Iz Vojaskega Arhiva - Fran Maselj-Podlimbarski

BESeDAIZ VOJA·KEGA ARHIVA

1

Fran Maselj-Podlimbarski

Iz voja‰kegaarhiva

Novele in ãrtice

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

Fran Maselj-PodlimbarskiIZ VOJA·KEGA ARHIVANovele in ãrtice

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-159-2

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

Vsebina

KROKARJEV PETER 4

V VOJA·KEM ARHIVU 24

VOJVODA PERO IN PERICA 34

TOVARI· KLADVIâEK 53

PISATELJA JANKA RUâIGAJA PRVI HONORAR 73


4

KROKARJEV PETER

Mislite si ãloveka majhne postave, pleãatega, ãoka-stega, mesnatega, kakor pravi Turgenjev, malih

oãi, debelega nosú, smolnato-temnih las, kratko pristri-Ïenih, lica raz‰irjenega, neÏno-rdeãega, po polti skorajotroãjega, biãjega vratu, kratkih lakti z rdeãkastimi ro-kami, sem in tam pegastimi, kratkih nog v podobi ste-brov. Hodil je Krokarjev Peter ‰iroko in opletal z roka-mi. Smejal se je dostikrat in prijetno je znal natezati rde-ãe oplatnice, a videl ga nisem dobrovoljnega nikoli. Go-voril je malo in tako teÏko, kakor da so mu besede najeziku privezane, on pa poãasi odvezuje drugo za dru-go in jih suje na beli dan. Molãe se je pomikal za svojimposlom in tako teÏko brez du‰evne pomoãi, brez ognja;zdelo se mi je, kakor bi bilo to gromadno telo dobilo odstvarnika premajhen deleÏ one motorne moãi, ki nasneprestano goni od predmeta do predmeta, od dela kdelu. Lenoba ni bil Krokarjev Peter. Upiral se je z delomkakor vsi drugi; nikoli ni pohajkoval, a njegova nespret-nost je bila kriva, da mu ni ‰lo vse tako izpod rok kakordrugim. V tovari‰ije ni zahajal; preradi so ga tovari‰ipikali in to ga je bolelo. Eden njegovih tovari‰ev, ‰tajer-


5

ski Nemec, ohol, neumen ãlovek, mu je poskusil datipriimek »petrolejni sod«; pa ta priimek se ga ni prijel:hudomu‰ni Nemec je imel med nami s svojimi suhimidovtipi premalo vpliva in Petra smo imeli vsi radi. Res,vãasi se ga je ta ali oni v mladostni predrznosti in pre-vzetnosti lotil in ga jel izpra‰evati o njegovi ljubici, kakaje, koliko ima, na kar se je Peter vselej premilo posmeh-ljal, pomuzal in srameÏljivo pogledal v tla. Razen vodeni pil niãesar, niti Ïganja ne. âe mu ga je kdo ponudil, jesmehljaje se odvrnil: »Oj … tega pa jaz Ïe ne!« Tudi to-baka ni kadil, le Ïveãil ga je, kadar je ãistil sabljo ali ãev-lje ali pa drgnil s skleskom svoje ostroge. Peti ga nisemsli‰al nikoli. Ne »Zagorski zvonovi«, ne »Mila lunica«,ne »Na‰ cesar in na‰ kralj«, ne »V nedeljo zgodaj«, no-bena pesem ni genila tega okorneÏa. Kakor bi mu leÏa-la kaka neozdravljiva bol na du‰i, okovana, priklenjena,zadelana, nedoseÏna in nedostopna. Kleti je pa znalPeter in robato je klel, pa le pri posebnih prilikah. âe gaje v hlevu ugriznil konj, ali kadar so se mu pri skoku nakonja razparale hlaãe, kadar so mu ponoãi mi‰i oglodalekruh, preklel je konja ali hlaãe ali mi‰i.

Brez posla ni bil nikdar. âe ni bilo drugega opravila,je sedel na slamnici, krpal svoje rdeãe hlaãe, tolkel ko-misni kruh — po dve porciji ga je dobival na dan — uba-dal s ‰ivanko in zalagal ter ‰iril svoje majhne oãi, da seje videla njihova sneÏna belina, zalagal pol pesti debe-


6

le kose med rdeãe, razpuhle ustnice. Ej, pripraven ãlo-vek je bil Krokarjev Peter in, kakor pravim, radi smo gaimeli.

Nekoã, davno je Ïe tega, sva morala s KrokarjevimPetrom ãez noã straÏiti v hlevu nad trideset konj. Pobo-tala sva se, da bom ãul jaz do polnoãi, on pa po polnoãi.Zimska noã je bila in tenek sneg je leÏal po sosednjihhribih.

Ob devetih se je polegel hrum, ki se sicer razlega vesdan po voja‰kem hlevu. Tovari‰i so se odpravili v izbeveselo kramljaje, pevaje, tu in tam glasno ukaje v hlad-no noã, konji so zobali, mulili seno, hrkali, pihali, bíli inse grizli. Kmalu se je polegla ona ãilost in veselost, kate-ro obãuti Ïival pred in med krmljenjem. Zime v hlevu nibilo ãutiti.

Krokarjev Peter si je prinesel iz izbe pla‰ã, komisnihleb, ãrnilo, pero in papir.

»Kaj bo‰ pisal, Peter?« sem ga ogovoril.»Bom … domov!«»Miciki ·ijanovi, kaj ne?«»·ijanovi, ·ijanovi!« Nasmehnil se je in namuzal in se

obrnil od mene.Zaãela sva snaÏiti hlev.»Peter, ali te bo Micika ãakala?«»âe hoãe.«»E, babe so babe! Kdo ve, ãe ona nocoj misli nate?«


7

Ni me hotel poslu‰ati, ‰el je na drugi konec hleva.Zopet sva se se‰la.»Peter, kaj pa, ali ima‰ ‰e oãeta?«»Oãeta — pa nimam.«»Ali matere tudi ne?«»Mater pa imam, mater!« je hitro odgovoril in neka-

ko ljubo je zvenel njegov glas. Srãno je brskal z raskavobrezovo metlo.

»Da so le mati, Peter …, za mater bi jaz dal vse.«Pogledal sem mu v obraz. Slaba luã je brlela nad na-

ma in razlivala bledo svetlobo. Zami‰ljen je stal Peterpred menoj. Lica so mu gorela, milo je uprl svoje male,temnorjave oãi in ni jih odmaknil, ko sem pogledal va-nje. Zdelo se mi je, kakor bi bil iskal v meni soãutja, takome je pogledaval in bistril s svojim pogledom, kakor bime bil hotel prositi, naj mu odpustim, naj ga ne zasme-hujem, ker je tako mehkoãuten in dobrosrãen.

Nekaj trenutkov sva molãala. Ugibal sem, kaj se godiv Petrovem srcu. Da on noã in dan sanjari o domaãihkrajih, od katerih ga je neizprosno in neusmiljeno od-trgala dolÏnost, to sem vedel; ali neznano mi je bilo, kajin kako je pri njem doma. In glej, zanesel se je, da je na-‰el ãloveka, ki ga ne zasmehuje, ki razume njegove bo-leãine. Postal je zaupen, zgovoren, toÏnosti ni veã nanjegovem obrazu. On, ki je tovari‰em odgovarjal, kadarse mu je zljubilo, on me je nocoj ogovoril:


8

»Kaj pa tvoji star‰i, ali ‰e Ïive?«»Oj, ‰e ni dolgo, kar sem dobil pismo od doma!«»Ali so zdravi?«»Zdravi!«»Meni so pa pred tremi tedni pisali … no, pa niã do-

brega … mati so stari … nad ‰estdeset let …« je govorils tresoãim glasom.

