42 EUR), jajca (10 kosov) – 5,34 PLN (1,24 EUR), sir (1 kg) – 16,53 PLN (3,83 EUR), mleko (1 liter) – 2,56 PLN (0,59 EUR), skuta (200 g) – 1,92 PLN (0,45 EUR), jogurt (150 g) – 1,26 PLN (0,29 EUR), voda (1,5 litra) – 1,76 PLN (0,41 EUR), pomarančni sok (1 liter) – 5,51 PLN (1,28 EUR), moka (1 kg) – 1,84 PLN (0,43 EUR), sladkor (1 kg) – 2,00 PLN (0,46 EUR), sol (1 kg) – 0,79 PLN (0,18 EUR), testenine penne (500 g) – 2,14 PLN (0,54 EUR), meso – ledja brez kosti (1 kg) – 14,00 PLN (3,25 EUR), piščanec (1 kg) – 7,09 PLN (1,65 EUR), šunka v rezinah (450 g) – 17,08 PLN (3,96 EUR), banane (1 kg) – 3,56 PLN (0,83 EUR), jabolka (1 kg) – 3,04 PLN (0,71 EUR), krompir (1 kg) – 1,38 PLN (0,32 EUR), paradižnik (1 kg) – 3,63 PLN (0,84 EUR), paprika (1 kg) – 6,69 PLN (1,55 EUR).

Povprečne cene nekaterih osnovnih gospodinjskih kemičnih in kozmetičnih izdelkov: tekočina za pomivanje posode (1 liter) – 5,50 PLN (1,28 EUR), zobna pasta (125 ml) – 6,25 PLN (1,45 EUR), milo (kocka 100 g) – 3,20 PLN (0,74 EUR), šampon za lase (250 ml) – 4,10 PLN (0,95 EUR), pralni prašek (400 g) – 5,91 PLN (1,37 EUR), toaletni papir (8 rol, najcenejši) – 2,9 PLN (0,68 EUR).

Povprečni mesečni stroški komunalnih in nekaterih drugih storitev na osebo: elektrika – 50 PLN (pribl. 11 EUR), telefon – 30 PLN (pribl. 7 EUR), odvoz smeti – 10 PLN (pribl. 2 EUR), voda – 30 PLN (pribl. 7 EUR), kabelska televizija – 40 PLN (pribl. 9 EUR), internet – 39 PLN (pribl. 9 EUR), plin (štedilnik) – 15 PLN (pribl. 3,5 EUR), plin (pri ogrevanju prostorov izključno s plinom) – 128 PLN (pribl. 30 EUR). Skupni mesečni strošek znaša pribl. 214/327 PLN (pribl. 50/76 EUR) na osebo.

Povprečne cene drugega blaga in storitev: bencin (liter) – 4,33–5,05 PLN (1 – 1,17 EUR), vozovnica za javni prevoz – 3,50 PLN (0,81 EUR), vstopnica za kino – 17 – 35 PLN (pribl. 4–8 EUR), vstopnica za gledališče – 80–220 PLN (pribl. 18–51 EUR), glavne jedi v restavracijah – 20–40 PLN (pribl. 5–9 EUR).

Trgovine

O odpiralnih urah trgovin odločajo njihovi lastniki, najpogosteje pa so naslednje:

živilske trgovine – od 6:00 (7:00) zjutraj do 18:00 (19:00) zvečer, nekatere trgovine tudi dlje,

druge trgovine so običajno odprte od 10:00,

veleblagovnice (najpogosteje jih najdemo na obrobjih velikih mest) – običajno od 9:00 zjutraj do 22:00 zvečer.

4 Navedeni spletni portali so večinoma zasebna last. Njihova navedba v nobeni meri ne pomeni, da Oddelek za trg dela

Ministrstva za družino, delo in socialno politiko priporoča določen spletni portal, ampak je samo primer za ponazoritev širokih možnosti iskanja nepremičnin na Poljskem. Vsaka od navedenih spletnih strani vsebuje ponudbe več subjektov.

18

1. marca 2018 je začel veljati zakon, ki omejuje trgovino ob nedeljah, 24. decembra in v véliko soboto. Prepoved trgovanja se uvaja postopoma. Leta 2018 prepoved ne velja v prvo in zadnjo nedeljo v mesecu. Leta 2019 bo možno trgovati samo v zadnjo nedeljo v mesecu. Leta 2020 bo prepoved veljala za vse nedelje razen prve nedelje januarja, aprila, junija in avgusta, dveh zaporednih nedelj pred božičem in nedelje neposredno pred véliko nočjo. 24. decembra in v soboto pred véliko nočjo bo trgovanje in opravljanje dejavnosti, povezanih s trgovanjem dovoljeno do 14:00. V primeru, da je 24. december nedelja, bo trgovanje in opravljanje dejavnosti povezanih s trgovino dovoljeno do 14:00.

Prepoved trgovanja, določena z zakonom, ne velja med drugim za prodajne objekte na bencinskih črpalkah, cvetličarne, lekarne in farmacevtske prodajalne, trgovine, ki pretežno prodajajo spominke, verske izdelke, časopise, vozovnice za javni potniški prevoz, tobačne izdelke, listke za igre na srečo in stave, ter za poštne urade, prodajne objekte v hotelih in spletne trgovine.

V večini trgovin je možno plačati s plačilnimi karticami.

Na voljo so tudi spletne trgovine, ki na Poljskem postajajo vse bolj popularne.

Več informacij

http://www.stat.gov.pl Glavni statistični urad

Izbrane povezave na spletna mesta trgovin, ki omogočajo spletno prodajo5:

http://www.auchandirect.pl/auchan-warszawa/pl/ Auchan

https://www.frisco.pl/ Frisco

https://ezakupy.tesco.pl/groceries/ Tesco

https://www.e-piotripawel.pl/ Piotr i Paweł

http://allegro.pl/ Allegro

https://www.ecarrefour.pl/ Carrefour

https://leclecrc.pl/e-zakupy/# Leclerc

3.4. Prevoz

Javni potniški prevoz je na Poljskem raznolik in obsega:

avtobusni prevoz: mestni in primestni – avtobusi vozijo po vsej državi,

železniški prevoz – primestni in medkrajevni,

tramvajski prevoz – tramvaji vozijo v večjih mestih,

metro v Varšavi,

javna kolesa – v večjih mestih, na primer v Varšavi, Krakovu, Poznanju, Vroclavu, Gdansku, so na voljo javne izposojevalnice koles.

Avtobusi, tramvaji in metro obratujejo od zgodnjega jutra do približno 23:00 ure. V velikih mestih vizijo nočni avtobusi.

Vozovnice za mestni prevoz se prodajajo na avtomatih za vozovnice (veliko avtomatov sprejema samo plačila s plačilnimi karticami, ne pa tudi z gotovino), v kioskih (»Ruch«), nekaterih trgovinah, na

5 Navedeni spletni portali so večinoma zasebna last. Njihova navedba v nobeni meri ne pomeni, da Oddelek za trg dela

Ministrstva za družino, delo in socialno politiko priporoča določen spletni portal, ampak je samo primer za ponazoritev širokih možnosti nakupovanja preko spleta.

19

postajah metroja ali pri upravljalcu vozila (v nekaterih javnih prevoznih sredstvih vozovnice ni možno kupiti pri vozniku). Vozovnice, kupljene pri vozniku, so lahko dražje. Za prevoz z (mestnimi) avtobusi, tramvaji in metrojem se uporabljajo enake vozovnice, so pa različne od mesta do mesta, kar pomeni, da npr. v Varšavi ni možno uporabiti vozovnice, kupljene v Krakovu.

Vozovnice so lahko: za en prevoz, enodnevne, tridesetdnevne in devetdesetdnevne. Odvisno od mesta se uporabljata dve vrsti vozovnic: za en prevoz ali za določen čas vožnje.

Vozovnica za en prevoz velja le za eno vožnjo, ne glede na njeno dolžino. V tem primeru je treba ob prestopu z enega na drug avtobus uporabiti novo vozovnico, če seveda ne uporabljate celodnevne, tedenske ali mesečne vozovnice (vozovnice te vrste se uporabljajo na primer v Varšavi.)

Vozovnica za določen čas vožnje velja za določen čas (npr. 10 ali 30 minut). Pri potovanju s takšno vozovnico lahko spremenite prevozno sredstvo (vozovnice te vrste se uporabljajo npr. v Lodžu in Varšavi).

Vozovnice za primestne avtobuse se prodajajo pri vozniku avtobusa in na blagajnah na avtobusnih postajah. Na primestnih območjih in v nekaterih mestih obratujejo tudi zasebni avtobusi ali tudi manjša vozila, v katerih se prevoz plača pri vozniku.

Na Poljskem razlikujemo štiri vrste vlakov. Najhitrejši in najudobnejši so vlaki Express in Intercity, ki se ustavljajo samo v večjih mestih in imajo običajno pred končno postajo le 2 do 3 postanke. Hitri vlaki se ustavljajo pogosteje in so cenejši. Potniški vlaki se ustavljajo na vseh postajah in so najcenejši. Vozovnice za notranji prevoz je možno kupiti na blagajnah manjših in večjih železniških postaj, na prodajnih avtomatih, prek spleta ali pri sprevodniku na vlaku. Cena vozovnice, kupljene pri sprevodniku, je lahko višja.

Mednarodni in notranji letalski prevoz na Poljskem nudijo med drugim naslednja letališča: Varšava–Okęcie, Varšava–Modlin, Gdansk–Rębiechowo, Krakov–Balice, Poznanj–Ławica, Vroclav–Staracho-wice, Katovice–Pyrzowice, Bydgoszcz, Szczecin–Goleniów, Lodž–Lublinek, Rzeszów–Jasionka in Radom–Sadków. Vozovnice za letalski prevoz lahko kupite na blagajnah na letališčih ali prek spleta.

Več informacij

http://www.pkp.pl Poljske državne železnice

http://www.lot.pl Poljska letalska družba LOT

http://www.metro.waw.pl/ Metro v Varšavi

http://ztm.waw.pl/ Uprava mestnega potniškega prometa v Varšavi

https://www.veturilo.waw.pl/ Varšavska javna kolesa Veturilo

https://wavelo.pl/ Mestna kolesa v Krakovu

https://lodzkirowerpubliczny.pl/ Javna kolesa v Lodžu

https://wroclawskirower.pl/ Javna kolesa v Vroclavu

https://nextbike.pl/mesta/poznanski-rower-miejski/

Javna kolesa v Poznanju

https://bikes-srm.pl/ Javna kolesa v Szczecinu

https://citybike.pl/ Javna kolesa v Katovicah

20

Izbrane povezave na spletne portale za iskanje prevoznih povezav po Poljski6:

http://www.e-podroznik.pl/ Iskalnik povezav

http://jakdojade.pl/ Navigator za mestni potniški prevoz

https://dworzeconline.pl/ Iskalnik avtobusnih povezav

3.5. Avto in vozniško dovoljenje

Priznavanje vozniških dovoljenj, prometnih zavarovanj in prometnih dovoljenj v EU

V državah članicah EU in EFTA velja načelo medsebojnega priznavanja veljavnosti vozniških dovoljenj, prometnih zavarovanj in prometnih dovoljenj, zato vozniška dovoljenja, izdana v državah članicah EU in EFTA veljajo tudi na ozemlju Poljske. Če državljan države članice EU ali EFTA ima začasno vozniško dovoljenje ali drug dokument, ki potrjuje začasno dovoljenje za vožnjo vozil, izdan v svoji državi, se te vrste dokumenti ne priznavajo na Poljskem.

Državljan države članice EU ali EFTA, ki se je preselil na Poljsko, lahko vozi na podlagi dosedanjega vozniškega dovoljenja do poteka njegove veljavnosti. V primeru poteka veljavnosti, kraje ali izgube dosedanjega vozniškega dovoljenja je treba pridobiti novo vozniško dovoljenje na Poljskem.

V skladu z določbami Dunajske konvencije o cestnem prometu z dne 8. novembra 1968 se lahko vozila oseb, ki prebivajo na Poljskem, uporabljajo v mednarodnem prometu. Dovoli se uporaba v cestnem prometu vozila, registriranega v tujini, če to ustreza tehničnim zahtevam in ima registrske tablice z registrsko številko, sestavljeno iz črk latinske abecede in arabskih številk in če voznik ima pri sebi dokument, ki potrjuje registracijo. V primeru, da iz dokumenta, ki potrjuje registracijo, ne izhaja, da je voznik pooblaščen za uporabo vozila, mora imeti na sebi in pri prometni kontroli predložiti dokument, ki to potrjuje.

Lastnik vozila, uvoženega iz druge države članice EU, ga je dolžan registrirati na Poljskem v 30 dneh od dne uvoza.

Registracijo na lastnikov predlog opravi predsednik okrožne samouprave ali župan mestnega okrožja, krajevno pristojen za lastnikovo prebivališče ali sedež.

Če se na Poljsko preselite skupaj z avtom, ne pozabite zavarovati vozila. Pred prihodom na Poljsko je treba pri zavarovalnici, pri kateri je vozilo zavarovano v državi dosedanjega bivanja, preveriti, ali dosedanje zavarovanje velja tudi na Poljskem. V primeru, da to zavarovanje ne velja, lahko vozilo zavarujete na Poljskem pri zavarovalnici, ki ima sedež ali dovoljenje za opravljanje zavarovalne dejavnosti na Poljskem. Ne pozabite, da poljska zavarovalnica ni dolžna upoštevati brezškodnega poteka dosedanjega zavarovanja.

V primeru, da državljan države članice EU ali EFTA, ki se je preselil na Poljsko, ima osebni avtomobil ali vozilo vrste »drugo motorno vozilo« podvrste »štirikolo« (homologacijska kategorija L7e) ali podvrste »lahko štirikolo« (homologacijska kategorija L6e), uvoženo iz druge države članice EU in doslej neregistrirano, je dolžan vozilo registrirati na Poljskem in plačati trošarino za osebni avtomobil in v določenih primerih tudi davek na blago in storitve (DDV).

Vozniško dovoljenje

Na Poljskem se vozniška dovoljenja izdajajo za različne kategorije vozil. Kategorije vozniških dovoljenj so enotne v vsej EU.

Na primer vozniško dovoljenje kategorije A pooblašča za vožnjo z motornim kolesom, kategorije B – za vožnjo z avtomobilom z maso do 3,5 tone, kategorije D – za vožnjo z vozilom z maso nad 3,5 tone (razen avtobusov), kategorije D – za vožnjo z avtobusi.

Poljsko vozniško dovoljenje se izda osebi, ki:

6 Navedeni spletni portali so večinoma zasebna last. Njihova navedba v nobeni meri ne pomeni, da Oddelek za trg dela

Ministrstva za družino, delo in socialno politiko priporoča določen spletni portal, ampak je samo primer za ponazoritev širok ih možnosti iskanja prevoza na Poljskem. Vsaka od navedenih spletnih strani vsebuje ponudbe več subjektov.

21

1) je dosegla zahtevano minimalno starost za vožnjo vozil določene kategorije,

2) je pridobila zdravniško potrdilo, da ni zdravstvenih zadržkov za upravljanje vozil, in, če se to zahteva, potrdilo psihologa, da ni psiholoških zadržkov za upravljanje vozil,

3) je opravila obvezno usposabljanje za določeno kategorijo,

4) je uspešno opravila državni izpit za določeno kategorijo,

5) prebiva na ozemlju Republike Poljske vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu:

- zaradi osebnih vezi in poklicnih razlogov,

- z namenom stalnega prebivanja izključno zaradi osebnih vezi, ali

6) redno biva v Republiki Poljski zaradi osebnih vezi in hkrati zaradi poklicnih razlogov prebiva v vsaj dveh državah članicah Evropske unije, ali

7) neredno biva v Republiki Poljski zaradi osebnih vezi, ker prebiva v drugi državi članici Evropske unije zaradi opravljanja naloge z določenim trajanjem, ali

8) prebiva v drugi državi zaradi študija ali šolskega pouka v tej državi.

Državljan države članice EU ali EFTA mora za pridobitev poljskega vozniškega dovoljenja doseči zahtevano starost za določeno kategorijo vozniškega dovoljenja: 14 let – AM; 16 let – A1, B1, T; 18 let – A2, B, B+E, C1, C1+E; 20 let – A, če oseba vsaj 2 leti ima vozniško dovoljenje kategorije A2; 21 let – C, C+E, D1, D1+E, ob upoštevanju podrobnih predpisov o zahtevani minimalni starosti za upravljanje vozil za predstavnike uniformiranih služb in za osebe, ki imajo predhodne kvalifikacije; 24 let – A, če oseba ni imela vsaj 2 leti vozniškega dovoljenja kategorije A2; D in D+E, ob upoštevanju podrobnih predpisov o zahtevani minimalni starosti za upravljanje vozil za predstavnike uniformiranih služb in za osebe, ki imajo predhodne kvalifikacije.

Vozniško dovoljenje se ne sme izdati osebi:

1) pri kateri je bila z zdravniškim pregledom ugotovljena aktivna oblika odvisnosti od alkohola ali sredstva s podobnim učinkom,

2) ki je bila s pravnomočno sodbo obsojena na prepoved vožnje motornih vozil – za čas in vrste vozil, kot je določeno v prepovedi,

3) zoper katero je bila izdana odločba o odvzemu dovoljenja za upravljanje vozil ali o odvzemu vozniškega dovoljenja – za čas in vrste vozil, kot je določeno v odločbi,

4) ki ima drugo listino, ki potrjuje pravico do vožnje motornega vozila,

5) ki je v tujini pridobila vozniško dovoljenje, ki ji je bilo nato odvzeto, ali ki je izgubila pravico do vožnje vozil – v času trajanja odvzema vozniškega dovoljenja oziroma izgube pravice do vožnje vozil,

6) ki ji je bilo vozniško dovoljenje zamenjano v zvezi z izvajanjem nadzora nad vozniki v skladu z zakonom o voznikih.

Vozniška dovoljenja se na Poljskem izdajajo za določen čas, največ za obdobje 15 let. Po poteku tega obdobja je treba vozniško dovoljenje zamenjati z novim.

V primeru vozniških dovoljenj kategorij AM, A1, A2, A, B, B+E in T se vozniško dovoljenje praviloma izda za obdobje 15 let. Razlog za skrajšanje tega obdobja je lahko samo odločba zdravnika, ki opravlja zdravniške preglede voznikov. V primeru podaljšanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, izdanega za obdobje 15 let brez skrajšanja roka zaradi ugotovitev zdravniškega pregleda, je treba za podaljšanje veljavnosti vložiti predlog za izdajo vozniškega dovoljenja, plačati takso za njegovo izdajo in predložiti aktualno sliko. Za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je bilo skrajšano zaradi ugotovitev zdravniška pregleda, je treba dodatno predložiti ustrezno zdravniško potrdilo.

Vozniška dovoljenja kategorij C1, C1+E, C, C+E, D1, D1+E, D, D+E se izdajajo za obdobje petih let ali manj, pri čemer je rok veljavnosti vedno odvisen od roka veljavnosti ustreznega zdravniškega in psihološkega potrdila. V primeru poklicnih voznikov (ki imajo v vozniško dovoljenje vpisano kodo 95) je rok dodatno odvisen od datuma vsakokratne zaključitve rednega usposabljanja.

22

Oseba, ki ima vozniško dovoljenje, izdano v drugi državi članici EU, in ki stalno prebiva na Poljskem, lahko v primeru poteka veljavnosti tega dovoljenja ga zamenja s poljskim vozniškim dovoljenjem. Pogoj za takšno zamenjavo sta predložitev ustreznega poročila o zdravniškem in psihološkem pregledu in izpolnjevanje pogojev, določenih za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki veljajo v državi izdajateljici. Glede pogojev podaljšanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se pri menjavi poljski urad, ki izda vozniško dovoljenje, obrne na tuj urad, ki je izdal zamenjano vozniško dovoljenje, in v primeru potrebe po dodatnih dokumentih o tem obvesti zainteresirano osebo.

Registracija vozila, uvoženega na Poljsko

Lastnik vozila, uvoženega iz države članice EU ali EFTA, je dolžan vozilo registrirati na Poljskem v roku 30 dni od dne njegovega uvoza. Predlog za registracijo vozila je treba (skupaj s potrebnimi dokumenti) vložiti na oddelek za promet okrožnega urada, na področju katerega lastnik prebiva, v primeru pa, da ta prebiva v mestu, ki izpolnjuje tudi naloge okrožja, je treba predlog vložiti na mestni urad.

Dajatve v zvezi z registracijo vozila, kupljenega v drugi državi članici EU ali EFTA, so višje od dajatev, ki jih je treba plačati za vozilo, kupljeno na Poljskem, saj poleg standardnih stroškov mora kupec plačati tudi izdajo potrdila o registraciji vozila.

Na dan registracije se izda začasno prometno dovoljenje (za 30 dni). V roku 30 dni od dne registracije se izda stalno prometno dovoljenje.

Lastnik vozila je dolžan zagotoviti, da registrirano vozilo ima veljaven tehnični pregled.

Zavarovanje vozila

Pri registraciji novega vozila na Poljskem je treba na dan registracije skleniti obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (t.i. »OC«).

Lahko se sklenejo tudi dodatna zavarovanja, npr. kasko zavarovanje (t.i. »AC«).

Davki za nakup avtomobilna v drugi državi članici

Če državljan države članice EU ali EFTA, ki se je preselil na Poljsko, v drugi državi članici kupi neregistriran osebni avtomobil

7, je dolžan v roku 14 dni od dne uvoza vozila na ozemlje Poljske

(prehoda poljske meje) pri načelniku davčnega urada, pristojnega za njegovo prebivališče, vložiti davčno napoved in v roku do 25. dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je vozilo vstopilo na ozemlje Poljske, plačati pripadajočo trošarino.

Osnova za obračun trošarine za avtomobil je vrednost kupljenega vozila. Trenutno za avtomobile veljata dve davčni stopnji trošarine:

18,6 % davčne osnove – za avtomobile s prostornino motorja nad 2.000 cm3,

3,1 % davčne osnove – za druge avtomobile.

Poljska zakonodaja v določenih primerih predvideva, ob izpolnjevanju določenih pogojev, oprostitev plačila trošarine za osebne avtomobile, ki jih uvozi fizična oseba iz države članice EU ali EFTA. Oprostitev velja za:

osebne avtomobile, ki jih uvozi fizična oseba, ki stalno prebiva na Poljskem ali ki se vrne na Poljsko iz države članice EU ali EFTA, kjer je začasno prebivala, ter za vozila, uvožena na Poljsko v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze in podedovana vozila;

osebne avtomobile, ki se začasno uvozijo na Poljsko za zasebne, poklicne ali študijske namene, ali ki se uporabljajo za redne prevoze.

7 Osebni avtomobili so v smislu nacionalnih predpisov o trošarini avtomobili in druga motorna vozila, navedena pod številko CN

8703, namenjena predvsem za prevoz oseb, razen tistih, navedenih pod številko 8702, vključno z osebno-tovornimi (kombiniranimi) vozili in dirkalnimi avtomobili, razen avtomobilov in drugih vozil, za katere predpisi o cestnem prometu ne zahtevajo registracije.

23

V navedenih primerih pristojen davčni organ izda potrdilo o oprostitvi plačila trošarine. To potrdilo bo potrebno za registracijo osebnega avtomobila na Poljskem v skladu z nacionalnimi predpisi o cestnem prometu.

Ob nakupu vozila v drugi državi članici EU ali EFTA se na Poljskem ne plača DDV, če je vozilo novo v smislu davčnih predpisov (vozilo se ne šteje za novo, če je prevozilo več kot 6.000 kilometrov ali če je od začetka uporabe preteklo 6 mesecev).

Več informacij

http://www.mi.gov.pl Ministrstvo za infrastrukturo

http://www.krbrd.gov.pl/ Državni svet za cestni promet

http://www.krbrd.gov.pl/pl/broszura.html Informativno-izobraževalna brošura »Recept za… varnost v cestnem prometu«

https://obywatel.gov.pl/kierowcy-i-pojazdy/rejestracja-samochodu-motocykla-lub-innego-pojazdu

Spletno mesto OBYWATEL.GOV.PL – registracija vozila

https://www.knf.gov.pl/ Odbor za finančni nadzor – Subjekti – Subjekti zavarovalniškega trga

http://www.finanse.mf.gov.pl/strona-glowna Ministrstvo za finance – davčna informacija

3.6. Varstvo otrok do 3. leta starosti

Varstvo za otroke do 3. leta starosti zagotavljajo jasli in otroški klubi, lahko ga izvajajo tudi dnevni varuhi in varuške. Varstvo otrok, kot ga predvidevajo poljski predpisi, se lahko izvaja do konca šolskega leta, v katerem je otrok dopolnil tretje leto starosti, če pa je vključitev otroka v predšolsko vzgojo onemogočena ali otežena, tudi do konca šolskega leta, v katerem je dopolnil četrto leto starosti.

Jasli so osnovna oblika varstva otrok, mlajših od 3 let. Varstvo v otroških jaslih je namenjeno za otroke, starejše od 20 tednov, in lahko traja do konca šolskega leta, v katerem je otrok dopolnil tretje leto starosti, če pa je vključitev otroka v predšolsko vzgojo onemogočena ali otežena, tudi do konca šolskega leta, v katerem je dopolnil četrto leto starosti.

Otroški klubi varujejo otroke od enega leta starosti do konca šolskega leta, v katerem je otrok dopolnil tretje leto starosti, če pa je vključitev otroka v predšolsko vzgojo onemogočena ali otežena, tudi do konca šolskega leta, v katerem je dopolnil četrto leto starosti. Varstvo v jaslih in otroških klubih traja do 10 ur dnevno za vsakega otroka (v posebej utemeljenih primerih se lahko na vlogo otrokovega starša dnevno število ur podaljša ob doplačilu za dodatne ure).

Subjekt, ki je ustanovil jasli ali otroški klub, sprejme njegov statut, v katerem obvezno določi pogoje za sprejem otrok. Za otroke državljanov držav članic UE in EFTA veljajo načeloma enaki pogoji in postopki kot za poljske otroke. Osnovni dokument za vpis otroka je vloga za sprejem v vrtec ali otroški klub – v nekaterih občinah vpis poteka po elektronski poti.

Statut jasli ali otroškega kluba lahko določa bolj ugodne pogoje za sprejem npr. za otroke iz velikih ali enostarševskih družin, za invalidne otroke (če je ustanova prilagojena za njihov sprejem) ali otroke iz družin, ki prebivajo na območju občine ustanoviteljice jasli oziroma otroškega kluba.

Jasli ali otroški klub lahko ustanavljajo enote lokalne samouprave, javne ustanove, fizične osebe, pravne osebe in organizacijske enote brez pravne osebnosti.

Stroške bivanja in prehrane otrok v jaslih ali otroškem klubu nosijo starši. Višino plačila določi ustanovitelj jasli.

24

Dnevni varuhi varujejo otroke od 20. tedna starosti do konca šolskega leta, v katerem je otrok dopolnil tretje leto starosti, če pa je vključitev otroka v predšolsko vzgojo onemogočena ali otežena, tudi do konca šolskega leta, v katerem je dopolnil četrto leto starosti. Varstvo se izvaja v domačem okolju, njegov čas pa je bolje prilagojen delovnemu času staršev. Dnevnega varuha lahko zaposli enota lokalne samouprave, javna ustanova, fizična oseba, pravna oseba ali organizacijska enota brez pravne osebnosti. Dnevni varuh lahko svojo dejavnost opravlja tudi kot samostojni podjetnik.

Občina vodi in objavlja v Javnem glasilu (BIP) register jasli in otroških klubov in seznam dnevnih varuhov s svojega območja.. Register jasli in otroških klubov ter seznam dnevnih varuhov za celotno Poljsko je objavljen tudi na spletnem portalu Emp@tia.

Varuška zagotavlja individualno varstvo – varuje samo enega otroka ali brate in sestre na podlagi pogodbe, sklenjene s starši ali s staršem samohranilcem. Varuška lahko varuje otroke od 20. tedna starosti do konca šolskega leta, v katerem je otrok dopolnil tretje leto starosti, če pa je vključitev otroka v predšolsko vzgojo onemogočena ali otežena, tudi do konca šolskega leta, v katerem je dopolnil četrto leto starosti. Obdobje varstva določa pogodba.

Več informacij

https://empatia.mpips.gov.pl/web/piu/dla-swiadczeniobiorcow/rodzina/d3/rejestr-zlobkow-i-klubow

Register jasli in otroških klubov - Portal Emp@tia

https://empatia.mpips.gov.pl/web/piu/dla-swiadczeniobiorcow/ rodzina/d3/wykaz-dziennych-opiekunow

Seznam dnevnih varuhov – Portal Emp@tia

3.7. Izobraževalni sistem

Šolska in izobraževalna obveznost

V poljskem šolskem sistemu ločimo šolsko in izobraževalno obveznost.

Izobraževanje je obvezno do dopolnjenih 18 let, šolska obveznost pa se nanaša na 8-letno osnovno šolo (učenci v starosti 7–15 let).

Učenci s potrdili o potrebi po posebnem izobraževanju se lahko izobražujejo v šolah posameznih stopenj šol do konca šolskega leta v koledarskem letu, v katerem dopolnijo:

1) 20 let - v primeru osnovne šole,

2) 24 let - v primeru srednje šole.

Izobraževalni sistem obsega splošno dostopne izobraževalne ustanove, splošno dostopne izobraževalne ustanove z integracijskimi in posebnimi oddelki ter integracijske in posebne izobraževalne stanove:

1) vrtci (otroci od 3. do 6. leta starosti, za invalidne otroke, ki imajo potrdilo o potrebi po posebnem izobraževanju in ki jim je bilo izvajanje šolske obveznosti odloženo, pa do 9. leta starosti),

2) osnovne šole (učenci od 7. do 15. leta starosti); kriterij sprejema v osnovno šolo je starost;

3) srednje šole (dijaki od 15. do 18. ali 19. leta starosti):

a) štiriletni splošni liceji, petletne tehnične srednje šole, triletne poklicne šole 1. stopnje in dveletne poklicne šole 2. stopnje,

b) posrednješolske izobraževalne ustanove z izobraževalnim obdobjem največ 2,5 leta,

c) triletne posebne šole za pripravo k delu zmerno do hudo intelektualno prizadetih učencev in učencev z mešano invalidnostjo; te šole omogočajo pridobitev spričevala o pripravljenosti k delu.

25

Osebe, ki niso poljski državljani, lahko koristijo varstvo in izobraževanje v javnih vrtcih in drugih javnih ustanovah za predšolsko vzgojo, tiste pa, za katere velja šolska obveznost, se izobražujejo v javnih osnovnih šolah, javnih umetniških šolah in v drugih javnih ustanovah, vključno z umetniškimi ustanovami, pod enakimi pogoji kot poljski državljani.

Otroci, stari od 3 do 5 let, ki jih starši želijo vključiti v predšolsko izobraževanje, imajo zagotovljeno možnost predšolske vzgoje v vrtcih, predšolskih oddelkih osnovnih šol ali v drugih enotah predšolske vzgoje (na predšolskih točkah ali v centrih za predšolsko vzgojo). Otroci, ki pridejo iz tujine, se v javne vrtce sprejemajo po enakih pravilih kot državljani Poljske.

V posebej utemeljenih primerih je lahko v predšolsko vzgojo vključen tudi otrok, ki je dopolnil 2,5 leta starosti.

Otroci so v starosti 6 let dolžni opraviti enoletno predšolsko pripravo v vrtcu, v predšolskem oddelku osnovne šole ali drugi enoti predšolske vzgoje, vključno z integracijskimi in posebnimi vrtci in predšolskimi oddelki. Za otroke s potrdili o potrebi po posebnem izobraževanju zaradi invalidnosti, se lahko izvajanje šolske obveznosti odloži do 9. leta starosti.

Starši otrok, starih 6 let (in starejših), vključenih v enoletno predšolsko pripravo, so oproščeni plačil za predšolsko vzgojo v javnih vrtcih, predšolskih oddelkih osnovnih šol ter v drugih javnih enotah predšolske vzgoje, plačati morajo samo prehrano.

Starši otrok, starih od 3 do 5 let, plačajo predšolsko vzgojo za čas, ki presega čas brezplačnega izobraževanja, vzgoje in varstva, ki ga določi občina (in ki ne sme biti krajši od 5 ur) in prehrano. Višina plačila za vsako uro izven brezplačnega časa ne sme presegati 1 PLN (0,23 EUR).

Šolsko leto je v osnovni šoli in v srednjih šolah razdeljeno na dva semestra. Pouk traja od 1. septembra do prvega petka po 20. juniju.

Pogoj za sprejem v osnovno šolo učenca, ki prihaja iz države članice EU ali EFTA, je predložitev spričevala, potrdila ali drugega dokumenta, ki potrjuje dosedanji pouk v tujini in število let pouka. V javno osnovno šolo v kraju prebivanja se učenci sprejemajo po uradni dolžnosti, kar pomeni, da šola ne sme odkloniti sprejema učenca. V javno srednjo šolo se dijak sprejme, če ima šola prosta mesta.

Učenci osnovnih in srednjih šol, ki ne obvladajo poljskega jezika, so upravičeni do najmanj dveh ur dodatnega brezplačnega pouka poljščine na teden. V šolah se lahko ustvarjajo oddelki za pripravo učencev, ki ne obvladajo poljskega jezika. Pouk na oddelku traja do konca šolskega leta, v katerem je bil učenec sprejet na oddelek, in se lahko skrajša ali podaljša največ za eno šolsko leto.

Ocenjevalna lestvica v osnovnih in srednjih šolah je šeststopenjska, in sicer od 1 do 6, kjer je 1 najnižja, 6 pa najvišja ocena.

Učenci osnovnih šol so upravičeni do brezplačnih učbenikov ter učnih in vadbenih gradiv za obvezne predmete s področja splošnega izobraževanja. Učbenike in gradiva jim zagotovi šola, ki za ta namen dobi subvencijo iz državnega proračuna.

Učenci končajo osnovno šolo, če iz vseh obveznih izobraževalnih predmetov dosežejo pozitivne končne ocene in opravijo izpit osmošolca. Izpit osmošolca se kot del sistema zunanjih izpitov opravlja v pisni obliki iz poljskega jezika, matematike in modernega tujega jezika, od šolskega leta 2019/2020 pa tudi iz enega predmeta, izbranega izmed biologije, kemije, fizike, geografije in zgodovine. Minimalni rezultat, ki bi ga moral učenec doseči na tem izpitu, ni določen. Rezultati, doseženi na izpitu osmošolca, se navedejo na potrdilu o podrobnih rezultatih izpita in se upoštevajo pri vpisu na srednjo šolo.

Učenec ali absolvent, ki ni državljan Poljske in ki mu omejeno znanje poljskega jezika otežuje razumevanje branega besedila, lahko ob pozitivnem mnenju pedagoškega sveta opravlja:

1) izpit osmošolca razen izpita osmošolca iz modernega tujega jezika v razmerah in obliki, prilagojeni njegovim psihofizičnim zmožnostim, ki izvirajo iz te omejitve;

2) maturitetni izpit, razen maturitetnega izpita iz modernega tujega jezika, jezika narodne manjšine, narodnostne manjšine ali regijskega jezika, v razmerah, prilagojenih njegovim izobraževalnim potrebam in psihofizičnim zmožnostim, ki izvirajo iz te omejitve.

Maturitetni izpit, ki poteka v sistemu zunanjih izpitov in omogoča pridobitev maturitetnega spričevala, lahko opravljajo absolventi srednjih in srednjih poklicnih šol v sistemu. Poleg absolventov poljskih šol lahko ga opravljajo tudi imetniki spričevala ali drugega dokumenta, izdanega v tujini, ki potrjuje srednjo

26

izobrazbo. Maturitetni izpit poteka enkrat letno. Glavni, dodatni in popravni izpitni roki se določijo za obdobje od maja do septembra in se vsakokrat objavijo na spletni strani Centralnega izpitnega odbora.

Absolventi obvezno opravljajo maturitetni izpit iz naslednjih predmetov:

- poljski jezik (pisni in ustni izpit),

- moderni tuji jezik (pisni in ustni izpit),

- matematika (pisni izpit)

- jezik narodne manjšine – za absolvente šol ali oddelkov s poukom jezika določene narodne manjšine.

Pisni del maturitetnega izpita iz obveznih predmetov se opravlja na osnovni ravni, pri ustnem delu pa se raven ne določi. Pisni del maturitetnega izpita iz dodatnih predmetov (biologija, kemija, filozofija, geografija, zgodovina, zgodovina glasbe, zgodovina umetnosti, računalništvo, latinski jezik in antična kultura, jezik etnične manjšine, jezik narodne manjšine, moderni tuji jezik, poljski jezik, regijski jezik, matematika, družboslovje) pa se opravlja na razširjeni ravni v skladu z zahtevami, določenimi v programski osnovi za splošno izobraževanje na osnovni in razširjeni ravni. Za ustni del maturitetnega izpita iz dodatnih predmetov (jezik etnične manjšine, jezik narodne manjšine, moderni tuji jezik, regijski jezik) se raven ne določi. Pisni del maturitetnega izpita iz modernega tujega jezika kot dodatnega predmeta pa se opravlja na razširjeni ravni v skladu z zahtevami, določenimi v programski osnovi za splošno izobraževanje na osnovni in razširjeni ravni, ali na dvojezični ravni v skladu z zahtevami, določenimi v programski osnovi za splošno izobraževanje v dvojezičnih oddelkih.