»Ali so ‰e pri moãi?«»Bili so … zmerom … pa saj ve‰, zima starega ãloveka

prevzame … zdaj so nekaj obo — oboleli.«»Niã ne maraj, Peter, pomlad bo kmalu pri‰la, ta pri-

nese zdravja.«»Kaj bi jaz maral, ko bi bil domá … vse bi bilo drugaãe

… zasluÏil bi, da bi bilo tudi za mater dosti.«»Ali si za hlapca sluÏil?«»V rudnikih sem bil, premog sem kopal …Babi, visoka kobila ãrne, svetle dlake, belolisasta na

glavi, dolgo grivasta, je grebla s sprednjo nogo po slamiin svetlo pogledavala na naju. Peter jo je ‰el napajat. Sle-dil sem mu z oãmi in se zamislil vanj. Kdo bi bil kdajdejal, da je tihi Peter taka dobra du‰a, in kdo bi bil mislil,da se srce takega okornega, ledenega ãloveka more ota-jati! âim dalje sem ga gledal, tem bolj se mi je prikupil.Kako je hacàl po slami okoli konja, vãasih tajil Ïareãeoãi, vãasih pa mene pogledal tako milo in proseãe.


9

»Doma je bilo res … ‰e veã trpljenja kakor ga je tu, pasem le zasluÏil, da sva oba z materjo izhajala za silo.«

»PremoÏenja doma nimate?«»Kaj bi imeli!«»Svoje hi‰e tudi ne?«»Niã! … Mati gostujejo … zdaj Ïive … kaj … o tem, kar

jim dobri ljudje dado. Pi‰ejo mi, da bi pri‰el domov, pakako bi pri‰el … dva brata imam ‰e — oÏenjena. Pri ra-portu sem Ïe prosil in so mi dejali, da, ko bi bil edini sinvdove, bi Ïe ‰lo, tako pa naj brata za mater skrbita.

»Sta li brata tudi v rudnikih?«»Doma sta, v hribih delata drva, po deset gro‰ev na

dan in ob svojem; imata pa oba po veã otrok, tako da ‰esama nimata dosti za Ïivljenje. Do lanskega leta so mati‰e dobivali za tr‰ãanko … no, ni bilo bogve kaj, pa ven-dar je bilo laÏe. Zdaj ‰e tega nimajo. Tr‰ãanka je odras-la in sluÏi v dolini pri cesti. Kruha jim prinese vsak teden… pa kaj …«

»Peter, kaj jim bo‰ pa pisal nocoj?«»I kaj, naj potrpé … saj veãno ne bo tako … osemin-

dvajset gro‰ev imam, te jim po‰ljem.«»Kaj, ti denar domov po‰ilja‰? Takega pa ‰e ni bilo.«»To bo prvi denar, katerega jim po‰ljem v poldrugem

letu. Prihranil sem ga … pa sam bogve, kedaj zopet de-nem toliko na stran.«


10

»Peter, ali bo‰ vzel ·ijanovo Miciko, kadar pride‰ do-mov?«

»Zakaj bi je ne! Bajto ima pri cesti … imel bom vsajsvoj dom. Tja pojdem z materjo … onidve bosta domagospodinjili, jaz bom pa premog kopal.«

»âe pa pridejo otroci, bo‰ pa tudi ti moral doma osta-ti!«

»E … bogve, kako ‰e bo …«Povedati je hotel ‰e nekaj, ali glas mu je zastal v grlu.

Umolknil je, oãi so se mu zopet pomraãile. Nisem gahotel motiti v njegovih spominih, ker za njegovo bolestnisem imel zdravila, celo pravega sveta ne, ki bi mu bilv tolaÏbo. Ali pogledaval sem vedno nanj, tik njega sem-postajal, on pa je molãal, odvraãal se od mene, stiskaltrepalnice in ustnice, kakor bi bil s premagovanjem po-rival spomine nazaj doli v srce. Zopet je postal ãemeren,kakr‰nega smo ga videli dan za dnevom. LaÏe ni biloPetru, ko je odkril tovari‰u svoje gorje, spomini na do-maãe kraje in na zapu‰ãeno mater so ga gotovo ‰e hujerazburili. âetrt ure sva ‰e hodila po hlevu, zapirala okna,popravljala steljo, tu in tam napajala, potem pa je Petervzel pla‰ã in se za leseno ograjo zleknil na slamo. Z no-beno besedo se ni poslovil od mene in jaz se tudi nisemupal govoriti; niti lahko noã mu nisem Ïelel.

Okoli poldvanajstih sem sedel na stol. Hoja me jeutrudila, razburjena domi‰ljija je oslabela moje Ïivce.


11

Naslonil sem se s komolcem na leseno ograjo. Kmalu mije glava zdrknila raz dlan na rame; zadremal sem. Tipa-nje in vohanje po desni roki me je prebudilo.

Aga, ‰irokopleã, udat konj zlatorjave barve je stalpred menoj. Prestra‰en sem skoãil raz stol. Tudi konj seje stresnil, se zgrudil, kakor bi se mu bila po‰ibila ko-lena, odskoãil, visoko je dvignil glavo in rep, prhnil znozdrvmi, mogoãno je potresel z gosto, zlatobelkastogrivo, kakor da se hoãe otresti upla‰enosti in je ponosnopobeÏal v svojo stajo. Klopotanje kopit je prebudilo Pet-ra. Privezal sem konja, a Peter je Ïe stal za menoj. Slabaluã me je skelela v oãi, trepalnice so mi siloma lezle sku-paj, dolgi Ïarki so se mi utrinjali pred oãmi.

»Kaj je Ïe polnoã, Peter, da si vstal?«»Seveda bo Ïe kmalu!«»Ali si dobro spal?«»A, kaj bi spal … vsake ãetrt ure sem se prebudil …

sanjalo se mi je.»Sanjalo?«»Ti si se uãil, ali zna‰ sanje razlagati?«»Tega se nisem uãil; kaj se ti je pa sanjalo?«»Da sem pri‰el domov … spomladi. Vse je bilo zeleno

pred koão, vse pisano. V veÏi sem sreãal Miciko.«»A —«»Vsa bleda in upála je bila, taka …, kar gledati je ni-

sem mogel. Podala mi je roko, pa je bila tako mrzla ka-


12

kor led … tako ãudno mrzla, kar zgenil sem se. Bogve,nekaj to pomeni.«

»Îe mogoãe!«»Bogve. Hotel sem ji odtegniti roko, pa nisem mogel

… kakor bi bili roki primrznili. Peter, dejala je Micika,mati te ãakajo v hi‰i in tvoj oãe. Mene je ob‰la groza …mrzel pot me je oblil … moj oãe so Ïe umrli … ‰est let jetega.«

»Ali si jih potlej videl v sanjah?«»Ne, prebudil sem se od strahu.«»Sanje so prazne marnje, Peter, spletkarije vroãe gla-

ve, brez pomena. Mnogokrat obãujemo v sanjah z umr-limi in se jih ne bojimo.«

»Pri nas je … Kikrãev Matija mu pravijo … ta jih pazna razlagati.«

»Morebiti, da vãasi zadene pravo; marsikaj se zgodi,kar se nam je sanjalo, a marsikaj se nam pripeti, o ãemerse nam ‰e sanjalo ni.«

»Seveda, oãeta Ïe ne bom veã videl z materjo … mo-rebiti na onem svetu … na tem pa Ïe ne veã.«

Oba sva molãala.O polnoãi smo navadno pristiljali konjem s sveÏo sla-

mo. Velik kup slame je leÏal pred hlevom. S Petrom svazaãela nositi. Svetla noã je bila zunaj. Luna je plavalanavpik nad nama, zvezde, redko sejane, so Ïarko sveti-le. Iz dimnika bliÏnje tovarne se je izgubljal lahek, siv-


13

kast dim v sveÏe prozorno ozraãje. V sosednji vasi jenekdo hripavo zaukal, okna krajne hi‰e, gostilne, so bila‰e razsvetljena. Vsak po trikrat sva vlekla slame. Napo-sled se je Peter ustavil pred kupom. âakal sem, da meogovori. Obrnil je pogled proti jugu in neprestano zrltja. Med prsti je mehaniãno mel in sukal bilko slame.Postal sem tik njega. ObseÏna ravnina se je razprostiralana juÏno stran. Kake pol ure hoda pred nama je leÏalgozd, teman, nepregleden na levo in na desno.

»Ve‰, jaz bi se za ves svet ne hotel naseliti na tej rav-nini.«

»Zakaj ne?«»Pozabiti bi ne mogel na‰ega goratega sveta.«»Pravijo, da je povsod dobro, doma pa najbolje.«»Glej tam, kaka pega je na nebu, tam pod ono svetlo

zvezdo. Ali vidi‰?«»Vidim, vidim!«»Jerebiãev Janez je pravil oni dan, ko smo jahali doli

za tem lesom, da smo tu ãez mi doma.«»A kaj ‰e! — Ali vidi‰ veãernico, tu na desno glej, naj-

svetlej‰a zvezda Ïe globoko na kraju ravnine — tam jena‰a domovina. Peter, — tam so na‰e Ïelje.«

»Ali tam … tam …«Poslednjikrat sva zanesla slame. V hlevu nisem s Pet-

rom veã govoril.


14

Urezal si je kos kruha in obstal sredi hleva. Jaz sem sezavil v svoj pla‰ã in se iztegnil po slami za ograjo. Pre-cej sem zadremal. Silen udarec konjskega kopita po le-seni ograji me je prebudil. Dvignil sem glavo, oprl se nakomolec.

»Da bi te … gura suha!« se je zaãul nemirni Petrovglas. Zdelo se mi je, kakor bi bila metla trdo ‰vignila pokonjskem kriÏu. Zopet sem se poravnal po slami. Prijet-no mi je bilo pod pla‰ãem, kakor da mi je Bog spanjanalil v vse ude in Ïile nove, telo sladko pojeãe, pomirje-valne tekoãine. Nad menoj v Ïlebu je poskoãila in za-cvilila mi‰. Zaspal sem. Nekaj je vleklo pla‰ã raz mene.Malo sem odprl oãi. Îveplenka mi je gorela pred nosom.Neprijetno me je zbodla svetloba; stisnil sem trepalni-ce. Orja‰ka roka me je zgrabila za bluzo in me vleklanase. Podal sem se, zbral misli in v hipu sem bil na no-gah.

»A, tako ti straÏi‰, ãakaj, poãakaj! Jaz te nauãim, kakoti je opravljati sluÏbo! Ti spi‰, a konji se sprehajajo pohlevu — a luãi nikake, ha?«

In jadovito me je potresla nemila roka. Vse temno jebilo okoli mene. Razloãil sem le ãrno maso, stojeão predmenoj, a po besedah, ostro nagla‰enih, sem spoznal, dasem v pesteh korporala Malnariãa.

»Napravi luã, o drugem se ‰e pomeniva!« TeÏka pestme spusti. In tekel sem, kar se je dalo, k prvi svetilnici.


15

V naglici zadenem ob konja, ki je poskoãil. Nastane ne-mala konjska dirka po hlevu. UÏgem luã in grem prive-zavat konje. Na korporalovo vpra‰anje, kje je drugastraÏa, sem dokazal svojo nedolÏnost.

»Poglej po stajah, nekje bo Ïivinãe leno spalo pod ko-njem ali pod Ïlebom, a ob enajstih oba k raportu. Jazvama Ïe pokaÏem!«

Ta glas je bil meãji, niti polovice prej‰nje zlosti ni bilov njem. Za‰kripala so vrata in zopet zaloputnila za stro-gim gospodom korporalom.

Precej pozno zjutraj je Ïe bilo. Konji so postajali ne-mirni, zrna v stelji ni noben veã iskal; ogledovali so se.Vzel sem svetilnico in iskal po stajah. Petra ni bilo nikjer,njegovega pla‰ãa tudi ne. Kaj ko bi bil Peter pobegnil, kobi ga bile njegove veãne sanje o domaãiji, njegova gor-ka ljubezen izpeljale na to nesreãno pot? In spomnilsem se vsega, kar sva to noã govorila. — Jerebiãev Janezje pri‰el prvi v hlev. Oskrboval je dva konja. Poprosilsem ga, da me nadomestuje, dokler se ne vrnem. In te-kel sem v sobo in potipal po Petrovi postelji, ali Petra ni.PriÏgem Ïveplenko, gledam. Petrovega pla‰ãa ni na kli-nu. Zdaj sem bil prepriãan, da je Peter pobegnil. Îal mije postalo po njem, pomiloval sem ga, ali slabe misli onjem nisem imel. Njegovo srce ga je neprestano vleklov domaãe gore, k stari materi, drugaãe ni mogel delati.Na zahodu je luna poãasi lezla za obris ravnine. »Tam je


16

na‰a domovina — na‰e Ïelje!« Drug za drugim so priha-jali tovari‰i iz sobe. Vsak je osupnil o nenavadni novici,ali za Petra slabe besede ni imel nihãe. To jutro ni nihãepoÏviÏgaval, nihãe ni pel; mirno, nemo je opravljal vsaksvojo sluÏbo.

Po ukazu na‰ega kapetana sta zajahala, ko se je zda-nilo, za ubeÏnikom dva jezdeca po razliãnih potih ãezravnino. Okoli enajste ure sta se zapotena vrnila — todabrez Petra.