Maturitetno spričevalo dobi absolvent, ki je opravil izpit iz obveznih predmetov in enega izbranega dodatnega predmeta in je z vseh teh predmetov, tako v ustnem kot tudi v pisnem delu, dobil vsaj 30 % možnih točk. Rezultati maturitetnega izpita, tako iz obveznih kot tudi iz dodatnih predmetov, so kriteriji za vpis na posamezne študijske smeri.

V zvezi z uvedbo nove šolske ureditve bodo maturitetni izpit po novih pravilih opravljali:

1) absolventi 4-letnega liceja od šolskega leta 2022/2023,

2) absolventi 5-letne tehnične srednje šole od šolskega leta 2023/2024,

3) absolventi poklicne šole 2. stopnje, ki so poklicno šolo 1. stopnje končali kot absolventi 8-letne osnovne šole, od šolskega leta 2023/2024.

Po dosedanjih pravilih bodo maturitetni izpit opravljali:

1) absolventi 3-letnega splošnega liceja do vključno šolskega leta 2026/2027,

2) absolventi 4-letne tehnične srednje šole do vključno šolskega leta 2027/2028,

3) absolventi poklicne šole 2. stopnje, ki so poklicno šolo 1. stopnje končali kot absolventi dosedanje gimnazije.

Absolventi splošnih licejev lahko izobraževanje nadaljujejo v posrednješolskih izobraževalnih ustanovah s trajanjem pouka največ 2,5 leta. Pogoj za vpis na posrednješolsko šolo je pridobljena srednja ali srednja poklicna izobrazba. Po zakonu (ne da bi bilo treba za to pridobiti mnenje poljskih organov ali ustanov) se šteje, da srednjo izobrazbo potrjujejo spričevala ali drugi dokumenti, izdani v izobraževalnem sistemu držav članic EU in EFTA, ki upravičujejo za vpis na visokošolski študij v državi izdajateljici. Druga spričevala in dokumente o izobrazbi, pridobljene v državi članici EU ali EFTA, lahko prizna izključno vodja vojvodskega urada za šolstvo v upravnem postopku.

Učenci in absolventi poklicnih šol 1. in 2. stopnje, tehničnih srednjih šol in posrednješolskih šol, osebe, ki so opravile tečaj za pridobitev poklicnih kvalifikacij, odrasli, ki so končali praktično usposabljanje za poklic, če je učni program upošteval zahteve programske osnove za določen poklic, osebe, ki izpolnjujejo predhodne pogoje za opravljanje izrednega izpita za pridobitev potrdila o poklicni usposobljenosti, ki opravijo izpit za pridobitev potrdila o poklicni usposobljenosti za določeno poklicno področje, prejmejo spričevalo o poklicni usposobljenosti na določenem področju, po opravljenem izpitu iz vseh področij določenega poklica, če imajo nižjo poklicno izobrazbo, srednjo poklicno izobrazbo ali srednjo izobrazbo, pa prejmejo tudi diplomo o poklicni usposobljenosti, ki omogoča delo v določenem poklicu.

Absolventi poklicnih šol 1. stopnje lahko izobraževanje nadaljujejo:

27

1) na poklicni šoli 2. stopnje za poklic, v katerem ločimo vsaj eno kvalifikacijo, značilno tudi za poklic, za katerega se je oseba usposabljala na poklicni šoli 1. stopnje, kjer po opravljenem poklicnem izpitu lahko pridobijo diplomo o usposobljenosti za opravljanje poklica na ravni tehnika in srednjo poklicno izobrazbo. Absolventi poklicnih šol 2. stopnje bodo lahko po opravljenem maturitetnem izpitu in pridobitvi maturitetnega spričevala izobraževanje nadaljevali na študiju (poklicne šole 2. stopnje začnejo delati septembra 2020);

2) na splošnem liceju za odrasle od drugega razreda z namenom pridobitve srednje izobrazbe in oprave mature, kar jim omogoči nadaljevanje izobraževanja na visokošolskem študiju;

3) na poklicnih tečajih, ki jih prirejajo javne in nejavne poklicne šole, centri za praktično izobraževanje in centri za vseživljenjsko izobraževanje ter ustanove za trg dela.

Visoko šolstvo

Sistem visokega šolstva tvorijo:

1) prvostopenjski študij je študij, na katerega se lahko vpišejo kandidati z maturitetnim spričevalom; konča se s pridobitvijo naziva licenciat, inženir ali enakovrednega naziva;

2) drugostopenjski študij je študij, na katerega se lahko vpišejo kandidati z diplomo o končanem prvostopenjskem študiju; konča se s pridobitvijo naziva magister, magister inženir ali enakovrednega naziva;

3) enotni visokošolski študij je študij, na katerega se lahko vpišejo kan0didati z maturitetnim spričevalom; konča se s pridobitvijo naziva magister, magister inženir ali enakovrednega naslova;

4) doktorski študij izvajajo pooblaščene organizacijske enote učilišč, znanstveni inštitut Poljske akademije znanosti, raziskovalni inštituti in mednarodni znanstveni inštituti, ki delujejo na Poljskem na podlagi posebnih predpisov; lahko se nanj vpišejo kandidati z nazivom magister, magister inženir ali enakovrednim nazivom, ali osebe, ki izkažejo vrhunsko kakovost svojih znanstvenih dosežkov; doktorski študij se konča s pridobitvijo naslova doktor ali doktor umetnosti;

5) podiplomski študij je študij, na katerega se lahko vpišejo imetniki celotne kvalifikacije na 6. ravni po Poljskem okviru kvalifikacij, pridobljene v sistemu višjega šolstva in znanstvene dejavnosti; podiplomski študij izvajajo učilišča, znanstveni inštituti Poljske akademije znanosti, raziskovalni inštituti in Medicinski center za podiplomsko usposabljanje; podiplomski študij se konča s pridobitvijo delnih kvalifikacij na 6., 7., ali 8. ravni po Poljskem okviru kvalifikacij;

6) specialistično izobraževanje omogoča pridobitev celotne kvalifikacije na 5. ravni po Poljskem okviru kvalifikacij in spričevala diplomiranega specialista ali diplomiranega specialista tehnologa.

Za vpis na visoko šolo se lahko prijavijo osebe z maturitetnim spričevalom ali z maturitetnim spričevalom in potrdilom o rezultatih maturitetnega izpita iz posameznih predmetov. Pogoje in pravila za vpis na študij avtonomno določajo visoke šole. Višješolska ustanova določa, kakšni rezultati maturitetnega izpita omogočajo vpis na študij prve stopnje ali na enoten magistrski študij. Učilišče lahko organizira dodatne sprejemne izpite samo v primerih, kadar je treba preveriti umetniško nadarjenost, telesno pripravljenost ali posebne sposobnosti, ki so potrebne za študij na določeni smeri in ki se ne preverjajo na maturitetnem izpitu.

Po zakonu (ne da bi bilo treba za to visokošolski ustanovi predložiti mnenje poljskih organov ali ustanov) se šteje, da srednjo izobrazbo vključno s pravico prijaviti se za vpis na študij na poljskih višješolskih ustanovah potrjujejo tista spričevala in drugi dokumenti, izdani v izobraževalnem sistemu države članice EU ali EFTA, ki upravičujejo za vpis na višješolski študij v državi izdajateljici. Velja pravilo priznavanja tujih pravic do višjega študija v enakem obsegu. Zato npr. tuje spričevalo, ki v določeni državi članici EU ali EFTA upravičuje do vpisa samo na nekatere smeri in vrste višjega študija, tudi na Poljskem daje pravico prijaviti se za vpis na višji študij z enakim ali podobnim študijskim programom. Pred prihodom na Poljsko je treba pridobiti dokumente, ki potrjujejo pravico do vpisa na višji študij v zadevni državi in obseg te pravice. Študij na visokošolskih ustanovah lahko je redni in izredni.

Študijsko leto je razdeljeno na dva semestra in se začne 1. oktobra. Trenutno na Poljskem deluje 368 višješolskih ustanov, od tega je 132 javnih in 245 nejavnih.

Absolventi prvostopenjskega študija lahko pridobijo poklicni naziv licenciat ali inženir ali drug enakovreden poklicni naziv:

1) inženir arhitekt – po dosegi učnih izidov, opredeljenih za študij na smeri arhitektura;

28

2) protipožarni inženir – samo za člane Državnega gasilstva po dosegi učnih izidov, opredeljenih za študij na smeri varnostni inženiring s specializacijo inženir požarne varnosti, ki ga izvaja Glavna šola gasilske službe za člane Državnega gasilstva;

3) licenciat bolniške nege – po dosegi učnih izidov, opredeljenih za študij na smeri bolniška nega;

4) licenciat babištva – po dosegi učnih izidov, opredeljenih za študij na smeri babištvo;

Absolventi drugostopenjskega študija lahko pridobijo poklicni naziv magister, magister inženir ali drug enakovreden poklicni naziv:

1) magister inženir arhitekt – po dosegi učnih izidov, opredeljenih za študij na smeri arhitektura;

2) magister protipožarni inženir – po dosegi učnih izidov, opredeljenih za študij na smeri varnostni inženiring s specializacijo požarna varnost, ki ga za protipožarne inženirje izvaja Glavna šola gasilske službe;

3) magister bolniške nege – po dosegi učnih izidov, opredeljenih za študij na smeri bolniška nega;

4) magister babištva – po dosegi učnih izidov, opredeljenih za študij na smeri babištvo;

Absolventi enotnega visokošolskega študija lahko pridobijo poklicni naziv magister, magister inženir ali drug enakovreden poklicni naziv:

1) zdravnik – po dosegi učnih izidov, študij na smeri medicina;

2) zobozdravnik – po dosegi učnih izidov, opredeljenih za študij na smeri dentalna medicina;

3) zdravnik veterinar – po dosegi učnih izidov, opredeljenih za študij na smeri veterinarstvo;

4) magister farmacevt – po dosegi učnih izidov, opredeljenih za študij na smeri farmacevtika;

5) magister inženir arhitekt – po dosegi učnih izidov, opredeljenih za študij na smeri arhitektura;

Vpis državljanov držav članic EU in EFTA na študij na Poljskem

Redni študij v poljskem jeziku na javnih učiliščih je za državljane držav članic EU in EFTA in njihove družinske članov, ki prebivajo na Poljskem, brezplačen.

Pogoj za vpis na študij teh državljanov je udeležba v prijavnem postopku, kakršen velja za poljske državljane, ki se želijo vpisati na redni študij. V primeru uspešnega vpisa na študij imajo (enako kot vsi tujci, ki študirajo na Poljskem) pravico vložiti zahtevek za dodelitev nekaterih oblik materialne pomoči (razen socialne štipendije in študentskega posojila), in sicer rektorske štipendije, štipendije za študente z invalidnostjo, enkratne socialne podpore, štipendije lokalne samouprave, štipendije za odlične učne ali športne izide, financirane s strani fizične osebe ali pravne osebe, ki ni državna ali samoupravna pravna oseba, in štipendije ministra. Državljani teh držav, ki se vpišejo na doktorski študij, ki ga izvajajo visokošolske ustanove in znanstveni inštituti, dobijo štipendijo za doktorande.

Šolnine na javnih visokošolskih ustanovah na Poljskem

Javne visokošolske ustanove lahko zaračunavajo izobraževalne storitve, povezane z:

izobraževanjem na izrednem študiju;

ponavljanjem določenih predmetov na rednem študiju zaradi nezadostnih učnih izidov;

– izvajanjem študija v tujem jeziku;

– izvajanjem predmetov izven študijskega programa;

– izobraževanjem tujcev na rednem študiju v poljskem jeziku;

Vseživljenjsko in strokovno izobraževanje

Odrasli se lahko izobražujejo na osnovnih šolah za odrasle, gimnazijah za odrasle in splošnih licejih za odrasle ter na tečajih splošne usposobljenosti, v primeru poklicnega izobraževanja pa v okviru vseživljenjskega izobraževanja izven šol (na kvalifikacijskih poklicnih tečajih, tečajih poklicnih

29

spretnosti in na drugih tečajih, ki omogočajo pridobivanje in izpopolnjevanje poklicnega znanja, spretnosti in kvalifikacij) ter na izbranih posrednješolskih izobraževalnih zavodih.

Kvalifikacijski poklicni tečaj je tečaj, ki se izvaja po izobraževalnem programu, ki upošteva programsko osnovo za učenje določenega poklica na področju ene kvalifikacije. Subjekt, ki izvaja kvalifikacijski poklicni tečaj, je dolžan v učnem programu upoštevati vse sestavine, predpisane za določeno kvalifikacijo v programski osnovi za učenje določenega poklica. Končan tečaj omogoča opravljanje izpita za potrditev poklicne usposobljenosti s področja določene kvalifikacije; izpit se opravi pred okrožnim izpitnim odborom. Oseba, ki je končala kvalifikacijski poklicni izpit in opravila izpit za potrditev poklicne usposobljenosti s področja določene kvalifikacije dobi spričevalo o poklicni kvalifikaciji.

Diplomo o usposobljenosti za določen poklic lahko pridobi oseba, izobražena na ravni, ki se zahteva za ta poklic (osnovna poklicna ali srednja izobrazba) in opravi izpite iz vseh področij kvalifikacije v okviru tega poklica oziroma ima spričevala o vseh poklicnih kvalifikacijah, ki jih ločimo v določenem poklicu

Poklicne kvalifikacije, ki se lahko pridobijo na kvalifikacijskih poklicnih tečajih, so navedene v klasifikaciji poklicev za poklicno izobraževanje, določeni z uredbo Ministra za šolstvo.

Kvalifikacijske poklicne tečaje lahko vodijo:

javne šole, ki vodijo poklicno izobraževanje s področja poklicev, za katere vodijo tečaje;

nejavne šole s pristojnostmi javnih šol, ki vodijo poklicno izobraževanje s področja poklicev, za katere vodijo tečaje;

ustanove za vseživljenjsko izobraževanje, ustanove za praktično usposabljanje, centri za poklicno izpopolnjevanje;

ustanove trga dela, ki nudijo storitve s področja izobraževanja in usposabljanja;

subjekti, ki opravljajo izobraževalno dejavnost na podlagi predpisov o svobodi gospodarske dejavnosti.

Sistem kvalifikacij na Poljskem

Na Poljskem velja Integrirani sistem kvalifikacij, namenjen podpori vseživljenjskega izobraževanja, potrjevanju znanja in lažjemu iskanju zaposlitve zaradi povečane preglednosti kvalifikacij in lažjega primerjanja kvalifikacij, pridobljenih na Poljskem in v tujini.

Integrirani sistem kvalifikacij obsega naslednja orodja:

Poljsko ogrodje kvalifikacij – opis osmih ravni kvalifikacij na Poljskem, ki ustrezajo ravnem evropskega ogrodja kvalifikacij;

Integrirani register kvalifikacij – javni teleinformacijski register kvalifikacij, vključenih v Integrirani sistem kvalifikacij;

enotne standarde opisa kvalifikacij in zagotavljanja kakovosti kvalifikacij, pridobljenih v neformalnem izobraževanju.

Integrirani sistem kvalifikacij se nanaša na kvalifikacije v smislu nabora učnih izidov (v skladu z določenimi standardi), formalno potrjene s strani pooblaščene ustanove. Integrirani sistem kvalifikacij na Poljskem obsega tri vrste kvalifikacij:

kvalifikacije na področju šolstva in višjega šolstva;

»urejene« kvalifikacije, ki se pridobijo na podlagi drugih pravnih predpisov (izven formalnega izobraževanja);

»tržne« kvalifikacije, ki se pridobijo brez pravne podlage v splošno veljavni zakonodaji.

Od leta 2017 na dokumentih (spričevalih, diplomah) o pridobitvi določene ravni kvalifikacije je grafični znak Poljskega ogrodja kvalifikacij (za celotno ali delno kvalifikacijo).

Učenje poljščine

30

Tečaje poljščine organizirajo univerze in zasebne jezikovne šole. Na voljo so počitniški tečaji, semestrski tečaji, celoletni tečaji, polonistične delavnice in podiplomski študij poučevanja poljske kulture in poljščine kot tujega jezika. Tečaji so plačljivi. Nekatere tečaje financira Ministrstvo za znanost in višje šolstvo; ti tečaji so brezplačni.

Več informacij

http://www.men.gov.pl Ministrstvo za izobraževanje

https://men.gov.pl/pl/wspolpraca-miedzynarodowa/ksztalcenie-cudzoziemcow

Sprejem tujcev v poljske šole

https://men.gov.pl/pl/wspolpraca-miedzynarodowa/uznawanie-swiadectw-zagranicznych

Priznavanje izobrazbe, pridobljene v tujem izobraževalnem sistemu

http://en.men.gov.pl/2015/10/30/recognition-of-foreign-school-certificates-and-diplomas-in-poland/

Priznavanje izobrazbe, pridobljene v tujem izobraževalnem sistemu v angleškem jeziku

http://www.nauka.gov.pl

http://www.go-poland.pl

http://www.nauka.gov.pl/podpodejmowa-i-odbywanie-przez-cudzoziemcow-nauki-w-polskich-szkolach-wyzszych/

Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo

Vodič po visokošolskih ustanovah

Vpis in študij tujcev na poljskih visokošolskih ustanovah

http://kuratorium.waw.pl Urad za šolstvo v Varšavi (Mazovijsko vojvodstvo)

http://www.kwalifikacje.gov.pl Integrirani register kvalifikacij

http://nawa.gov.pl Narodna agencija za akademske izmenjave

Povezave na izbrana spletna mesta šol in visokošolskih ustanov, ki nudijo tečaje poljščine:8

http://www.uw.edu.pl Polonicum Univerze v Varšavi (tečaji poljščine)

http://www.uj.edu.pl Jagelonska univerza (tečaji poljščine)

http://www.uni.lodz.pl/ Center za poljščino kot tuji jezik Univerze v Lodžu

http://www.us.edu.pl Šola poljskega jezika in kulture Šlezijske univerze v Katovicah

http://www.kul.edu.pl Šola poljskega jezika in kulture Katoliške univerze v Lublinu

http://www.umcs.lublin.pl Center za poljski jezik in kulturo za zamejske Poljake in tujce Univerze Marie Curie Skłodowske v Lublinu

http://www.uni.wroc.pl Šola poljskega jezika in kulture za tujce Univerze v Vroclavu

http://www.pw.edu.pl Tehnična univerza v Varšavi, Center za tuje jezike (tečaji poljščine)

8 Navedene spletne strani so primer za ponazoritev širokih možnosti pouka poljščine s strani državljanov EU in EFTA na

Poljskem.

31

http://www.uni.wroc.pl Šola poljskega jezika in kulture za tujce Univerze v Vroclavu

http://www.pw.edu.pl Tehnična univerza v Varšavi, Center za tuje jezike (tečaji poljščine)

http://www.ur.edu.pl Center za poljsko kulturo in jezik za zamejske Poljake in tujce »Polonus« Univerze v Rzeszowu

http://www.uni.opole.pl Univerza v Opolu (tečaji poljščine)

http:www.amu.edu.pl Center poljskega jezika in kulture za tujce Univerze Adam Mickiewicz w Poznanju

http://www.uksw.edu.pl Univerza Kardinal Stefan Wyszyński v Varšavi (tečaji poljščine)

http://www.swps.pl Višja šola družbene psihologije – Humanistična in družbena univerza v Varšavi (tečaji poljščine)

http://www.lazarski.pl Višja šola Łazarski v Varšavi (tečaji poljščine)

http://www.wsiz.rzeszow.pl Višja šola računalništva in upravljanja v Rzeszowu (tečaji poljščine)

http://www.linguaemundi.pl Sklad za učenje tujih jezikov Linguae Mundi (tečaji poljščine)

https://polishonlinenow.com/pl/ Edu & More Sp. z o. o. (tečaji poljščine)

http://ajp.gdansk.pl/ Akademija poljskega jezika v Gdansku

3.8. Kako najti šolo

Pravica do varstva in šolanja v javnih izobraževalnih ustanovah

Državljani držav članic EU in EFTA so lahko vključeni v varstvo in šolanje v javnih izobraževalnih ustanovah pod enakimi pogoji kot poljski državljani do dopolnjenih 18 let ali do končanja nadosnovne šole.

Ministrstvo za šolstvo vodi Register šol in izobraževalnih enot, dostopen v elektronski obliki na spletni strani ministrstva. Informacije o šolah in enotah je možno dobiti tudi pri uradih za šolstvo, ki vodijo sezname javnih in nejavnih šol in enot, nad katerimi izvajajo pedagoški nadzor, in pri organih lokalne samouprave, ki so odgovorni za upravljanje javnih šol in vodijo evidenco nejavnih šol in enot na določenem območju.

Pri vrtcih in osnovnih šolah veljajo t.i. »šolska okrožja«, kar pomeni, da otroci imajo zagotovljeno mesto v vrtcu in šoli v tistem šolskem okrožju, na območju katerega prebivajo. Za informacije o šolskih okrožijih obiščite Register šol in izobraževalnih enot ali se obrnite na šolo Oddelek za izobraževanje občinskega, mestnega ali okrožnega urada, pristojnem za kraj, v katerem prebivate. Integracijske in posebne šole niso razvrščene v okrožja. Osnovne šole in integracijske srednje šole upravljajo občine, splošno dostopne in integracijske srednje šole ter posebne šole in enote pa upravljajo okrožja.

Državljani držav članic EU in EFTA, ki ne znajo poljščine ali ki jo obvladajo v nezadostni meri, da bi se lahko udeležili pouka v poljščini, imajo pravico do: dodatnega brezplačnega pouka poljščine ter do dodatnih izravnalnih učnih ur za učne predmete ter do pomoči osebe, katere materinščina je materinščina učenca in ki je zaposlena v šoli kot pomočnik učitelja. Šola lahko tudi priredi pouk jezika in kulture naroda oziroma države izvora učenca. Takšni učenci so upravičeni tudi do psihološko-pedagoške pomoči, ki jo je dolžan zagotoviti ravnatelj šolske ustanove v skladu z ugotovljenimi

32

razvojnimi in izobraževalnimi potrebami teh učencev ter njihovimi osebnimi psihofizičnimi zmožnostmi in družbenimi dejavniki, ki vplivajo na njihovo vključitev v družbo.

Informacija o plačilih za šolanje

Varstvo otrok državljanov EU in EFTA v javnih otroških vrtcih se plača v skladu z enakimi pravili kot varstvo otrok državljanov Poljske.

Šolanje v javnih osnovnih in srednjih šolah vseh tipov in vrst je za otroke državljanov držav članic EU in EFTA brezplačno, dokler otrok ne dopolni 18 let starosti ali dokler ne konča šole, ki jo je začel obiskovati pred dopolnjenim 18. letom starosti (npr. splošni licej).

Pogoji šolanja v javnih šolah za odrasle, v javnih višjih šolah, javnih umetnostnih šolah, javnih enotah in javnih kolegijih za delavce socialnih služb ter pogoji vseživljenjskega izobraževanja v obliki kvalifikacijskih poklicnih tečajev so za državljane držav članic EU in EFTA s pravico začasnega ali stalnega prebivanja enaki kot za poljske državljane.

Dokumenti, potrebni za vpis otroka v šolo ali vrtec

Za sprejem otrok državljanov držav članic EU in EFTA v javni vrtec in v prvi razred javne osnovne šole na območju šolskega okrožja, v katerem ima otrok prebivališče na Poljskem, veljajo enaki pogoji in enaki postopki kot za poljske otroke.

Osnovni dokument, ki ga je treba vložiti za vpis otroka, je vloga za sprejem v vrtec oziroma prijava otroka v osnovno šolo, ki se sestavi z izpolnitvijo posebnega obrazca ali v elektronski obliki. V nekaterih mestih deluje elektronski sistem vpisa otrok v vrtec oz. v prvi razred javne osnovne šole – za podrobne informacije o tem se obrnite na šolo, na oddelek za šolstvo ustrezne lokalne samoupravne enote ali na občinski ali mestni urad, pristojen za kraj prebivanja na Poljskem.

V drugi ali višji razred javne osnovne šole ali javne srednje šole se otroci sprejemajo na podlagi:

spričevala ali drugega dokumenta, ki potrjuje končanje šole ali določene stopnje izobraževanja v tujini;

spričevala, potrdila ali drugega dokumenta, ki ga izda šola v tujini in ki potrjuje, da je otrok obiskoval šolo v tujini, z navedbo razreda ali stopnje izobraževanja, ki jo je otrok končal v tujini, in dokumenta, ki potrjuje skupno število dokončanih let šolanja.

V primeru kandidatov za sprejem v šolo, ki izvaja poklicno izobraževanje 1. in 2. stopnje, je treba poleg zgoraj navedenih dokumentov predložiti tudi zdravniško potrdilo, da ni zdravstvenih ovir za praktično poklicno šolanje.

Če na podlagi predloženih dokumentov ni možno nedvoumno ugotoviti skupnega števila dokončanih let šolanja, starši ali skrbniki otroka oziroma sam polnoletni otrok predloži o tem ustrezno pisno izjavo.

Ravnatelj šole lahko od staršev zahteva predložitev prevoda dokumentov, ki jih je izdala tuja šola.

V primeru, da otrok državljana države članice EU ali EFTA omenjenih dokumentov ne more predložiti, se vpiše in uvrsti v ustrezni razred oziroma semester na podlagi kvalifikacijskega pogovora. Če otrok ne zna poljščine ali je ne zna dovolj dobro za takšen pogovor, mora ravnatelj šole omogočiti pogovor v jeziku, ki ga otrok tekoče obvlada.

V posrednješolske izobraževalne ustanove se državljani držav članic UE in EFTA sprejemajo na podlagi odločbe Vodje urada za šolstvo o priznanju tujega spričevala kot dokumenta, ki potrjuje srednjo izobrazbo, ali na podlagi izdanega v izobraževalnem sistemu države članice EU ali EFTA dokumenta, ki potrjuje pravico do vpisa na visokošolski študij v tej državi.

Več informacij

http://www.men.gov.pl Ministrstvo za šolstvo

https://sio.men.gov.pl/index.php/rspo Register šol in izobraževalnih enot

33

http://www.nauka.gov.pl Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo

3.9. Zdravstveno varstvo

Osebe, upravičene do zdravstvenih storitev

Na Poljskem zdravstvene storitve nudijo javni in nejavni izvajalci.

Do zdravstvenih storitev, financiranih iz javnih sredstev, so upravičeni:

1. Osebe, vključene v poljsko splošno (obvezno ali prostovoljno) zdravstveno zavarovanje v Narodnem zdravstvenem skladu (NFZ), v nadaljevanju imenovane »zavarovanci«.

Zavarovanci so lahko tako poljski državljani, kot tudi državljani držav članic EU in EFTA, ki prebivajo v državi članici EU ali EFTA. Zavarovanci so tudi družinski člani teh oseb, ki prebivajo na Poljskem ali v drugi državi članici EU ali EFTA, če se niso dolžni obvezno zavarovati na Poljskem in niso upravičeni do zdravstvenih storitev da podlagi predpisov EU o koordinaciji socialne varnosti.

Vsak državljan države članice EU ali EFTA, če se je dolžan obvezno zdravstveno zavarovati na Poljskem, mora pridobiti evidenčno številko PESEL, ki jo imajo vsi poljski državljani.

Številka PESEL (Splošni elektronski sistem evidence prebivalstva) je 11-številčni simbol za identifikacijo fizične osebe, ki ga sestavljajo naslednji elementi: datum rojstva, zaporedna številka, oznaka spola in kontrolna številka. Številka PESEL se dodeli po uradni dolžnosti ob prijavi prebivališča ali na obrazložen predlog, ki ga je treba vložiti na ustrezni občinski ali mestni urad, ali če je pridobitev te številke obvezna po zakonu.

Obvezno so zdravstveno zavarovani med drugim: delavci, osebe, ki opravljajo delo na podlagi agencijske pogodbe ali pogodbe o naročilu ali druge pogodbe o izvedbi storitve, samostojni podjetniki razen tistih, ki so začasno prekinili opravljanje gospodarske dejavnosti, prejemniki starostne ali invalidske pokojnine, učenci, študenti in udeleženci doktorskega študija, brezposelni, prejemniki nekaterih vrst socialne pomoči in nekaterih družinskih prejemkov. Prostovoljno se lahko zavaruje oseba, ki prebiva na Poljskem, s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju z vojvodskim oddelkom NFZ, pristojnim glede na kraj prebivanja te osebe na Poljskem.

Zavarovane osebe so dolžne v zdravstveno zavarovanje prijaviti svoje družinske člane (lastnega ali posvojenega otroka, ki ni dopolnil 18 let oziroma 26 let, če se še izobražuje; zakonskega partnerja; prednike, ki imajo z zavarovancem skupno gospodinjstvo), če niso sami zdravstveno zavarovani iz drugega naslova. Sari starši lahko v zdravstveno zavarovanje prijavijo vnuke samo v primeru, da noben izmed otrokovih staršev ni vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje, ni upravičen do zdravstvenih storitev na podlagi predpisov o koordinaciji iz naslova zaposlitve ali dejavnosti na lastni račun in ni prostovoljno zavarovan.

2. Državljani držav članic EU in EFTA, ki niso vključeni v poljsko splošno zdravstveno zavarovanje, so pa za obdobje začasnega prebivanja na Poljskem zdravstveno zavarovani v drugi državi članici EU ali EFTA.

Osebe, ki med začasnim prebivanjem na Poljskem, npr. zaradi študija ali iskanja zaposlitve, prejemajo podporo za brezposelne v drugi državi članici EU ali EFTA, so na Poljskem upravičene do brezplačnih zdravstvenih storitev na podlagi Evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. To velja samo za storitve, ki jih je možno šteti za nujne iz medicinskih razlogov, ob upoštevanju narave teh storitev in predvidenega časa prebivanja na Poljskem.

Prispevek za zdravstveno zavarovanje

Zavarovanci plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 9% osnove za odmero prispevka (npr. prihodka, zmanjšanega za višino vseh prispevkov za socialno zavarovanje, starostne in invalidske pokojnine, v primeru samostojnih podjetnikov pa vsaj 75% povprečne mesečne plače v podjetjih, ki jo objavi predsednik Glavnega statističnega urada). Prispevke za zdravstveno zavarovanje

34

plačujejo delodajalci, Zavodi za socialna zavarovanja in drugi pokojninski zavodi, centri za socialno pomoč, šole in višje šole (plačniki prispevkov).

Koriščenje zdravstvenih storitev

Pravico do zdravstvenih storitev, financiranih iz javnih sredstev, je možno uveljavljati izključno v zdravstvenih zavodih, ki so z NFZ podpisali ustrezno pogodbo. Takšno pogodbo je sklenila velika večina zdravstvenih zavodov na Poljskem. V primerih, ko nujne zdravstvene storitve nudi enota, ki ni sklenila pogodbe z NFZ, je zavarovanec upravičen do teh storitev v nujno potrebnem obsegu.

Upravičenci iz zdravstvenega zavarovanja si v okviru osnovnega zdravstvenega varstva izberejo družinskega zdravnika, medicinsko sestro in babico s vložitvijo pisne izjave. Običajno se izbor zdravnika osnovnega zdravstvenega varstva in registracija opravita ob prvem obisku.

Ob registraciji zdravstveni zavod preko elektronskega sistema eWUŚ na podlagi številke PESEL in osebnega dokumenta (npr. osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega dovoljenja, pri otrocih do 18. leta starosti tudi šolska izkaznica) preveri, ali je pacienta upravičen do zdravstvenih storitev, financiranih iz javnih sredstev.

V primeru, da tega ni možno preveriti v elektronskem sistemu, je treba predložiti dokument, ki potrjuje vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje, npr. obrazec ZUS RMUA. Če pacient takšnega dokumenta nima, lahko predloži pisno izjavo, da je upravičen do zdravstvenih storitev.

Vrste in obseg zdravstvenih storitev in telefoni za nujne klice

Zdravstvene storitve lahko nudijo tako javni, kot zasebni subjekti, ki so z NFZ sklenili ustrezne pogodbe. Pravice pacienta do zdravstvene storitve, financirane iz javnih sredstev, obsegajo:

zdravstvene storitve za ohranjanje, reševanje, povrnitev in izboljšanje zdravja in druge medicinske storitve, ki jih zahteva postopek zdravljenja ali ki izhajajo iz pravnih predpisov, ki jih določi minister za zdravje,

stvarne zdravstvene storitve: zdravila in medicinski izdelki, povezani s postopkom zdravljenja, za katere mora pacient plačati delno, pavšalno ali celotno ceno,

spremljajoče zdravstvene storitve: bivanje, prehrana in sanitarni prevoz v zdravstvenih zavodih za neprekinjeno ali celodnevno oskrbo.

Družinski zdravnik (zdravnik osnovnega zdravstvenega varstva) izvaja osnovno zdravljenje in – po potrebi – izdaja napotnice za obisk zdravnikov drugih specializacij. Zavarovanec lahko brez napotnice od družinskega zdravnika koristi zdravstvene storitve naslednjih specialistov: ginekologa in porodničarja, zobozdravnika (samo nekatere zobozdravstvene storitve se financirajo iz NFZ), venerologa, onkologa, psihiatra. V nujnih primerih se zdravstvene storitve opravijo tudi brez napotnice. Napotnica je nujna tudi v primeru potrebe po bolnišničnih storitvah (razen v primerih nesreč, poškodb, zastrupitev ali druge vrste nenadne nevarnosti za zdravje). Posegi, pregledi, preiskave in zdravila so med zdravljenjem v bolnišnici brezplačni.

Vsedržavna celodnevna telefonska linija za klice v sili je 112.

Za informacije o zdravstvenih ustanovah, ki so sklenile pogodbo z NFZ, se obrnite na vojvodski oddelek NFZ. Telefonske številke telefonov informacijskih linij posameznih oddelkov NFZ so na voljo na spletnem servisu NFZ.

Plačljive zdravstvene storitve in zdravila

Zdravstvene storitve, ki se izvajajo v okviru splošnega zdravstvenega zavarovanja, so brezplačne, razen če predpisi predvidevajo udeležbo zavarovanca v stroških.

Plačljive so tiste storitve, ki so kot take izrecno opredeljene v zakonodaji. To so na primer zdraviliške storitve za zavarovane osebe, ki nimajo napotnice na takšno vrsto zdravljenja; stroški prevoza in bivanja, povezani z zdraviliškim zdravljenjem (zavarovanec nosi stroške prevoza do zdravilišča in nazaj ter delno stroške prehrane in nastanitve v sanatoriju in preventivnih cepiv razen tistih, ki so

35

navedena v predpisih o nalezljivih boleznih in okužbah. Oskrba z medicinskimi izdelki kot so proteze, očala, invalidski vozički ipd. je omejena količinsko in predvideva zavarovančevo udeležbo v stroških.

Do brezplačnih zdravil so upravičeni zavarovanci, sprejeti v bolnišnico ali drugo zdravstveno ustanovo zaradi potrebe po neprekinjeni ali celodnevni zdravstveni oskrbi, zavarovanci, ki se udeležijo zdravilnih, negovalnih, diagnostičnih in rehabilitacijskih postopkov, in tisti, ki koristijo nujno medicinsko pomoč.

Za nakup zdravil po znižani ceni je potreben recept, ki ga lahko izda zdravnik, ranocelnik, medicinska sestra ali babica, če ima pooblastilo za opravljanje poklica.

Zdravila izdajajo v lekarne, praviloma na podlagi recepta, izdanega s strani pristojne osebe:

brezplačno,

proti plačilu pavšalnega zneska,

proti delnemu plačilu cene v višini 30% ali 50% meje financiranja ali

proti plačilu celotne cene zdravila, če zdravilo ni uvrščeno na seznam zdravil z doplačilom ali če je zdravilo predpisano za indikacijo, za katero doplačilo ne pripada.

Zavarovanec je na podlagi naročila zdravnika, ki nudi storitve v okviru zdravstvenega zavarovanja, upravičen do brezplačnega sanitarnega prevoza, tudi letalskega, do najbližje bolnišnice, ki nudi potrebne storitve, in nazaj, če je treba zdravljenje začeti takoj ali če je to potrebno zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravljenja ali zaradi okvare gibal, ki onemogoča uporabo javnih prevoznih sredstev. V drugih primerih mora zavarovanec sanitarni prevoz, naročen s strani zdravnika, ki nudi storitve v okviru zdravstvenega zavarovanja, v celoti ali delno plačati.

Več informacij

http://www.nfz.gov.pl Državni zdravstveni sklad (NFZ)

http://www.mz.gov.pl/ Ministrstvo za zdravje

3.10. Zasebno življenje

Dokumenti o osebnem stanju

Dogodke kot so rojstvo, sklenitev zakonske zveze, smrt je treba obvezno registrirati z vpisom v matični register s strani vodje matičnega urada, pristojnega glede na kraj dogodka. Vpisi v matični register o osebnem stanju so na Poljskem edini veljavni dokaz o te vrste dogodkih. Za dokazne potrebe, tudi v okviru nekaterih sodnih in upravnih postopkov, se izdajajo popolni in skrajšani izpiski iz matičnih registrov o osebnem stanju. Poljska zakonodaja predvideva tudi možnost izvedbe vpisa v poljski register o osebnem stanju na podlagi tuje listine.