Drugi dan se nam je vreme nenadoma izpremenilo.Od juga je potegnil gorak veter, nebo se je pooblaãilo,povsod se je zadelalo in zniÏalo. Ozraãje je postalo kal-no, teÏko, od tovarne sem se je valil du‰ljiv dim. Jatevran in vrabcev so se podile okoli na‰ih poslopij. Ko smotretji dan zjutraj vstali, je Ïe bilo vse okoli in okoli s sne-gom pobeljeno in droben sneg je ‰e padal. JuÏnega vetrani bilo veã ãutiti, ozraãje se je navzelo sneÏne sveÏosti,sneg se je rahlo vsedaval. Ves dan je ostalo vreme ne-izpremenjeno. Mi smo bili na gorkem in dobro se namje zdelo. Jahalnice in dvori so bili zameteni, jahati nismomogli. âetrti dan se je razvedrilo, sneg ni veã padal.Mrzel severni veter je bril okoli voglov in pometal s sne-gom. Vse je bilo zavito v mrzlo sneÏeno meglo, le v za-ti‰jih in kjer se je trgal naval vetra, tam se je dalo spo-znati, da sneg veã ne pada. Peto jutro ni bilo veã nevih-te, sonce je plavalo za meglenimi oblaki. Sneg je leÏal v


17

debelih zametih po jahalnicah, dvorih in cestah. Obdeveti uri so nas peljali v ãetah na jahalnice odmetavatsneg. Hud mraz je bil, da se nam je zanohtovalo. Medvsakovrstnimi pogovori nam je ‰lo delo spretno izpodrok, ãas je hitro potekal. Tudi na Petra smo se spomniliin Ocepnikov Luka, ki si je vedno in vedno hukal v roke,je dejal, da Peter ni imel niã kaj napaãne misli, da se jeza ãas najhuj‰e zime odtegnil strogi sluÏbi. In glej, pro-ti poldnevu — kaj se pomika izza vogla tovarne protinam? Dva pe‰ca sta z nasajenimi bodali in med njima —na‰ Peter. Opletaje in gugaje se je gazil debeli sneg ingledal v tla. Mi smo ostrmeli, postali od dela, se spo-gledali in se oprli na lopate, a nihãe ni izpregovoril be-sede. Le tam zadaj se je rogal Nemec; ozrl se nisem, alisli‰al sem njegovo ‰kodoÏeljno hihitanje. Gledali smo zasprevodom, dokler ni izginil med poslopji kasarne.

Veãkrat sem v pisarni pomagal pri pisanju. Drugi danso me poklicali tja. Nekoliko pred enajsto uro pride vpisarno kapetan, grof Polinski. Bil je visok, vitek, ‰tiriin-tridesetleten moÏ, ãrne, polne, okusno pristriÏene bra-de, ãrnih, gladko razãesanih las, bledastega lica, tankihobrvi, finega kretanja in vedenja, kavalir od nog do gla-ve. OÏenjen ni bil, a so govorili, da je sreãen pri Ïenskah.V zabavo mu je bilo eno popoldne prekratko, zato si jeizposojal noã in proti jutru je prijezdil iz mesta. Spal jedo devete ure, potem je pri‰el na jahalnico, vzel pod-


18

ãastniku biã iz roke in opletal in udrihal po konjih, dok-ler ni spotene drhali spodil domov. Kadar smo ga vide-li, da gre iz jahalnice v sobe ali hleve, nam je zaãela krihitreje kroÏiti, s tako iskrenostjo smo se poprijeli vsidela. In v takem trenutku si je vsak na‰el delo, dostikratnepotrebno, na katero v navadnih poloÏajih ‰e nihãemislil ni. Bil je pa le na‰ dober poveljnik in mi slovenskedu‰e smo se hvalili Ï njim. Res nam je dajal priimke, Ïi-valske, vse od divjega krokodila pa do znane zveste do-maãe Ïivali, toda lasal, uhljal in pretepaval nas ni. âe jevãasi pri raportu v jezi komu snel premalo svetlo ãela-do z glave in jo potem z moãjo pritisnil zopet z vrha dolina buão, da se je kositar skozi podvlako zarezal v koÏo,to ni bilo tako gorje in kapetan je sam vedel, da je to naj-kraj‰i naãin, s katerim se nepristojna ãelada primerja kbuãi. Grof Polinski ni bil samoljuben, o‰aben, a bil jeãastiljuben. Oj, kako se je trapil, kadar nas je imel ogle-dati polkovnik ali brigadir! Po cele dni pred takim poho-dom se ni genil od nas, kakor bi bil na ljubezen pozabil,vedno nam je bil za petami preklinjaje in zmerjaje. Priviziti je zapovedoval v najlep‰em tenorju na kratko, od-sekano, in konji so ponosno, ãvrsto, strastno ‰li podnami. On sam je stojeã za vi‰jim skakal, migal, Ïugal inkazal. Ne pomnim, da bi bil kdaj kak poveljnik z na‰imivajami nezadovoljen. Ali po viziti, kako Ïivljenje za na-‰ega grofa! Teden dni se je zabaval popoldnevi in po-


19

noãi in mi smo imeli lepe ure. âe ‰e povem, da je bil grofPolinski poljske krvi in da je dovolj gladko govoril slo-venski jezik, sem objavil vse, kar mi je bilo zanimivegaznano o na‰em kapetanu.

Toãno ob enajstih se odpro vrata in v sobo se prigu-ga Peter. Za njim vstopiv‰i korporal Malnariã trdo pre-koraãi sobo do kapetana, stojeãega pri oknu, in oznani,koga je privedel. Grof Polinski se obrne, urno stopi predPetra in priãne navadne svoje duhovite in neduhovitemolitvice, katerih ne bom objavljal. Peter se je veãkratstreznil, kakor bi bil poravnal ude, bojeãe, tiho, pretrga-no, komaj razumljivo je odgovarjal in topo je gledal ka-petanu v oãi. In ko je pravil, da ima doma staro, boleh-no mater, katero je hotel obiskati, zatemnele so mu oãi‰e bolj in prilezla mu je solza na lice. Kapetan se je obr-nil od jetnika in zaãel hoditi po sobi, a vedno je potresa-val z glavo in zmajeval z brki.

Zdajci se zopet odpro vrata in v sobo stopi stara,skljuãena Ïenica, ogrnjena od glavedo peta v rjavo, ob-no‰eno, na krajih in oglih vse razcefrano volneno ruto.Poãasi, bojazljivo se obraãa, zapiraje vrata. Razen Petra,ki je stal s hrbtom proti vhodu, smo se spogledali vpra-‰ujoã, kaj to pomenja. Kapetanu je blisnilo izpod ãela,premeril je novodo‰lo s srepim pogledom od glave donog, lice se mu je pomraãilo, se nategnilo v preziralen


20

izraz, mig njegovega ostrega oãesa — in starka bi bilapred vrati. Ali zdajci se zaãuje tujãin glas:

»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« —Na razjarjenega ãloveka dostikrat vpliva pomirjeval-

no sama beseda.Tak je bil na‰ kapetan; izpregovoriti je bilo treba Ï

njim in osornost je izginila za trenutek z njegovegaobraza, zapustiv‰i za seboj zaãudenje in zvedavost.

»Kaj hoãete, kaj i‰ãete tu?« je s soãutjem vpra‰al; nje-gove oãi so radovedno gledale na starko.

»Za boÏjo voljo vas prosim, milostivi gospod, odpus-tite, odpustite!«

Roki sklenjeni, ko‰ãeni in Ïilavi sta se pokazali izpodrazcefrane rute. »Vi ste gospod, visok gospod, ali odpus-tite meni, materi tega moÏa!«

»Enajsti dan sem na potu … pe‰ sem hodila … molila,molila, da bi ‰e enkrat videla sina in pred Vami na ko-lenih prosila milosti!«

Starka se je zgrudila na kolena, sklonila glavo in kobrazu pritisnila rjave roke.