Rojstvo otroka

Rojstvo otroka na Poljskem je treba prijaviti na matičnem uradu, pristojnem glede na kraj rojstva, v 21 dneh od dne izdaje rojstnega lista ali, če se otrok rodi mrtev, v 3 dneh od dne izdaje potrdila o rojstvu mrtvega otroka. Rojstvo lahko prijavimo na dva načina: osebno na matičnem uradu ali v obliki elektronskega dokumenta. Rojstni list in potrdilo o rojstvu mrtvega otroka sta medicinska dokumenta, ki ju izda in pošlje matičnemu uradu zdravstvena ustanova.

Rojstni list se vodji matičnega urada posreduje v treh dneh od izdaje, potrdilo o rojstvu mrtvega otroka pa v enem dnevu od izdaje. Rojstvo otroka sta dolžna prijaviti otrokova mati ali oče, če sta poslovno popolnoma sposobna. Otrokova mati ali oče, če nista dopolnila 16 let starosti, lahko rojstvo prijavita, če imata omejeno poslovno sposobnost. Sicer je otroka dolžan prijaviti materin zakoniti zastopnik ali skrbnik. Rojstvo otroka je možno opraviti tudi po pooblaščencu Če prijava ni opravljena v zgoraj navedenih rokih, se rojstvo po uradni dolžnosti vpiše v register in se otroku izbere ime.

36

Vodja matičnega urada ob vpisu rojstva v matični register prijavitelju po uradni dolžnosti brezplačno izda en skrajšani izpisek iz matičnega registra o rojstvu.

Sklenitev zakonske zveze

Zakonsko zvezo lahko skleneta le ženska in moški, ki izpolnjujeta pogoje, določene v zakonu Družinski in skrbniški zakonik. Izjavi o sklenitvi zakonske zveze je treba podati pred vodjo matičnega urada v prisotnosti dveh polnoletnih prič. Partnerske zveze, vključno z istospolnimi zvezami, niso pravno urejene..

Zakonsko zvezo je možno skleniti na dva načina: pred izbranim vodjo matičnega urada ali pred duhovnikom (verska poroka s civilno-pravnimi posledicami).

Zakonska zveza se sklene, ko istočasno prisotna moški in ženska pred vodjo matičnega urada izjavita, da skupaj vstopata v zakonsko zvezo.

Osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, morata vodji matičnega urada predložiti osebni dokument in vložiti dokumente, potrebne za sklenitev zakonske zveze:

- pisno zagotovilo, da ne vesta o dejstvih, ki bi onemogočala sklenitev zakonske zveze;

- dovoljenje za sklenitev zakonske zveze, če to zahtevajo določbe Družinskega in skrbniškega zakonika;

- dovoljenje sodišča za podajo izjave o sklenitvi zakonske zveze po pooblaščencu in pooblastilo, če naj se izjava o sklenitvi zakonske zveze poda po pooblaščencu.

Če poljski državljan nima ustreznih vpisov v poljskem matičnem registru o osebnem stanju, mora vložiti tuj izpisek iz matičnega registra, če pa se v dotični tuji državi matični registri ne vodijo, drug dokument, ki potrjuje rojstvo in morebitno sklenitev prejšnje zakonske zveze skupaj s potrdilom o razvezi, razveljavitvi ali neobstoju te zakonske zveze.

Če je pridobitev katerega koli od teh dokumentov otežena zaradi težko premostljivih ovir, lahko sodišče osebo oprosti dolžnosti vložiti ali predložiti tak dokument.

Zakonska zveza je sklenjena tudi v primeru, da moški in ženska, ki se poročita po notranjem pravu določene cerkve ali verske skupnosti, pred duhovnikom istočasno izjavita, da želita skleniti tudi zakonsko zvezo po poljskem pravu; vodja matičnega urada sklenitev zakonske zveze naknadno vpiše v matični register.

Da bi imela verska zakonska zveza civilnopravne posledice, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji: osebi, ki želita skleniti zakonsko zvezo, morata pred njeno sklenitvijo od vodje matičnega urada pridobiti potrdilo o neobstoju okoliščin, ki bi onemogočale sklenitev zakonske zveze, in podati izjavo glede priimkov zakoncev in njunih otrok. Po sklenitvi zakonske zveze mora duhovnik v 5 dneh vodji matičnega urada, pristojnega za kraj sklenitve zakonske zveze, poslati omenjeno potrdilo skupaj s potrdilom, da sta bili izjavi o vstopu v zakonsko zvezo podani v njegovi prisotnosti. Ti dokumenti so podlaga za vpis zakonske zveze v matični register.

Državljan države članice EU ali EFTA, ki namerava skleniti zakonsko zvezo na Poljskem, je dolžan predloži osebni dokument in poleg pisnega zagotovila vložiti tudi potrdilo, da v skladu s pravom, ki se zanj uporablja, sme skleniti zakonsko zvezo, Če na podlagi vloženih dokumentov ni možno ugotoviti podatkov, potrebnih za vpis zakonske zveze v matični register (osebni podatki in podatki o osebnem stanju), mora tujec predložiti izpisek iz matičnega registra o rojstvu in, če je bil že prej poročen, izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi s podatkom o njeni razvezi, razveljavitvi ali ugotovitvi njenega neobstoja ali izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi in potrdilo o njeni razvezi, razveljavitvi ali ugotovitvi njenega neobstoja.

Prenehanje, razveljavitev ali ugotovitev neobstoja zakonske zveze potrjujejo med drugim naslednji dokumenti: skrajšani izpisek iz matičnega registra o smrti ali prepis pravnomočne sodne odločbe o ugotovitvi smrti ali o razglasitvi prejšnjega zakonskega partnerja za mrtvega, prepis pravnomočne sodne odločbe o razvezi zakonske zveze, prepis pravnomočne sodne odločbe o razveljavitvi zakonske zveze, prepis pravnomočne sodne odločbe o ugotovitvi neobstoja zakonske zveze.

Izjava o priimku, ki ga bodo po sklenitvi zakonske zveze nosili vsak od zakoncev in otroci, rojeni v tej zvezi, se poda pred vodjo matičnega urada in se o tem v zapisniku o sprejemu izjav o sklenitvi

37

zakonske zveze naredi zaznamek, v primeru verske poroka pa pred izdajo s strani vodje matičnega urada potrdila o neobstoju okoliščin, ki bi onemogočale sklenitev zakonske zveze. Zakonca lahko:

nosita skupni priimek, ki je enak dosedanjemu priimku enega od njiju,

obdržita svoja dosedanja priimka,

spojita s svojim dosedanjim priimkom priimek zakonca; tak priimek ne sme imeti več kot dva člena.

V primeru nepodaje izjave o priimku vsak od zakoncev obdrži svoj dosedanji priimek. Otroci nosijo priimek obeh zakoncev. Če se priimka zakoncev razlikujeta, nosi otrok priimek, določen v skladnih izjavah zakoncev. Zakonca lahko v izjavah navedeta: priimek enega od njiju ali priimek, ustvarjen s spojitvijo materinega priimka z očetovim. Če zakonca ne navedeta skladnih izjav glede priimka otroka, nosi otrok priimek, sestavljen iz priimka matere in priimka očeta.

Po vpisu zakonske zveze v matični register se po uradni dolžnosti brezplačno izda en skrajšani izpisek iz registra.

Smrt

Smrti se prijavi na matičnem uradu, pristojnem glede na kraj smrti, s predložitvijo smrtnega lista (medicinski potrdilo o smrti, ki ga prejme oseba, upravičena, da uredi pogreb) v 3 dneh od njegove izdaje, če pa je smrt nastopila zaradi nalezljive bolezni v 24 urah od smrti.

Dolžnost prijaviti smrt imajo v navedenem vrstnem redu naslednje osebe: zakonec, potomci (npr. otrok), predniki (npr. starš, stari starš), sorodniki v stranski črti do vštetega četrtega kolena (npr. brat), sorodniki po svaštvu v ravni črti do vštetega prvega kolena (npr. tast, tašča).

Vodja matičnega urada ob vpisu smrti v matični register po uradni dolžnosti brezplačno izda en skrajšani izpisek iz matičnega registra o smrti.

Več informacij

http://www.mswia.gov.pl/sprawy-obywatelskie/rejestracja-stanu-cywi

Ministrstvo za notranje zadeve in upravo

https://www.obywatel.gov.pl/dzieci/dziecko-zglos-urodzenie-dziecka

Portal DRŽAVLJAN

https://www.obywatel.gov.pl/malzenstwo

Portal DRŽAVLJAN

https://www.obywatel.gov.pl/zgon Portal DRŽAVLJAN

3.11. Kulturno in družbeno življenje

Kulturno življenje

Osnovna organizacijska oblika kulturne dejavnosti so na Poljskem javno financirane kulturne ustanove – od muzejev in umetniških ustanov (kot so gledališča in filharmonije) vse do množice majhnih knjižnic in kulturnih domov na lokalni ravni. Skupaj je na Poljskem skoraj 7 tisoč kulturnih ustanov. Poleg kulturnih ustanov kulturne dejavnosti izvajajo tudi številne nevladne organizacije, cerkve in verske skupnosti ter zasebna podjetja. Informacije o kulturnem in razvedrilnem življenju na Poljskem so na voljo v dnevnem časopisju (največji dnevniki v petkovih izdajah objavljajo kulturne informacijske dodatke za ves naslednji teden), na televiziji in radiu (vključno s tematskimi programi) in na spletu.

Muzeji nudijo na ogled zanimive zbirke tako stare kot tudi sodobne umetnosti. Nekateri od njih v svojih zbirkah imajo svetovne mojstrovine, kot sta npr. sliki »Dama s hermelinom« Leonarda da Vincija in »Krajinski motiv z dobrim Samaritancem« Rembrandta, ki ju hrani Narodni muzej v Krakovu, ali »Sodni dan« Hansa Memlinga iz zbirke Narodnega muzeja v Gdansku. Muzeji so najpogosteje odprti

38

od torka do nedelje do približno šestnajste ure, nekateri do osemnajste. Vstopnina ni velika, na določene dni je vstop v veliko večino muzejev brezplačen.

Največja poljska kulturna ustanova je Veliko gledališče – Narodna opera, ki se uvršča med največje na svetu in ima v svojem repertoarju operno klasiko in sodobna dela, sodeluje s solisti mednarodnega slovesa. Operne hiše premore tudi 10 drugih največjih mestih v državi.

Dramska gledališča delujejo v vseh večjih mestih (s poletnim premorom julija in avgusta). Poleti gledališča delujejo v letoviščih (med drugim v Sopotu in Zakopanah). Med najbolj znana gledališča na Poljskem spadajo Narodno gledališče v Varšavi, Staro narodno gledališče Helene Modrzejewske v Krakovu, TR Varšava, Poljsko gledališče v Vroclavu. Med najbolj poznanimi poljskimi glasbenimi gledališči sta Glasbeno gledališče v Gdynji in Glasbeno gledališče »Roma« v Varšavi. Med številnimi gledališkimi festivali je treba omeniti med drugim Shakespearejanski festival v Gdansku, Mednarodni gledališki festival »Božanska komedija« v Krakovu, Mednarodni festival judovske kulture »Singerjeva Varšava« in Mednarodni festival lutkovnih umetnosti v Bielsku-Biali.

Filharmonije obstajajo v največjih mestih posameznih regij države. Poseben ugled uživa Narodna filharmonija v Varšavi. Med znane festivale klasične glasbe z najdaljšo tradicijo spadajo Glasbeni festival v Łańcutu, Moniuszkov festival v kraju Kudowa Zdrój, Chopinov festival v kraju Duszniki Zdrój, Festival sodobne glasbe »Varšavska jesen« (Varšava) in Festival »Wratislavia Cantans« (Vroclav). Odvijajo se tudi na prostem v naravnem okolju organizirani koncerti, med drugim v kraju Żelazowa Wola – rojstnem kraju slavnega skladatelja Fryderyka Chopina. Poljska je organizatorica mednarodno pomembnih glasbenih tekmovanj: Mednarodnega klavirskega tekmovanja Fryderyka Chopina (Varšava), Mednarodnega violinističnega tekmovanja Henryka Wieniawskega (Poznanj) in Mednarodnega vokalno-glasbenega tekmovanja Stanisława Moniuszka (Varšava).

Cene vstopnic za gledališče, opero in filharmonijo so različne in odvisne od vrste dejavnikov (med drugim od lokacije ustanove, njenega profila in velikosti). V skoraj vseh veljajo popusti za otroke, mladino in starejše občane. Na dražje dogodke je vhod mogoč tudi s cenejšimi vstopnicami (brez zagotovljenega oštevilčenega sedeža).

V velikih mestih obstajajo tako samoupravne kot tudi državne kulturne ustanove, katerih namen je predstavljanje sodobne umetnosti in širjenje znanja o njej; to so med drugim »Zachęta« – Narodna umetnostna galerija v Varšavi, Center za sodobno umetnost – Ujazdowski grad v Varšavi, Muzej moderne umetnosti v Varšavi, Umetnostni muzej v Lodžu, Muzej sodobne umetnosti MOCAK v Krakovu, Sodobni muzej v Vroclavu.

Na Poljskem obstaja zelo veliko število kinodvoran, od multipleksov vse do majhnih umetniških kinematografov. Programska ponudba zajema tako popularne novosti svetovne kinematografije in najboljše poljske filme, kot tudi ambiciozne evropske filmske dosežke ter ameriške in azijske filme. Predvajajo se tudi dokumentarni in kratki filmi. Tuji filmi v poljskih kinematografih običajno niso sinhronizirani.

Velja poudariti, da je Poljska turistično privlačna država. Na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine so bili uvrščeni med drugim: stari mestni središči Krakova in Varšave, zgodovinski rudnik soli v kraju Wieliczka, staro mestno jedro v kraju Zamość, pragozd Puszcza Białowieska, srednjeveško mesto Torunj, križarski grad v Malborku, Kalwaria Zebrzydowska – arhitekturno-krajinski kompleks in romarski kraj, lesene cerkve v južni Malopoljski.

Družbeno življenje

Uradni jezik je na Poljskem poljščina. Izmed tujih jezikov Poljaki najpogosteje znajo angleščino ter v manjši meri nemščino, francoščino in ruščino.

Poljski prazniki, ki so hkrati dela prosti dnevi, so: 1. januar – Novo leto; 6. januar – Sveti trije kralji; nedelja in ponedeljek marca ali aprila – 1. in 2. dan velikonočnih praznikov; 1. maj – državni praznik; 3. maj – Dan tretjemajske ustave; maj ali junij (prvi četrtek po devetih tednih od Velike noči) – Telovo; Binkošti – premični praznik (junij); 15. avgust – Praznik poljske vojske / Marijino vnebovzetje; 1. november – Dan vseh svetnikov; 11. november – Dan neodvisnosti; 25-26 december – Božič.

Več informacij

39

http://www.mkidn.gov.pl/ Ministrstvo za kulturo in narodno dediščino

http://www.travelpoland.com/ Turistični portal o Poljski

http://www.polska.travel/pl Turistični portal o Poljski

http://culture.pl/pl Baza znanja o poljski kulturi s koledarjem kulturnih dogodkov

http://www.dwutygodnik.com/ Spletni kulturni časopis

http://www.biweekly.pl/ Kulturne informacije

3.12. Kaj je dobro vedeti pred potovanjem in po prihodu v Poljsko

Pred odhodom na Poljsko velja:

1. spoznati pogoje za prebivanje in delo na Poljskem in razmere na poljskem trgu dela. Te informacije je možno najti v tej knjižici ali na Evropskem portalu za zaposlitveno mobilnost EURES in na poljski spletni strani EURES;

2. preveriti, ali se določene poklicne kvalifikacije priznavajo na Poljskem;

3. začeti iskati zaposlitev in pridobivati informacije o delodajalcih, ki jih boste obiskali takoj po prihodu. Lahko za to izkoristite evropsko podatkovno zbirko razpisanih prostih delovnih mest, objavljeno na Evropskem portalu za zaposlitveno mobilnost EURES, ki obsega tudi razpisana prosta delovna mesta na Poljskem. Velja se je tudi poslužiti storitev svetovalcev EURES v vaši državi ali na Poljskem, zlasti na tiste svetovalce, ki se ukvarjajo z regijo, v kateri iščete zaposlitev, kar vam bo omogočilo pridobitev informacij o trgu dela, o razpisanih prostih delovnih mestih in o pogojih za delo in prebivanje na Poljskem. Ko najdete službo, se je vredno natančno seznaniti z ponujenimi pogoji in premisliti, ali so ti v skladu z vašimi pričakovanji;

4. pridobiti Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki vam bo v primeru nesreče ali bolezni v tujini omogočila dostop do zdravstvenih storitev, in skleniti zavarovanje za primere nesreč ali zasebno zdravstveno zavarovanje (kot dodatna možnost).

5. pripraviti si komplet dokumentov, prevedenih v poljščino, vključno z veljavnim osebnim dokumentom, rojstnim listom, vsemi relevantnimi pogodbami in dopisi z delodajalcem dokumenti v zvezi s prejšnjo zaposlitvijo, izobrazbo in opravljenimi tečaji, potrdili o dodatnih kvalifikacijah in priporočili.

6. najti nastanitev;

7. pripraviti dovolj finančnih sredstev za bivanje do prejema prve plače;

8. če ste delavec, delegiran na delo na Poljskem, preverite, ali je vaš delodajalec pri oblasteh v namembni državi vložil izjavo, v kateri jih obvešča med drugim o vaši zaposlitvi in obdobju delegiranja ter navaja podatke za stik.

Po prihodu v Poljsko velja:

1. urediti nastanitev (npr. najem stanovanja);

2. sestati se z delodajalcem, da se prepričate, ali predhodni dogovor glede zaposlitve velja;

3. odpreti bančni račun (to lahko naredijo poslovno popolnoma sposobne tuje fizične osebe, zaposlene pri subjektu s sedežem na Poljskem, in osebe, ki prejemajo starostno ali invalidsko pokojnino ali štipendijo). Za odprtje bančnega računa je najpogosteje treba poleg identifikacijskega dokumenta predložiti tudi potrdilo delodajalca o zaposlitvi na Poljskem ali potrdilo o prejemanju starostne ali invalidske pokojnine ali štipendije);

40

4. od državljanov držav članic EU in EFTA se na Poljskem ne zahteva dovoljenje za delo, toda morajo ti državljani v primeru prebivanja, daljšega od treh mesecev, prijaviti svoje prebivanje na Poljskem. Za to se je treba obrniti na vojvodski urad, pristojen glede na kraj prebivanja;

5. pri davčnem uradu, pristojnem glede na kraj prebivanja na Poljskem, vložiti vlogo za dodelitev davčne številke (NIP);

6. ob prijavi prebivališča ali z vložitvijo posebne vloge pri mestnem ali občinskem uradu pridobiti številko PESEL, ki je osebna identifikacijska številka ob stikih z uradi in ustanovami;

7. prijaviti se na izbranem zdravstvenem domu in si izbrati družinskega zdravnika (zdravnika osnovnega zdravstvenega varstva);

8. urediti vpis otroka (otrok) v jasli, vrtec ali šolo (če na Poljskem prebivate z otroki);

9. priskrbeti si poljsko mobilno telefonsko številko, kar vam bo omogočilo cenejše telefonske povezave kot z uporabo tuje telefonske številke.

Več Informacij

http://www.eures.europa.eu Evropski portal za zaposlitveno mobilnost EURES

http://www.eures.praca.gov.pl Poljsko spletno mesto EURES

https://www.pip.gov.pl/pl/informacje-dla-obcokrajowcow/2538,informacje-dla-obcokrajowcow.html

Državna delovna inšpekcija

https://www.obywatel.gov.pl/dokumenty i dane osobowe/uzyskaj numer pesel dla cudzoziemca

Spletni portal DRŽAVLJAN – pridobitev številke PESEL za tujce

4. DELO NA POLJSKEM

41

4. DELO NA POLJSKEM 4.1. Prost pretok delavcev v EU/EFTA

Pravica prostega pretoka delavcev

V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) ima vsak državljan države članice EU pravico prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, skladno s pogoji, določenimi z evropskimi predpisi. Svoboda gibanja znotraj EU je ena temeljnih pravic državljanov držav članic UE. V skladu s 45. členom PDEU prost pretok delavcev temelji na enaki obravnavi državljanov držav članic EU v zvezi s plačami in drugimi pogoji dela in zaposlitve. Poleg delavcev prost pretok velja tudi za njihove družinske člane.

Pravica prostega gibanja delavcev znotraj EU velja tudi za državljane držav članic EFTA in Švice na podlagi posebnih pridružitvenih sporazumov in pogodb z EU.

Na podlagi predpisov o prostem pretoku delavcev jim pripadajo naslednje pravice:

iskati si službo v drugi državi članici EU ali EFTA,

opravljati delo v drugi državi članici EU ali EFTA, ne da bi bilo treba za to pridobiti delovno dovoljenje,

prebivati v drugi državi članici EU ali EFTA v zvezi z delom,

ostati v drugi državi članici EU ali EFTA tudi po prenehanju zaposlitve v tej državi, če so izpolnjeni pogoji, opredeljeni v evropskih predpisih,

biti obravnavan enako kot državljani določene države članice EU ali EFTA glede dostopa do zaposlitvenih možnosti, delovnih pogojev, dostopa do socialnih in davčnih ugodnosti, dostopa do šolanja in usposabljanja, pravil članstva v sindikatih, dostopa do stanovanj in možnosti izobraževanja, poklicnega usposabljanja in poklicnega šolanja za otroke delavcev ter do pomoči zavodov za zaposlovanje.

Brezplačno svetovanje o pravicah, ki izhajajo iz prostega gibanja delavcev, nudijo na Poljskem okrožni inšpektorati za delo. Zagotavljanje pravnega svetovanja o izvajanju v določeni državi pravic, ki izhajajo iz prostega pretoka delavcev, je ena dolžnosti držav članic. Oseba, ki uveljavlja pravico do prostega pretoka delavcev, se lahko obrne na ustanovo, ki izvaja to nalogo v državi, v kateri prebiva. Podatki o pristojnih organih so na voljo na spletnem mestu Evropske komisije.

Za državljana države članice EU ali EFTA se ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s poljskim delodajalcem načeloma uporabljajo predpisi poljskega delovnega prava in mu ni treba prositi za delovno dovoljenje, čeprav obstajajo omejitve v zvezi z dostopom državljanov držav članic EU in EFTA do zaposlitve v nekaterih poklicih. To velja za nekatera delovna mesta v javnem sektorju, vključno z javno upravo – tako na centralni državni kot tudi na nižjih ravneh, nekatere položaje v pravosodju, , kot so npr. sodnik, pomočnik sodnika, referent, državni tožilec, porotnik, sodni svetovalec, sodni izvršitelji; za pripadnike Civilne službe, zaporne straže itn.

V oglasih o razpisanih prostih delovnih mestih v civilni službi, generalni direktor urada, ki jih objavi, določi, za katera delovna mesta se lahko poleg državljanov Poljske potegujejo tudi državljani držav članic EU in EFTA, ki v skladu z evropsko zakonodajo imajo pravico, da se zaposlijo na Poljskem. Oseba, ki ni državljan Poljske, se lahko zaposli na delovnem mestu, na katerem ni neposredno ali posredno udeležena pri izvajanju javne oblasti in funkcij, povezanih z zaščito splošnih interesov države, če ima ustrezno dokazano znanje poljskega jezika. Podobna pravila veljajo tudi za zaposlene v lokalnih samoupravah.

Delo na Poljskem lahko tujci opravljajo tudi kot t.i. napoteni delavci (v okviru svobode opravljanja storitev); to so delavci, so zaposleni pri delodajalcu s sedežem v drugi državi članici EU ali EFTA, ki se začasno napotijo na delo na Poljsko. Takšnemu delavcu je treba zagotoviti delovne pogoje, ki niso slabši od pogojev, določenih v poljskem Delovnem zakoniku in drugih predpisih, ki urejajo pravice in

42

dolžnosti delavcev. To velja med drugim za minimalno plačo za delo, višino plače in dodatka za delo v nadurah, delovne norme in delovni čas, letni dopust ter varnost in zdravje pri delu.

Več informacij

http://ec.europa.eu/ Spletna stran Evropske komisije

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1277&langId=en

Seznam organov, pristojnih za pravno svetovanje o uveljavljanju pravic do svobodnega pretoka delavcev

https://dsc.kprm.gov.pl/znajdz-prace-w-sluzbie-cywilnej

https://dsc.kprm.gov.pl/pytania-i-odpowiedzi-8

https://dsc.kprm.gov.pl/sites/default/files/pliki/pm_ordinance_0.pdf

Pravila zaposlovanja v civilni službi in druge koristne informacije

Spletni servis civilne službe

Uredba Predsednika Sveta ministrov z dne 23. aprila 2009 o dokumentih, ki potrjujejo znanje poljskega jezika s strani oseb, ki niso državljani Poljske in se potegujejo za zaposlitev v civilni službi

4.2. Kako najti delo

Državljani držav članic EU in EFTA se lahko na Poljskem zaposlijo, ne da bi jim bilo treba za to pridobiti dovoljenje za delo in pod enakimi pogoji kot poljski državljani.

Delo na Poljskem si lahko poiščete samostojno tako, da izbranim delodajalcem pošljete življenjepis in motivacijsko pismo, ali preko:

s strani Evropske komisije ustanovljenega omrežja EURES, ki ga sestavljajo javne službe za zaposlovanje in druge pooblaščene organizacije, in katerega namen je spodbujanje mobilnosti delavcev v državah članicah EU in EFTA. Vsak državljan teh držav lahko uporabi storitve tega omrežja, med katerimi je tudi posredovanje zaposlitve v evropskem obsegu in informiranje o življenjskih in delovnih pogojih v teh državah. Oglasi o razpisanih prostih delovnih mestih na Poljskem se objavljajo na Evropskem portalu poklicne mobilnosti, kjer se objavljajo tudi oglase javnih služb za zaposlovanje iz vseh drugih držav članic EU in EFTA in drugih članov omrežja EURES, zato lahko na njem najdemo tudi oglase poljskih okrožnih uradov za zaposlovanje in Prostovoljnih delovnih brigad;

okrožnih uradov za zaposlovanje, ki razpisana prosta delovna mesta objavljajo v Centralni zbirki prostih delovnih mest. Za dostop do vseh oglasov okrožnega urada za zaposlovanje se je treba registrirati pri tem uradu kot brezposelna oseba ali kot iskalec zaposlitve. Z registracijo dobite dostop tudi do tistih oglasov, v katerih so bila imena delodajalcev skrita (navedena samo v vednost urada, katerega naloga je izbrati ustrezne kandidate in jih napotiti k delodajalcu);

Prostovoljnih delovnih brigad, ki posredujejo delovna mesta predvsem za mladino; svoje oglase objavljajo v zbirki Posredovanje zaposlitve in v Centralni zbirki prostih delovnih mest;

agencij za zaposlovanje, ki se ukvarjajo z iskanjem kadrov za delodajalce. Za zakonito poslovanje mora agencija za zaposlovanje imeti certifikat o vpisu v Register agencij za zaposlovanje, ki ga za območje posameznih vojvodstev vodijo maršali vojvodstev. Agencija ne sme od oseb, za katere išče zaposlitev oziroma delo ali ki jim nudi pomoč pri izbiri ustreznega poklica in delovnega mesta, jemati drugih plačil razen plačila iz naslova napotitve v tujino na delo pri tujih delodajalcih za: prihod in povratek napotene osebe, za izdajo vizuma, za zdravniške preglede in za prevod dokumentov. Jemati smejo le plačila v višini dejanskih stroškov, povezanih z napotitvijo na delo v tujino, pod pogojem, da so ta plačila pogodbi, sklenjeni z osebo, ki se jo napotuje na delo v tujino. Seznam certificiranih agencij je na voljo na spletni strani Registra agencij za zaposlovanje. Ponudbe del agencij za zaposlovanje je možno najti na spletnih straneh teh agencij;

43

subjektov, pooblaščenih za posredovanje zaposlitve brez vpisa v Register agencij za zaposlovanje oziroma tujih podjetij iz držav članic EU in EFTA, ki imajo ustrezna pooblastila, izdana v svoji državi in nudijo na Poljskem storitve s področja posredovanja zaposlitve (razen začasne zaposlitve) na podlagi obvestila, vloženega pri maršalu vojvodstva;

spletnih portalov subjektov, ki izvajajo posredovanje zaposlitve izključno z zbiranjem in objavljanjem informacij o razpisanih prostih delovnih mestih v elektronski obliki preko elektronskih sistemov. Ti subjekti so oproščeni dolžnosti vpisa v Register agencij za zaposlovanje.

Poljski delodajalci in posredovalci zaposlitve na Poljskem, objavljajo oglase o prostih delovnih mestih del v tisku, na spletu, na svojih sedežih ali preko drugih prenosnikov, npr. preko družbenih medijev.

Večina dnevnih časopisov, tako nacionalnih kot tudi lokalnih, vsebuje posebne rubrike z oglasi o prostih delovnih mestih. Najbolj popularen nacionalni dnevnik z oglasi o prostih delovnih mestih je priloga »Praca« k ponedeljkovi izdaji dnevnika »Gazeta Wyborcza«. Oglase o prostih delovnih mestih objavljajo tudi vsi lokalni dnevniki.

Več informacij

http://www.eures.europa.eu Evropski portal poklicne mobilnosti Evropske komisije

http://oferty.praca.gov.pl Centralna zbirka prostih delovnih mest

http://praca.gov.pl Registracija pri okrožnem uradu za delo kot brezposelna oseba / iskalec zaposlitve

http://www.mbp.ohp.pl/ Zbirka posredovanih delovnih mest Prostovoljnih delovnih brigad

http://stor.praca.gov.pl/#/kraz Register agencij za zaposlovanje

http://psz.praca.gov.pl/ Portal javnih služb za zaposlovanje

Naslovi nekaterih spletnih strani z oglasi o prostih delovnih mestih na Poljskem:9

http://www.pracuj.pl/ http://www.praca.interia.pl

http://praca.gazeta.pl http://www.praca.wp.pl

http://www.gowork.pl/ http://praca.onet.pl

http://www.workservice.pl http://www.jobs.pl

http://www.praca.pl http://www.cvonline.pl

http://www.hrk.pl http://www.careerjet.pl

http://www.monsterpolska.pl http://www.jobcenter.com.pl

4.3. Kako se potegovati za delo

Delodajalec, ki je objavil oglas o prostem delovnem mestu, najpogosteje prosi za predložitev: življenjepisa (curriculum vitae, CV), ki mora vsebovati naslednje informacije: osebne podatke (ime in priimek, naslov, kontaktni telefon, naslov e-pošte), informacije o poklicnih izkušnjah (z upoštevanjem

9 Navedeni spletni portali so večinoma zasebna last. Njihova navedba v nobeni meri ne pomeni, da Oddelek za trg dela

Ministrstva za družino, delo in socialno politiko priporoča določen spletni portal, ampak je samo primer za ponazoritev širokih možnosti iskanja zaposlitve na Poljskem.

44

vseh dosedanjih delovnih mest, ki do omogočila pridobitev izkušenj, koristnih na novem delovnem mestu), o izobrazbi in pridobljenih poklicnih kvalifikacijah ter o drugi usposobljenosti.

Življenjepis mora biti po možnosti jedrnat – obsega naj eno do največ dve strani belega papirja formata A4. Spodaj je treba navesti besedilo soglasja za obdelavo osebnih podatkov, potrjeno z lastnoročnim podpisom:

»Soglašam, da se moji osebni podatki, vsebovani v tem dokumentu, obdelujejo za namene iskanja kadrov v skladu z zakonom z dne 10. maja 2018 o zaščiti osebnih podatkov (Uradni list 2018 št. 1000) in v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2016/679 z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (GDPR).«

Drug zahtevani dokument je motivacijsko pismo, v katerem je treba utemeljiti izbor določene ponudbe za zaposlitev. Je nekoliko bolj osebne narave kot življenjepis. Standardno zajema eno stran formata A4 in je opremljeno z lastnoročnim podpisom.

Predloge življenjepisov in motivacijskih pisem lahko najdemo npr. na portalu Javnih služb za zaposlovanje v zavihku »Za brezposelne in iskalce zaposlitve« (»Dla bezrobotnych i poszukujących pracy«) in na spletni strani Europass.

Življenjepis in motivacijsko pismo lahko predložite osebno, po navadni ali elektronski pošti. Delodajalec v oglasu o prostem delovnem mestu določi način stika s kandidati. Uporablja se tudi posredovanje vlog za zaposlitev preko posebnih računalniških orodij delodajalca ali subjekta, ki se ukvarja s posredovanjem zaposlitve na Poljskem.

Delodajalec opravi uvodno izbiro kandidatov na podlagi predloženih dokumentov, nato pa z izbranimi osebami opravi razgovore.

Več informacij

http://psz.praca.gov.pl Portal Javnih služb za zaposlovanje

http://www.kariera.pl Oglasi o prostih delovnih mestih, predloge življenjepisov in motivacijskih pisem

http://mycv.pl Predloge življenjepisov in motivacijskih pisem

http://europass.org.pl/ Standardni evropski obrazec življenjepisa

http://www.niepelnosprawni.pl Portal za invalidne osebe

4.4. Priznavanje poklicnih kvalifikacij

Če se želi državljan države članice EU ali EFTA zaposliti v enem od poklicev, ki imajo na Poljskem status reguliranega poklica, ali če je pridobil kvalifikacije na Poljskem, a se namerava zaposliti v drugi državi članici EU ali EFTA v poklicu, ki ima v tej državi status reguliranega poklica – potrebuje za to uradno priznanje. Isti poklic je lahko v eni državi članici EU ali EFTA regulirani poklic, v drugih pa ne.

Priznanje opravijo pristojni organi ciljne države. V primeru nereguliranih poklicev, o zaposlitvi delavca s kvalifikacijami, pridobljenimi v drugi državi članici EU ali EFTA, odloča delodajalec. Tu ni potrebe po formalnem priznanju pridobljenih poklicnih kvalifikacij.

Samodejno priznavanje kvalifikacij velja za sedem reguliranih poklicev: zdravnik (splošni in specialist), zobozdravnik, farmacevt, splošna medicinska sestra, babica, veterinar in arhitekt. Če ima oseba ustrezne kvalifikacije, opredeljene v predpisih EU (vključno npr. z diplomo ali poklicnim nazivom), je pogoj, ki zadostuje za priznanje kvalifikacij in zaposlitev, izpolnjen.

Pri drugih reguliranih poklicih in dejavnostih o priznanju kvalifikacij odločajo individualno ustrezni organi države sprejemnice. Če so razlike glede pridobljene izobrazbe ali načina opravljanja poklica

45

bistvene, lahko pristojni organ odloči, da se kvalifikacije priznajo ob izvedbi enega od izravnalnih ukrepov, tj. oprave prilagoditvenega staža ali preizkusa usposobljenosti, pri čemer je izbor v večini primerov prepuščen prosilcu. Upoštevajo se tudi poklicne izkušnje osebe, ki se prizadeva za priznanje.

Vlogo za priznanje poklicnih kvalifikacij je treba skupaj z ustreznimi prilogami predložiti ustanovi, ki je navedena kot pristojni organ za priznavanje kvalifikacij za opravljanje določenega reguliranega poklica.

Organ, ki je pristojen za zadeve priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev in izvajanje reguliranih dejavnosti na Poljskem, je:

minister, pristojen za vladno upravo, ali

z uredbo ministra pooblaščen organ ali organizacijska enota, podrejena ministru, organ poklicne samouprave, gospodarska organizacija ali registrski organ, ali

organ, naveden v regulacijskih predpisih.

Odločba o priznanju poklicnih kvalifikacij mora biti izdana v roku 3 mesecev od predložitve popolne dokumentacije, v izjemnih primerih se lahko rok podaljša na 4 mesece.

Pri nekaterih poklicih je možno priznanje poklicnih kvalifikacij ali prijavo namere opravljati čezmejne storitve v drugi državi članici EU opraviti s pridobitvijo t.i. evropske poklicne izkaznice. To trenutno velja za naslednje poklice: fizioterapevt, farmacevt, medicinska sestra za splošno skrb, gorski vodnik in posrednik pri prometu z nepremičninami. Za razliko od tradicionalnega postopka se predlog za izdajo izkaznice vloži preko posebne evropske spletne strani na organ, pristojen za določen regulirani poklic v državi, v kateri je zadevna oseba pridobila kvalifikacije. Predlogu se priložijo ustrezni dokumenti v obliki elektronskih kopij.

Ti dokumenti so v nadaljnjih fazah postopka dostopni tako pristojnemu organu v državi, v kateri je zadevna oseba pridobila kvalifikacije, kot tudi ustreznemu organu v državi sprejemnici. V primeru dvomov oba organa navežeta stik po elektronski poti zaradi hitrega poteka postopka.

Pri ugodni rešitvi zadeve predlagatelj dobi Evropsko poklicno izkaznico v obliki elektronskega dokumenta. Uradi, delodajalci in vsi zainteresiranci lahko njegovo veljavnost preverijo na splošno dostopni spletni strani.

4.5. Opravljanje čezmejnih storitev

Državljani držav članic EU in EFTA, ki opravljajo poklic ali dejavnost v eni državi članici EU ali EFTA v skladu s predpisi te države, imajo pravico opravljati storitve v okviru istega poklica ali dejavnosti na območju druge države članice.

Pogoji opravljanja čezmejnih storitev so naslednji:

izvajalec storitev se zaradi začasnega in priložnostnega opravljanja storitev preseli v drugo državo članico EU ali EFTA,

če je v državi sprejemnici določen poklic reguliran, v državi sedeža pa ni regulirani poklic, mora izvajalec storitev dokazati, da je svoj poklic oz. dejavnost v državi članici sedeža opravljal vsaj 1 leto v obdobju zadnjih 10 let. Ta pogoj velja, če izobrazba, potrebna za opravljanje določenega poklica oz. dejavnosti, ni podrobno urejena s predpisi.

Če izvajalec prvič opravlja čezmejne storitve v okviru reguliranega poklica, ki lahko vpliva na javno zdravje ali varnost in katerega pomanjkljivo opravljanje bi lahko prejemnike storitev izpostavilo resnim posledicam, lahko pristojni organ sprejemne države preveri poklicne kvalifikacije izvajalca storitev (t.i. prior check).

Državljan države članice EU ali EFTA, ki ima poklicne kvalifikacije, pridobljene v eni od držav članic in želi svoj poklic opravljati na Poljskem, mora najprej preveriti, ali njegov poklic ima na Poljskem status reguliranega poklica. Seznam reguliranih poklicev je možno najti na spletni strani Ministrstva za znanost in visoko šolstvo.

Poljski organ za podporo v zadevah priznavanja poklicnih kvalifikacij je Oddelek za mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za znanost in visoko šolstvo.

46

Več informacij

http://www.mnisw.gov.pl Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo

http://nauka.gov.pl Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo

http://ec.europa.eu/growth/tools-databases/regprof/index.cfm?action=regprofs

Seznam reguliranih poklicev

http://europa.eu/youreurope/citizens/work/professional-qualifications/european-professional-card/index_pl.htm

Evropska poklicna izkaznica

https://www.biznes.gov.pl/przedsiebiorcy/ Informacijsko-storitveni servis za podjetnike

4.6. Vrste zaposlitev

Osnovna oblika zaposlitve je na Poljskem pogodba o zaposlitvi. Izbor pogodbe o zaposlitvi kot načina vzpostavitve delovnega razmerja je odvisen od strank (delodajalca in delavca). Vzpostavitev delovnega razmerja na drugi podlagi, kot je pogodba o zaposlitvi, je možna v primerih, če takšno možnost dopušča zakonodaja.

Med nestandardne oblike zaposlitve spadajo:

civilnopravne pogodbe, kot sta zlasti pogodba o naročilu in podjemna pogodba. V skladu z načelom svobode sklepanja pogodb, ki velja v poljskem pravnem sistemu, stranke lahko izberejo, na kateri podlagi se bo delo opravljalo (pogodba o zaposlitvi ali civilnopravna pogodba), pri čemer pogodbo o naročilu in podjemno pogodbo o izvedbi dela ureja Civilni zakoni, predpisi Zakona o delovnih razmerjih pa zanju načeloma ne veljajo;

začasno delo, pri katerem delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje agencija za začasno delo izključno z namenom opravljanja začasnega dela v korist in pod vodstvom drugega podjetja, t.i. delodajalca uporabnika (v okviru začasnega dela se lahko opravljajo sezonska, kratkotrajna in enkratna dela ali dela, katerih pravočasna oprava s strani delavcev, zaposlenih neposredno pri delodajalcu uporabniku, ne bi bila možna ter dela, potrebna zaradi nadomeščanja odsotnega delavca). Začasno delo se lahko opravlja na podlagi civilnopravne pogodbe;

delo na daljavo je delo, ki se lahko redno izvaja zunaj delovnega obrata z uporabo elektronskih sredstev za sporazumevanje. Delo se lahko izvaja na daljavo vse od začetka zaposlitve delavca, možno pa je tudi, da se uvede šele potem, ko je delavec že zaposlen. Za obe možnosti je značilna prostovoljnost sprejema dela na daljavo. Predpisi o delu na daljavo jamčijo enako obravnavo delavca na daljavo pri zaposlovanju in določajo prepoved diskriminacije zaradi sprejema ali odklonitve sprejema dela na daljavo s strani delavca. Delo na daljavo se opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Več informacij

http://www.mrpips.gov.pl Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko

4.7. Pogodba o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi določa pogodbene stranke, vrsto pogodbe, datum njene sklenitve ter pogoje dela in plačila, zlasti pa: vrsto dela, kraj opravljanja dela, plačilo za opravljeno delo, ki ustreza vrsti

47

dela, z navedbo sestavin plače in pravnih podlag za njihovo ugotavljanje, delovni čas in datum nastopa dela.

Pogodbo o zaposlitvi lahko sklene oseba, ki je dopolnila 18 let, ali mladoletnik v starosti 15–18 let. Zaposlovati oseb, mlajših od 15 let, je načeloma prepovedano.

Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za poskusno obdobje, za nedoločen čas ali za določen čas.

Pogodba o zaposlitvi za poskusno obdobje, ki ni daljše od treh mesecev, se sklene z namenom preveritve usposobljenosti delavca in njegove primernosti za opravljanje določene vrste dela. Ponovna sklenitev pogodbe o zaposlitvi za poskusno obdobje z istim delavcem je dopustna, kadar naj bi delavec opravljal delo druge vrste ali (če naj bi delavec še naprej opravljal delo iste vrste), če je preteklo obdobje 3 let od prenehanja ali izteka prejšnje pogodbe o zaposlitvi.

Obdobje zaposlitve na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kot tudi skupno obdobje zaposlitve na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih med istima strankama delovnega razmerja, ne sme biti daljše od 33 mesecev, skupno število takšnih pogodb pa ne sme biti večje od treh. Če je trajanje pogodb o zaposlitvi na podlagi pogodbe ali pogodb o zaposlitvi za določen čas daljše od 33 mesecev ali če je število sklenjenih pogodb za določen čas večje od 3, se šteje, da je od prvega dne po poteku tega obdobja ali od dne sklenitve četrte pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavec zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Zgornje omejitve ne veljajo za pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas zaradi nadomeščanja delavca v času njegove upravičene odsotnosti z dela, opravljanja priložnostnega ali sezonskega narave, opravljanja dela za čas trajanja mandatne dobe ali če delodajalec navede za to objektivne razloge na svoji strani – če sklepanje takšnih pogodb v določenem primeru služi njegovim resničnim kratkotrajnim potrebam in je taka rešitev potrebna ob upoštevanju vseh okoliščin sklenitve pogodbe. To velja tudi za primere, ko pride do podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas do časa poroda (ki bi sicer prenehala po treh mesecih nosečnosti).

Predpisi predvidevajo možnost zaposlitve s polnim in s skrajšanim delovnim časom. Zaposlitev delavca s skrajšanim delovnim časom ne sme zanj pomeniti manj ugodnih pogojev dela in plačila v primerjavi z zaposlenimi, ki opravljajo enako ali podobno delo s polnim delovnim časom.

Delovno razmerje z delavcem se lahko sklene tudi na podlagi imenovanja, izvolitve in zadružne pogodbe o zaposlitvi.

Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki. Vsak delavec mora imeti pisno pogodbo o zaposlitvi ali pisno potrdilo o dogovorjenih določilih v zvezi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi še pred nastopom dela. Če se pogodba o zaposlitvi ne sklene v pisni obliki, ima delodajalec dolžnost delavcu pisno potrditi dogovorjene pogoje z navedbo pogodbenih strank, vrste pogodbe in pogodbenih določil, še preden delavec nastopi delo.

Spremembe pogojev pogodbe o zaposlitvi morajo biti sestavljene v pisni obliki in se lahko izvedejo:

s sporazumom med strankama – delodajalec in delavec se strinjata glede spremembe pogojev pogodbe in opredelita datum, od katerega bo dogovorjena sprememba začela veljati,

z odpovedjo s strani delodajalca, s katero ta spremeni pogoje dela ali/in plače.

Odpoved, ki spreminja pogoje dela in/ali plače, se šteje za opravljeno, če je delodajalec delavcu v pisni obliki predložil nove pogoje. V primeru odpovedi s spremembo pogojev delavec lahko:

predloži izjavo o sprejemu predlaganih pogojev; po poteku odpovednega začnejo zanj veljati novi pogoji,

predloži izjavo o odklonitvi predlaganih pogojev pred potekom polovice odpovednega roka; po poteku odpovednega roka pogodba o zaposlitvi preneha veljati,

ne predloži nobene izjave; v takšnem primeru se šteje, da sprejema nove pogoje; po poteku odpovednega roka začnejo zanj veljati novi pogoji.

4.8. Varnost in zdravje pri delu

Pravica do varnih in zdravih delovnih pogojev

48

Skladno s 66. členom Ustave Republike Poljske ima oseba, ki dela na Poljskem, pravico do varnih in zdravih delovnih pogojev. Obveznosti delodajalcev in delavcev na tem področju izhajajo iz določb Zakona o delovnih razmerjih, drugih zakonov in izvedbenih predpisov ter iz določb kolektivnih delovnih pogodb, statutov in pravilnikov. Zgoraj navedene splošne predpise dopolnjujejo specifični predpisi za posamezne gospodarske sektorje, zajeti v posebnih zakonih in uredbah.

Načeloma je delodajalec ob zaposlitvi novega delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi dolžan delavca napotiti na preventivni zdravniški pregled.

Predhodni zdravniški pregled morajo opraviti:

1) osebe, ki nastopijo službo;

2) mladoletni delavci, ki se premestijo na drugo delovno mesto in drugi delavci, ki se premestijo na delovno mesto, na katerem so izpostavljeni zdravju škodljivim dejavnikom ali težkim razmeram.

Predhodnega zdravniška pregleda niso dolžne opraviti:

1) osebe, ki ponovno nastopijo službo pri istem delodajalcu na istem delovnem mestu ali na delovnem mestu z enakimi delovnimi pogoji v 30 dneh od razdrtja ali prenehanja prejšnjega delovnega razmerja s tem delodajalcem;

2) osebe, ki službo nastopijo pri drugem delodajalcu v 30 dneh od razdrtja ali prenehanja prejšnjega delovnega razmerja, če delodajalcu predložijo veljavno zdravniško potrdilo, da ne obstajajo nikakršne ovire za delo v delovnih razmerah, opisanih v napotnici na zdravniški pregled, in če delodajalec ugotovi, da te razmere ustrezajo razmeram na zadevnem delovnem mestu, razen oseb, ki nastopijo posebej nevarno delo.

To pravilo se smiselno uporablja pri nastopu službe s strani osebe, ki je hkrati v delovnem razmerju z drugim delodajalcem.

Poleg tega mora delavec opravljati redne zdravniške preglede. V primeru, da delavec zaradi bolezni ni zmožen za delo dlje kot 30 dni, mora opraviti kontrolni zdravniški pregled zaradi ugotavljanja zmožnosti za delo na dosedanjem delovnem mestu.

Redni in kontrolni zdravniški pregledi se po možnosti opravijo v delovnem času. Delavec je upravičen do plače za čas, ko dela ni opravljal zaradi pregleda, v primeru pa, da v zvezi s pregledom mora potovati v drug kraj, mu pripada povračilo potnih stroškov v skladu s pravili, ki veljajo za službena potovanja.

Delodajalec ne sme dovoliti, da delo opravlja delavec, ki nima veljavnega zdravniškega potrdila, da ne obstajajo ovire za delo na delovnem mestu in v delovnih razmerah, opisanih na napotnici na zdravniški pregled. Predhodni, redni in kontrolni zdravniški pregledi se opravljajo na podlagi napotnice, ki jo izda delodajalec.

Delodajalec, ki zaposluje delavce v razmerah, v katerih so ti izpostavljeni vplivu kancerogenih snovi in dejavnikov ali prahov, ki povzročajo fibrozo, je dolžan tem delavcem zagotoviti redne zdravniške preglede tudi v naslednjih primerih:

ko delavec preneha opravljati delo v stiku s temi snovmi, dejavniki ali prahi;

po prenehanju delovnega razmera, če zainteresirana oseba prijavi predlog za opravo takšnega pregleda.

Stroške predhodnih, rednih in kontrolnih pregledov ter pregledov delavcev, izpostavljenih kancerogenim snovem in dejavnikom ali prahom, ki povzročajo fibrozo, krije delodajalec. Delodajalec nosi tudi druge stroške preventivnega zdravstvenega varstva delavcev, potrebne zaradi delovnih razmer.

Delodajalec je dolžan shranjevati potrdila, izdana na podlagi zdravniških pregledov.

Delavec mora pred začetkom dela opraviti uvodno usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu (BHP). Delavcu, ki nima zahtevanih kvalifikacij in potrebnih spretnosti za določeno delo ter zadostnega znanja predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, se ne sme dovoliti opravljanje dela.

Delodajalec je dolžan zagotoviti usposabljanje delavca s področja varnosti in zdravja pri delu, preden mu dovoli nastop dela, in zagotoviti redno usposabljanje s tega področja.

49

Usposabljanje delavca pred nastopom dela ni obvezno v primeru, da delo nastopi na istem delovnem mestu, na katerem je delal pri istem delodajalcu neposredno pred sklenitvijo z njim nove pogodbe o zaposlitvi. Usposabljanje poteka v delovnem času na delodajalčeve stroške.

Delavčeva dolžnost je pisno potrditi, da se je seznanil s predpisi in pravili varnosti in zdravja pri delu.

Predpisi predvidevajo dve vrsti usposabljanja s področja zdravja in varnosti pri delu:

a) predhodno usposabljanje se opravi pred nastopom dela na delovnem mestu in obsega splošno usposabljanje in usposabljanje za določeno delovno mesto;

b) redno usposabljanje je namenjeno posodobitvi in utrditvi znanja in spretnosti s področja varnosti in zdravja pri delu ter seznanitvi udeležencev z novimi tehnično-organizacijskimi rešitvami na tem področju.

Delavec, ki delo opravlja na več delovnih mestih, mora opraviti ustrezno usposabljanje za vsako od teh mest.

Prvo redno usposabljanje morajo delodajalec in druge osebe, ki upravljajo delavce, zlasti vodje, mojstri in delovodje, opraviti v roku do 6 mesecev od nastopa dela na teh delovnih mestih. Drugi delavci ga morajo opraviti v roku do 12 mesecev od nastopa dela na določenem delovnem mestu.

Redno usposabljanje se opravi v naslednjih časovnih presledkih:

enkrat na 1 leto – fizični delavci, ki opravljajo posebej nevarna dela;

enkrat na 3 leta – drugi fizični delavci;

enkrat na 5 let – delodajalci in druge osebe, ki upravljajo delavce, zlasti vodje, mojstri in delovodje, tehnično-inženirski delavci, vključno z načrtovalci, konstruktorji strojev in drugih tehničnih naprav, tehnologi in organizatorji proizvodnje, delavci službe za varnost in zdravje pri delu in druge osebe, ki izvajajo naloge te službe, delavci, ki so pri delu izpostavljeni zdravju škodljivim, obremenjujočim ali nevarnim dejavnikom, ter delavci, ki so odgovorni za varnost in zdravje pri delu;

enkrat na 6 let – delavci pisarniški delavci.

Delodajalec je dolžan oceniti in dokumentirati poklicna tveganja v zvezi z delom in uvesti potrebna preventivna sredstva za zmanjševanje tveganja. Delodajalec je dolžan delavce obveščati o poklicnem tveganju, ki je povezano z opravljanim delom, ter o pravilih zaščite pred nevarnostjo.

Delodajalec je dolžan delavcem brezplačno zagotoviti delovno obleko in obutev, skladno z zahtevami, določenimi v poljskih normah:

1) če se lahko delavčeva oblačila pri delu uničijo ali znatno onesnažijo;

2) zaradi tehnoloških, sanitarnih, varnostnih ali zdravstvenih zahtev.

Delodajalec lahko določi delovna mesta, na katerih se ob soglasju delavcev dopušča uporaba njihovih lastnih oblačil in obutve, ki izpolnjujejo zahteve varnosti in zdravja pri delu. To ne velja za delovna mesta, na katerih se opravljajo dela v zvezi z neposrednim upravljanjem strojev in drugih tehničnih naprav ali dela, ki povzročijo močno onesnaževanje ali kontaminiranost delovnih oblačil in obutve s kemijskimi ali radioaktivnimi snovmi ali biološko kužnimi materiali. Če v zgoraj navedenih primerih delavec uporablja lastna delovna oblačila in obutev, mu mora delodajalec izplačati nadomestilo v višini, enaki njihovi aktualni ceni.

Nadalje je delodajalec dolžan delavca brezplačno opremiti s sredstvi osebne zaščite, če so le-ta obvezna za dano delovno mesto. Delodajalec je dolžan zagotoviti, da uporabljena sredstva osebne zaščite, delovne obleke in delovna obutev imajo ustrezne zaščitne lastnosti, ter zagotoviti njihovo redno pranje, čiščenje, vzdrževanje, popravila, odstranjevanje prahu in razkuževanje. Če delodajalec ne more zagotoviti pranja delovnih oblek, lahko jih opere delavec pod pogojem, da mu za to delodajalec izplača denarno nadomestilo v višini, enaki delavčevim stroškom.

Če delovni pogoji ne ustrezajo predpisom o varnosti in zdravju pri delu in predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje ali življenje delavca ali če delo, ki ga ta opravlja, predstavlja takšno nevarnost za druge, ima delavec pravico opustiti opravljanje dela, o čemer mora takoj obvestiti nadrejenega.

50

Če opustitev opravljanja dela ne odpravi nevarnosti, ima delavec pravico zapustiti nevarno območje, o čemer mora takoj obvestiti nadrejenega. Delavec ohrani pravico do plače za čas opustitve opravljanja dela ali zapustitve nevarnega območja zaradi zgoraj navedenih razlogov.

Delavec ima pravico po vnaprejšnji obvestitvi nadrejenega opustiti opravljanje dela, ki zahteva posebne psihofizične zmožnosti v primeru, da njegovo psihofizično stanje ne zagotavlja varnega opravljanja dela in predstavlja nevarnost za druge.

Pravica opustiti opravljanje dela in zapustiti nevarno območje ne velja za delavce, med katerih delovne obveznosti spada reševanje življenja ljudi in premoženja.

V primeru civilnopravnih pogodb je delodajalec dolžan zagotoviti varne in zdrave delovne pogoje fizičnim osebam, ki opravljajo delo v delovnem obratu ali na kraju, ki ga določi delodajalec, kot tudi osebam, ki v delovnem obratu ali na kraju, ki ga določi delodajalec, izvajajo gospodarsko dejavnost za lasten račun. Predpisi ne določajo načina, kako naj se ta obveznost izvaja; delodajalec ni dolžan delavca napotiti na zdravniški pregled ali na usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu, niti ga opremiti s sredstvi osebne zaščite.

Nezgode pri delu in poklicne bolezni

Delavec, ki se je ponesrečil, če mu to njegovo zdravstveno stanje omogoča, mora o tem takoj obvestiti svojega nadrejenega. V primeru nezgode pri delu je delodajalec dolžan uvesti potrebne ukrepe za odpravo ali omejitev nevarnosti, zagotoviti prvo pomoč poškodovancem, na predpisan način ugotoviti okoliščine in vzroke nezgode in uvesti potrebne ukrepe za preprečevanje podobnih nezgod.

Za nezgodo pri delu se šteje nenaden dogodek, ki se zgodi v zvezi z opravljanim delom zaradi zunanjega vzroka in povzroči poškodbo ali smrt:

med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem s strani delavca običajnih opravil ali izvrševanjem nalogov nadrejenih;

med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem s strani delavca opravil na račun delodajalca tudi brez naloga;

v času, ko je delavec na delodajalčevo razpolago na poti med delodajalčevim sedežem in krajem opravljanja dolžnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

Za enakovredne nezgodam pri delu se štejejo nesreče, v katerih je bil delavec udeležen:

med službenim potovanjem v drugih okoliščinah, kot so zgoraj navedene, razen če se je nesreča zgodila zaradi delavčevega ravnanja, ki ni v zvezi z opravljanjem njegovih nalog;

med usposabljanjem s področja splošne samoobrambe;

pri opravljanju nalog sindikalnih organizacij, ki obstajajo pri delodajalcu.

Vrste nezgod pri delu:

smrtna nezgoda – nezgoda, zaradi katere je prišlo do smrti v obdobju 6 mesecev od dne nezgode;

huda nezgoda – nezgoda, zaradi katere je prišlo do hude telesne poškodbe, kot je npr. izguba vida, sluha, govora, sposobnosti razmnoževanja ali druga telesna poškodba ali okvara zdravja, ki prizadene osnovne funkcije organizma, ter neozdravljiva bolezen ali bolezen, ki je nevarna za življenje, trajna psihična bolezen, popolna ali delna nezmožnost za delo v poklicu ali trajno skaženje ali deformacijo telesa;

lahka nezgoda – vsaka druga nezgoda, ki ne nosi znakov smrtne ali hude nezgode;

skupinska nezgoda – nezgoda, v kateri sta bili zaradi enega dogodka poškodovani vsaj dve osebi.

Delodajalec je dolžan takoj obvestiti pristojnega okrožnega delovnega inšpektorja in državnega tožilca o smrtni, hudi in skupinski nezgodi pri delu ter o vsaki drugi nezgodi, ki je imela zgoraj navedene posledice in do katere je prišlo v zvezi z delom, če se takšna nezgoda lahko šteje za nezgodo pri delu.

Okoliščine in vzroke nezgode ugotovi dvočlanski odbor, ki ga imenuje delodajalec v skladu z nacionalnimi predpisi, ki določajo njegovo sestavo. Po ugotovitvi okoliščin in vzrokov nezgode mora

51

odbor najkasneje v 14 dneh od obvestila o nezgodi sestaviti zapisnik o ugotovljenih okoliščinah in vzrokih nezgode pri delu. Pred potrditvijo zapisnika je treba z njim seznaniti poškodovanca, ki ima pravico, da poda opombe in pridržke na njegove ugotovitve, o čemer je odbor dolžan poškodovanca poučiti.

Delodajalec je dolžan voditi register nezgod pri delu in shranjevati 10 let zapisnik o ugotavljanju okoliščin in vzrokov nezgode pri delu skupaj s spremljajočo dokumentacijo.

Stroške v zvezi z ugotavljanjem okoliščin in vzrokov nezgode pri delu nosi delodajalec. Delavci, zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, so vključeni v zavarovanje za primere nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Višino rente iz naslova nezmožnosti za delo zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni se določi skladno s podlagami, predvidenimi za rente iz naslova nezmožnosti za delo v predpisih o starostnih in invalidskih pokojninah iz Sklada socialnih zavarovanj.

Več informacij

http://www.mrpips.gov.pl Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko

http://www.ciop.pl Centralni inštitut za zaščito dela – državni raziskovalni inštitut

http://www.pip.gov.pl Državna delovna inšpekcija

4.9. Posebne kategorije delavcev

Mladostniki

Osebe med 15. in 18. letom starosti (mladostnikov) se lahko zaposlijo na podlagi posebnih pogodb o zaposlitvi, sklenjenih z namenom poklicnega usposabljanja, ali pogodb o zaposlitvi za lažja dela. Načeloma je prepovedana zaposlitev osebe, ki še ni dopolnila 15 let, čeprav Zakon o delovnih razmerjih predvideva izjeme pri tem pravilu.

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je opravljanje dela ali druge pridobitne dejavnosti s strani otroka pred dopolnjenim 15. letom starosti dovoljeno izključno v korist subjekta, ki izvaja kulturno, umetniško, športno ali oglaševalsko dejavnost, ter zahteva predhodno soglasje otrokovega zakonitega zastopnika ali skrbnika in dovoljenje pristojnega inšpektorja za delo.

Pri zaposlitvi mladih delavcev velja omejitev glede delovnega časa (npr. ne morejo opravljati nočnega ali nadurnega dela). Obstaja tudi prepoved zaposlitve mladih delavcev za določena dela, ki jih prepoveduje ustrezno nacionalno pravo.

Nosečnice in matere

Delo nosečih žensk in mater je posebej zavarovano:

v času nosečnosti in porodniškega dopusta delodajalec ne more razdreti ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi;

pogodba za določen čas ali pogodba za poskusno obdobje, daljše od enega meseca, ki bi potekla po 3. mesecu nosečnosti, se podaljša do dne poroda;

delavki v času nosečnosti ni dovoljeno opravljati nadurnega ali nočnega dela. Brez njenega soglasja se je ne sme prenesti na drugo delovno mesto ali zaposliti v sistemu deljenega delovnega časa;

doječa delavka ima med delovnim časom pravico do dveh tridesetminutnih odmorov, ki se vštevata v delovni čas, če pa doji več kot enega otroka, ima med delovnim časom pravico do dveh odmorov po 45 minut. Če delovni čas delavke ne presega 6 ur dnevno, ji pripada en odmor za dojenje. Odmori za dojenje ne pripadajo delavkam, katerih delovni čas je krajši od 4 ur;

delodajalec je dolžan noseči delavki dovoliti odsotnost z dela zaradi zdravstvenih pregledov v zvezi z nosečnostjo, priporočenih s strani zdravnika, če teh pregledov ni mogoče opraviti izven delovnih ur. Za čas odsotnosti z dela delavka ohrani pravico do plače;

52

nosečnice in doječe matere ne smejo opravljati napornih, nevarnih ali zdravju škodljivih del, uvrščenih na seznam, določenem s pravnimi predpisi;

Osebe s posebnimi potrebami (invalidne osebe)

Zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami na Poljskem ureja zakonodaja. Delovni čas osebe s posebnimi potrebami ne sme presegati 8 ur na dan in 40 ur na teden. Oseba s težjo ali zmerno invalidnostjo lahko dela največ 7 ur na dan in 35 ur na teden. Skrajšanje delovnega časa za invalidne osebe ne povzroča znižanja plače v stalni mesečni višini.

Oseba s posebnimi potrebami ne sme opravljati nočnega ali nadurnega dela. Oseba s posebnimi potrebami ima med delovnim časom pravico do odmora za rehabilitacijske vaje ali počitek. Trajanje odmora znaša 15 minut in se všteva v delovni čas.

Osebi s težjo ali zmerno invalidnostjo pripada dodatni letni dopust v trajanju 10 delovnih dni v koledarskem letu. Pravico do koriščenja prvega dodatnega letnega dopusta oseba dobi po enem letu opravljanja dela od časa, ko ji bila pri njej ugotovljena ena od navedenih stopenj invalidnosti. Dodaten dopust ne pripada osebam, ki so upravičene do dopusta, daljšega od 26 delovnih dni ali do dodatnega dopusta na podlagi posebne ureditve.

Če je trajanje dodatnega dopusta, ki osebi pripada na podlagi posebne ureditve, krajše od 10 dni, namesto tega dopusta osebi pripada dodaten dopust, določen z zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in rehabilitaciji invalidov v trajanju 10 dni.

Oseba s težjo ali zmerno invalidnostjo ima tudi pravico do oprostitve delovne obveznosti ob ohranitvi pravice do plače:

1) v trajanju do 21 delovnih dni, da se lahko udeleži rehabilitacijske delavnice, največ enkrat letno;

2) za opravljanje specialističnega pregleda, zdravljenja ali rehabilitacije za pridobitev ortopedske oskrbe ali popravila pripomočkov, če te dejavnosti ne morejo biti opravljene izven delovnega časa.

Plača za čas, ko je oseba oproščena delovne obveznosti zaradi zgoraj navedenih razlogov, se obračuna po enakih pravilih kot nadomestilo za letni dopust.

Oseba s težjo ali zmerno invalidnostjo se lahko zaposli v podjetju, ki ne izpolnjuje pogojev zaščitene zaposlitve, samo v primeru, da delodajalec delovno mesto prilagodi potrebam te osebe (nadzor nad tem izvaja Državni inšpektorat za delo) ali da delavec delo opravlja na daljavo.

Invalidne osebe, ki želijo pridobiti več informacij glede pomoči pri uveljavljanju pravic, ki jim pripadajo na področju zaposlovanja in delovnih pogojev, se lahko obrnejo na Državni inšpektorat za delo, ki je pooblaščen za nadzor in zagotavljanje upoštevanja delovnega prava, ali na delovno sodišče.

Več informacij

http://www.mrpips.gov.pl

http://www.niepelnosprawni.gov.pl

Ministrstvo za delo, družino in socialno politiko

Urad pooblaščenca Vlade za invalide

http://www.pfron.org.pl Državni sklad za rehabilitacijo invalidov

http://www.pip.gov.pl Državni inšpektorat za delo

4.10. Delovni čas

Na Poljskem delovni čas ne sme presegati 8 ur na dan in povprečno 40 ur na teden pri petdnevnem delovnem tednu. Sprejeto obdobje za obračun delovnega časa ne sme biti daljše od 4 mesecev. Če je to utemeljeno z objektivnimi ali tehničnimi razlogi oziroma z organizacijo dela, se obračunsko obdobje lahko podaljša na največ 12 mesecev na podlagi kolektivne pogodbe ali dogovora s sindikati oziroma s predstavnikom delavcev, če pri delodajalcu sindikat ne obstaja.

53

Tedenski delovni čas vključno z nadurami ne sme presegati povprečno 48 v določenem obračunskem obdobju.

Obstaja možnost izbire gibljivega delovnega časa oziroma določitve različnih ur začetka dela ali obdobja, znotraj katerega delavec lahko sam odloča o uri začetka dela. V nekaterih sistemih dnevni delovni čas se ne sme podaljšati.

Vsakemu delavcu pripada neprekinjen dnevni počitek v trajanju vsaj 11 ur in tedenski počitek v trajanju vsaj 35 ur, v nekaterih primerih pa vsaj 24 ur.

Če delavec dela vsaj 6 ur dnevno, ima pravico do odmora pri delu, ki traja vsaj 15 minut in se všteva v delovni čas. Delodajalec lahko med delom določi en največ 60-minutni odmor, ki se ne všteva v delovni čas in je namenjen za kosilo ali urejanje osebnih zadev.

Delo ob nedeljah in praznikih je dovoljeno v primerih, izčrpno opisanih v zakonu o delovnih razmerjih, npr. pri izmenskem delu, delu v prevozni panogi in komunikaciji, pri opravljanju nujnih del v družbeno korist in za vsakdanje potrebe prebivalstva.

Na področju trgovanja in opravljanja dejavnosti, poveznih s trgovino, ob nedeljah in praznikih veljajo določene omejitve. Leta 2018 bo trgovanje dovoljeno dve nedelji v mesecu, leta 2019 eno nedeljo v mesecu, leta 2020 pa štiri nedelje v letu. Trgovanje je dovoljeno tudi dve nedelji pred božičem in eno nedeljo pred velikonočnimi prazniki. V nekaterih z zakonom določenih primerih bo trgovanje in delo v trgovini dovoljeno v vsako nedeljo, npr. na bencinskih črpalkah, v lekarnah in cvetličarnah.

Delavcu, ki opravlja delo v nedeljo ali na praznik, je delodajalec dolžan zagotoviti drug dela prost dan. Takšen delavec mora imeti najmanj enkrat v 4 tednih dela prosto nedeljo. Nočno delo je delo v 8-urnem obdobju med 21.00 in 7.00. Delavcu, ki opravlja nočno delo, pripada dodatek k plači za vsako uro nočnega dela.

Nadurno delo je delo, ki ga delavec opravlja nad delovnim časom, ki zanj velja, in delo nad podaljšanim dnevnim delovnim časom v primeru reševalnih akcij za zaščito življenja ali zdravja ljudi, zaščito premoženja ali okolja, odstranjevanje posledic nesreč, ali za posebne potrebe delodajalca. Število nadur, ki jih en delavec opravi v zvezi s posebnimi potrebami delodajalca, ne more preseči 150 ur v koledarskem letu. Delo v nadurah se nadomesti z dodatkom k plači ali z dodatnim dela prostim časom.

V primeru civilnopravne pogodbe se norme delovnega časa, določene v Zakonu o delovnih razmerjih, ne uporabljajo. Tega vprašanja ne ureja tudi Civilni zakonik, ampak to uredita stranki v pogodbi. Pri tistih vrstah pogodb, za katere velja minimalna urna postavka, je treba voditi evidenco ur izvajanja naročila ali opravljanja storitev.

Več informacij

http://www.mrpips.gov.pl Ministrstvo za delo, družino in socialno politiko

4.11. Dopusti

Pravica do dopusta

Delavcu pripada vsako leto pravica do neprekinjenega, plačanega letnega dopusta. Delavec se ne more odpovedati pravici do dopusta. Dokumentirano obdobje zaposlitve prebivalcev držav članic EU in EFTA, zaposlenih v tujini pri tujih delodajalcih, se v okviru delavskih pravic všteva v delovno dobo na Poljskem.

Predpisi predvidevajo naslednje vrste dopusta: letni dopust, porodniški dopust, dopust pod pogoji porodniškega dopusta (za posvojitelje in rejnike), očetovski dopust, dopust za varstvo otroka, študijski dopust, neplačan dopust.

Letni dopust

Pravico do prvega letnega dopusta (v trajanju 1/12 dopusta, do katerega upravičuje celo leto zaposlitve) delavec pridobi po enem mesecu dela. Pravica do naslednjega dopusta se pridobi z

54

vsakim naslednjim koledarskim letom. Letni dopust znaša 20 dni, če ima delavec delovno dobo manj kot 10 let, ali 26 dni, če njegova delovna doba znaša 10 let ali več. V delovno dobo, ki se upošteva pri določanju trajanja dopusta, se všteva tudi obdobje pouka v nadosnovni šoli. V okviru letnega dopusta je delodajalec dolžan odobriti dopust (ne več kot 4 dni v koledarskem letu) na zahtevo za datum, ki si ga delavec izbere sam. Trajanje dopusta za delavca, zaposlenega s krajšim delovnim časom, se izračuna sorazmerno z njegovim delovnim časom.

Delodajalec je dolžan delavcu odobriti dopust v koledarskem letu, v katerem je delavec pridobil pravico zanj. Neizkoriščen dopust je treba izkoristiti do konca tretje četrtine naslednjega koledarskega leta. V primeru, da delavec dopusta ne izkoristi pred prenehanjem rednega delovnega razmerja, mu pripada denarno nadomestilo. Na delavčevo zahtevo se lahko dopust razdeli na dele, pri čemer vsaj en del ne sme trajati manj kot 14 zaporednih koledarskih dni. Za čas letnega dopusta zaposlenemu pripada plača, kakršno bi prejemal, če bi v tem času delal.

Brezplačni dopust

Brezplačni dopust se dodeli na pisno zahtevo zaposlenega (ta dopust se ne všteva v delovno dobo, na podlagi katere delavcu pripadajo določene pravice). Ne glede na to, lahko s pisno privolitvijo, delodajalec zaposlenemu dodeli brezplačni dopust zaradi opravljanja dela pri drugem delodajalcu za obdobje, ki je navedeno v dogovoru med delodajalci (obdobje takšnega brezplačnega dopusta se potem všteva v delovno dobo, od katere so odvisne določene pravice delavca pri trenutnem delodajalcu)

Porodniški dopust

Zaposleni ima pravico do 20 tednov porodniškega dopusta v primeru rojstva enega otroka pri enem porodu, 31 tednov v primeru rojstva dveh otrok pri enemu porodu, 33 tednov v primeru rojstva treh otrok pri enem porodu, 35 tednov v primeru rojstva štirih otrok pri enem porodu in 37 tednov v primeru rojstva pet ali več otrok pri enem porodu.

Pravico do dopusta pod pogoji porodniškega dopusta imajo tudi delavci, ki so sprejeli otroka v vzgojo in so na sodišče za družinske zadeve vložili predlog za začetek postopka posvojitve otroka ali ki so sprejeli otroka v vzgojo kot rejniška družina (razen poklicnih rejniških družin). Trajanje dopusta je enako trajanju porodniškega dopusta, pri čemer je odvisno od števila istočasno posvojenih ali sprejetih v vzgojo otrok in pripada najdlje do časa, ko otrok dopolni 7 let starosti, v primeru otroka, za katerega je bilo izvajanje šolske obveznosti odloženo, do časa, ko otrok dopolni 10 let.

V času porodniškega dopusta ali dopusta pod pogoji porodniškega dopusta pripada porodniško nadomestilo.

Starševski dopust

Takoj po izkoriščenem porodniškem dopustu imajo zaposleni pravico do 32 tednov starševskega dopusta pri rojstvu enega otroka in do 34 tednov pri rojstvu dveh ali več otrok pri enem porodu.

Pravico do starševskega dopusta imajo tudi delavci, ki so sprejeli otroka v vzgojo in so na sodišče za družinske zadeve vložili predlog za začetek postopka za posvojitev otroka, ali so sprejeli otroka v vzgojo kot rejniška družina (razen poklicnih rejniških družin). Trajanje dopusta je enako zgoraj navedenemu, pri tem pa je odvisno od števila istočasno posvojenih ali sprejetih v vzgojo otrok. V takšnem primeru pravica do starševskega dopusta pripada po izkoriščenju dopusta pod pogoji porodniškega dopusta ali porodniškega nadomestila za obdobje, ki ustreza trajanju dopusta pod pogoji porodniškega dopusta.