Kakor bi bilo nekaj zamrgolelo po meni, sem se naslo-nil na mizo in globoko segel po sapo. Pogledal sem Pet-ra; po njegovem obrazu je bila razlita nenaravna rdeãi-ca, z vsem telesom je mel, kakor bi bili nogi pre‰ibki,kakor bi ga vse moãi vlekle k materi, na njeno stran nakolena.


21

»Vstanite, vstanite! — Ti,« obrnil se je grof oãitajoã kPetru, »to je tvoja mati?« — Petru se je nabralo lice nakomaj viden smehljaj, oãi mu zaÏare, brati je bila iz njihÏiva pro‰nja, iz dna du‰e; na lahno sta se zgenili njego-vi ustni, a precej sta zopet zamrli.

»Vstanite, vstanite! Tega ne maram, da bi kdo predmenoj poklekal!«

Starka vstane.Po kratkem premisleku je zaãel grof Polinski:»Milosti, milosti vi zahtevate za ubeÏnika, ki je prelo-

mil prisego, ki je tako sramoto napravil meni — vsemupolku in tudi vam! Ali ne veste, kaj je zakrivil? — Kor-poral Malnariã!« Jeza obvlada kapetana, mogoãno sevzravna, ‰vigne z oãmi po korporalu od tal do vrha. Kor-poral zatrepeta po vsem Ïivotu, kakor bi bil spustil vanjelektriãni tok, se zravna in divje ‰ine z oãmi.

»Pravili so mi vse na dvori‰ãu, gospod! Mati boÏja ve,ãe sem ga jaz tako uãila! Naj se zgodi volja boÏja! Kazenmora biti, kazen, res! Naj jo prebije moj Peter, kakor joje zasluÏil … po va‰i milosti mu jo naloÏite.. hudo se jepregre‰il, hudo … ali potlej ga pustite domov. Vse semÏe obletala, vse obhodila, povsod prosila zanj … on jemoja edina podpora na moja stara leta … brez njega mini Ïiveti!«

Obile solze so oblile starko; roke je razklenila in si zruto brisala velo, od starosti in skrbi razorano, razdeja-


22

no in raztrgano lice. Meni se je stemnilo pred oãmi,ti‰ãal sem se mize. Kapetan se je obrnil v stran, strastnopotisnil pesti v Ïepe in pomomljal po nem‰ko:

»Jaz … jaz ne vem, kaj hoãejo ljudje? Zabit narod!«Zaniãljivo se je posmejal, potresel z glavo in ‰iroko sto-pil pred starko.

»Majka,« je dejal z mirnej‰im glasom, »va‰e pro‰njene morem izpolniti. Tudi so ‰e vi‰ji, kateri va‰im Ïeljamne morejo ustreãi. Postava je taka, za vas nima izjeme.âe je pa va‰ sin protipostavno vojak, obrnite se doma dova‰e deÏelne gosposke, ãe vam ta ne pomore, ne pomo-re vam niti Bog. Tako. A zdaj … korporal, odpeljite jet-nika v zapor, ali pazite mi, odgovorni ste mi za to, daÏiva du‰a ne ãrhne besedice Ï njim. — Taka so na‰a pra-vila; mi nismo kaka tur‰ka tolpa! Zadosti! Zbogom, maj-ka!«

»Oh, Bog se usmili!« je zajeãala starka.Korporal Malnariã se obrne k Petru, jadovito migne z

desnico. Peter vztrajno pogleda na mater, mati na nje-ga — v ‰tirih oãeh je nekaj zablisnilo, zatrepetalo — sol-ze bolesti in ljubezni — poãasi so se zaprla ‰kripajoãavrata za nesreãno majko.

Grof Polinski si je zapalil cigaro, dvakrat spustil gostdim skozi brke, pljunil in ne izpregovoriv‰i besede za-pustil pisarno. Sedel sem k mizi, ali pisati nisem mogel,roka se mi je tresla. Pogledal sem skozi okno, vse mi je


23

migljalo pred oãmi. âez dvor je gnal korporal mojegaPetra. Za njima je hitela skljuãena starka. Za oglom jeizginil korporal z jetnikom, starka je postala, gledala ve-nomer za njima, zmajevala z glavo, sklepala roke — na-posled je smelo in pospe‰no ubrala pot za njima. —Kmalu sem jo videl omahovati izza drugega ogla. Nalice je ti‰ãala rjavo ruto, ti‰ãala, ti‰ãala — âez pol ure mije izginila v polju.

Tri tedne pozneje je kosmat straÏni naãelnik v bar-barskem jeziku objavljal zbrani ãeti, da je voja‰ko sodi-‰ãe obsodilo Petra zaradi prestopka prvega ubega v mir-nih ãasih v trimeseãen zapor, poostren s postom, s tem-nico in s trdim leÏi‰ãem. RazloÏil nam je tudi, da je so-di‰ãe postopalo le zato tako milostno, ker se je obsoje-nec pri voja‰ki oblasti v Celju sam naznanil.

Predno je pri‰el Peter iz zapora, sem bil prestavljen vdruge kraje, daleã stran od svojih tovari‰ev.

Ljubljanski zvon, 1886


24

V VOJA·KEM ARHIVU

Dobil sem ukaz, prerehtati ves stari papirnati mate-rial, ki je leÏal v arhivu na‰ega polka, in izloãiti vse

personalne dokumente in tudi vse ono, kar bi utegnilobiti vaÏno za polkovno zgodovino, vse drugo pa prodativ erarski prid »Zu Gunsten des Ärars«, kakor se lepo-slovno izraÏajo. Dva meseca sem tiãal v arhivu. Zblazne-ti bi bil mogel, da sem vestno pogledal v vsak se‰itek insveÏenj, ker tega pra‰nega, suhoparnega gradiva je bilomnogo. Na‰ polk je dobil pred ‰tiridesetimi leti, ko je bilrazdrt stari grenadirski polk, raãunsko in evidenãno za-stopstvo tega polka in zato smo imeli v arhivu tolikogradiva. Plavajoã po papirnatem morju sem se sprvajezil nad onimi, ki so zaplodili na svet toliko neumnegapisarjenja, kmalu pa sem se navadil brskanja po pra‰nihaktih, ker sem naletel vãasi tudi na kaj zanimivega. Po-leg ukazov grozovitega Hajnaua (v onih ukazih, ki sopri‰li na polke, ni bilo niã drakonskega), poleg dolgihpohodnih ãrteÏev, ki so prevajali posamezne oddelke izItalije na Ogrsko in obratno — svojo rojstno vas, ki je do1866. leta pogostila nebroj vojakov, sem na‰el v teh ãr-teÏih veãkrat oznaãeno kot noãno postojanko — so me


25

zaãeli zanimati tudi personalni listi. Treba je vedeti, daima vsak vojak svoj poseben personalni list, v kateremje poleg njegovega imena naãrtano vse, kar setiãe njego-ve visoke osebnosti.