Starševski dopust se dodeli na pisno zahtevo delavca. Ta dopust pripada takoj po izkoriščenem porodniškem dopustu, v enem ali v največ štirih delih. Obstaja tudi možnost izkoristiti 16 tednov starševskega dopusta v obdobju, ki ne sledi neposredno prej izkoriščenemu delu dopusta. Ta možnost je odvisna od odločitve staršev, pod pogojem, da število delov dodeljenega starševskega dopusta zmanjša število delov pripadajočega vzgojnega dopusta.

Noben od delov starševskega dopusta ne more biti krajši od 8 tednov. Zadnji rok za uporabo dopusta je konec koledarskega leta, v katerem otrok dopolni 6 let.

55

Možna je povezava starševskega dopusta z opravljanjem dela (do 1/2 polnega delovnega časa) pri delodajalcu, ki ta dopust dodeli. V takšnem primeru se lahko porodniški dopust sorazmerno podaljša – največ do 64 ali 68 tednov.

Poleg tega imajo starši možnost medsebojne izmenjave starševskega dopusta in porodniškega nadomestila v času dopusta, če je en starš delavec, drugi pa je vključen v zdravstveno zavarovanje iz drugega naslova, npr. je samostojni podjetnik.

V času starševskega dopusta pripada nadomestilo za starševstvo.

Očetovski dopust

Zaposlen oče, ki vzgaja otroka do 24 meseca starosti, je upravičen do Tudi zaposlen oče, ki je posvojil otroka, je upravičen do tega dopusta, ki ga lahko izkoristi pred potekom 24 mesecev od pravnomočnosti sklepa sodišča o posvojitvi, najkasneje do časa, ko otrok dopolni 7 let starosti. Očetovski dopust traja do 2 tednov in se lahko razdeli na dva dela in izkoristi v poljubnem času. za čas očetovskega dopusta pripada nadomestilo za starševstvo.

Dopust za vzgojo otroka

Vzgojni dopust lahko traja do 36 mesecev, najdlje do zaključka koledarskega leta, v katerem otrok dopolni 6 let starosti. Za izkoriščanje tega dopusta mora biti delavec zaposlen vsaj 6 mesecev. Dopust lahko izkoristi zaposlena mati ali zaposlen oče. Dopust se dodeli na pisno zahtevo delavca, največ v 5 delih. V času koriščenja dopusta za vzgojo otroka delavec izgubi pravico do plače (ta dopust je praviloma brezplačen) in mu ne pripada nobeno nadomestilo, vendar je vključen v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ki ga plača delodajalec.

Študijski dopust

Študijski dopust pripada delavcu, ki izpopolnjuje svoje kvalifikacije na delodajalčevo pobudo ali ob njegove soglasju v skladu s pravili, določenimi v Zakonu o delovnih razmerjih. Dopust traja do 6 dni za delavca, ki opravlja izpit za potrditev poklicnih kvalifikacij ali 21 dni v zadnjem letniku študija za pripravo diplomske naloge in za diplomski izpit. V času izobraževalnega dopusta delavec ohrani pravico do plače.

Dela prosti dnevi – prazniki

Po zakonu so dela proste nedelje in naslednji prazniki: 1. januar, 6. januar, prvi dan velike noči, drugi dan velike noči, 1. maj, 3. maj, binkošti, telovo, 15. avgust, 1. november, 11. november, 25. december, 26. december.

Oprostitev delovne obveznosti

Obstajajo številne okoliščine, pri katerih se delavec odveže delovne obveznosti. Najpogosteje gre za: nezmožnost za delo zaradi bolezni, opravljanje zdravniškega pregleda, varstvo otroka i osebne ali družinske razloge, kot sta npr. poroka ali pogreb.

Če je razlog za oprostitev delovne obveznosti npr. delavčeva poroka, rojstvo njegovega otroka ali pogreb delavčevega zakonskega partnerja, njegovega otroka, očeta, matere, očima ali mačehe, je delavec upravičen do 2 dni oprostitve delovne obveznosti. Če je razlog za oprostitev delovne obveznosti poroka delavčevega otroka ali smrt in pogreb njegove sestre, brata, tasta, tašče, babice, dedka ali druge osebe, ki jo delavec vzdržuje, mu pripada 1 dan oprostitve delovne obveznosti. V času oprostitve delovne obveznosti zaradi zgoraj navedenih razlogov delavcu pripada plača v enaki višini, kot da bi delo opravljal.

Delavcu, ki vzgaja vsaj enega otroka v starosti do 14 let, pripada 16 ur ali 2 dni oprostitve delovne obveznosti v koledarskem letu, ob ohranitvi pravice do plače.

Delavcu, ki izpopolnjuje svoje poklicne kvalifikacije, pripada (poleg že omenjenega izobraževalnega dopusta) tudi oprostitev delovne obveznosti za ves delovni dan ali za določen del

56

delovnega dne, za čas obveznih predavanj in čas, potreben za pravočasni prihod nanje (v času te oprostitve delavec ohrani pravico do plače).

Pri civilnopravnih pogodbah se predpisi Zakona o delovnih razmerjih o dopustih, oprostitvi delovne obveznosti in dela prostih dnevih ne uporabljajo. Tega vprašanja ne urejajo niti predpisi Civilnega zakonika.

Več informacij

http://www.mrpips.gov.pl Ministrstvo za delo, družino, in socialno politiko

4.12. Zastopanje delavcev

Osnovna oblika zastopanja zaposlenih na Poljskem so sindikati. Pri delodajalcih lahko obstajajo tudi druge oblike zastopanja zaposlenih, npr. svet zaposlenih.

Svoboda združevanja v sindikate je zagotovljena vsakomur, kdor opravlja plačano delo na ozemlju Poljske. Sindikat lahko ustanovi skupina najmanj 10 zaposlenih, upravičenih do članstva v sindikatu, in v njegovi pristojnosti je katere osebe (kategorija, skupina, poklic) bo takšen sindikat zastopal. Pravila članstva v sindikatih in opravljanje sindikalnih funkcij določa statut in sklepi organov sindikata. Sprejem novega člana sindikata se po navadi opravi z njegovo predložitvijo izjave o vstopu v članstvo. O sprejemu izjave odločajo ustrezni organi sindikata. Pri delodajalcu lahko deluje podjetniška ali medpodjetniška sindikalna organizacija. Sindikati se lahko združujejo v federacije in konfederacije.

Članstvo v sindikatu je prostovoljno. Nihče ne more nositi negativnih posledic zaradi članstva v sindikatu. Sindikati zastopajo tako kolektivne kot tudi individualne pravice in interese zaposlenih. Z vidika kolektivnih pravic in interesov sindikati zastopajo vse zaposlene, ne glede na njihovo članstvo v sindikatu (npr. sklepajo kolektivne pogodbe, sporazume, usklajujejo delovne pravilnike, dogovore glede plač, socialnega sklada). V posameznih zadevah iz delovnega razmerja lahko delavca zastopa sindikat, če je delavec njegov član ali če se njegova sindikalna organizacija strinja z zaščito njegovih delavskih pravic (npr. sindikat poda mnenje glede nameravane odpovedi ali razdrtja delovnega razmerja).

1. januarja 2019 bodo začeli veljati novi predpisi, v skladu s katerimi bo vsakdo, kdor opravlja plačljivo delo, imel popolno pravico ustanavljati sindikate in biti njihov član. Oseba, ki opravlja plačljivo delo, je v skladu z novelo zakona tako delavec v smislu Zakona o delovnih razmerjih, kot tudi oseba, ki opravlja plačljivo delo na drugi podlagi kot je delovno razmerje, če za to delo ne zaposluje drugih oseb ne glede na obliko zaposlitve, in ki ima pravice in interese, ki jih lahko sindikat zastopa. Novi predpisi omogočajo ustanavljanje sindikatov in članstvo v njih osebam, ki delo opravljajo na podlagi civilnopravnih pogodb, in samostojnim podjetnikom (t.i. samozaposlenim). Pravica do članstva v sindikatih bo pripadala tudi prostovoljnim delavcem, pripravnikom in drugim osebam, ki osebno opravljajo delo brez plače.

Od 1. januarja 2019 bodo pravice, potrebne za opravljanje sindikalne dejavnosti, kot sta npr. možnost oprostitve delovne obveznosti za čas, potreben za opravo določenega dejanja, in posebna zaščita sindikalnih aktivistov pred odpustom in nekoristno spremembo pogodbe, zagotovljene tudi članom sindikatov, ki opravljajo plačljivo delo izven delovnega razmerja.

V skladu z zadnjo raziskavo Glavnega statističnega urada iz leta 2014 člani sindikatov predstavljajo 11% vseh delavcev.

Zastopanje zaposlenih zaradi potrebe po informaciji in svetovanju predstavlja svet zaposlenih, ki deluje pri delodajalcih z gospodarsko dejavnostjo, z najmanj 50 zaposlenimi. Svet je izbran s strani zaposlenih. Ima pravico do pridobivanja informacij, ki se dotikajo delovanja in ekonomske situacije delodajalca ali informacij in posvetovanja v zvezi s stanjem, strukturo in predvidenimi spremembami zaposlitve ter delovanja, ki bi povzročilo spremembe v organizacije dela ali pogodbenih razmerij.

Zakonodaja ne določa omejitev za državljane držav članic EU in EFTA in njihove družinske člane, ki niso državljani članic EU in EFTA in so zaposleni na Poljskem pri sodelovanju v svetih zaposlenih.

57

Več informacij

http://www.mrpips.gov.pl Ministrstvo za delo, družino in socialno politiko

http://www.dialog.gov.pl/ Oddelek za dialog in socialno partnerstvo

http://www.solidarnosc.org.pl NSZZ Solidarnost

http://www.opzz.org.pl Poljska zveza sindikatov

http://www.fzz.org.pl Forum sindikatov

http://www.pip.gov.pl Državna delovna inšpekcija

4.13. Delavski spori – stavke

Predmet kolektivnega spora so lahko pogoji dela, plačilo ali socialni prejemki ter sindikalne pravice in svoboščine. Delavski spori se ne nanašajo na posamezne zahteve delavcev, ki se lahko uveljavljajo na sodišču. Če se spor nanaša na vsebino kolektivne pogodbe ali drugega sporazuma, katerega stranka je sindikalna organizacija, se spor o spremembi sporazuma ne sme začeti prej kot z dnem njegovega prenehanja.

Kolektivne spore vodijo sindikati z delodajalcem ali delodajalci. Reševanje sporov vključuje naslednje faze: pogajanja med strankami, mediacija, arbitraža in stavka. Prvi dve sta obvezni, medtem, ko arbitraža ni obvezna.

Posrednik v kolektivnem sporu je lahko vsakdo, kogar skupaj izbereta stranki spora ali oseba s seznama posrednikov, ki jo vodi minister, pristojen za delo.

Zadnje sredstvo je stavka. Odločitev o njeni razglasitvi mora upoštevati sorazmernost zahtev in izgub, povezanih s stavko. Za čas stavke delavcem ne pripada plača. Poljska zakonodaja ne predvideva možnosti izprtja stavkajočih delavcev.

Več informacij

http://www.mrpips.gov.pl Ministrstvo za delo, družino in socialno politiko

http://www.dialog.gov.pl/ Oddelek za dialog in socialno partnerstvo

http://www.solidarnosc.org.pl NSZZ Solidarnost

http://www.opzz.org.pl Poljska zveza sindikatov

http://www.fzz.org.pl Forum sindikatov

http://www.pip.gov.pl Državna delovna inšpekcija

http://www.pracodawcyrp.pl/ Delodajalci Republike Poljske

http://www.konfederacjalewiatan.pl Združenje Lewiatan

http://www.zrp.pl Poljsko obrtniško združenje

http://www.bcc.org.pl Business Centre Club – združenje delodajalcev

https://www.rpo.gov.pl/ Varuh človekovih pravic

58

4.14. Prenehanje zaposlitve

Oblike prenehanja delovnega razmerja

Prenehanje delovnega razmerja je posledica njene odpovedi ali izteka.

Pogodba o zaposlitve se lahko prekine na osnovi medsebojnega dogovora: z izjavo ene izmed strani z upoštevanjem odpovednega roka, z izjavo ene izmed strani brez odpovednega roka ali s potekom obdobja, za katerega je bila sklenjena. Odpoved pogodbe o zaposlitvi in prekinitev brez odpovednega roka mora biti izvršena v pisni obliki.

Prekinitev pogodbe o zaposlitvi na podlagi medsebojnega dogovora – v tem primeru delodajalec in delavec izrazita soglasje za prekinitev pogodbe na dan, ki ga soglasno določita obe stranki.

Prekinitev delovnega razmerja z odpovednim rokom – pogodba o zaposlitvi se prekine s pisno izjavo delodajalca ali delavca z odpovednim rokom. Z odpovednim rokom se lahko prekine pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, pogodba o zaposlitvi za poskusno obdobje in pogodba za določen čas. Dolžina odpovednega roka pri pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas in pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu in znaša: 2 tedna, če je delavec zaposlen manj kot 6 mesecev; 1 mesec, če je delavec zaposlen vsaj 6 mesecev, ali 3 mesece, če je delavec zaposlen vsaj 3 leta.

Dolžina odpovednega roka pri pogodbi o zaposlitvi za poskusno obdobje je odvisna od trajanja poskusnega obdobja in znaša: 3 delovne dni, če poskusno obdobje ne presega 2 tednov; 1 teden, če je poskusno obdobje daljše od 2 tednov, ali 2 tedna, če je poskusno obdobje 3 mesece.

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko delodajalec delavca oprosti dolžnosti opravljati delo do poteka odpovednega roka, pri čemer delavec ohrani pravico do plače.

Če pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas želi odpovedati delodajalec, je dolžan o tej nameri in o razlogih zanjo pisno obvestiti sindikalno organizacijo, ki delavca zastopa.

Prekinitev pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka – pogodba o zaposlitvi se razdre s pisno izjavo delavca ali delodajalca brez odpovednega roka. Delodajalec lahko pogodbo o zaposlitvi na ta način razdre po delavčevi krivdi, če:

delavec resno krši osnovne delovne obveznosti;

delavec v času trajanja pogodbe o zaposlitvi stori kaznivo dejanje, ki onemogoča nadaljnjo zaposlitev na njegovem delovnem mestu, če je storitev kaznivega dejanja očitna ali potrjena s pravnomočno sodbo;

delavec po lastni krivdi izgubi pooblastila, potrebna za opravljanje dela na njegovem delovnem mestu.

Poleg tega lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi razdre brez odpovednega roka brez krivdnih razlogov na strani delavca, če:

je delavec nesposoben za delo zaradi dolgotrajne bolezni, ki traja določeno obdobje v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih;

je delavec dlje kot en mesec odsoten z dela zaradi drugih razlogov kot je bolezen.

Delodajalčeva izjava o razdrtju pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka mora navajati razlog, ki upravičuje razdrtje pogodbe, in vsebovati pouk o pravici, da se delavec lahko pritoži na delovno sodišče.

Delavec lahko pogodbo o zaposlitvi razdre brez odpovednega roka:

če je bil z zdravniškim potrdilom ugotovljen škodljiv vpliv dela, ki ga opravlja, na njegovo zdravje, toda ga delodajalec v roku, določenem v potrdilu, ni premestil na drugo delovno mesto, ustrezno glede na njegovo zdravstveno stanje in poklicne kvalifikacije;

če delodajalec hudo krši temeljne pravice zaposlenega.

59

Delovno razmerje preneha samodejno po zakonu, v primerih, določenih Zakonu o delovnih razmerjih ali v posebnih predpisih (npr. smrt zaposlenega, smrt delodajalca).

Na Poljskem veljajo tudi posebna pravila za prekinitev delovnega razmerja iz razlogov, ki niso povezane z delavci. Ti predpisi urejajo skupinske in individualne odpuste in veljajo za delodajalce, ki zaposlujejo vsaj 20 delavcev.

Vprašanja v zvezi s prenehanjem delovnih razmerij, nastalih s sklenitvijo določenih civilnopravnih pogodb (npr. pogodbe o naročilu ali podjemne pogodbe) urejajo ustrezne določbe Civilnega zakonika odvisno od vrste pogodbe.

Vrnitev na delovno mesto ali ponovna zaposlitev

Delavec lahko zahteva vrnitev na delo z dosedanjimi pogoji v primeru:

če delodajalec pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas, razdre z odpovednim rokom, a brez obrazložitve ali s kršitvijo predpisov, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi;

če delodajalec prekine pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka s kršitvijo predpisov, ki urejajo razdrtje pogodbe na ta način.

O vrnitvi na delovno mesto odloča delovno sodišče, ki delavčev zahtevek preuči potem, ko delavec vloži ustrezno tožbo. Delavec ima pravico izbrati delovno sodišče, ki mu najbolj ustreza glede na prebivališče, kraj opravljanja dela ali sedež delodajalčevega podjetja.

Pravica do ponovne zaposlitve delavca, s katerim je bilo delovno razmerje prekinjeno, pripada delavcu le v naslednjih primerih:

pogodba o zaposlitvi je bila prekinjena brez odpovednega roka zaradi nesposobnosti za delo, nastale kot posledica dolgotrajne bolezni, nezgode pri delu ali poklicne bolezni;

pogodba o zaposlitvi je bila prekinjena brez odpovednega roka zaradi daljše od enega meseca opravičene odsotnosti z dela zaradi drugega razloga kot je dolgotrajna bolezen, nezgoda pri delu ali poklicna bolezen;

pogodba o zaposlitvi je bila prekinjena v okviru kolektivnega odpusta (delodajalec, ki je izvedel kolektivni odpust in ki je po odpravi težav spet začel zaposlovati, je dolžan v prvi vrsti zaposliti prej odpuščene delavce),

delovno razmerje je prenehalo zaradi trimesečnega začasnega pripora.

4.15. Brezposelnost in podpora pri zaposlovanju s strani uradov za delo

Pojav brezposelnosti in ustanove trga dela

Od konca leta 2013 stopnja brezposelnosti na Poljskem stalno pada in je konec septembra 2018 znašala 5,8 % - tako nizkega kazalnika ob koncu septembra nismo beležili vse od leta 1991.

Stopnja brezposelnosti se je znižala v enajstih vojvodstvih: največ v Podkarpatskem vojvodstvu (za 0,2 %), v desetih drugih vojvodstvih za 0,1 %, v preostalih petih pa se stopnja brezposelnosti ni spremenila. Najnižjo stopnjo brezposelnosti (manj kot 5 %) še vedno beležimo v Velikopoljskem vojvodstvu (3,2 %), Šlezijskem vojvodstvu (4,4 %), Malopoljskem vojvodstvu (4,7 %) in Pomorjanskem vojvodstvu (4,9 %).

V vseh vojvodstvih se je stopnja brezposelnosti ohranila na enomestni ravni. Celo v Varminsko-Mazurskem vojvodstvu, ki se sooča z največjimi težavami na trgu dela, je septembra znašala 9,9 %.

Že vrsto let je ena značilnosti brezposelnosti na Poljskem sezonskost, kar pomeni rast brezposelnosti v mesecih ob začetku in koncu leta. Poleg tega se že leta stopnja brezposelnosti močno razlikuje po regijah. Najnižja stopnja brezposelnosti (4,1 %) je bila konec avgusta 2017 v Velikopoljskem vojvodstvu, najvišja pa v Varminsko-Mazurskem vojvodstvu (12 %).

Težave pri iskanju zaposlitve imajo zlasti ženske, dolgotrajno brezposelni, osebe, stare nad 50 let in mladi ljudje (do 30 let starosti).

60

Naloge države na področju spodbujanja zaposlovanja, blaženja učinkov brezposelnosti in aktiviranja trga dela izvajajo ustanove trga dela. Ustanove trga dela se prizadevajo za polno in produktivno zaposlenost.

Med ustanove trga dela spadajo:

1) javne službe za zaposlovanje, ki jih sestavljajo organi zaposlovanja (minister, pristojen za delo, maršali vojvodstev (predsedniki vojvodskih svetov), guvernerji okrožij, župani mest, ki opravljajo tudi naloge okrožij, in vojvodi (guvernerji vojvodstev)) skupaj z okrožnimi in vojvodskimi uradi za delo, uradom ministra za delo ter vojvodskimi uradi;

2) mladinske delovne brigade – državna enota, specializirana za dejavnosti za mlade, še posebej za tiste, ki jim grozi socialna izključenost, ter za brezposelne do 25. leta starosti;

3) agencije za zaposlovanje – nejavne organizacijske enote, ki nudijo storitve na področju posredovanja zaposlitve, posredovanja delovnih mest v tujini pri tujih delodajalcih, poklicnega svetovanja, kadrovskega svetovanja in začasnega dela;

4) izobraževalne ustanove – javni in zasebni subjekti, ki na podlagi posebnih določb izvajajo izvenšolsko izobraževanje;

5) ustanove socialnega dialoga na trgu dela, ki se ukvarjajo z vprašanji trga dela, kot so npr.: organizacije sindikatov, delodajalcev in brezposelnih ter nevladne organizacije, če med njihove statutarne naloge spada spodbujanje zaposlovanja, blaženje posledic brezposelnosti in aktivacija delovne sile;

6) ustanove lokalnega partnerstva – skupine ustanov, ki na podlagi pogodb izvajajo naloge in projekte v korist trga dela.

Vojvodski in okrožni uradi za delo so del javnih zavodov za zaposlovanje in nudijo pomoč brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve pri iskanju ustreznega delovnega mesta ter delodajalcem pri iskanju kadrov.

Poleg tega okrožni uradi za delo izplačujejo nadomestila za brezposelnost ter pridobivajo in upravljajo sredstva za preprečevanje brezposelnosti in za dejavnosti na lokalnem trgu dela.

Vojvodski uradi za delo imajo dodatno funkcijo ustrezne institucije, ko gre za sprejemanje in obravnavanje vlog brezposelnih za izdajo dokumentov v zadevah prejemkov iz naslova brezposelnosti. Potrjujejo obdobja zavarovanja in zaposlitve na Poljskem, kar se upošteva ob predložitvi vlog v drugi državi članici EU ali EFTA za pridobitev nadomestil za brezposelnost. Vojvodski uradi za delo izdajajo dokumente, s katerimi je možno v drugo državo članico UE ali EFTA prenesti nadomestilo za brezposelnost, ki ga oseba prejema na Poljskem. Izdajajo tudi odločbe o pravici do nadomestila, če delovni čas v tujini (v državi članici EU ali EFTA) vpliva na pridobitev, višino ali obdobje upravičenosti do nadomestila.

O 1. maja 2004 so poljski javni zavodi za zaposlovanje postali člani mreže Evropskih služb za zaposlovanje - EURES. Od 1. januarja 2015 so se mreži pridružile Mladinske delovne brigade (OHP). Vojvodski in okrožni uradi za delo ter Mladinske delovne brigade izvajajo dejavnosti v okviru mreže EURES, gre predvsem za mednarodno posredovanje pri zaposlitvi, skupaj s svetovanjem glede poklicne mobilnosti na evropskem trgu dela. Za izvajanje posredništva v okviru mreže EURES so pristojni tudi subjekti, ki imajo akreditacijo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Uslužbenci EURES - svetovalci in asistenti EURES v vojvodskih uradih za delo in Mladinskih delovnih brigadah ter imenovani svetovalci strankam (posredniki za delo) v okrožnih uradih za delo nudijo pomoč državljanom držav članic UE in EFTA pri iskanju ustrezne zaposlitve na Poljskem.

Registracija brezposelnih

Za registracijo kot brezposelna oseba je treba:

1) registrirati se elektronsko pri okrožnem uradu za zaposlovanje (možnost je na voljo vsakomur, kdor ima dostop do interneta) na eden dveh načinov:

a) t.i. preregistracija: vlogo za registracijo kot brezposelna oseba je treba izpolniti v elektronski obliki, ki je na voljo na spletnem mestu storitev uradov za delo, in jo poslati na pristojen urad

61

za delo. Po prejemu podatkov, ki se zahtevajo v vlogi, okrožni urad za delo določi datum obiska, najkasneje v roku 7 delovnih dni, za predložitev vseh potrebnih dokumentov in za opravo registracije. Če se oseba ne zglasi na dan, ki ga določi urad, se prejeti podatki izbrišejo iz računalniškega sistema okrožnega urada za delo;

ali

b) elektronska registracija pri okrožnem uradu za delo, za kar je treba:

izpolniti vlogo za registracijo kot brezposelni v elektronski obliki, ki je na voljo na spletnem servisu elektronskih storitev uradov za delo;

vlogi priložiti skenirane kopije vseh dokumentov, ki se zahtevajo za registracijo;

vlogo, izjavo o točnosti posredovanih podatkov in o seznanitvi s pogoji za ohranitev statusa brezposelne osebe ter skenirane dokumente opremiti z varnim elektronskim podpisom, verificiranim z veljavnim kvalificiranim certifikatom ali podpisom, potrjenim z zaupnim profilom ePUAP, ali z osebnim podpisom, verificiranim z veljavnim certifikatom osebnega podpisa, in

vlogo skupaj z izjavami in prilogami poslati na pristojen okrožni urad za delo;

ali

2) zglasiti se na okrožnem uradu za delo, pristojnem glede na prijavljeno stalno ali začasno prebivališče; če oseba nima prijavljenega prebivališča, se mora zglasiti na uradu za delo v okrožju, v katerem dejansko prebiva.

Status brezposelnega oseba pridobi na dan, ko:

1) se zglasi na okrožni urad za delo – za pridobitev statusa je treba z lastnoročnim podpisom potrditi točnost posredovanih podatkov, podati vpričo delavca okrožnega urada za delo in pod sankcijo kazenske odgovornosti za krivo izpovedbo izjavo o točnosti posredovanih podatkov in se seznaniti s pogoji za ohranjanje statusa brezposelnega, ali

2) vloži predlog v elektronski obliki ter vlogo, priložene skenirane dokumente in izjavo o točnosti posredovanih podatkov, podano pod sankcijo kazenske odgovornosti za krivo izpovedbo, opremi z varnim elektronskim podpisom, verificiranim z veljavnim kvalificiranim certifikatom ali s podpisom, potrjenim z zaupnim profilom elektronske platforme storitev javne uprave ali z osebnim podpisom, verificiranim z veljavnim certifikatom osebnega podpisa.

Podpora zaposlovanju s strani uradov za delo

Osebe, ki se na okrožnem uradu za delo registrirajo kot brezposelne ali kot iskalci zaposlitve, lahko izkoristijo različne oblike pomoči, ki jo nudijo uradi za delo na podlagi ustreznih predpisov.

V okviru posredovanja pri zaposlovanju s strani urada za delo lahko dobijo predlog primerne zaposlitve. V primeru, da primernih razpisanih delovnih mesti ni, urad za delo v okviru poklicnega svetovanja pomaga pri iskanju zaposlitve.

Brezposelni in iskalci zaposlitve lahko dobijo pomoč tudi pri poklicnem razvoju, zlasti v obliki različnih vrst usposabljanja.

Poleg tega so brezposelnim na voljo različni instrumenti, ki omogočajo:

pridobitev poklicnih izkušenj z napotitvijo na usposabljanje na delovnem mestu ali na poklicno izobraževanje odraslih, ki poteka pri delodajalcu,

sklenitev subvencionirane zaposlitve,

ustanovitev podjetja ali

uresničevanje lastne pobude na področju poklicne aktivnosti s sistemom bonov, ki so garancija financiranja s strani urada za delo stroškov v zvezi z usposabljanjem, usposabljanjem na delovnem mestu ali zaposlitvijo, tudi če se delo opravlja zunaj kraja dosedanjega prebivališča, če se te aktivnosti uresničujejo na pobudo brezposelne osebe.

62

Okrožni urad za delo brezposelni osebi predlaga določene oblike poklicne aktivizacije potem, ko zanjo določi t.i. profil pomoči in sestavi osebni akcijski načrt.

Državljan države članice EU ali EFTA in član njegove družine, ki ni državljan države članice EU niti države članice EFTA, registriran pri okrožnem uradu za delo, dobi pomoč pod enakimi pogoji kot državljani Poljske.

Nadomestilo za brezposelne

Oseba, ki je registrirana pri okrožnem uradu za delo kot brezposelni lahko dobi finančno podporo v obliki nadomestila za brezposelne.

Pravica do takšnega nadomestila se prizna osebam, ki so v roku 18 mesecev pred registracijo pri okrožnem zavodu za zaposlovanje bili zaposleni 365 dni (ali imajo 365 dni drugega »veljavnega« obdobja, kot ga določajo predpisi, npr. služenja vojaškega roka, dopusta za varstvo otroka, invalidske pokojnine zaradi nezmožnosti za delo itn.

10). Vsakdo, kdor izpolnjuje

predpisane pogoje, se lahko registrira na okrožnem uradu za delo, pristojnem za kraj, v katerem ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, če pa ni nikjer prijavljena, na okrožnem uradu za delo, pristojnem za kraj, v katerem prebiva, osebno ali po elektronski poti z izpolnitvijo registracijskega obrazca na portalu elektronskih storitev uradov za delo.

Na podlagi dokumentov, predloženih med registracijo, pripada pravica do nadomestila za brezposelnost. Pravica do nadomestila pripada od dneva registracije za obdobje 180 dni (365 dni v posebnih primerih, opredeljenih v ustavi).

Za pridobitev nadomestila za brezposelnost na Poljskem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1) registracija na okrožnem uradu za delo, pristojnem glede na prijavljeno prebivališče (seznam okrožnih zavodov za delo je na Spletišču javnih služb za zaposlovanje pod zavihkom „Pojdi na svoj zavod”), v izjemnih primerih pa na okrožnem uradu za delo, pristojnem za kraj dejanskega prebivališča;

2) brez ponudb za ustrezno delovno mesto, ponudbe pripravništva, pripravljenost za poklicno izobraževanje odraslih, intervencijska služba ali javna dela;

3) v obdobju 18 mesecev neposredno pred dnem registracije je oseba skupaj vsaj 365 dni:

a) bila zaposlena in prejemala plačilo v višini najmanj minimalne plače za delo, pri kateri obstaja obveznost plačila prispevkov v sklad dela.

b) opravljala delo na podlagi pogodbe za delo na domu in iz tega naslova prejemala prihodek v višini najmanj minimalne plače za delo;

c) opravljala storitve na podlagi agencijske pogodbe ali pogodbe o naročilu ali druge pogodbe o opravljanju storitev, za katere Civilni zakonik določa uporabo predpisov o pogodbi o naročilu, ali je sodelovala pri izvajanju teh pogodb (osnova za obračun prispevkov za socialna zavarovanja in sklad za delo mora pri tem znašati vsaj enakovrednost minimalne plače za delo v preračunu na poln mesec),

d) plačala prispevke za socialno zavarovanje iz naslova opravljanja nekmetijske dejavnosti ali sodelovanja (osnova za obračun prispevkov za socialna zavarovanja in sklad za delo mora pri tem znašati vsaj enakovrednost minimalne plače za delo);

e) opravljala delo v času začasnega pridržanja ali prestajanja kazni in odvzema prostosti (osnova za obračun prispevkov za socialna zavarovanja in sklad za delo mora pri tem znašati vsaj enakovrednost minimalne plače za delo);

f) opravljala delo v kmetijski zadrugi, zadrugi kmetijskih krožkov ali zadrugi za kmetijske storitve, katere je član (osnova za obračun prispevkov za socialna zavarovanja in sklad za delo mora znašati vsaj enakovrednost minimalne plače za delo);

g) plačevala prispevke za sklad za delo zaradi samozaposlitve ali opravljanja drugega plačanega dela v državi članici EU ali EFTA;

10

Izčrpna informacija je na voljo na spletnem naslovu http://psz.praca.gov.pl/dla-bezrobotnych-i-poszukujacych-pracy/swiad-

czenia-pieniezne/zasilek-dla-osob-bezrobotnych.

63

h) bila zaposlena v tujini in prišla na Poljsko kor zdomec povratnik;

i) bila zaposlena, opravljala službo ali opravljal drugo plačano delo in imel plačo ali dohodek, za katerega je treba plačati prispevke v sklad za delo.

Trajanje prejemanja nadomestila za brezposelnost je odvisna predvsem od razmer na lokalnem trgu dela in znaša:

180 dni – za brezposelne, ki v času prejemanja nadomestila prebivajo v okrožju, v katerem stopnja brezposelnosti na dan 30. junij leta pred letom, v katerem so postali upravičeni do nadomestila ni presegala 150 % povprečne stopnje brezposelnosti v državi;

365 dni:

za brezposelne, ki v času prejemanja nadomestila prebivajo v okrožju, v katerem je stopnja brezposelnosti na dan 30. junij leta pred letom, v katerem so postali upravičeni do nadomestila, presegala 150% povprečne stopnje brezposelnosti v državi,

za brezposelne, starejše od 50 let in za tiste, ki imajo vsaj 20-letno delovno dobo, ki upravičuje do nadomestila,

za brezposelne, ki preživljajo vsaj enega otroka, starega do 15 let, če je zakonski partner brezposelnega tudi brezposeln in je izgubil pravico do nadomestila zaradi poteka trajanja prejemanja nadomestila (po dnevu, ko je ta brezposelni izgubil pravico do nadomestila), in

za brezposelne, ki sami preživljajo vsaj enega otroka, starega do 15 let.

Višina nadomestila za brezposelne je odvisna predvsem od delovne dobe in znaša:

osnovno nadomestilo (100 %) pripada osebam z delovno dobo od 5 do 20 let:

847,80 PLN (pribl. 196 EUR) mesečno v prvih 90 dneh po pridobitvi pravice do nadomestila,

665,70 PLN (pribl. 154 EUR) mesečno po preteku 90 dni od pridobitve pravice do nadomestila,

znižano nadomestilo (80 % osnovnega nadomestila) pripada osebam, ki imajo do 5 let delovne dobe: ,

678,30 PLN (pribl. 157 EUR) mesečno v prvih 90 dneh po pridobitvi pravice do nadomestila,

532,60 PLN (pribl. 123 EUR) mesečno po preteku 90 dni od pridobitve pravice do nadomestila,

povišano nadomestilo (120 % osnovnega nadomestila) pripada osebam, ki imajo vsaj 20 let delovne dobe:

1017,40 PLN (pribl. 235 EUR) mesečno v prvih 90 dneh po pridobitvi pravice do nadomestila,

783,20 PLN (pribl. 185 EUR) mesečno po preteku 90 dni od pridobitve pravice do nadomestila,

V delovno dobo, ki je potrebna za pridobitev pravice do nadomestila za brezposelnost na Poljskem, se všteva tudi delovna doba v drugih državah članicah EU in EFTA.

Nadomestilo za brezposelnost, pridobljeno v drugi državi članici UE ali EFTA, se lahko prenese na Poljsko.

Več informacij

http://www.mrpips.gov.pl Ministrstvo za delo, družino in socialno politiko

http://psz.praca.gov.pl/ Portal javnih služb za zaposlovanje

http://praca.gov.pl/ Registracija pri okrožnem uradu za delo kot brezposelna oseba / iskalec dela

64

http://zielonalinia.gov.pl/ Informativno-svetovalni center za zaposlovanje

https://eures.praca.gov.pl/ Poljska internetna stran EURES

http://ohp.pl/ Prostovoljne delovne brigade

http://www.stor.praca.gov.pl/portal/#/kraz Register agencije za zaposlovanje

http://www.stor.praca.gov.pl/portal/#/ris Register izobraževalnih institucij

http://www.stor.praca.gov.pl/portal/#/eures Register subjektov, akreditiranih za izvajanje posredništva dela v okviru mreže EURES

4.16. Opravljanje gospodarske dejavnosti

Splošne informacije

Ustanavljanje, opravljanje in prenehanje gospodarske dejavnosti na Poljskem je svoboščina vsakogar na podlagi enakih pravic pod pogoji, opredeljenimi v pravnih predpisih. Svobodo gospodarske dejavnosti se lahko omeji le z zakonom in le na podlagi pomembnega javnega interesa.

Poljsko pravo predvideva širok katalog možnih oblik opravljanja gospodarske dejavnosti, od dejavnosti samostojnih podjetnikov (tudi v okviru družb civilnega prava) vse do osebnih in kapitalskih družb. Dejavniki, ki imajo odločilni vpliv na izbor oblike opravljanja gospodarske dejavnosti, so, med drugim, zahteve povezane z začetnim kapitalom, obseg premoženjske odgovornosti iz naslova opravljane gospodarske dejavnosti ter formalnosti povezane z registriranjem dejavnosti.

Podjetnik (fizična oseba) lahko začne opravljati gospodarsko dejavnost z dnem predložitve vloge za vpis v Centralno evidenco in informacijo o gospodarski dejavnosti, osebne in kapitalske družbe pa po vpisu v register podjetij v Državnem sodnem registru. Kapitalska družba v organiziranju lahko začne z gospodarsko dejavnostjo pred vpisom v register podjetij.

Tujci iz držav članic EU in EFTA in tujci iz držav, ki niso podpisnice pogodbe o Evropskem gospodarskem prostoru, ki pa lahko uveljavljajo pravico do svobode gospodarske dejavnosti na podlagi pogodb, ki so jih te države sklenile z EU in njenimi državami članicami, lahko ustanavljajo podjetja in opravljajo gospodarsko dejavnost pod enakimi pogoji kot državljani Poljske.

Državljani drugih držav, kot so zgoraj omenjene, morajo za ustanavljanje podjetij in opravljanje gospodarske dejavnosti na ozemlju Republike Poljske pod enakimi pogoji kot poljski državljani izpolniti nekaj pogojev, določenih v Zakonu o pravilih udeležbe tujih podjetnikov in drugih tujcev v gospodarskem prometu na Poljskem.

Osebam, ki želijo začeti z gospodarsko dejavnostjo, in že delujočim podjetnikom nudi pomoč Poljska agencija za razvoj podjetništva.

Individualna gospodarska dejavnost (samostojno podjetništvo)

Najpopularnejša oblika opravljanja gospodarske dejavnosti je dejavnost na podlagi vpisa v CEIDG.

Za opravljanje te vrste dejavnosti je treba opraviti naslednje korake:

1) predložiti vlogo za vpis v Centralno evidenco in informacijo o gospodarski dejavnosti (CEIDG) z uporabo elektronskega obrazca, ki je na voljo na spletni strani CEIDG, pri čemer mora biti vloga opremljena z elektronskim podpisom ali potrjena z zaupnim profilom ePUAP. Vlogo se lahko vloži na kateri koli občinski urad osebno ali s priporočenim pismom (v slednjem primeru mora biti vloga opremljena z lastnoročnim, notarsko overjenim podpisom vložnika).

Vlogi je treba priložiti izjavo, ki se poda pod sankcijo kazenske odgovornosti, o tem, da ni bila izdana nobena odločba, ki bi prepovedovala opravljanje gospodarske dejavnosti, opravljanje določenega poklica ali opravljanje dejavnosti povezane z vzgojo, zdravljenjem, izobraževanjem mladoletnikov ali skrbstvom nad njimi. Priložiti je treba tudi izjavo, ki se poda pod sanckijo kazenske odgovornosti, o imetništvu pravnega naslova za vsako nepremičnino, katere naslov je

65

naveden v vpisu. CEIDG pošlje vložniku na njegov podani naslov elektronske pošte potrdilo o vloženi vlogi, pri osebni vložitvi vloge pa potrdilo o prejemu vloge izda občina. Vpis v CEIDG se opravi najkasneje naslednjega delovnega dne po vložitvi vloge.

Vloga za vpis v CEIDG je hkrati vloga za dodelitev številke REGON (register subjektov narodnega gospodarstva), vloga za dodelitev davčne številke (NIP) in izjava o izbiri oblike obdavčenja. Leta 2017 je bil nabor zadev v zvezi s socialnimi zavarovanji, ki jih je možno prijaviti preko CEIDG, razširjen med drugim na prijavo v zdravstveno zavarovanje družinskih članov, prijavo v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ali samo v zdravstveno zavarovanje plačnika prispevkov (podjetnika), vključno z odjavo iz teh zavarovanj.

CEIDG pošlje podatke s strani podjetnika navedenemu davčnemu uradu, pristojnemu statističnemu uradu ter ZUS-u ali Skladu za kmetijska socialna zavarovanja.

Vloga za vpis v CEIDG je brezplačna.

Potrdilo o vpisu v CEIDG je izpisek s spletne strani CEIDG.

Organi javne uprave ne smejo od podjetnikov zahtevati predložitve, posredovanja ali prilaganja vlogam potrdil o vpisu v CEIDG. Identifikacijska številka podjetnika v gospodarskem prometu je davčna številka (NIP). CEIDG omogoča iskanje samostojnih podjetnikov in pridobitev potrebnih podatkov o njihovi gospodarski dejavnosti.

Kar zadeva oblike obdavčitve, so na voljo naslednje možnosti: davčna kartica, pavšal od evidentiranih prihodkov, uporaba enotne davčne stopnje, obdavčitev na splošnih podlagah. Hkrati navede podjetnik vrsto vodene obračunske dokumentacije: računovodske evidence, davčna evidenca prihodkov in odhodkov ali druga evidenca.

Podjetnik lahko začasno prekine opravljanje gospodarske dejavnosti. V obdobju prekinitve opravljanja gospodarske dejavnosti podjetnik ne sme opravljati gospodarske dejavnosti, imeti tekočih prihodkov iz nekmetijske gospodarske dejavnosti razen primerov, določenih z zakonom, niti zaposlovati delavcev.

Na obrazcu vloge za vpis v CEIDG je treba navesti med drugim naslednje podatke: oznako podjetnika (njegovo ime in priimek ter firmo), evidenčno številko PESEL, če jo ima, datum rojstva (če nima številke PESEL), državljanstvo, naslov glavnega obrata, kjer opravlja dejavnost (po potrebi tudi naslove dodatnih obratov), naslov za vročanje, naslov stalnega mesta opravljanja gospodarske dejavnosti (če ga podjetnik ima), davčno številko (NIP) podjetnika, če jo ima, predmet opravljane gospodarske dejavnosti skladno s Poljsko klasifikacijo dejavnosti, datum začetka gospodarske dejavnosti, obliko obdavčitve, številko kontaktnega telefona, naslov spletne strani ter naslov elektronske pošte;

2) odpreti bančni račun podjetja – posest takega bančnega računa je nujna za izvajanje večjih finančnih transakcij in poenostavlja urejanje formalnosti po uradih. Za odprtje računa je praviloma potrebno imeti (zahteve posameznih bank se lahko nekoliko razlikujejo): osebno izkaznico, potrdilo o vpisu v CEIDG v obliki računalniškega izpisa ustrezne vsebine iz spletne strani CEIDG, kopijo potrdila o dodelitvi številke REGON (izvirnik na vpogled), žig podjetja. O odprtju računa je treba obvestiti davčni urad prek CEIDG;

3) prijaviti lokal/nepremičnino, v kateri bo izvajana gospodarska dejavnost, na mestnem ali občinskem uradu, kar je povezano s plačevanjem davka na nepremičnine.

Družbe civilnega prava

Civilna družba ni pravna oseba. Družba civilnega prava ni podjetnik, status podjetnika morajo imeti vsi družbeniki civilne družbe, ki so dolžni svojo dejavnost registrirati v ustreznem registru. Za ustanovitev civilne družbe se ne zahteva začetni/ustanovitveni kapital. Vsak družbenik solidarno odgovarja za obveznosti družbe, brez omejitev, z vsem svojim premoženjem.

Družbe trgovinskega prava

Med družbe trgovinskega prava spadajo osebne in kapitalske družbe.

66

Osebne družbe so:

javna družba – osnovna oblika osebne družbe. Njena značilnost je obseg odgovornosti družbenikov, ki so solidarno, neomejeno odgovorni za obveznosti družbe. Vsak družbenik jo ima pravico zastopati;

partnerska družba je namenjena samo za opravljanje svobodnih poklicev, navedenih v Zakonu o gospodarskih družbah. Partnerji v takšni družbi so lahko osebe, ki imajo pravico opravljati eden naslednjih poklicev: odvetnik, lekarnar, arhitekt, gradbeni inženir, revizor, zavarovalni posrednik (broker), davčni svetovalec, borzni posrednik (makler), svetovalec za naložbe, računovodja, zdravnik, zobozdravnik, veterinar, notar, medicinska sestra, babica, pravni svetovalec, patentni zastopnik, cenilec premoženja in sodni tolmač. Predpisi o partnerski družbi urejajo vprašanje odgovornosti: določeni partner v družbi ne odgovarja za obveznosti družbe, nastale v zvezi z opravljanjem svobodnega poklica s strani ostalih partnerjev družbe. Družbeniki partnerske družbe lahko imenujejo upravo;

komanditna družba je namenjena tako fizičnim kot tudi pravnim osebam, omogoča bistveno omejitev odgovornosti. Vsaj eden izmed družbenikov, komplementar, odgovarja za obveznosti družbe brez omejitev, medtem ko je odgovornost ostalih družbenikov, komanditistov, omejena do višine določenega zneska, t.i. komanditne vsote;

komanditno-delniška družba je namenjena za opravljanje gospodarske dejavnosti velikega obsega. Predpisi zahtevajo minimalen osnovni kapital v višini vsaj 50000 PLN (pribl. 11737 EUR). Odgovornost je v komanditno-delniški družbi urejena podobno kot pri komanditni družbi.

Med kapitalske družbe spadajo:

družba z omejeno odgovornostjo je pravna oseba. Ustanovitelji d.o.o. so lahko tako fizične kot tudi pravne osebe. Družba odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem brez omejitev. Nujni pogoj je vnos osnovnega kapitala v višini vsaj 5000 PLN (pribl. 1174 EUR). Družbeniki načeloma nosijo odgovornost do višine kapitala. Najvišji organ družbe jest skupščina družbenikov. Družbo zastopa uprava (enočlanska ali veččlanska) v skladu s pravili, opredeljenimi v statutu (ali v pogodbi o ustanovitvi) družbe. Družba z omejeno odgovornostjo lahko ima tudi nadzorni svet, revizijsko komisijo ali oba ta organa;

delniška družba je pravna oseba. Ustanovitelji take družbe so lahko tako fizične kot tudi pravne osebe. Nujni pogoj je vnos osnovnega kapitala v višini vsaj 100000 PLN. (pribl. 23474 EUR). Za obveznosti subjekta odgovarja družba, načeloma do višine delniškega kapitala. Najvišji organ družbe je skupščina delničarjev. Družbo zastopa uprava (enočlanska ali več članska) v skladu s pravili, opredeljenimi v statutu. Delniška družba mora imeti tudi nadzorni svet.

Oddelki in predstavništva tujih podjetnikov

Tuja podjetja lahko opravljajo dejavnost na Poljskem v okviru ustanovljenih oddelkov in predstavništev.

Oddelek je v skladu s predpisi zakona o svobodi gospodarske dejavnosti ločen in organizacijsko samostojen del gospodarske dejavnosti podjetnika, ki se izvaja izven njegovega glavnega sedeža. Oddelek tujega podjetnika je treba registrirati v Državnem sodnem registru (KRS).

Predstavništvo lahko opravlja izključno dejavnosti na področju oglaševanja in promocije tujega podjetja (ne sme opravljati gospodarske dejavnosti). Predstavništvo je treba obvezno vpisati v register predstavništev tujih podjetij, ki ga vodi Minister za podjetništvo in tehnologije.

Več informacij

http://www.ceidg.gov.pl Centralna evidenca in informacija o gospodarski dejavnosti

https://www.biznes.gov.pl/przedsiebiorcy Informacijsko-storitveni servis za podjetnike

67

http://www.mpit.gov.pl Ministrstvo za podjetništvo in tehnologije

http://www.pit.pl/administracja_skarbowa_baza_danych_adresowych_izb_i_urzedow_skarbowych_402.php

Davčni uradi

https://www.ms.gov.pl Ministrstvo za pravosodje

http://www.parp.gov.pl Poljska agencija za razvoj podjetništva

http://www.zus.pl/ Zavod za socialna zavarovanja

http://www.mf.gov.pl/fr/administracja-podatkowa/kontakt/krajowa-informacja-podatkowa

Državna davčna informacija

http://stat.gov.pl/ Glavni statistični urad

http://www.paih.gov.pl Poljska agencija za naložbe in trgovino

https://mambiznes.pl Spletni portal za majhna in srednja podjetja, ki ga upravlja subjekt z imenom Grupa Bankier.pl

https://bip.ms.gov.pl/pl/rejestry-i-ewidencje/krajowy-rejestr-sadowy/

Državni sodni register

http://mpit.bip.gov.pl/rejestry/rejestr-przedstawicielstw-przedsiebiorcow-zagranicznych.html

Register predstavništev tujih podjetij

5. DOHODKI, PLAČE IN DAVKI

68

5. DOHODKI, PLAČE IN DAVKI

5.1. Dohodki in plače

Minimalna plača za delo

Pravila in način določanja višine minimalne plače za delo ureja zakonodaja. Višina minimalne plače za delo je predmet vsakoletnih pogajanj, ki jih vodi Svet za družbeni dialog.

Leta 2018 je višina mesečne minimalne plače znaša 2100 PLN bruto (pribl. 469 EUR). Od tega zneska se med drugim odtegne prispevek za obvezno socialno zavarovanje in akontaicija davka na dohodek fizičnih oseb. Navedeni znesek velja na osebe, zaposlene s polnim delovnim časom. V primeru krajšega delovnega časa je ta znesek sorazmerno nižji.

Znesek minimalne plače za delo obsega vse vrste izplačil, ki spadajo med osebna plačila, razen: plačil za nadurno delo, jubilejnih nagrad, denarne odpravnine ob odhodu v pokoj ali ob invalidski upokojitvi in dodatka k plači za nočno delo. Ta znesek ne zajema tudi izplačil iz dobička ali bilančnega presežka ter dodatne letne nagrade (plače) v proračunskem sektorju. Če je v določenem mesecu plača delavca glede na roke izplačil nekaterih sestavin plače ali zaradi razporeditve delovnega časa nižja od veljavne minimalne plače, delavcu pripada doplačilo, ki se izplača skupaj s plačo.

Plače

Sistemi nagrajevanja so pri posameznih delodajalcih različni. Pogoje nagrajevanja za delo in dodeljevanja drugih plačil ali koristi, povezanih z delom pri delodajalcu, opredeljujejo:

kolektivni delovni sporazumi (veljavni pri enem delodajalcu ali pri več delodajalcih skupaj – sklepajo jih delodajalci, pri katerih delujejo sindikalne organizacije),

pravilniki nagrajevanja (v primeru delodajalcev, ki zaposlujejo najmanj 50 delavcev in niso sklenili kolektivnega delovnega sporazuma, in delodajalcev, ki zaposlujejo med 20 in 50 delavcev, če sindikalna organizacija v podjetju prijavi predlog za sestavo pravilnika) ali

pogodbe o zaposlitvi.

Plača za opravljeno delo mora biti določena tako, da ustreza vrsti dela in potrebnim kvalifikacijam ter količini in kakovosti opravljenega dela. Plačilo pripada za opravljeno delo. Za čas, v katerem delavec ne opravlja dela, pripada delavcu pravica do plačila le tedaj, kadar tako določajo predpisi delovnega prava. Zaradi zagotavljanja plačila za delo poljski Zakon o delovnih razmerjih določa, da se delavec ne more odpovedati pravici do plače niti nima pravice prenesti te pravice na drugo osebo.

Delodajalec je dolžan za vsakega delavca ločeno voditi osebni seznam izplačanih plač za delo in dodeljenih drugih plačil ali ugodnosti, povezanih z delom. Delodajalec je dolžan na zahtevo delavcu omogočiti vpogled v dokumente, na podlagi katerih je bila izračunana njegova plača.

Izplačilo plače se izvrši v denarni obliki. Delno izplačilo plače v obliki, ki ni denarna, je dopustno le v primerih, predvidenih v zakonskih predpisih delovnega prava ali v kolektivni delovni pogodbi. Plača za opravljeno delo se mora izplačevati najmanj enkrat v mesecu, v nespremenljivem in vnaprej določenem roku, najkasneje v prvih 10 dneh koledarskega meseca za delo v predhodnem mesecu. Plača se lahko delavcu izplačuje tudi na drug način kot samo neposredno v njegove roke, npr. na bančni račun, če je delavec za to podal vnaprejšnje pisno soglasje ali če tako določa kolektivna pogodba. S 1. januarjem 2019 se bodo pravila v zvezi z izplačevanjem plač spremenila. Standardno se bodo izplačevale na delavčev transakcijski račun, če pa bo delavec želel plačo dobivati neposredno v gotovini, bo moral za to pri delodajalcu vložiti predlog v pisni ali elektronski obliki.

Delavec, ki ima prihodke iz delovnega razmerja, mora imeti sklenjeno obvezno socialno zavarovanje. Delodajalec je dolžan obračunavati prispevke iz plače delavca in jih nakazovati Zavodu za socialna zavarovanja. Pokojninski prispevek znaša 19,52 % in ga v enakih delih plačata delavec

69

in delodajalec; invalidski prispevek znaša 8 % in ga plača delavec v višini 1,5 % in delodajalec v višini 6,5 %. Prispevek za zavarovanje za primer bolezni znaša 2,45 % in ga v celoti plača delavec, nezgodni prispevek pa v celoti plača delodajalec (v višini od 0,67 % do 3,33 %). Prispevek v Delovni sklad (2,45 %) in v Sklad zajamčenih delavskih prejemkov (0,10 %) plača delodajalec.

Letna osnova za odmero prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne sme preseči tridesetkratne napovedane povprečne mesečne plače. Zaposlene osebe morajo plačevati tudi prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Prispevek znaša 9 % osnove za obračun tega prispevka, pri čemer ima davčni zavezanec pravico od davka, ki bi ga moral plačati, odšteti znesek plačanega prispevka v višini, ki ne presega 7,75 % osnove za odmero prispevka.

Pravila izplačevanja plač v primeru civilnopravnih pogodb ureja Civilni zakonik glede na vrsto pogodbe. Oseba, ki delo opravlja na podlagi pogodbe o naročilu ali pogodbe o opravljanju storitev, za katero se uporabljajo predpisi o pogodbi o naročilu, je upravičena do plače za uro dela vsaj enako minimalni urni postavki za delo. Leta 2018 minimalna urna postavka za nekatere civilnopravne pogodbe znaša 13,70 PLN za vsako uro izvajanja naročila ali storitev. Višina minimalne urne postavke se vsakoletno revalorizira in se poveča sorazmerno s povečanjem minimalne plače za delo delavcev. Minimalna urna postavka ne velja za osebe, ki samostojno odločajo o kraju in času izvršitve naročila ali oprave storitve in so hkrati upravičene izključno do provizijske plače. Poleg tega so iz obvezne uporabe minimalne urne postavke izključena plačila za delo na podlagi nekaterih pogodb za storitve varuštva, npr. sklenjene v okviru dejavnosti družinskega doma pomoči, pogodb za skrbništvo otroka ali za varovanje skupine ljudi med izleti, ki trajajo dlje kot 24 ur.

Povprečni dohodki

Povprečna mesečna bruto plača v nacionalnem gospodarstvu je v drugem četrtletju 2018 znašala 4521 PLN (pribl. 1051 EUR). Povprečna mesečna bruto plača v podjetniškem sektorju je avgusta 2018 znašala 4798,27 PLN (pribl. 1115 EUR).

Kot primer, povprečni bruto dohodek v Mazovijskem vojvodstvu (vključno z Varšavo) je po posameznih sektorjih julija 2018 znašal: podjetniški sektor – 5754 PLN (pribl. 1338 EUR), industrija – 5597 PLN (pribl. 1301 EUR), predelovalna industrija – 5396 PLN (pribl. 1254 EUR), gradbeništvo – 6281 PLN (pribl. 1460 EUR), trgovina – 5877 PLN (pribl. 1366 EUR), prevozna industrija – 4655 PLN (pribl. 1082 EUR), nastanitvene storitve in gostinstvo – 4325 PLN (pribl. 1005 EUR), informacijska in komunikacijska tehnologija – 8825 PLN (pribl. 2052 EUR), dejavnosti v zvezi z nepremičninskim trgom – 6560 PLN (pribl. 1525 EUR), upravljanje in pomožne dejavnosti – 3784 PLN (pribl. 880 EUR).

5.2. Davki

Vrste davkov

Na Poljskem ločimo štirinajst vrst davkov, ki se delijo na neposredne davke (ki jih plača davčni zavezanec davčnemu organu) in posredne davke (plačljive ob nakupu dobrin).

Neposredni davki so:

1) davek na dohodek fizičnih oseb (PIT);

2) davek na dohodek pravnih oseb (CIT);

3) davek na dediščine in darila;

4) davek na civilnopravne posle;

5) kmetijski davek;

6) gozdni davek;

7) davek na nepremičnine;

8) davek na prevozna sredstva;

9) davek na tonažo (za podjetja, ki uporabljajo morska trgovska plovila v mednarodni plovbi);

10) davek na pridobivanje nekaterih mineralnih surovin;

11) davek na nekatere finančne institucije.

70

Posredni davki so:

1) davek na blago in storitve (DDV – 23 %, 8 %, 5 % in 0 %);

2) trošarina;

3) davek na igre.

Z vidika zaposlitve in opravljanja gospodarske dejavnosti na Poljskem sta najpomembnejša davek na dohodek fizičnih oseb in davek na dohodek pravnih oseb.

Davek na dohodek fizičnih oseb

Najpomembnejši z vidika fizične osebe, zaposlene na Poljskem, je davek na dohodek fizičnih oseb.

Dohodki, ki jih prejemajo fizične osebe, so obdavčene z davkom na dohodek fizičnih oseb (dohodnino). Če je davčni zavezanec v določenem davčnem letu imel dohodek iz več kot enega vira, je predmet obdavčitve seštevek prihodkov iz vseh virov prihodka doma in v tujini. V primeru dohodkov nerezidentov na Poljskem ali poljskih rezidentov v tujini, se uporabljajo določbe pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, katerih podpisnica je Poljska. Poljska je takšne pogodbe podpisala med drugim z Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo. Celoten seznam držav, s katerimi ima Poljska takšne pogodbe, je na voljo na spletni strani Ministrstva za finance.

Vsakdo, kdor prebiva na Poljskem, mora tukaj plačati davek na dosežene dohodke. Oseba, ki ima prebivališče na Poljskem, je oseba, ki ima tu »središče osebnih ali gospodarskih interesov« (npr. stanuje, dela na Poljskem) ali prebiva na Poljskem dlje kot 183 dni v letu. Takšna oseba je davčni rezident je dolžna na Poljskem plačati davek na vse dohodke, ki jih dobi v določenem davčnem letu, tako na Poljskem kot tudi v tujini. Oseba, ki nima prebivališča na Poljskem, plača na Poljskem le davek od dohodkov, ki jih dobi na ozemlju Poljske. Obdavčitev se opravi ob upoštevanju določb pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, katerih podpisnica je Poljska.

Predmet obdavčitve so dohodki (prihodki minus stroški, povezani s pridobivanjem prihodkov).

Stroški v zvezi s pridobivanjem prihodkov se določajo odvisno od vrste pridobljenega prihodka, npr. za osebo, ki je imela v letu 2018:

prihodke iz delovnega razmerja, znašajo osnovni stroški letno 1335 PLN (pribl. 313 EUR), mesečno pa 111,25 PLN (pribl. 26 EUR);

prihodke iz pogodb o naročilu, znašajo stroški 20% pridobljenega prihodka;

prihodke iz naslova avtorskih pravic, znašajo stroški 50% pridobljenega prihodka, pri čemer skupni stroški ne smejo letno preseči zneska 85528 PLN (pribl. 10038 EUR);

prihodke iz naslova opravljanja gospodarske dejavnosti, so stroški enaki višini stroškov, nastalih z namenom pridobivanja prihodkov, ohranjanja ali zavarovanja vira prihodkov, razen izdatkov, ki se po zakonu ne morejo šteti za stroške v zvezi s pridobivanjem prihodka.

Način obračuna dohodnine je odvisen od vira prihodka, iz katerega je bil dosežen dohodek. Obstajajo naslednji načini obračuna davka:

1) progresivna davčna lestvica z degresivnim zneskom, za katerega se davek zniža za fizične osebe, ki svoje dohodke obdavčujejo po splošni ureditvi, se uporablja dvostopenjska davčna lestvica s stopnjama, ki sta leta 2018 znašali 18 % in 32 %, z enim davčnim pragom v višini 85528 PLN (pribl. 20077 EUR) in z zneskom, za katerega se davek zniža, v višini:

1440 PLN (pribl. 279 EUR), če letni dohodek zavezanca za davek (davčna osnova) ne presega 8000 PLN (pribl. 1549 EUR);

od 1440 PLN (pribl. 279 EUR) do 556,02 PLN (pribl. 130 EUR), če letni dohodek zavezanca za davek (davčna osnova) je večji od 8000 PLN (pribl. 1549 EUR), ampak ne presega 13000 PLN (pribl. 2582 EUR);

556,02 PLN (pribl. 130 EUR), če letni dohodek zavezanca za davek (davčna osnova) presega 13000 (pribl. 2582 EUR) in ne presega 85528 PLN (pribl. 20077 EUR),

od 556,02 PLN do 0 PLN, če letni dohodek zavezanca za davek (davčna osnova) presega 85528 PLN (pribl. 20077 EUR) in ne presega 127000 PLN (pribl. 29812 EUR),

71

0 PLN, če letni dohodek zavezanca za davek (davčna osnova) presega 127000 PLN (pribl. 29812 EUR).

Pri plačevanju akontacije za davek se znesek, za katerega se davek zniža, uporablja samo za dohodke, ki ne presegajo davčnega praga (85528 PLN – pribl. 20077 EUR) in znaša 556,02 PLN (130 EUR) letno.

Po progresivni lestvici so obdavčeni, med drugim, dohodki iz delovnega razmerja, pogodbe o naročilu, podjemne pogodbe, iz naslova pokojnin, gospodarske dejavnosti, iz najema in zakupa.

Davčni zavezanci, ki svoje dohodke obdavčujejo na podlagi progresivne davčne lestvice, če izpolnjujejo s predpisi določene pogoje, lahko na predlog izkoristijo možnost skupne obdavčitve dohodkov zakoncev in možnost preferenčne obdavčitve dohodkov starših samohranilcev.

Pravica do skupne obdavčitve dohodkov pripada zakonskim partnerjem, ki sta skozi celotno davčno leto bila v zakonski zvezi z režimom skupnega premoženja zakoncev. Zakonca izračunata davek v dvojni višini davka, izračunanega od polovice celotnega skupnega dohodka.

Starš samohranilec pa ima pravico izračunati davek v dvojni višini davka od polovice svojih dohodkov;

2) 19% davek od dohodka iz nekmetijske gospodarske dejavnosti ali iz posebnih panog kmetijske proizvodnje – dohodki iz nekmetijske gospodarske dejavnosti ali iz posebnih panog kmetijske proizvodnje (ugotovljeni na podlagi računovodskih knjig) se lahko obdavčijo po 19% davčni stopnji. Dohodek oz. izguba se obračunata v ločeni napovedi;

3) pavšalne oblike obdavčitve nekmetijskega gospodarske dejavnosti – davčni zavezanci lahko izberejo, če izpolnjujejo določene z zakonom opredeljene pogoje, eno od oblik pavšalnega davka od dohodkov (prihodkov), ki jih dosegajo iz nekmetijske gospodarske dejavnosti, in sicer:

pavšal od evidentiranih prihodkov, izračunan po določeni stopnji od prihodka; ločene davčne napovedi za to obliko obdavčitve je treba oddati do 31. januarja za predhodno poslovno leto;

davčno kartico: odločbo o višini mesečnega davka izda načelnik davčnega urada; v tem primeru ni treba vlagati davčne napovedi, treba je samo do 31. januarja naslednjega davčnega leta v letni deklaraciji izkazati plačane in od davka odštete prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje;

4) pavšalna obdavčitev prihodkov od najema in zakupa – davčni zavezanci lahko ga izberejo, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Davčna stopnja znaša 8,5 % dosežena prihodka, ki ne presega 100000 PLN (23184,10 EUR). Od presežka tega zneska se davek izračuna po stopnji 12,5 %. Ločeno napoved je treba vložiti do 31. januarja za predhodno poslovno leto;

5) 19% davek na dohodek od nekaterih dohodkov iz denarnega kapitala – po enotni 19% davčni stopnji se obdavčujejo nekateri kapitalski dohodki (na primer od prodaje vrednostnih papirjev ali finančnih derivatov), iz katerih se dohodek (izguba) obračuna v ločeni napovedi;

6) 19% davek na dohodek od prodaje nepremičnin – dolžnost plačati 19% davek na dohodek od prodaje nepremičnin nastane, če do prodaje pride pred potekom petih let od konca koledarskega leta, v katerem je bila nepremičnina kupljena ali zgrajena, in ko ne pride do prodaje v okviru izvajanja gospodarske dejavnosti; dohodek se obračuna v ločeni napovedi.

Dohodek od prodaje nepremičnine je oproščen davka, če dohodek iz tega naslova davčni zavezanec porabi za nakup lastnega stanovanja v skladu s poljskimi davčnimi predpisi;

7) pavšalni davek na dohodek, ki ga plačuje plačnik – s tem davkom se obdavčujejo prihodki (dohodki) na primer iz naslova dobitkov v igrah na srečo, obresti in popustov na vrednostne papirje, obresti iz denarnih sredstev (nepovezanih z opravljano gospodarsko dejavnostjo) na bančnem računu davčnega zavezanca, udeležbe v kapitalskih skladih, dividend. Ti prihodki (dohodki) niso zajeti v davčni napovedi, saj davek nanje zaračunava in plačuje plačnik.

72

Davek na dohodek pravnih oseb

Zavezanci za davek na dohodek pravnih oseb so:

pravne osebe,

organizacijske enote, ki niso pravne osebe, z izjemo družb, ki niso pravne osebe, pri čemer so zavezanci kapitalske družbe v organiziranju ter komanditno-delniške družbe, ki imajo sedež ali upravo na ozemlju Poljske,

davčne kapitalske skupine (skupine, sestavljene vsaj iz dveh gospodarskih družb, ki imata pravno osebnost, delujejo v kapitalskih zvezah in izpolnjujejo določene zakonske pogoje),

družbe, ki niso pravne osebe ter imajo sedež ali upravo v drugi državi, če se v skladu z davčnimi predpisi te države obravnavajo kot pravne osebe in so v tej državi davčni zavezanci za davek od vseh svojih dohodkov ne glede na kraj pridobitve dohodka.

Davčni zavezanci, če imajo sedež ali upravo na Poljskem, so dolžni plačevati davek na celoto svojih dohodkov, ne glede na kraj njihove pridobitve. Davčni zavezanci, ki nimajo na Poljskem sedeža ali uprave, so dolžni plačevati davek samo na dohodke, ki jih pridobijo na ozemlju Poljske.

Predmet obdavčitve z davkom na dohodek je dohodek, ne glede na vrsto vira, iz katerega je bil pridobljen. Dohodek je presežek vsote prihodkov nad stroški, potrebnimi za njihovo doseganje, dosežen v davčnem letu. Če stroški doseganja prihodkov presegajo vsoto prihodkov, imamo opravka z izgubo. Za višino te izgube je možno znižati dohodek v najbližjih prihodnjih zaporedno si sledečih petih davčnih letih, pri čemer višina znižanja dohodka v nobenem od teh let ne sme preseči 50% zneska te izgube.

V primeru prihodkov iz udeležbe v dobičkih pravnih oseb (npr. dividend) in prihodkov tujih oseb iz naslova t.i. licenčnih dohodkov (npr. iz obresti) je predmet obdavčitve prihodek.

Pri kapitalskih povezavah in drugih posebnih zvezah obstaja možnost obdavčitve dohodkov na podlagi ocene.

Poljski predpisi predvidevajo katalog predmetnih oprostitev za davčne zavezance, kot so združenja, društva, skladi, ki uresničujejo zakonsko opredeljene, družbeno koristne cilje. V primeru teh davčnih zavezancev se oprostitev nanaša na dohodke, porabljene za uresničevanje v državnih predpisih navedenih družbeno koristnih ciljev. Ti cilji se morajo ujemati s statutarnimi cilji teh subjektov.

Davčni prihodki so še zlasti prejeti denar, denarne vrednosti, tečajne razlike, vrednost stvari pridobljenih brezplačno ali za delno plačilo, pravice ali druge ugodnosti. Za prihodke v zvezi z gospodarsko dejavnostjo in posebnimi področji kmetijske proizvodnje, ki jih zavezanec za davek ima v določenem davčnem letu, se štejejo tudi pripadajoči prihodki, tudi če dejansko še niso bili prejeti, pri čemer se odšteje vrednost vrnjenega blaga, priznanih popustov in odbitkov.

Za stroške v zvezi z doseganjem prihodka se štejejo stroški, ki jih je zavezanec imel v zvezi z doseganjem prihodka ali ohranjanjem in zaščito vira prihodkov, razen stroškov (izdatkov), ki se ne priznajo kot povezani z doseganjem prihodka, naštetih v Zakonu o davku na dohodek pravnih oseb. Med stroške od prihodka v določenem davčnem letu spadajo stroški, ki so neposredno povezani s prihodki. Drugi stroški, ki niso neposredno povezani s prihodki, se odštejejo na dan nastanka stroška. Če se ti stroški nanašajo na obdobje, ki presega davčno leto in ni mogoče določiti, kolikšen njihov del se tiče določenega davčnega leta, se štejejo za stroške od prihodka sorazmerno z dolžino obdobja, na katero se nanašajo.

S prihodki neposredno povezani stroški se obračunajo v letu, v katerem so bili na njihovi podlagi ustvarjeni prihodki. Drugi stroški se zajamejo v obračunu za leto, v katerem so nastali.

Davčno osnovo, ki je določena kot razlika med prihodki in stroški od prihodka, predstavlja dohodek z odštetimi donacijami za javne namene, določene v Zakonu o dejavnosti v javno korist in o prostovoljnem delu.

Odbitek, ki je skupno omejen na 10 % dohodka, obsega tudi darila subjektom, ki takšno dejavnost opravljajo v drugi državi članici EU ali v državi članici Evropskega združenja za prosto trgovino.

73

Odšteti se sme tudi darila za dobrodelno skrbniško dejavnost na podlagi t.i. cerkvenih zakonov, v tem primeru do višine 100 % dohodka.

Od davčne osnove se lahko odštejejo tudi izdatki na raziskovalno-razvojno dejavnost oziroma tisti del stroškov, ki je povezan z raziskavami in razvojno dejavnostjo, ki se štejejo tudi za stroške, povezane z doseganjem prihodkov.

Davek znaša 19 % davčne osnove. Leta 2017 je bila uvedena 15 % stopnja davka na dohodek pravnih oseb za majhne davčne zavezance, katerih prihodek v prejšnjem davčnem letu ni presegel 1,2 milijona EUR (pribl. 5 milijonov PLN).

Davčni zavezanci in plačniki med davčnim letom ne vlagajo davčnih napovedi, toda so dolžni plačevati mesečne akontacije. Mali davčni zavezanci in davčni zavezanci, ki šele začenjajo z opravljanjem gospodarske dejavnosti, lahko akontacijo za dohodnino plačujejo četrtletno.

Med davčnim letom smejo davčni zavezanci akontacijo dohodnine obračunavati na poenostavljeni način.

Davčni zavezanci so dolžni vložiti napoved višine v davčnem letu doseženega dohodka ali izgube do konca tretjega meseca naslednjega leta in v tem roku plačati davek ali razliko med davkom in zneskom akontacij za obdobje od začetka leta.

5.3. Davčne olajšave in oprostitve za fizične osebe

Upravičenci do davčnih olajšav in oprostitev

Davčni zavezanci na Poljskem so upravičeni do določenih davčnih olajšav in oprostitev, ki jim pripadajo v skladu z veljavnimi predpisi.

Davčne olajšave

Za davčne zavezance za davek na dohodek fizičnih oseb so na voljo naslednje olajšave:

olajšave, s katerimi se zniža znesek dohodka,

olajšave, s katerimi se zniža znesek davka.

Od dohodka se odštejejo:

1) prispevki za socialno zavarovanje, ki jih je plačal zavezanec;

2) izdatki za rehabilitacijo; do tega odbitka so upravičene invalidne osebe ali davčni zavezanci, ki vzdržujejo invalidne osebe. Za namene olajšav se predpostavlja, da je oseba vzdrževana, če njen letni dohodek ne presega dvanajstkratnega zneska socialne pokojnine v višini, določeni za december davčnega leta. V te prihodke se ne vštevajo preživnine za otroke in dodatek za nego;

3) darila za:

a) namene, navedene v Zakonu o družbeno koristni dejavnosti, npr. za zdravstveno varstvo, kulturo, umetnost, znanost, šolstvo,

b) verske namene,

c) za namene krvodajalstva s strani častnih krvodajalcev.

Skupna vsota vseh odbitkov ne sme preseči 6 % dohodka;

4) darila v korist cerkvenih pravnih oseb, ki opravljajo dobrodelno in skrbniško dejavnost; te odbitke urejajo zakoni, ki urejajo odnose med državo in posameznimi cerkvami in verskimi skupnostmi; odbitek lahko znaša tudi do 100 % dohodka davčnega zavezanca;

5) izdatki iz naslova uporabe omrežja Internet; odbitek ne more preseči 760 PLN (pribl. 179 EUR). Ta odbitek se lahko uveljavlja samo v dveh zaporednih davčnih letih;

6) izdatki, povezani z varčevanjem davčnega zavezanca za lastno pokojnino; od dohodka je možno odšteti vplačila na individualni pokojninski račun (IKZE) v določenem davčnem letu, in sicer do višine, opredeljene v predpisih o IKZE. Vplačila na IKZE v koledarskem letu ne morejo preseči zneska enakega 1,2-kratni napovedane povprečne mesečne plače v nacionalnem

74

gospodarstvu v določenem letu, opredeljene v zakonu o proračunu ali v zakonu o začasnem proračunu ali v osnutkih teh zakonov, če ustrezni zakoni niso bili sprejeti. V letu 2018 je največji dovoljeni znesek odbitka znašal 5331,60 PLN (pribl. 1254 EUR).

Od davka se odštejejo:

1) znesek prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jih je davčni zavezanec plačal (odbitek ne more preseči 7,75 % osnove za izračun tega prispevka);

2) olajšava za otroke; to olajšavo lahko izkoristi davčni zavezanec, ki vzgaja nepolnoletnega otroka ali polnoletnega otroka, ki se še uči (do dopolnjene starosti 25 let). Olajšava pripada staršem, pravnim skrbnikom (če otrok živi pri skrbniku) ter skrbniškim staršem.