Preobraãajoã personalne liste sem naletel nekega dnena ime, pri katerem sem se ustavil. Zatrepetalo mi jesrce, ko sem bral domovinstvo tega imena. Bil je perso-nalni list mojega bratranca Janeza. Moj bratranec jemoral v zaãetku druge polovice na‰ega stoletja k voja-kom, kjer je na‰el smrt, predno je dosluÏil svojih osemlet: utonil je v Taljamentu na La‰kem. Videl sem gasamo takrat, ko se je odhajaje poslavljal pri svoji teti,moji materi. Meni je dal takrat lesenega konja. Kakoãudno se prepletajo v na‰i du‰i predstave, kak ogromenuãinek povzroãa v na‰i domi‰ljiji tak lesen konj, oh, inkoliko je materializma Ïe v mladem ãloveku! Iz tistihotro‰kih let teãeta v meni vzporedno dva pojma kakordve konkurenãni Ïelezni‰ki progi: oni o bratrancu in onio njegovem lesenem konju; oba sta globoko zadelana vmeglo.

âe se pojavi eden na povr‰ju mojega spomina, se pri-kaÏe poleg njega brÏ tudi drugi. Da je imel bratraneczlato du‰o, to sem vedel, ker je sedela ta zlata du‰amnogo let na njegovem konju, a popolnoma temna mije bila njegova zunanjost. In v to temo je posvetila zdajciluã na‰ega arhiva, ker sem videl v personalnem listu


26

Janeza opisanega kar najnatanãneje, tako da sem si galahko Ïivo predstavil. âital pa sem v onem listu pod bra-tranãevim imenom tale opis: Lasje kostanjeve barve, oãirjave, nos v proporci, usta v proporci, obradek v propor-ci, obuvalo 13. velikosti itd. Bogve, sem dejal, s ãim sobila bratranãeva usta v proporci, ali z drugimi deli obra-za ali s piãlo voja‰ko hrano ali s trdo skorjo slovenskihgor. In trikrat vesel sem bil takrat, ko sem na‰el oni per-sonalni listiã: prviã zato, ker mi je tako Ïivo priklical vspomin prijatelja mladih let in dobrega ãloveka, drugiã,ker sem ãital korenit opis Janezove postave in sem takojtedaj sklenil, da ga kdaj objavim, ker se mi je zdelo, dase iz njega lahko pouãi razsoden slovenski pisatelj, kakonaj primerno obri‰e zunanjost svojega junaka, in tretjiãsem bil vesel zato, ker ni bilo niã neprimernega na Jane-zu in ker se je postavljal in pona‰al z majhno nogo, karje tudi imenitno.

Îiví ãlovek, ki ni nikdar maral za slike in jih ni nikdariskal. Pripetilo se je nekoã temu ãloveku, da je moral za-radi dostojnosti s prijateljem v galerijo slik. Dolgo se jezaspano ogledoval; nobenega prizora, nobenega portre-ta ni hotel bliÏe premotriti, vse se mu je zdelo niãevo:zmazki in potrata ãasa. A zdajci je stal pred sliko, ki gaje zaãela zanimati; predstavljala je navadni prizor dru-Ïinskega Ïivljenja: rdeãeliãno dekle naliva ãaj ostali dru-Ïini, in to dekle je skoraj podobno nekemu drugemu


27

Ïivemu dekletu, za katero se je nekoã ravno tako priãaju ogrelo njegovo srce. Ta slika mu je ugajala; dolgo seni mogel loãiti od nje in je stojeã pred njo povedal vsopovest samemu sebi. In ko se je loãil in stopil k prihod-nji sliki, je na‰el tudi Ïe v tej Ïivljenje in boÏjo stvaritevin ugajala mu je tudi ta in tako po vrsti veãinoma vse.Od tistega dne je postal prijatelj slikarskih galerij. Takonekako se je godilo meni, odkar sem na‰el v personalnihlistih naslikanega bratranca; rad sem zaãel hoditi v arhivin rad sem stikal po tistih listih, iskaje znancev, to jeznanih slovenskih imen. Dosti sem na‰el grenadirjev-rojakov. Nekateri so bili rojeni ‰e v preteklem stoletju,drugi v zaãetku sedanjega stoletja; moj bratranec je bilmed najmlaj‰imi. Ta je dosegel kak vi‰ji ãin in kako odli-kovanje, drugi se ni mogel dvigniti iz prahu; marsikdoje umrl pri vojakih, padel na ogrskih ali la‰kih boji‰ãih,in dosti je bilo tudi takih, ki so ãastno dosluÏili svojih‰tirinajst ali osem let in se vrnili domov. In moja domi‰-ljija je pripletala izku‰nje lastnega Ïivljenja ter se kma-lu polotila tega starega, orumenelega gradiva, v kateremje bilo opisano drugo »gradivo«, nekdaj polno Ïivljenja,krasote, sile in slave, in snovale so se v du‰i povesti ostarih grenadirjih-rojakih.

Dlje ãasa sem gledal tudi v debele kazenske protoko-le, ki jih je bila cela skladovnica. Po njih je vel ostri,okrutni duh starih ãasov, batin in barbarstva, ki jih ne-


28

kateri ne morejo prehvaliti. Stikal sem po njih, no bra-tranca, Bog mu daj veãno luã! v njih nisem na‰el. MojBog, kako je morala biti takrat, ko so se polnili ti proto-koli, ‰e razvita obrt in kupãija s ‰panskimi ‰ibami! Ko bihotel se‰teti vse batine, ki so bile zabeleÏene samo venem teh protokolov, bi bil potreboval ves dan. Spo-minjam se, da se je po teh papirnatih velikanih povzpeldo najveãjega ‰tevila neki Vagner, ki jih je prejel za ãasasvojega sluÏbovanja 1715 resniãnih in toãnih. Imel je do-sti tekmecev ali prekosil ga ni nihãe. Le neki Italijan selahko pona‰a, da bi bil dosegel Vagnerjevo ‰tevilo, da ganiso prej za kazen kot nevredneÏa izobãili iz na‰e voj-ske.

âas mi je zaãel v arhivu hitro potekati; listine so miodkrivale dan za dnem nove prizore. Sonce je bilo toploin njegovi Ïarki so veselo sijali cele dopoldneve skoziodprto okno na moje akte, v katerih je bilo zakopanegatoliko Ïivljenja in toliko bede. Popoldne je vroãina pri-tisnila na streho konjskega hleva, ki je stal pod menoj nadrugi strani dvori‰ãa, in takrat so pripeljali vojaki ãe‰-kega dragonskega polka svoje konje iz hlevov v sencoprav pod okno mojega arhiva. In mlado, bujno Ïivljenjeje vrelo po dvori‰ãu; tovari‰ je odkrival tovari‰u svojemuke in radosti, brenãale so ostroge, roÏljale sablje,konj se je igral s tovari‰em-vojakom ali s tovari‰em-konjem, pesmi o lepi ãe‰ki domovini, o voja‰kem stanu,


29

o slovanskem narodu, o Naninki, o Mafienki so se raz-legale med visokimi stenami na‰ega dvori‰ãa.

Neko popoldne sem naletel v kotu arhiva na kopicovi‰njevkastih listov v velikosti stotakov, povezanih vmajhne snopiãe; vsi ti snopiãi so bili zopet trdo vezaniv debelikasti snop. Za prevezo je bila zataknjena papir-nata tablica in na njej je stalo z debelim podãrtkom pi-sano: Mrtva‰ki listi zaãasne budape‰tanske voja‰ke bol-nice iz leta 1849.