Znesek odbitka znaša za:

a) prvega in drugega otroka mesečno po 92,67PLN (pribl. 22 EUR) [letno po 1102,04 PLN (pribl. 259 EUR)],

b) tretjega otroka 166,67 PLN (pribl. 39 EUR) mesečno [letno 2000,04 PLN (pribl. 471 EUR)],

c) četrtega in vsakega naslednjega otroka po 225 PLN (pribl. 53 EUR) mesečno [letno po 2700 PLN (pribl. 635 EUR)].

Davčni zavezanec, ki mu zmanjka davka, da bi lahko odštel od njega celotni znesek pripadajoče olajšave, ima pravico do izplačila zneska neizkoriščene olajšave. Znesek izplačila neizkoriščene olajšave omejen in ne more preseči skupnega zneska prispevkov za obvezno socialno in zdravstveno zavarovanje, ki jih je davčni zavezanec plačal in ki se lahko odštejejo.

Davčne oprostitve

Namen davčnih oprostitev so med drugim:

1) družini prijazne politike, na podlagi katerih so obdavčitve oproščeni:

a) družinski prejemki, ki se izplačujejo na podlagi predpisov o družinskih prejemkih, družinski dodatki in dodatki za pomoč in postrežbo, prejemki za skrbnike, ki se izplačujejo na podlagi predpisov o določanju in izplačevanju prejemkov za skrbnike, denarni prejemki za primer nemožnosti izterjave preživnine, porodniški prejemki, ki se izplačujejo na podlagi posebnih predpisov, in otroški prejemki, ki se izplačujejo na podlagi predpisov o podpori države pri vzgoji otrok,

b) dodatki za materinstvo, ki se izplačujejo na podlagi predpisov o socialnem zavarovanju kmetov,

c) enkratni prejemki, ki se izplačajo na podlagi predpisov o podpori nosečnicam in družinam »Za življenje«,

d) enkratni prejemki ob rojstvu otroka, ki se izplačajo iz skladov sindikatov,

e) preživnine za otroke (do 25 let starosti oziroma ne glede na starost, če je otrok upravičen do prejemka ali dodatka za pomoč in postrežbo ali do socialne pokojnine) in zneska 700 PLN (pribl. 165 EUR) mesečno za druge osebe;

2) podpora osebam v težkem položaju zaradi nepredvidljivih okoliščin, zaradi katere so iz obdavčitve izključeni:

a) prejemki iz naslova socialne pomoči,

b) enkratni prejemki iz proračuna države ali iz proračunov lokalnih skupnosti zaradi nenadnih nezgodnih dogodkov;

3) podpora starostnim in invalidskim upokojencem, zaradi katere so iz obdavčitve izključeni:

a) prejemki, ki jih starostnim in invalidskim upokojencem plačajo delovne organizacije, s katerimi so v preteklosti bili v službenem, delovnem ali zadružnem razmerju, in od sindikatov, največ do 3000 PLN (pribl. 706 EUR) v davčnem letu;

b) družinski dodatki k tujim starostnim in invalidskim pokojninam;

c) prejemki v obliki pokritja celote ali dela stroškov naročnin za televizijo in radio;

75

4) pomoč pri usposabljanju za delo (boj proti brezposelnosti) ter za aktivno udeležbo v družbenem življenju, v okviru katere so v skladu s predpisi obdavčitve oproščeni nekateri prejemki za brezposelne;

5) državna podpora na področju naložb v izobraževanje in poučevanje otrok in mladine, zaradi katere so obdavčitve oproščene:

a) štipendije in druge oblike materialne pomoči za učence, dijake in študente, zlasti štipendije za učne rezultate, socialne štipendije, subvencije za nastanitev v dijaških in študentskih domovih in povračila stroškov prevoza otrok v šolo z javnim prevozom,

b) dobitki in nagrade, ki jih prejmejo učenci in dijaki za udeležbo na tekmovanjih, turnirjih in natečajih, prirejenih na podlagi predpisov o izobraževalnem sistemu,

c) pomoč za študente v zvezi z opravljanjem študentskih poklicnih praks in s študentskimi posojili,

d) pavšalni zneski za kritje stroškov vzdrževanja in nastanitve, ki se izplačujejo iz državnega proračuna v zvezi z napotitvijo na učiteljsko delo v šole in akademska središča v tujini,

e) nagrade za izjemne dosežke na področju znanosti, kulture, umetnosti in zaščite človekovih pravic v delu, v katerem oseba, ki je prejela nagrado, nameni nagrado za dobrodelne dejavnosti.

Davčno napoved za določeno leto je treba vložiti na izpolnjenem posebnem obrazcu do 30. aprila za predhodno davčno leto, če pa je zadnji dan roka sobota ali po zakonu dela prosti dan, se kot zadnji dan za oddajo napovedi šteje dan, ki sledi dela prostemu dnevu oziroma dela prostim dnevom. Davčno napoved je treba vložiti pri davčnem uradu, pristojnem glede na kraj prebivanja davčnega zavezanca na zadnji dan davčnega leta. Davčna napoved se lahko vloži v papirni ali elektronski obliki. Poleg tega davčni urad lahko v nekaterih primerih izpolni davčno napoved namesto zavezanca za davek. Za to mora zavezanec za davek po elektronski poti vložiti predlog PIT-WZ. Ta možnost je na voljo za zavezance za davek, ki dohodke prejemajo samo od plačnikov (iz naslova pogodbe o zaposlitvi, podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu, avtorskih pravic ter starostnih in invalidskih pokojnin).

Ministrstvo za finance vsako leto izdaja posebne informacijske brošure z navodili za izpolnjevanje davčnih napovedi in jih objavlja tudi v elektronski obliki na spletni strani Ministrstva za finance.

5.4. Pretok kapitala in plačil

Državljani držav članic EU in EFTA lahko na Poljskem izvajajo vse vrste finančnih transakcij, povezanih med drugim z odpiranjem bančnih računov in najemanjem kreditov ali posojil od finančnih ustanov s sedežem na Poljskem. Državljani teh držav lahko tudi prosto prenašajo v tujino denarna sredstva, predhodno prenesena na Poljsko, in na Poljskem dosežene dohodke.

Več informacij

http://www.finanse.mf.gov.pl Ministrstvo za finance

http://www.finanse.mf.gov.pl/abc-podatkow/umowy-miedzynarodowe/wykaz-umow-o-unikaniu-podwojnego-opodatkowania

Ministrstvo za finance – seznam držav s pogodbami o preprečevanju dvojnega obdavčenja

http://www.finanse.mf.gov.pl/pit/formularze/2017 Ministrstvo za finance – informacijske brošure

http://www.finanse.mf.gov.pl/pit/broszury-informacyjne/2017

Ministrstvo za finance – brošura »Korak za korakom, oziroma kako obračunati PIT«

http://www.finanse.mf.gov.pl/pit/ulgi/odliczenia-od-dochodu/ulga-rehabilitacyjna

Ministrstvo za finance – davčne olajšave

76

http://www.finanse.mf.gov.pl/abc-podatkow/preferencje-podatkowe-w-polsce

Ministrstvo za finance – poročilo »Davčne ugodnosti na Poljskem«

www.portalpodatkowy.mf.gov.pl Spletišče Ministrstva za finance o davkih

http://www.pit.pl Davčni portal

https://www.mrpips.gov.pl/ Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko

http://www.zus.pl Zavod za socialna zavarovanja

http://www.stat.gov.pl Glavni statistični urad

6. SOCIALNA ZAVAROVANJA NA

POLJSKEM

77

6. SOCIALNA ZAVAROVANJA NA POLJSKEM

6.1. Sistem socialnih zavarovanj na Poljskem

Obseg

Poljski splošni sistem obveznih socialnih zavarovanj zajema: pokojninsko zavarovanje, invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer bolezni, nezgodno zavarovanje.

Zavarovanec je fizična oseba, ki se je po zakonu dolžna vključiti v vsaj eno vrsto obveznega socialnega zavarovanja.

Na Poljskem obstajajo obvezna zavarovanja, prostovoljna zavarovanja in možnost nadaljevanja zavarovanj.

Obvezno so v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni med drugim: delavci (razen državnih tožilcev), člani kmetijskih proizvodnih zadrug, izvajalci naročil, osebe, ki opravljajo nekmetijsko gospodarsko dejavnost (ustvarjalci, umetniki, osebe, ki opravljajo svobodne poklice), duhovniki, prejemniki podpore za brezposelne, osebe na vzgojnih dopustih in prejemnice materinske podpore.

Osebe, ki se niso dolžne obvezno vključiti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko se vanju vključita prostovoljno.

V zavarovanje za primer bolezni imajo so se obvezno dolžne vključiti osebe, ki so obvezno vključene v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in so delavci (razen državnih tožilcev), člani kmetijskih proizvodnih zadrug in zadrug kmetijskih krožkov, osebe, ki opravljajo nadomestno civilno služenje vojaškega roka. Prostovoljno (na predlog) se lahko v zavarovanje za primer bolezni vključijo tudi druge osebe, ki so obvezno vključene v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, med drugim osebe, ki opravljajo nekmetijsko gospodarsko dejavnost, osebe, ki delo opravljajo na podlagi podjemne pogodbe ali agencijske pogodbe.

V nezgodno zavarovanje imajo so se dolžne obvezno vključiti osebe, ki so obvezno vključene v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, npr. delavci, izvajalci naročil, člani kmetijskih proizvodnih zadrug, osebe, ki opravljajo nekmetijsko gospodarsko dejavnost in z njimi sodelujoče osebe.

Načelo enake obravnave

Veljavna zakonodaja določajo, da poljski sistem socialnih zavarovanj temelji na načelu enake obravnave vseh zavarovancev ne glede na njihovo narodnost, državljanstvo in prebivališče. Načelo enake obravnave se nanaša zlasti na pogoje vključenosti v sistem obveznih socialnih zavarovanj, obveznost plačevanja in izračun višine prispevkov za socialna zavarovanja, izračun višine prejemkov iz zavarovanja, roke izplačila prejemkov iz zavarovanja in na ohranitev pravice do prejemkov.

V skladu s predpisi vključenost v poljska zavarovanja ni odvisna od državljanstva, prebivališča itn. Za vključitev v ta zavarovanja je bistvena sklenitev s poljskim subjektom npr. delovnega razmerja ali druge pogodbe, iz katere po zakonu izhaja obveznost vključitve v socialna zavarovanja, in opravljanje na podlagi teh pogodb dela na ozemlju Poljske.

Za družinske člane državljana države članice EU ali EFTA, ki niso državljani države članice EU ali EFTA in so zaposleni na Poljskem, se na področju socialnih zavarovanj ne uporablja poljsko pravo, če tako določa mednarodna pogodba, katere podpisnica je Poljska, ali pravo EU.

Poljsko pravo je uvedlo sodni nadzor spoštovanja s strani pokojninskih organov načela enake obravnave. Vsak zavarovanec, ki meni, da je bilo v odnosu do njega kršeno načelo enake obravnave, lahko zahtevke iz naslova socialnega zavarovanja uveljavlja na sodišču splošne pristojnosti.

78

Prispevki za socialna zavarovanja

Stopnje, po katerih se izračuna višina prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zavarovanje za primer bolezni, so enotne za vse zavarovance in znašajo:

19,52 % osnove za izračun prispevka za pokojninsko zavarovanje (plačnik prispevkov in zavarovanec plačata v enakih delih – po 9,76 %),

8 % osnove za izračun prispevka za invalidsko zavarovanje (plačnik prispevkov plača 6,5 %, zavarovanec pa 1,5 %),

2,45 % osnove za izračun prispevka za zavarovanje za primer bolezni (v celoti plača zavarovanec).

Prispevek za nezgodno zavarovanje je lahko različen in znaša od 0,4 do 3,6 % osnove za izračun prispevkov, odvisno od tega, v katero skupino oziroma vrsto dejavnosti spada plačnik prispevkov. Celotni prispevek za to zavarovanje plača delodajalec.

Izvajanje nalog s področja socialnih zavarovanj

Zavod za socialna zavarovanja (ZUS) je na Poljskem osnovni izvajalec predpisov o socialnih zavarovanjih. Ukvarja se med drugim z zbiranjem prispevkov za socialna zavarovanja in z izplačevanjem socialnih prejemkov (med drugim starostnih in invalidskih pokojnin, nadomestil iz naslova bolezni in materinskih prejemkov) v višinah in v skladu s pravili, opredeljenimi v splošno veljavnih predpisih. ZUS upravlja Sklad socialnih zavarovanj, ki je državni namenski sklad, ustanovljen za financiranje socialnih prejemkov iz naslova socialnih zavarovanj.

ZUS vodi račune vseh oseb, prijavljenih v socialna zavarovanja; račun se odpre na podlagi prvih prijavnih dokumentov, ki jih za zavarovanca vloži plačnik prispevkov. Na računu zavarovanca se med drugim zapisani podatki o višini dolgovanih in vplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zavarovanje za primer bolezni, nezgodno in zdravstveno zavarovanje, ter o višini dolgovanega in plačanega prispevka v odprti pokojninski sklad. ZUS do 31. avgusta vsakega leta zavarovancu, rojenemu po 31. decembru 1948, pošlje informacijo o stanju zavarovančevega računa na dan 31. decembra prejšnjega leta. Zavarovanec lahko te informacije preveri tudi sam prek Platforme elektronskih storitev ZUS, ki omogoča spletni dostop do podatkov, shranjenih na računih zavarovancev v ZUS.

Več informacij

http://www.mrpips.gov.pl/

http://www.mrpips.gov.pl/ubezpieczenia-spoleczne/

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko

Vrste socialnih zavarovanj

http://www.zus.pl/ Zavod za socialna zavarovanja

http://www.zus.pl/baza-wiedzy/o-platformie-uslug-elektronicznych-pue-

Platforma elektronskih storitev Zavoda za socialna zavarovanja

6.2. Koordinacija sistemov socialne varnosti

Splošna pravila

Pravo Evropske unije določa načela za ugotavljanje prava, ki se uporablja, oziroma ugotavljanje, v kateri državi je državljan države članice EU ali EFTA zavarovan, če dela ali vodi podjetje v eni ali več od teh držav.

Osnovno načelo za ugotavljanje prava na področju zavarovanj je načelo kraja opravljanja dela (lex loci laboris), kar pomeni, da je državljan države članice EU ali EFTA socialno in zdravstveno zavarovan ter plača prispevke v zavarovalni sistem v tisti državi, v kateri dela.

V skladu s tem načelom:

79

se za delavca, zaposlenega v eni državi članici EU ali EFTA, uporablja pravo te države, tudi če prebiva v drugi državi ali če njegovo podjetje ali delodajalec, pri katerem je zaposlen, ima registriran sedež ali kraj opravljanja dejavnosti v drugi državi članici,

se za osebo, ki je samozaposlena v eni državi članici EU ali EFTA, uporablja pravo te države, tudi če prebiva v drugi državi članici,

za mornarja, ki dela na ladji, ki pluje pod zastavo države članice EU ali EFTA, se uporablja pravo države zastave,

za uslužbence se uporablja pravo tiste države članice EU ali EFTA, v katere upravi so zaposleni.

V nekaterih primerih načelo kraja opravljanja dela vendar le ne zadošča ali je nerelevantno za ugotavljanja prava, ki se uporablja. Zato za izogibanje situacijam, da je delavec migrant istočasno zavarovan v več državah, pravo Evropske unije predvideva vrsto posebnih predpisov, ki veljajo za:

napotene delavce,

samozaposlene osebe, ki začasno prenesejo dejavnost v drugo državo članico,

osebe, ki so zaposlene in/ali samozaposlene v dveh ali več državah članicah,

pogodbene uslužbence Evropskih skupnosti.

Predpisi o koordinaciji sistemov socialne varnosti ščitijo državljane držav članic EU in EFTA, ki odidejo v tujino z namenom, da bodo tam opravljali delo ali prebivali. Predpisi o koordinaciji sistemov socialne varnosti obsegajo pravila, ki osebe, ki se istočasno ali zaporedno zaposlijo v več državah članicah, ščitijo pred negativnimi posledicami vključenosti v sisteme socialne varnosti različnih držav. Zagotavljajo enako obravnavo vsakega državljana EU in EFTA in upravičujejo do zdravstvenega varstva, prejemkov iz naslova bolezni, družinskih prejemkov, starostnih in invalidskih pokojnin in nadomestil za brezposelnost. Določajo, pravo katere države se uporablja za delavce in samozaposlene osebe, ki delajo ali opravljajo dejavnost v tujini. Zagotavljajo, da se bodo prejemki (kot je npr. pokojnina), do katerih so upravičene v eni državi, izplačevale tudi takrat, ko se upravičenec preseli v drugo državo.

Vrste prejemkov

Prejemki, ki jih zajema koordinacija EU, so:

1) starostne in invalidske pokojnine – če je državljan države članice EU ali EFTA prekratko delal na Poljskem, da bi lahko dobil starostno ali invalidsko pokojnino, mu ZUS upošteva obdobje, ko je bil zavarovan v tujini v državah, ki so vključene v koordinacijo. Če državljan države članice EU ali EFTA prekratko delal v tujini, mu urad, ki ustreza ZUS v teh državah, upošteva obdobje, ko je bil zavarovan na Poljskem. Delo v vsaki državi, ki so vključene v koordinacijo, se upošteva pri določanju delovne dobe, potrebne za priznanje pravice do starostne ali invalidske pokojnine, delo na Poljskem pa se upošteva pri določanju delovne dobe v vsaki od teh držav. Načelo seštevanja obdobij zavarovanja velja tako za delavce kot tudi za samozaposlene;

Državljan države članice EU ali EFTA lahko pravico do starostne ali invalidske pokojnine ali pokojnine za družinske člane uveljavlja v drugih državah članicah, če je bil v kateri od njih zavarovan vsaj eno leto in če seštevek zavarovalnih dob zadošča za priznanje pokojnine.Če je državljan države članice EU ali EFTA v kateri od teh držav delal krajše od enega leta, se bo pri ugotavljanju pravice do pokojnine to obdobje prištelo njegovi skupni delovni dobi v drugih državah, v kateri je oseba delala. Starostna in invalidska pokojnina se priznata in obračunata v skladu s predpisi vsake države članice EU in EFTA, v kateri je oseba delala;

2) prejemki iz naslova nezgode pri delu in poklicnih bolezni – invalidska pokojnina iz naslova nezgode pri delu ali poklicne bolezni se prizna v skladu z zakonodajo države, v kateri je državljan EU ali EFTA delal v času, ko je prišlo do nezgode oziroma ko je zbolel;

3) družinski prejemki – na Poljskem se prejemki za družino financirajo iz državnega proračuna, pravica do njih pa je odvisna od položaja družine osebe, ki uveljavlja pravico do prejemka.

Družinski prejemki se priznajo tudi takrat, ko upravičenec živi v drugi državi kot je tista, ki mu je dolžna izplačevati te prejemke. Družinski prejemki se priznajo tudi v primeru, da upravičenčeva družina živi v drugi državi, kot je tista, ki je prejemek priznala.

80

V primeru, da je več držav dolžnih izplačevati družinske prejemke, je prednostni vrstni red za izplačilo prejemkov naslednji: najprej iz naslova zaposlitve ali samozaposlitve, potem iz naslova starostne ali invalidske pokojnine in šele nato iz naslova prebivališča.

4) prejemki iz naslova bolezni in materinstva ter enakovredni očetovski prejemki, ki so zajeti s koordinacijo sistemov socialne varnosti, so:

a) nadomestilo iz naslova bolezni – pripada delavcem do 33 dni oziroma do 14 dni v koledarskem letu,

b) nadomestilo iz naslova bolezni iz zdravstvenega ali nezgodnega zavarovanja pripada osebi, ki ima zdravstveno ali nezgodno zavarovanje v času bolezni, najdlje 182 dni, v primeru tuberkuloze in če do nezmožnosti za delo pride v času nosečnosti pa do 270 dni,

c) dodatek za rehabilitacijo iz zdravstvenega ali nezgodnega zavarovanja pripada največ 12 mesecev zavarovani osebi, ki po poteku obdobja prejemanja nadomestila zaradi bolezni je še vedno bolna, če je verjetno, da bo spet zmožna za delo,

d) nadomestilo dodatka iz zdravstvenega ali nezgodnega zavarovanja pripada za čas poklicne rehabilitacije, najdlje 24 mesecev,

e) dodatek za materinstvo pripada zavarovani osebi iz naslova rojstva ali posvojitve otroka,

f) dodatek za pomoč in postrežbo pripada osebam, vključenim v obvezno zdravstveno zavarovanje, ki so oproščene dolžnosti opravljati delo zaradi skrbi za bolnega otroka ali drugega družinskega člana.

5) nadomestila za brezposelne;

6) zdravstveni prejemki vključno z medicinsko oskrbo

7) nadomestilo za primer smrti – pravica do nadomestila iz naslova smrti zavarovanca ali njegovega družinskega člana določa in izplačuje pristojna ustanova, v kateri je bila umrla oseba zavarovana, tudi če je zavarovanec ali njegov družinski član prebival v drugi državi članici EU ali EFTA.

Pravica do nadomestila iz naslova smrti starostnih in invalidskih upokojencev ali njihovih družinskih članov določa ustanova, ki je izplačevala starostno ali invalidsko pokojnino, tudi če je starostni ali invalidski upokojenec v času smrti imel prebivališče v drugi državi članici EU ali EFTA kot je tista, v kateri je dobival starostno ali invalidsko pokojnino, ali če je umrl v drugi državi članici.

8) prejemki pred upokojitvijo – v luči poljskih predpisov ti prejemki obsegajo:

a) prejemki pred upokojitvijo,

b) vmesne pokojnine in pokojnine za družinske člane oseb, upravičenih do vmesne pokojnine,

c) učiteljski kompenzacijski prejemki.

Prejemki pred upokojitvijo so vključeni v koordinacijo sistemov socialne varnosti v zelo ozkem obsegu. Zanje se uporablja pravilo izvoza prejemkov, ne uporablja pa se načelo seštevanja zavarovalnih dob. Pravica do prejemkov pred upokojitvijo se ugotavlja izključno na podlagi nacionalne zakonodaje določene države članice.

Do prejemkov, navedenih v točkah, 1–4, so upravičene osebe, zaposlene ali samozaposlene na Poljskem, za katere se uporablja poljsko pravo.

6.3. Zavarovanje za primer bolezni

Kdo se je dolžan zavarovati, prispevek

V obvezno zavarovanje za primer bolezni in materinstva so se dolžni obvezno vključiti predvsem delavci.

Osebe, ki se obvezno vključijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki med drugim opravljajo delo na podlagi agencijske pogodbe ali pogodbe o naročilu, osebe, ki opravljajo nekmetijsko gospodarsko dejavnost (ustvarjalci, umetniki, osebe, ki opravljajo svobodne poklice), se lahko prostovoljno zavarujejo za primer bolezni in materinstva.

81

Višina prispevka za zavarovanje za primer bolezni in materinstva znaša 2,45 % podlage za izračun prispevka. Prispevke plačuje zavarovanec.

Prejemki iz naslova bolezni in materinstva

Iz zavarovanja za primer bolezni in materinstva se izplačujejo naslednje prejemki:

1) nadomestilo iz naslova primer bolezni; ta prejemek pripada zavarovancu, ki je zbolel v času trajanja zavarovanja za primer bolezni. Načeloma pravica do prejemka iz naslova bolezni pripade po poteku t.i. čakalne dobe. Oseba, ki mora biti obvezno zavarovana za primer bolezni, pridobi pravico do podpore za primer bolezni po preteku 30 dni neprekinjenega zavarovanja za primer bolezni. Oseba, ki je vključena v to zavarovanje prostovoljno, to pravico pridobi po preteku 90 dni neprekinjenega zavarovanja za primer bolezni.

Prejemek iz naslova bolezni pripada zavarovancu v višini 80% podlage za odmero prispevka, za obdobje bivanja v bolnišnici pa v višini 70% podlage za odmero prispevka. Če pa do nezmožnosti za delo pride zaradi nezgode na poti na delo ali z dela, v obdobju nosečnosti, ali če nastopi v primeru dajalcev tkiv, celic ali organov, se prejemek iz naslova bolezni izplača v višini 100% podlage za odmero;

2) materinska podpora – ta podpora pripada zavarovanki (ženski), ki je v obdobju zavarovanja za primer bolezni ali v obdobju vzgojnega dopusta:

a) rodila otroka,

b) sprejela v vzgojo otroka v starosti do 7 let, v primeru otroka, za katerega je bila sprejeta odločitev o odložitvi šolske obveznosti, pa do 10 let, in je na skrbniško sodišče vložila predlog za posvojitev,

c) sprejela v vzgojo otroka, s katerem ni v krvnem sorodstvu, v okviru skrbniške družine, razen poklicne skrbniške družine, v starosti do 7 let, v primeru otroka, za katerega je bila sprejeta odločitev o odložitvi šolske obveznosti pa do 10 let.

Predpisi o pravici do materinske podpore v primeru sprejema otroka v vzgojo se nanašajo tudi na zavarovanca (moškega). Ta pravica velja tudi za zavarovanca - očeta otroka, če mati otroka izkoristi vsaj 14 tednov materinskega dopusta.

Materinska podpora pripade brez čakalne dobe.

Materinska podpora pripada za obdobja, ustrezajoča obdobjem:

a) porodniškega dopusta in dopusta pod pogoji porodniškega dopusta – od 20 do 37 tednov, odvisno od števila otrok, ki so se rodili z enim porodom, oziroma od števila otrok sprejetih v vzgojo,

b) starševskega dopusta – do 32 tednov v primeru rojstva enega otroka, do 34 tednov v primeru rojstva dveh ali več otrok z enim porodom, ali do 29 tednov – v primeru sprejema otroka v vzgojo, kadar ima delavec pravico do dopusta ob pogojih materinskega dopusta minimalne dolžine znašajoče 9 tednov,

c) očetovskega dopusta – 2 tedna.

Zavarovanemu očetu otroka pripada pravica do materinske podpore za obdobje, določeno kot obdobje starševskega dopusta, na enaki ravni kot zavarovani materi otroka. Materinsko podporo za obdobje, ustrezajoče obdobju starševskega dopusta, lahko starša koristita tudi hkrati, s tem, da skupno obdobje prejemanja podpore, pripadajoče obema staršema, ne more presegati 32, 34 oziroma 29 tednov.

Zgornja načela se uporablja tudi za obdobje prejemanja materinske podpore s strani zavarovancev, ki niso delavci, s strani osebe prejemajoče materinsko podporo v obdobju vzgojnega dopusta ter osebe prejemajoče materinsko podporo po prenehanju podlage v zavarovanju.

82

Obstajajo tudi določene okoliščine (kot sta npr. smrt otrokove matere, ki ni zavarovana za primer bolezni, in zapustitev otroka s strani takšne matere), v katerih dodatek za materinstvo pripada zavarovanemu otrokovemu očetu ali drugemu zavarovanemu članu ožje družine, ki je upravičen do materinskega dopusta, dopusta pod pogoji materinskega dopusta ali starševskega dopusta ali je prekinil pridobitveno dejavnost zaradi osebne skrbi za otroka.

V primeru, da otrokova mater, ki ni upravičena za zavarovanje za primer bolezni, nastopi delo vsaj s polovičnim delovnim časom, materinski dodatek pripada zavarovanemu otrokovemu očetu, ki je upravičen do materinskega dopusta, dopusta pod pogoji materinskega dopusta ali starševskega dopusta ali je prekinil pridobitveno dejavnost zaradi osebne skrbi za otroka, do časa izčrpanja odmerjenega dodatka, vendar ne dlje kot do prenehanja materine zaposlitve.

Materinska podpora za obdobje, opredeljeno kot obdobje porodniškega dopusta, dopusta pod pogoji porodniškega dopusta ter očetovskega dopusta, praviloma pripada v višini 100% podlage za odmero. Za obdobje, opredeljeno kot obdobje starševskega dopusta, pa je višina materinske podpore diferencirana. V primeru, ko zavarovanka ne kasneje kot 21 dni po porodu (ali po sprejemu otroka v vzgojo) predloži vlogo za izplačilo materinske podpore za obdobje starševskega dopusta v polnem obsegu, znaša materinska podpora za celotno skupno obdobje porodniškega in starševskega dopusta 80% podlage za odmero. V nasprotnem primeru se uporablja pravilo, skladno s katerim pripada za prvih 6 (ali 8 v primeru poroda več otrok hkrati) tednov podpora v višini 100% podlage za odmero, za preostalih 26 tednov pa podpora v višini 60% podlage za odmero.

Podlaga odmere podpore je povprečna mesečna plača, izplačana za obdobje 12 koledarskih mesecev pred mesecem, v katerem je nastala pravica do podpore.

Materinska podpora se ne zmanjša za prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ta dva prispevka financira državni proračun);

3) rehabilitacijska podpora – prizna se zavarovancu, ki je izkoristil pravico do prejemanja podpore za primer bolezni, vendar je še naprej dela nezmožen, a so izgledi, da mu bosta nadaljevanje zdravljenja ali zdravstvena rehabilitacija prinesla povrnitev zmožnosti za delo. Ta podpora pripada za obdobje, ki je nujno za povrnitev zmožnosti za delo, vendar ne daljše od 12 mesecev;

4) izravnalna podpora – pripada zavarovancu, ki je delavec z zmanjšano dela zmožnostjo, katerega plača se je znižala zaradi vključitve v poklicno rehabilitacijo (poklicna rehabilitacija je pomoč invalidni osebi pri iskanju in za ohranitev ustrezne zaposlitve ter za poklicno napredovanje) v cilju adaptacije ali priučitve za opravljanje določenega dela.

Izravnalna podpora pripada v teh primerih skozi obdobje rehabilitacije, vendar ne dlje kot 24 mesecev. Podpora ne pripada osebi, ki je upravičena do pokojnine ali rente iz naslova nezmožnosti za delo.

Izravnalna podpora predstavlja razliko med povprečno mesečno plačo za obdobje 12 koledarskih mesecev tik pred rehabilitacijo in prejemano znižano mesečno plačo za obdobje prejemanja take plače;

5) skrbniška podpora – pripada zavarovancu, ki je oproščen opravljanja dela zaradi nujne osebne oskrbe:

a) zdravega otroka v starosti do 8 let v primeru: nepredvidenega zaprtja jasli, vrtca ali šole, ki jo je obiskoval otrok; poroda ali bolezni zakonca, ki je stalno oskrboval otroka, če temu zakoncu porod dali bolezen onemogoča skrbeti za otroka; bivanja zakonca, ki je stalno oskrboval otroka, v stacionarni ustanovi zdravstvenega varstva,

b) bolnega otroka v starosti do 14 let,

c) drugega bolnega člana družine (za drugega člana družine se šteje zakonca, starše, tasta ali taščo, stare starše, vnuke, brate in sestre ter otroke v starosti nad 14 let) – pod pogojem, da te osebe s skrbniško osebo bivajo v skupnem gospodinjstvu. Pravica do podpore pripada v enaki meri materi in očetu otroka, podporo pa se izplača samo enemu od staršev in sicer temu, ki formalno vloži vlogo za njeno izplačilo za dano obdobje.

Skrbniška podpora pripada skozi obdobje neopravljanja dela zaradi nujne osebne oskrbe:

a) vendar ne dlje kot 60 dni v letu, če se skrbništvo izvaja za zdravega otroka do dopolnjene starosti 8 let ali za bolnega otroka v starosti do 14 let,

83

b) ne dlje kot 14 dni v letu, če se skrbništvo izvaja za bolnega otroka, ki je dopolnil starost 14 let, ali za drugega bolnega člana družine.

Skrbniška podpora se izplačuje v višini 80% plače, ki je podlaga odmere podpore.

Več informacij

http://www.mrpips.gov.pl/

http://www.mrpips.gov.pl/ubezpieczenia-spoleczne/ubezpieczenie-w-razie-choroby-i-macierzynstwa/

http://www.mrpips.gov.pl/en/social-insurance/sickness-and-maternity-insurance/

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko – zavarovanja za primer bolezni in materinstva

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko

http://www.zus.pl/ Zavod za socialna zavarovanja

http://www.rodzicielski.gov.pl/ Posebna stran, namenjena dopustom, povezanim s skrbstvom za otroka

6.4. Družinski prejemki

Osnovna oblika podpore družinam, ki vzgajajo otroke, je pred uvedbo prejemkov iz naslova vzgoje otrok v okviru Programa »Družina 500+« bil sistem družinskih prejemkov, urejen v Zakonu o družinskih prejemkih.

V okviru sistema družinskih prejemkov staršem pripadajo tri skupine prejemkov:

1) družinska podpora z dodatki – pravica do družinske podpore pripada, če mesečni neto dohodek družine na osebo ne presega zneska 674 PLN (pribl.155,70 EUR) mesečno, v primeru pa, da je član družine invalidni otrok – zneska 764 PLN (pribl. 176,40 EUR) mesečno.

Trenutno znaša višina družinske podpore mesečno:

a) 95 PLN (pribl. 22 EUR) na otroka v starosti do dopolnjenih 5 let,

b) 124 PLN (pribl. 29 EUR) na otroka v starosti od nad 5 let do dopolnjene starosti 18 let,

c) 135 PLN (pribl. 32 EUR) na otroka v starosti od nad 18 let do dopolnjene starosti 24 let.

Družina, ki je upravičena do družinske podpore, je lahko deležna dodatkov k družinski podpori v odvisnosti od individualne družinske situacije, med temi dodatki pa so:

a) dodatek iz naslova rojstva otroka – 1000 PLN (pribl. 231 EUR) v enkratnem znesku,

b) dodatek iz naslova vzgoje otroka v družini z več otroki – 95 PLN (pribl. 22 EUR) mesečno na vsakega tretjega in vsakega naslednjega otroka v družini, upravičeni do družinske podpore,

c) dodatek iz naslova skrbništva nad otrokom v obdobju koriščenja vzgojnega dopusta – 400 PLN (pribl. 93 EUR) mesečno skozi obdobje 24 mesecev,

d) dodatek iz naslova izobraževanja in rehabilitacije invalidnega otroka – 90 PLN (pribl. 21 EUR) mesečno na otroka do dopolnjene starosti 5 let ali 110 PLN (pribl. 26 EUR) mesečno na otroka starega od 5 do 24 let,

e) dodatek iz naslova vzgoje otroka – 193 PLN (pribl. 45 EUR) mesečno na otroka, ne več kot 386 PLN (pribl. 90 EUR) za vse otroke, v primeru invalidnega otroka se znesek dodatka poveča za 80 PLN (pribl. 19 EUR) na otroka, vendar ne več kot za 160 PLN (pribl. 37 EUR) za vse otroke,

f) dodatek iz naslova začetka šolskega leta – pripada enkrat v šolskem letu v višini 100 PLN (pribl. 23 EUR) na enega otroka,

84

g) dodatek iz naslova šolanja otroka izven kraja bivanja – pripada v zvezi s:

prebivanjem v kraju, v katerem se nahaja sedež srednje šole ali umetniške šole, v kateri je realizirana obveznost šolanja in izobraževanja, pa tudi osnovne šole, v primeru otroka ali učeče se osebe, za katero je bila izdana odločba o invalidnosti ali o določeni stopnji invalidnosti – v višini 113 PLN (pribl. 26 EUR) mesečno za enega otroka ali

prevozom od kraja bivanja do kraja, kjer se nahaja sedež šole, v primeru prevoza do srednje ali tudi umetniške šole, v kateri je realizirana obveznost šolanja in obveznost izobraževanja v obsegu ustrezajočemu šolanju v nadosnovni šoli – v višini 69 PLN (pribl. 16 EUR) mesečno na enega otroka;

2) prejemki v zvezi z rojstvom otroka – med te prejemke spadajo:

a) enkratna podpora iz naslova rojstva otroka v višini 1000 PLN (pribl. 231 EUR) – odvisna od izpolnjevanja dohodkovnega kriterija, ki znaša 1922 PLN (pribl. 444 EUR) neto na osebo v družini, in od tega ali je ženska pod medicinsko oskrbo ne kasneje kot od 10. tedna nosečnosti do poroda,

b) podpora sprejeta s sklepom občine – izplača jo občina iz lastnih sredstev. Občina sama odloči, ali bo dodatno realizirala to vrsto podpore, sama določa merila pridobitve pravice do te podpore ter njeno višino,

c) starševska podpora, ki pripada staršem, ki zaradi svoje poklicne situacije ne morejo biti deležni porodniškega nadomestila ali materinske podpore. To podporo koristijo predvsem brezposelne osebe, študenti in opravljajoči delo na podlagi podjemnih pogodb. Starševska podpora v višini 1000 PLN (pribl. 235 EUR) mesečno ni odvisna od dohodkovnega merila in pripada 1 leto (52 tednov) po rojstvu otroka, v primeru rojstva več otrok z enim porodom pa se lahko obdobje prejemanja podaljša vse do 71 tednov;

3) skrbstvena podpora – v to skupino uvrščamo tri skupine podpor, ki se priznavajo osebam, ki oskrbujejo invalidne osebe oziroma osebe s posebnimi potrebami:

a) negovalna podpora pripada staršem, ki so poklicno neaktivni zaradi potrebe oskrbovanja invalidne osebe oziroma osebe s posebnimi potrebami, katere invalidnost se je pojavila pred njenim 18. letom starosti ali v času obiskovanja šole ali višje šole, vendar najkasneje pred 25 letom starosti. Negovalna podpora pripada ne glede na višino dohodka in od 1. januarja 2018 znaša 1477 PLN (pribl. 341 EUR) mesečno. Za osebe, ki prejemajo to podporo, se tudi plačujejo prispevki v pokojninsko in rentno ter zdravstveno zavarovanje,

b) posebna skrbniška podpora, ki jo izplačujejo občine skrbnikom odraslih invalidnih oseb, neupravičenih do negovalne podpore, ki so v zvezi z nujnostjo oskrbovanja invalidnega člana družine poklicno neaktivni. Pripada po izpolnitvi dohodkovnega merila, ki znaša 764 PLN (pribl. 176 EUR) na osebo v družini, v višini 520 PLN (pribl. 120 EUR) mesečno. Za osebe, ki prejemajo to podporo, se tudi plačujejo prispevki v pokojninsko in rentno ter zdravstveno zavarovanje,

c) podpora za skrbnika, ki jo izplačujejo občine skrbnikom odraslih invalidnih oseb, ki so poklicno neaktivni zaradi nujnosti oskrbovanja invalidnega člana družine. Trenutno se za te prejemke lahko potegujejo samo osebe, ki jim pripada pravica do podpore za skrbnika za obdobje veljavnosti potrdila o invalidnosti ali potrdila o stopnji invalidnosti, v primeru izdaje novega potrdila. Podpora za skrbnika pripada neodvisno od višine dohodka in znaša 520 PLN (pribl. 120 EUR) mesečno. Za osebe, ki prejemajo to podporo, se tudi plačujejo prispevki v pokojninsko in rentno ter zdravstveno zavarovanje.