Odpiral sem snopiãe in ãital list za listom. To so bilinadglavni listki, kakr‰ni so v voja‰kih bolnicah prileplje-ni na leseno ãrno tablico, ki se nahaja na steni nad vsa-ko posteljo. Zaãasna budape‰tanska voja‰ka bolnica jeoddala po konãani vojni vse svoje listine grenadirskemupolku. Na listkih je zapisano ime bolnika, njegova voja‰-ka pristojnost, domovinstvo, veroizpoved, starost, oble-ka in oroÏje, kdaj in s kako boleznijo je pri‰el v bolnicoin kako jo je zapustil, ali Ïiv ali mrtev. V vojskinih ãasihnadome‰ãajo ti listki pri umrlih mrtva‰ke liste. Tu je ne-kaj junakov, kakor imajo po vrsti svoj borni spomenik varhivu na‰ega polka.

Prvi je Sava Rusak, varaÏdinsko-svetojurskega polka.Tako oslabljenega so ga prinesli v bolnico, da je mogelimenovati samo svoje ime in svoj polk. Kje je doma, kajveruje, koliko je star, o tem molãi njegov listek.


30

Drugi je Trakim Simeon iz Mogilevska na Ruskem,poslan iz daljne zemlje sem v smrt. Na dolenji stranilistka je zapisano: Kastramskova ruska armija — torejvojnik Kostromskega pe‰polka.

Tretji je JoÏef Sepe‰i, polka avstrijskih Nikolajevihkirasirjev; konãal je 7. marca v sobi ‰t. 1 za kolero. Pri-‰ed‰i v bolnico je oddal uro in pismo svoji Ïeni, kar jepotrjeno na obratni strani listka.

âetrtega so pripeljali umirajoãega v bolnico; na nje-govem pla‰ãu je bilo zapisano ime DoleÏal, po njegovihna‰itkih se je sodilo, da je kirasir polka pruskega kralje-viãa.

Petega, Albina Var‰ikijeviãa iz âenstohova na Polj-skem, so prinesli mrtvega v bolnico, da bi bil pokopan.

·esti je »Neznanec«. V noãi 5. marca so ga nezavest-nega, pol mrtvega pripeljali z drugimi ranjenci z boji‰ãapri Kapolni; umrl je ‰e tisto noã. Na sebi je imel topni-ãarsko suknjo z dvema odlikujoãima trakovoma naovratniku in z belimi gumbi, ogrske vi‰njeve hlaãe, beloprsnik — vse brez imena.

Sedmi je znan — Matija PetrÏila z Moravskega, pe‰-polka nadvojvode Karla; prinesli so ga 14. marca, muodvzeli obe nogi in je umrl 20. marca.

Osmi je ·andor Jege‰, bojevnik Ko‰utov. Njegovo do-movinstvo se ni zabeleÏilo; vroãinska bolezen ga je za-ãasno nastanila v sobi ‰tev. 19, zaspal je 8. marca.


31

Deveti je Ludovik âuhrzinski iz Rze‰ova v Galiciji, 22let star, katoliãan, samec, po svojem poklicu dijak, kor-poral dragonskega polka cesarja Franca JoÏefa. Pri‰el jev bolnico 2. marca. Na obratni strani je zabeleÏeno, daje dal shraniti v blagajno 27 gld. 40 kr. konv. velj. s pro‰-njo, da ga dostojno pokopljejo, ãe umrje. Umrl je 10.marca za kolero in zdolaj na listku sta potrdila dva pod-ãastnika, da je bil za omenjeno vsoto dostojno in javnopokopan.

Desetega so prinesli umirajoãega v bolnico. Na njego-vih hlaãah je bilo napisano ime Stanik; beli gumbi, vi‰-njevi na‰itki — najbrÏ Hardekov kirasir.

Enajsti je Mjeãislav Podolski. Pripeljali so ga 27. juli-ja z drugimi ranjenci s kolodvora. Pristojen je bil najbrÏk poljski legiji in je bil menda begun ruske vojske, kakorugiblje listek. Umrl je 1. avgusta za strelnimi ranami.

Dvanajsti je Jano‰ Varga, zaradi neposlu‰nosti na me-stu ustreljen pri Kere‰turu.

Trinajsti je Peter Mi‰ãuk iz Grodijenska na Ruskem,21 let star, pravoslavne vere, ãevljar po poklicu, huzarruskega Nikolajevega polka; umrl je 13 oktobra zjutrajob pol osmih za kolero. Jako okorna, a usmiljena roka jenapisala na obratno stran listka, da je huzar umirajoãprosil, naj njegovo smrt sporoãe njegovi materi, kateroprosi odpu‰ãanja in gorke molitve.


32

In tako se je vrstil list za listom ter kratko in suhopar-no svedoãil o ugaslem Ïivljenju.

Ves popoldan sem strmel v tiste liste: elementarnasila vojske in smrti ima mnogo privlaãnega v sebi. Koli-ko poÏrtvovalnosti in juna‰tva in koliko neÏnih ãedno-sti, ljubezni in zvestobe sem slutil za preprostimi ime-ni, ki jih ne pove nobena povest, ne opeva nobena pe-sem!

Ko sem dvignil proti veãeru trudno glavo, zadonela jena dvori‰ãu pesem dragoncev:

»Ne umru na slami,ja umru na polí;a ked spadnu s kona,‰avlenka zazvoní.«

Pesem me je zvabila k oknu in v tr‰i sklad je zravna-la strune moje du‰e, ki so jih bile Ïe razmehãale priãeokrutne smrti. Koliko mladega Ïivljenja zahteva sedanjisestav ãlove‰ke druÏbe in vsem, ki poznajo ãlove‰ko na-ravo, se zdi nemogoã kak‰en drug sestav, ki bi zahtevalmanj‰ih Ïrtev. In ko bi bil mogoã kak‰en drug sestav,koliko bi bilo treba preliti krvi, predno se utrdi in utele-si! Nam, ki stojimo sredi krutih sovraÏnikov, ki kujejodan na dan novo hudo oroÏje zoper nas, ne pristojimehkuÏna solzavost, ampak Ïilavost, poÏrtvovalnost in


33

vztrajnost. Kdo ve, kak‰ni ãasi se skrivajo za temnimpregrinjalom bodoãnosti!

In pozabiv‰i tegobe sem pogledal z veseljem na ãe‰kedragonce.