Poleg tega invalidnim osebam pripada negovalna podpora kot vrsta družinske podpore, ki se izplačuje invalidnim osebam ter osebam po dopolnjenem 75. letu starosti za delno pokritje izdatkov, izhajajočih iz nujnosti zagotavljanja oskrbe in pomoči druge osebe. Ta podpora pripada ne glede na višino dohodka in sicer v višini 153 PLN (pribl. 36 EUR) mesečno.

V letu 2016 je bila v okviru programa »Družina 500+« poleg zgoraj omenjenih uvedena univerzalna vzgojna podpora v višini 500 PLN (pribl. 116 EUR) neto mesečno za drugega in vsakega naslednjega otroka v družini, ki se izplačuje za otroke do dopolnjene starosti 18 let. Za prvega otroka

85

kot edinega v družini podpora pripada, če mesečni dohodek družine na osebo ne presega 800 PLN (pribl. 185 EUR) neto ali 1200 PLN (pribl. 278 EUR) neto, če je član družine invalidni otrok.

V sistem družinskih podpor je bila uvedena možnost priznanja, s strani občine, dodatne podpore v korist družine. Občina lahko, upoštevaje lokalne potrebe svojih prebivalcev na področju podpiranja družin, s sklepom, ki ga sprejme svet občine, uvede podpore v korist družin. Odločitev glede tega je v izključni pristojnosti sveta občine. Ta podpora se financira iz lastnih sredstev občine.

Pravico do prejemkov iz preživninskega sklada ima oseba, ki je upravičena do preživnine od starša na podlagi izvršilne podlage, dosojene ali potrjene s strani sodišča, če se je izvršba izkazala kot neučinkovita. Prejemki iz preživninskega sklada pripadajo v višini tekoče določane obveznosti preživnine, vendar pa v višini ne presegajoči 500 PLN (pribl. 116 EUR) mesečno. Priznanje pravice do podpore iz preživninskega sklada je odvisno od višine dohodka na člana – pripada, če le-ta ne presega 725 PLN (pribl. 168 EUR) na osebo v družini.

Izvajanje nalog v zadevah v zvezi z dodeljevanjem družinskih prejemkov, vzgojne podpore ter prejemkov iz preživninskega sklada, je v pristojnosti organov samouprave na ravni občin, in sicer župana vaške ali mestne občine. Naloge s področja vzgojnih podpor in družinskih prejemkov v zadevah v zvezi s koordinacijo sistemov socialne zaščite pa izvaja vojvodska samouprava, in sicer maršal vojvodstva.

Več informacij

http://www.mpips.gov.pl/wsparcie-dla-rodzin-z-dziecmi/

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko

6.5. Pokojnine in prejemki za starostnike

Upravičenost

Pokojninsko zavarovanje je namenjeno zagotovitvi dohodkov po doseženi upokojitveni starosti in po prenehanju poklicne aktivnosti. Upravičenost do bodoče pokojnine je odvisna od vsakomesečnih prispevkov, ki se izplačujejo iz plač ali iz prihodkov iz druge pridobitne dejavnosti na podlagi obveznega zavarovanja, v tem na podlagi pogodb o naročilu in opravljanja nekmetijske dejavnosti.

Pokojninski sistemi na Poljskem

Splošni pokojninski sistem je sestavljen iz treh stebrov:

1) I. steber ima dokladno naravo in ga upravlja javna ustanova ZUS, ki vodi individualne račune zavarovancev;

2) II. steber je sestavljen iz dveh delov: odprtih pokojninskih skladov in podračuna v ZUS.

Odprte pokojninske sklade upravljajo zasebne ustanove – splošna pokojninska združenja (PTE). Odprti pokojninski sklad je pravna oseba, katere cilj je zbiranje denarnih sredstev, izvirajočih iz prispevkov zavarovancev, in investiranje le-teh na finančnem trgu. Do 31. januarja 2014 je bila udeležba v OFE obvezna za osebe rojene po 31. decembru 1968. Od 1. februarja 2014 lahko osebe, ki začenjajo prvo zaposlitev, izberejo, ali želijo, da bi deli njihovih pokojninskih prispevkov šli v OFE, oziroma v celoti v ZUS. Osebe, ki so že bile včlanjene v OFE, so lahko v obdobju od 1. aprila do 31. julija 2014 izbrale, ali žele še naprej dele prispevkov namenjati za OFE. Naslednje obdobje za možnost spremembe, v katerem so zavarovanci lahko spremenili svoje odločitve glede usmerjanja prispevkov v OFE, je potekalo od 1. aprila do 31. julija 2016. Naslednja prestopna okna so v načrtu vsaka 4 leta.

Podračun je dodatni račun v ZUS, voden v okviru zavarovančevega računa, na katerem se evidentira prispevek za II. steber pokojninskega zavarovanja, za katerega ni obveze usmerjanja v OFE. Sredstva na podračunu so revalorizirana s kazalnikom povprečne gospodarske rasti v obdobju zadnjih 5 let. Dodatno se začnejo od trenutka 10 let pred dosego upokojitvene starosti na podračun postopoma prenašati sredstva iz OFE. Ta mehanizem ščiti zavarovanca pred t.i. tveganjem slabega datuma, t.j. zlomov tržnih tečajev v času prehoda v pokoj, kar bi se odrazilo v znižanju pokojninskega kapitala in posledično v nižjih pokojninah;

86

3) III. steber upravljajo zasebne institucije. Pripadnost temu stebru je popolnoma prostovoljna. Njegova funkcija je, da v prihodnosti zagotovi povečane pokojninske prejemke na podlagi dodatnega prispevka. V okviru tega stebra funkcionirajo:

a) delavski pokojninski programi (PPE),

b) individualni pokojninski račun (IKE),

c) individualni račun pokojninske zaščite (IKZE).

Delavski pokojninski programi so prostovoljna oblika skupinskega varčevanja za pokojnino, ki jo organizira delodajalec ob soudeležbi delavcev. Temeljni prispevek financira delodajalec, a delavec lahko deklarira vnašanje dodatnega prispevka, ki se mu odšteva od plače. Z sredstvi, vplačanimi v okviru tega programa, upravlja finančna ustanova, ko jo delodajalec in delavci izberejo v fazi organiziranja programa. Udeleženec v PPE lahko dvigne zbrana sredstva v enem znesku ali po obrokih, vendar šele po dopolnitvi starosti 60 let. Najvišja meja dodatnih prispevkov, ki jih lahko udeleženec vplača v en program, znaša leta 2017 19993 PLN (pribl. 4618,45 EUR).

V okviru individualnih pokojninskih računov in individualnih računov pokojninske zaščite (IKE, IKZE) lahko varčuje vsaka oseba, ki je dosegla starost 16 let. Pod imenoma IKE in IKZE delujejo ločeni računi, ki jih upravljajo: banke, zavarovalna združenja, prostovoljni pokojninski skladi, združenja investicijskih skladov ali subjekti, ki se ukvarjajo z borznim posredništvom. Tako IKE kot tudi IKZE omogočata varčevanje za pokojnino brez bremena odvajanja davka na dohodek od kapitalskih dobičkov v višini 19%. Razlika med IKE in IKZE je v trenutku obdavčitve sredstev z davkom na dohodek fizičnih oseb. V primeru IKE je tega davka oproščeno končno izplačilo zbranih sredstev, medtem ko ni oprostitve plačila davka za vplačila na račun. V primeru IKZE se vplačila na ta račun odštevajo od davčne osnove za davek na dohodek fizičnih oseb, medtem ko bo izplačilo iz IKZE obdavčeno po pavšalni stopnji 10% po zaključku varčevalnega obdobja, t.j. po dopolnitvi najmanj 65 let. Za vplačila na obe vrsti računov veljajo letne omejitve, znašajoče v letu 2017 za IKE 13329 PLN (pribl. 3078 EUR), za IKZE pa 5331,60 PLN (pribl. 1231 EUR).

Prispevek za pokojninsko zavarovanje

Za pokojninsko zavarovanje se odvaja prispevek v višini 19,52% podlage za odmero (plače/prihodka).

Pokojninski prispevek financirata v enakih delih delodajalec in zavarovanec, s tem, da se prispevek, vplačevan v odprti pokojninski sklad ali evidentiran na podračunu, financira v celoti iz dela, ki ga plačuje zavarovanec.

Odgovoren za odvajanje prispevka v ZUS je delodajalec. Pokojninski sistem temelji na tesni povezavi višine pokojninskih prejemkov z resnično višino plačevanega prispevka, saj predstavlja podlago za obračun pokojnine vsota prispevkov za pokojninsko zavarovanje (pravilo definiranega prispevka).

Možni sta dve varianti delitve tega prispevka v drugem stebru:

če zavarovanec ni pristopil k OFE, se prispevek evidentira na: računu v ZUS – v višini 12,22%, na podračunu v ZUS – v višini 7,3%,

če se zavarovanec odloči nakazovati prispevek na račun v OFE, je delitev prispevka naslednja: 12,22% – se evidentira na računu v ZUS, 4,38% – na podračunu v ZUS, 2,92% – na računu v OFE.

Dodeljevanje pokojnin

Pokojnina se praviloma dodeli na predlog zainteresirane osebe. Odločbe o dodelitvi pokojnine izdajajo pokojninski organi, pristojni glede na kraj prebivanja osebe, ki se prizadeva za dodelitev teh prejemkov. Postopek za dodelitev pokojnine se začne po vložitvi predloga s strani zainteresirane osebe.

Pokojnina pripada osebam, ki so dosegle splošno pokojninsko starost.

Od 1. oktobra 2017 splošna pokojninska starost na Poljskem znaša 60 let za ženske in 65 let za moške. Za osebe, zajete z novim pokojninskim sistemom, ni opredeljeno minimalno obdobje zavarovanja kot obvezna podlaga za priznanje pokojnine.

87

Podlaga izračuna pokojnin je po novih pravilih vsota valoriziranih prispevkov, za obdobje od 1. januarja 1999, evidentiranih na računu zavarovanca, ter valoriziranega začetnega kapitala (izračunanega kot ekvivalent prispevkov za pokojninsko zavarovanje, odvedenih pred 1. januarjem 1999), nato povečana za znesek evidentiranih in valoriziranih prispevkov na podračunu. Pokojnino se izračuna z delitvijo tako določene podlage s predvidenim obdobjem povprečnega daljšega trajanja življenja za osebe v starosti, enaki starosti prehoda v pokoj danega zavarovanca.

Pokojnino se poviša do zneska najnižje pokojnine, če ima zavarovanec:

moški – obdobje plačevanja in neplačevanja prispevkov dolgo vsaj 25 let,

ženska – obdobje plačevanja in neplačevanja prispevkov dolgo vsaj 22 let.

V primeru državljanov, bivajočih na ozemlju druge države članice EU, kot tudi v primeru oseb, bivajočih v drugih tujih državah, s katerimi je Poljska povezana z mednarodno pogodbo o socialnih zavarovanjih, obveznosti s področja priznavanja pokojnin izpolnjuje Oddelek za tuje rente Centrale ZUS in/ali organizacijske enote ZUS, določene s strani Predsednika ZUS. Analogno načelo se nanaša na osebe, ki jim je pri določanju prava in višine pokojnine upoštevano obdobje zavarovanja, prebitega v tujini, če tako predvidevajo mednarodne pogodbe.

Več informacij

http://www.mrpips.gov.pl/

http://www.mrpips.gov.pl/ubezpieczenia- spoleczne/ubezpieczenie-emerytalne/

http://www.mrpips.gov.pl/en/social-insurance/pension-insurance/

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko – pokojninska zavarovanja

http://www.zus.pl/

Zavod za socialna zavarovanja – oddelek upravičenj iz zavarovanj

6.6. Invalidske pokojnine

Upravičenja in prispevek

Invalidska zavarovanja zagotavljajo denarne prejemke v primeru izgube denarnih dohodkov, povezane z nastopom invalidnosti (nezmožnosti za delo) ali smrti hranitelja družine. V takšnem primeru prejemajo osebe, ki plačujejo prispevek za invalidsko zavarovanje, invalidsko pokojnino iz naslova nezmožnosti za delo, ki jim nadomešča izgubljene denarne dohodke, v primeru smrti hranitelja družine pa se članom njegove družine izplačuje družinska pokojnina. Načeloma se v invalidsko zavarovanje obvezno vključujejo iste kategorije oseb, kot v pokojninsko zavarovanje.

Prispevek za invalidsko zavarovanje znaša 8% podlage za odmero prispevka, pri čemer 6,5% prihaja iz sredstev delodajalca, 1,5% pa iz sredstev delavca.

Prejemki iz invalidskih zavarovanj

Iz rentnih zavarovanj se plačujejo naslednji prejemki:

1) invalidska pokojnina iz naslova nezmožnosti za delo; te vrste invalidska pokojnina pripada zavarovancu, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

a) je nezmožen za delo,

b) ima zahtevano obdobje plačevanja in neplačevanja prispevkov, ki znaša vsaj skupno pet let obdobij plačevanja in neplačevanja prispevkov v zadnjem desetletju pred vložitvijo predloga ali pred nastankom nezmožnosti za delo, če pa je do te nezmožnosti prišlo, ko je bil zavarovanec mlajši od 30 let, so zahtevana obdobja plačevanja in neplačevanja prispevkov sorazmerno krajša,

88

c) nezmožnost za delo je nastala v obdobjih plačevanja in neplačevanja prispevkov, ali najkasneje v 18 mesecih po prenehanju teh obdobij; ta pogoj ne velja za zavarovanca, ki je dokazal obdobje plačevanja in neplačevanja prispevkov, ki je znašalo vsaj 20 let za ženske in 25 let za moške, in je popolnoma nezmožen za delo.

Nezmožna za delo je oseba, ki je v celoti ali delno izgubila zmožnost opravljanja plačljivega dela zaradi okvare organizma, če ni upati, da bo spet postala zmožna za delo po pridobitvi novih kvalifikacij. Nezmožnost za delo in njeno stopnjo ugotovi zdravnik, ki je za ta namen zaposlen pri ZUS kot prvostopenjski subjekt odločanja. Zainteresirana oseba se ima pravico pritožiti zoper ugotovitev zdravnika ZUS na Zdravniško komisijo ZUS kot drugostopenjski subjekt odločanja.

Invalidska pokojnina iz naslova delne nezmožnosti za delo znaša 75% invalidske pokojnine iz naslova popolne dela nezmožnosti;

2) družinska pokojnina; te vrste pokojnina pripada upravičenim članom družine (otrokom, vdovi, vdovcu, staršem) osebe, ki je imela v trenutku smrti že določeno pravico do starostne ali invalidske pokojnine ali je izpolnjevala pogoje za dodelitev enega od teh prejemkov. Pri ocenjevanju pravice do družinske pokojnine se predpostavlja, da je bila umrla oseba popolnoma nezmožna za delo.

Družinska pokojnina pripada v višini:

a) 85% višine prejemkov, ki bi pripadali umrlemu, če je do pokojnine upravičena ena oseba,

b) 90% višine prejemkov, ki bi pripadali umrlemu, če sta do pokojnine upravičeni dve osebi,

c) 95% višine prejemkov, ki bi pripadali umrlemu, če so do pokojnine upravičene tri ali več oseb.

Vsem upravičenim članom družine pripada ena skupna družinska pokojnina, ki se po potrebi lahko razdeli v enakih delih med upravičence. Če ima pravico do družinske pokojnina popolna sirota, ji pripada dodatek k pokojnini za popolno siroto;

3) šolska pokojnina pripada osebi, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev invalidske pokojnine iz naslova nezmožnosti za delo in v zvezi s katero je bila ugotovljena utemeljenost poklicne prekvalifikacije glede na nezmožnost za delo v dosedanjem poklicu. Dodeli se za obdobje 6 mesecev. To obdobje se lahko skrajša ali podaljša maksimalno na 30 mesecev. Višina šolske pokojnine znaša 75% podlage za izračun, kadar pa je dela nezmožnost posledica nezgode pri delu ali poklicne bolezni, znaša 100% podlage za izračun;

4) pogrebna podpora; je denarna podpora za kritje stroškov pogreba. Pogrebna podpora pripada v primeru smrti:

a) zavarovane osebe,

b) prejemnika starostne ali invalidske pokojnine,

c) osebe, ki na dan smrti ni imela ugotovljene pravice do starostne ali invalidske pokojnine, a je izpolnjevala pogoje za dodelitev takšne podpore,

d) prejemnika nadomestila iz naslova bolezni, rehabilitacijske podporo, porodniškega nadomestila ali podpora v višini porodniškega nadomestila za obdobje po prenehanju naslova za zavarovanje,

e) družinskega člana zavarovanca ali prejemnika pokojnine ali rente.

Višina pogrebne podpore znaša 4000 PLN (pribl. 924 EUR) in jo izplačujejo oddelki ZUS. Pogrebna podpora se izplača članu družine, ki je pokril stroške pogreba in je vložil vlogo zanjo.

Pogrebno podporo lahko prejme tudi delodajalec, dom socialne pomoči, občina, okrožje, pravna oseba cerkve ali verske skupnosti, če so ti subjekti pokrili stroške pogreba. To podporo lahko prejme tudi oseba, ki ni članica družine, ter zgornji subjekti, če je umrli sam razpolagal s podlago za pogrebno podporo. V takšnem primeru ustreza višina podpore dejanskim stroškom pogreba – maksimalno do višine 4000 PLN (pribl. 924 EUR).

Več informacij

89

http://www.mrpips.gov.pl/ubezpieczenia-spoleczne/ubezpieczenie-rentowe/

http://www.mrpips.gov.pl/en/social-insurance/disability-pension-insurance/

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko – invalidsko zavarovanje

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko

http://www.zus.pl/ Zavod za socialna zavarovanja – oddelek upravičenj iz zavarovanj

6.7. Prejemki iz naslova nezgod pri delu in poklicnih bolezni

Upravičenja in prispevek

V zavarovanje iz naslova nezgod pri delu in poklicnih bolezni se obvezno vključujejo osebe, ki se obvezno vključujejo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej, med drugim, delavci, izvajalci pogodb o naročilu, ter osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost.

Stopnja, po kateri se izračuna višina prispevka za nezgodno zavarovanje je različna za posamezne plačnike prispevkov in se jo določa v odvisnosti od ravni poklicnih nevarnosti in posledic teh nevarnosti. Za plačnika prispevkov, ki v nezgodno zavarovanje ne prijavi več kot 9 zavarovancev, znaša stopnja 50% najvišje procentne stopnje, določene za skupine dejavnosti, kar predstavlja 1,8% osnove za odmero.

Celotni prispevek za nezgodno zavarovanje plača delodajalec.

Podpore iz naslova nezgod pri delu in poklicnih bolezni

Iz zavarovanja iz naslova nezgod pri delu in poklicnih bolezni pripadajo naslednje podpore:

nadomestilo iz naslova bolezni za zavarovanca, katerega nezmožnost za delo je bila povzročena z nezgodo pri delu ali poklicno boleznijo,

rehabilitacijska podpora, ki se izplačuje po izčrpanju nadomestila iz naslova bolezni, če je zavarovanec še naprej nezmožen za delo, a nadaljevanje zdravljenja ali rehabilitacija obetata povrnitev zmožnosti za delo,

izravnalno nadomestilo za zavarovanca, ki je delavec, katerega plača se je znižala zaradi stalne ali dolgotrajne okvare zdravja,

odškodnina v enkratnem znesku za zavarovanca, ki je utrpel stalno ali dolgotrajno okvaro zdravja, ali za družinske člane zavarovanca ali prejemnika pokojnine,

invalidska pokojnina iz naslova nezgode pri delu ali poklicne bolezni za zavarovanca, ki je postal nezmožen za delo zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni,

šolska pokojnina – za zavarovanca, za katerega je bila izrečena smotrnost poklicne prekvalifikacije glede na dela nezmožnost v dotedanjem poklicu, povzročeno z nezgodo pri delu ali poklicno boleznijo,

družinska pokojnina – za člane družine umrlega zavarovanca ali upravičenca do rente iz naslova nezgode pri delu ali poklicne bolezni ter dodatek k družinski pokojnini – za popolno siroto (izguba obeh staršev),

negovalni dodatek – za osebo, upravičeno do invalidske pokojnine, spoznano kot popolnoma nezmožno dela in samostojnega obstoja ali ki je dopolnila 75 let,

pokritje stroškov zdravljenja – na področju stomatologije in zaščitnih cepljenj ter opremitve z ortopedskimi predmeti, v obsegu, opredeljenemu v predpisih.

Višino rente iz naslova nezgode pri delu ali poklicne bolezni se izračuna kot rento iz naslova dela nezmožnosti, pri čemer ne more biti nižja od:

60% podlage za odmero invalidske pokojnine za osebe, delno nezmožne za delo,

80% podlage za odmero invalidske pokojnine za osebe, popolnoma nezmožne za delo,

90

100% podlage za odmero invalidske pokojnine za osebe, upravičene do šolske rente.

Višina odškodnine v enem znesku iz naslova nezgode pri delu je odvisna od procentne stopnje prizadetosti zdravja kot jo opredeli odločujoči zdravnik ali zdravniška komisija ZUS. V obdobju od 1. aprila 2018 do 31. marca 2019 pripada oškodovancu odškodnina v višini 854 PLN (pribl. 197,28 EUR) za vsak odstotek stalne ali dolgotrajne prizadetosti zdravja. Osebi, spoznani za popolnoma nezmožno dela in samostojnega obstoja zaradi poklicne bolezni ali nezgode pri delu, pripada odškodnina v enkratnem znesku v višini 14950 PLN (pribl. 3453,50 EUR).

Odgovornost zavarovanca

Prejemki iz nezgodnega zavarovanja ne pripadajo zavarovancu, če je bil izključni vzrok nezgode dokazana, s strani zavarovanca povzročena kršitev predpisov nanašajočih se na zaščito življenja in zdravja, ki jih je zavarovanec kršil zavestno ali iz hude malomarnosti.

Prejemki tudi ne pripadajo zavarovancu, ki je v stanju pijanosti ali pod vplivom narkotikov ali psihotropnih snovi v znatni meri prispeval k nezgodi.

Več informacij

http://www.mrpips.gov.pl/ubezpieczenia-

spoleczne/ubezpieczenia-wypadkowe/

http://www.mrpips.gov.pl/en/social-insurance/insurance-against-accidents-at-work-and-occupational-diseases/

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko – nezgodna zavarovanja

http://www.zus.pl/ Zavod za socialna zavarovanja – Oddelek upravičenj iz zavarovanj

6.8. Nadomestilo za brezposelne – prenos

Če državljan države članice EU ali EFTA ima na Poljskem pravico do podpore za brezposelne, ti le-ta pripada tudi tekom iskanja dela v tujini v vseh državah članicah EU in EFTA.

V primeru, ko državljan EU ali EFTA ne najde zaposlitve v drugi državi članici in ima, glede na nacionalne predpise, pravico do podpore, se mora vrniti v svojo državo. V nasprotnem primeru izgubi pravico do podpore.

Brezposelna oseba, ki je pridobila pravico do podpore za brezposelne v državi svoje zadnje zaposlitve, ki je bila država članica EU ali EFTA, in prispe v Poljsko v cilju iskanja dela, ima pravico do prenosa podpore za brezposelne. V tem cilju je treba pridobiti ustrezni dokument PD U2, ki daje upravičenje za prenos podpore (prej je bil to formular E 303). Zelo pomembno je, da je pravica do prenosa (to je izplačila v drugi državi članici) podpore za brezposelne časovno omejena in pripada samo osebam, ki izpolnjujejo določene pogoje.

Podporo se lahko plačuje za 3 mesece (možnost podaljšanja na do 6 mesecev), tekom katerih je treba aktivno iskati delo. Pomembno je tudi, da je bil namen potovanja dejansko iskanje dela, ne pa npr. turistična odprava, študijski cilj ali osnovanje lastne gospodarske dejavnosti.

Pomembno je, da bi oseba, ki želi iskati delo v tujini in tam dobivati podporo, izpolnjevala vse pogoje priznanja podpore v svoji državi (tam, kjer prebiva ali je zadnjikrat delala). Če torej želi poljski državljan iskati delo v državah članicah EU in EFTA in tam dobivati poljsko podporo, mora izpolnjevati poljske pogoje za priznanje podpore (delati 365 dni v teku zadnjih 18 mesecev). Oseba, ki želi transferirati podporo, mora dodatno:

biti vsaj 4 tedne prijavljena kot brezposelna (lahko prosi, da se ta čas skrajša – o tem mora odločiti pristojna institucija, na Poljskem je to ustrezni vojvodski urad za delo),

91

prijaviti pristojni instituciji v svoji državi (tam, kjer prebiva ali je zadnjikrat delala) namero odhoda v cilju iskanja dela v drugi državi članici UE ali EFTA in vložiti vlogo za izdajo dokumenta PD U2 (neprijava odhoda lahko povzroči izgubo pravice do podpore v določeni državi),

v 7 dni od trenutka odhoda prijaviti se (registrirati) v pristojni instituciji (uradu za delo) države, v kateri namerava iskati delo (ta rok se lahko v izjemnih primerih podaljša) – izpolnitev tega pogoja pomeni izplačilo podpore za brezposelne tudi za čas potovanja; če sedemdnevni dni ni spoštovan, bo podpora pripadala šele od dne prijave, brez časa potovanja,

dejansko iskati delo, to je biti na voljo uradu za delo.

Podporo za brezposelne izplačuje pristojna institucija v državi, iz katere je prenešena podpora – neposredno na bančni račun brezposelne osebe.

Okrožni uradi za delo izvajajo naloge, izhajajoče iz koordinacije sistemov socialne zaščite, v tem okviru kontrolirajo osebo iščočo delo, tako kot je to v primeru brezposelne osebe na Poljskem.

Podporo tekom iskanja dela se izplačuje maksimalno 3 mesece od dne odhoda iz države. V nekaterih primerih je možno podaljšanje obdobja prenosa maksimalno do 6 mesecev. Za podaljšanje obdobja transfera podpore mora brezposelna oseba vložiti vlogo za podaljšanje v instituciji, ki ji je priznala pravico do podpore, pred potekom prvih 3 mesecev transfera. Brezposelni, ki želi podaljšati obdobje transfera podpore za brezposelne za nadaljnje 3 mesece, mora utemeljiti, zakaj mu ni uspelo najti delo tekom prvih 3 mesecev. Cilj transfera podpore za brezposelne je namreč iskanje dela s strani brezposelnega na ozemlju države, v katero se prenaša podpora.

Odločitev o podaljšanju obdobja prenosa podpore za brezposelne v Poljsko sprejme pristojna institucija v državi, v kateri je bila priznana podpora in iz katere se le-ta prenaša. Ta odločitev je individualna in diskrecijska. Evropski predpisi ne predvidevajo okoliščin, v katerih naj se obdobje prenosa podpore podaljša.

Prispevek za socialno zavarovanje in davek na izplačane podpore se plačata v državi izvora podpore (skladno s pogodbami o izogibanju dvojnega obdavčevanja).

Možnost prejemanja podpore v državi iskanja dela lahko brezposelni izkoristi tekom maksimalno 3 mesecev (oziroma 6 mesecev) med dvema obdobjema zaposlitve.

Načelo seštevanja obdobij zavarovanja ali zaposlitve, prebitih v eni od držav članic

Načelo seštevanja obdobij zavarovanja in zaposlitve jamči, da ima, kdor prenese kraj svojega bivanja v drugo državo, zaščito za primer brezposelnosti. Če je bil zahtevani čas dela in zavarovanja na Poljskem, kot tudi obdobje zaposlitve in zavarovanja v tujini, prekratek, da bi brezposelni lahko dobil pravico do podpore za brezposelne, mu pomaga seštetje let in mesecev dela v vseh državah EU/EFTA dobiti zahtevano obdobje za pridobitev pravice do podpore. To pomeni, da se v obdobju, ki daje upravičenost do podpore, upošteva tudi obdobje zaposlitve ali zavarovanja, prebito v drugih državah EU/EFTA. Seštevajo se tako obdobja najemnega dela, torej na podlagi pogodb o zaposlitvi, pogodb o izvedbi naročila ipd., kot tudi dela za lastni račun.

Dokument, ki potrjuje obdobje zavarovanja ali zaposlitve, je dokument PD U1, ki ga lahko brezposelni sam zahteva od institucije države zadnje zaposlitve. Če brezposelna oseba tega ne stori, bo vojvodski urad za delo na Poljskem pridobil te informacije na posebnih dokumentih SED od pristojne institucije ustrezne države EU/EFTA.

Predpisi EU določajo, da dobimo podporo, če izpolnjujemo vse pogoje v državi, v kateri smo nazadnje delali.

Ko izgubiš delo npr. na Švedskem, se tvoja pravica do podpore in višina le-te opredelita skladno s švedskim pravom, torej zakonodajo države, v kateri si izgubil delo. Odstopanje od omenjenega pravila predstavljajo med drugim:

napotene osebe – spadajo pod zakonodajo države, v kateri se nahaja sedež podjetja, ki je osebo napotilo na delo v tujino, a ne država, v kateri napotena oseba dela;

osebe, ki opravljajo dejavnost za lastni račun na ozemlju vsaj dveh držav – zanje je pristojna zakonodaja države bivanja, če opravljajo tam del dejavnosti. Če ne bivajo v nobeni od držav, v kateri opravljajo dejavnost, spadajo pod zakonodajo države, v kateri opravljajo največji del dejavnosti;

92

mornarji – spadajo pod pravo države, pod katere zastavo plovejo;

obmejni delavci – spadajo pod pravo države, v kateri prebivajo, in edino v tej državi se lahko potegujejo za pravico do podpore za brezposelne;

čezmejni delavci – se lahko potegujejo za podporo v državi zadnje zaposlitve ali v državi bivanja.

Pravila izračunavanja višine podpore

Pravo v zvezi s pogoji pridobitve in višino podpor iz naslova brezposelnosti se po državah EU razlikuje. V teh sistemih je bodisi:

podpora v višini, ki je stalna, ne glede na to, koliko je na zadnje brezposelna oseba zaslužila (tako je npr. v Veliki Britaniji in na Poljskem, kjer zaslužki nimajo vpliva na višino podpore). O višini podpore odloča pravo države, ki bo izplačala podporo, ali

podpora v spremenljivi višini, izračunani na podlagi višine zadnjih zaslužkov. Tako je npr. v Nemčiji.

V primeru obmejnega ali čezmejnega delavca – bo institucija kraja bivanja upoštevala plačo, ki jo je delavec prejemal v državi svoje zadnje zaposlitve. V primeru drugih delavcev bo institucija države, priznavajoče podporo, upoštevala samo plačo, prejemano za delo v tej državi.

Obmejni in čezmejni delavci

Predpisi EU razlikujejo dve posebni kategoriji delavcev:

obmejne delavce – ki delajo v eni državi članici, prebivajo pa v drugi državi članici, v katero se vračajo vsakodnevno ali najmanj enkrat tedensko; npr. poljski državljan, ki prebiva v poljskem kraju Zgorzelec, dela pa v nemškem Goerlitz, ki se vsakodnevno vrne v svoj kraj bivanja, ima status obmejnega delavca,

čezmejne delavce – osebe, ki imajo kraj običajnega bivanja v eni državi članici, kraj zaposlitve pa v drugi državi članici in nimajo statusa obmejnega delavca (t.j. se ne morajo dnevno ali enkrat tedensko vračati v kraj svojega bivanja). Na primer, poljski državljan, ki je za krajši čas odpotoval na delo v Irsko in je na Poljskem pustil ženo in otroke, ki jih vzdržuje (kar pomeni, da je njegovo središče življenjskih interesov na Poljskem) ter se po enem letu vrne v državo, ima status čezmejnega delavca. Za čezmejnega delavca se šteje tudi sezonski delavec.

Običajno se kraj prebivanja določa na podlagi individualne ocene življenjske situacije in ob. upoštevanju določenih meril. Temeljna merila za določitev kraja bivanja so: dolžina in trajnost bivanja v obeh državah, narava dela, družinska situacija, stanovanjska situacija, davčni domicil, opravljanje dejavnosti nepridobitne narave. V primeru študentov se upošteva tudi vire njihovih dohodkov.

Dodatno je pravica do podpore za brezposelno osebo, ki je obmejni delavec, odvisna od tega, ali je ta oseba delno ali popolnoma brezposelna. Delna brezposelnost pomeni tu situacijo, v kateri dana oseba dejansko ne opravlja dela (ali ga opravlja s skrajšanim delovnim časom), ob. tem da je formalno zaposlena (ima delovno pogodbo):

v primeru delne ali začasne brezposelnosti v podjetju, kjer je zaposlen, koristi obmejni delavec pravico do podpore za brezposelne na podlagi zakonodaje pristojne države, torej države zaposlitve. Tega delavca se obravnava tako kot če bi prebival na ozemlju te države.

v primeru popolne brezposelnosti koristi obmejni delavec podporo izključno na podlagi zakonodaje države kraja bivanja, tudi če izpolnjuje pogoje pridobitve pravice do podpore po zakonodaji države članice zadnjega kraja zaposlitve. V tem primeru nima pravice izbire.

Za čezmejnega delavca veljajo druga pravila:

kadar je delavec delno ali začasno brezposeln in je na voljo svojemu delodajalcu na ozemlju države zadnje zaposlitve, koristi podporo na podlagi zakonodaje te države in mu podporo izplačuje pristojna institucija, tako kot da bi ta oseba prebivala na ozemlju te države,

93

kadar je delavec popolnoma brezposeln in je izbral registracijo v državi zadnje zaposlitve, koristi podporo na podlagi zakonodaje te države in mu podporo izplačuje pristojna institucija, tako kot da bi ta oseba prebivala na ozemlju te države,

kadar je delavec popolnoma brezposeln in je izbral registracijo v službah za delo države običajnega bivanja, lahko koristi podporo skladno z zakonodajo države kraja bivanja, kot da bi bil v njej nazadnje zaposlen.

Nadomestila za brezposelne – dokumenti

Za podpore iz naslova brezposelnosti se uporabljajo dokumenti EU iz serije U (standardni elektronski dokumenti – t.i. SED), ki se nanašajo na podpore iz naslova brezposelnosti in jih uporabljajo izključno pristojne institucije, ki ugotavljajo upravičenost do predstavljenih podpor.

Obstajajo tudi dokumenti, ki jih izdajajo pristojne institucije na zahtevo brezposelne osebe – ta dokumenta sta dva, nadomestila sta dosedanje formularje serije E-300, ta dokumenta sta:

PD U1 – dokument potrjujoč obdobje, ki ga je treba upoštevati pri priznavanju podpor za brezposelne,

PD U2 – dokument potrjujoč ohranitev pravice do podpore za brezposelne (do prenosa podpore).

Več informacij

http://www.mrpips.gov.pl/koordynacja-systemow-zabezpieczenia-spolecznego/

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko

http://www.mrpips.gov.pl/koordynacja-systemow-zabezpieczenia-spolecznego/unia-europejska/instytucje-udzielajace-wyjasnien-w-sprawach-koordynacji-systemow-zabezpieczenia-spolecznego-w-ue/instytucja-lacznikowa

Organi za zvezo

http://www.mrpips.gov.pl/koordynacja-systemow-zabezpieczenia-spolecznego/unia-europejska/koordynacja-systemow-zabezpieczenia-spolecznego-w-ue

Pravila koordinacije sistemov socialne varnosti v EU

http://www.mrpips.gov.pl/koordynacja-systemow-zabezpieczenia-spolecznego/unia-europejska/swiadczenia-w-ramach-koordynacji-unijnej-/

Prejemki v okviru koordinacije v EU

http://www.mrpips.gov.pl/ubezpieczenia-spoleczne Vrste socialnih zavarovanj