34

VOJVODA PERO IN PERICA

Nadporoãnik Jurij OraÏem je bil najlep‰i ãastnik vsegarnizije in ljudje, ki imajo oko, ãas in srce za to,

so ga uvrstili med najlep‰e moÏe vsega mesta. Îenske somnogo posku‰ale, kako bi vplivale nanj; marsikatera seje, gredoã mu po ulici naproti, pregledala v ‰ipah izloÏ-nic, se li kaÏe vse na njej prijetno in vabljivo zaokroÏe-no. Jurij OraÏem je bil priljubljen ãlovek. Kdor ga je po-znal, in mnogo je bilo tistih, se mu je Ïe od daleã smeh-ljal, mu kimal in ga pozdravljal. V kavarnah je igral Ïe zvsemi doktorji, z marsikaterim suplentom je pil v poz-nem kroku veãno pobratimstvo, k nekemu bogatemutovarnarju s prijetno gospo je hodil vsako nedeljo po-poldne igrat whist, na plesi‰ãih se je zibal iskro in gibã-no, na sprehajali‰ãih se je gibal vzorno, veliãastno inugledno, vsem premoÏnim me‰ãanskim hãeram, njihoãetom in materam se je klanjal spo‰tljivo in dostojno innjegov sladki usmev jim je neprestarno pravil: k vsemuslugam sem vedno pripravljen. A pred onim, ki je ust-varjen, da Ïivi v prahu, je Jurij OraÏem neprijazno inprezirno namrdnil obliãje. Kdor ga je videl na mestnihulicah, kako se je samozavestno ‰etal in kretal, se mu je


35

ãudil. V tisti mo‰ki dobi je bil, ko ãuti ãlovek v vseh Ïi-licah moã in Ïivljenje, ko se mu zdi, da se vesoljstvo suãeokrog njega in da je prepotreben ud ãlove‰ke druÏbe inna potu, da se pribliÏa njenemu sredi‰ãu — ako ‰e nitam. V svesti si svoje veljave je korakal lahko in strum-no, gledal zmagovalno in nasme‰no, gizdavo se pona‰als svojo visoko in vitko postavo in z imenitno navihani-mi brki, o katerih so sanjarile Ïenske in so mo‰ki, videãga, precej s prsti posukali pod nosom. Kdor je videl tegaveljavnega, postavnega, splo‰no priljubljenega gospoda,si je mislil: ta pa je visokega rodu in Ïe v zibelki se mu jegodilo bolje nego nam. To vse je bilo, pa ni veã, ker Ju-rija OraÏma ni veã v na‰em mestu.

V sluÏbi je bil Jurij OraÏem zanesljiv ãlovek. Polkov-ni poboãnik ali adjutant je bil polkovnika Petra Petrovi-ça, torej vedno v sredi‰ãu sluÏbenih poslov in gonilnasila v vseh mnogovrstnih zadevah, ki jih je treba uredi-ti v polkovni pisarni, in kar namah bi bil moral zastatives mehanizem polka, ko bi bil odpovedal Jurij OraÏem,kakor bi nastala precej zme‰njava, ko bi za vedno mrk-nilo sonce. Polkovnik Peter Petroviç in nadporoãnik JurijOraÏem sta v polku drug drugega izpopolnjevala, takoda sta oba tvorila harmoniãno celoto. Poboãnik je po-znal vse voja‰ke predpise toãno in natanko, za vsako za-motano stvar in nejasen sluãaj je brÏ vedel najti pravostran v polkovnih reglementih in nanje je trkal in kazal


36

bolj goreãe nego Trubar na svoj evangelij. Ostareli pol-kovnik se za papirnato uãenost ni mnogo zmenil; dostise je v mlaj‰ih ãasih naãital sluÏbenih knjig, a v teku dol-gih let se mu je Ïe marsikaj izkadilo in le nekak moreãiduh, ki veje v njih in je vedno isti, mu je ‰e ostal. S temduhom je vladal samooblastno svojemu polku, nabiralpriznanja ter sluÏbena leta in si pripenjal odlikovanja naprsi. âe je pri‰el vãasi v nasprotje s pisano besedo, muje poboãnik po‰epetal s paragrafom in stvar je iztekla.No, v skrivnosti voja‰ke sluÏbe noãemo dalje prodirati,le to bodi povedano, da je Peter Petroviç ãislal svojegapoboãnika in da se mu je ta vdano klanjal in bil zelo do-vzeten za pohvalo in grajo.

To je bilo tako v sluÏbi. Pri vojakih ‰tejejo dvoje vrstmedsebojnih odno‰ajev ali medsebojnega vedenja; vprvi vrsti stoji vedenje v sluÏbi, katero imenujejo »mojaprekleta dolÏnost«, v drugi vrsti je vedenje v zasebnemobãevanju. Oboje vedenj si je popolnoma neenakih inmarsikak voja‰ki uglednik je Ïe razjarjen zavpil: V sluÏbisem zverina, v zasebnosti pa angel. Tako lahko reãemo,da ima vojak dve du‰i. Tiste sluÏbene du‰e so vse ena-ke, vse izvr‰ujejo »svojo prekleto dolÏnost«, razlike sekaÏejo ‰ele v zasebnih du‰ah. Nikjer ne pride ta dvojniãlovek tako rezko na povr‰je kakor v voja‰kem stanu. Vvseh stvareh, ki se ne tiãejo sluÏbe, sta si bila polkovnikPeter Petroviç in nadporoãnik Jurij OraÏem popolnoma


37

neenaka. Mladost na eni, starost na drugi strani, ner-vozno stremljenje v ospredje na eni, pojemajoãa sila inresignacija na drugi strani; vrh tega sta si bila pa tudiznaãaja nasprotna. Jurij OraÏem ni ljubil domaãih kra-jev, kjer je bil nastanjen, vedno je sanjal o tujini, kjer jesluÏil nekaj let. Îelel je priti zopet kam daleã od rodnezemlje in teÏko je Ïe ãutil ãisti planinski zrak, ki ga jetlaãil k njej. Po eni strani se je svoji oÏji domovini Ïe od-tujil, po drugi ga je gnala iz deÏele ven mladostna pre-‰ernost in podjetnost, ki Ïeli spoznati svet in se ohladi‰ele v poznih letih po mnogih prevarah in razoãaranjih.

Ves drugaãen je bil Peter Petroviç. Prehodil, prevozilali prejahal je Ïe vso Avstrijo od albanskih in tirolskihgor pa do pruskih poljan in sarmatskih ravnin. Tudi vBerlin so ga bili pridelili voja‰kemu ata‰eju; no, tam muni niã ugajalo, ker je preveã Prusov tam, kakor je rekel,in kmalu se je povrnil v Avstrijo. In naj je bil kjerkoli,vedno je Ïivel z du‰o v svoji rodni Liki, o njej je govorilin njenih obiãajev se je drÏal, kolikor mu je dopu‰ãalstan, tako da so bistri opazovalci govorili o njem, da po-kolenja v svoji odkritosti in naravnosti niti v velikomest-nih salonih ne more zatajiti, in so ga vzeli za tip vsehljudi, ki prihajajo iz Like in Krbave na spolzka parketnatla in se jim na vsakem koraku pozna, kako tiãe ‰e vopankah; zato so mu dali nem‰ki priimek »Salonlika-ner«. ·e drug priimek je dobil, kateremu je dala povod


38

njegova ljubezen do kr‰ne Like, priimek, ki je domaã inga je tudi Peter Petroviç rad sli‰al in ki so ga njegovi oÏjitovari‰i javno rabili v kavarnah in pri pojedinah, ne dabi bili uÏalili Ï njim polkovnika. Z ozirom na njegovomogoãnost, ki jo je imel kot polkovni poveljnik, in nanjegovo jugoslovansko pokolenje so mu nadeli priimek»Vojvoda Pero«.

Peter Petroviç in Jurij OraÏem sta stanovala v najlep‰ihi‰i glavnega mesta, oba v prvem nadstropju. Oba staimela en hodnik; nadporoãnik je bival prècej pri stopni-cah, polkovnik pa zadaj konec hodnika. Peter Petroviçbi bil svojega poboãnika rad navezal nase, tako da bi mutudi izven sluÏbe delal dru‰ãino, bodisi doma ali na iz-prehodih in v gostilni, ker teÏko je ãutil osamelost. Tak‰-ni so ti stari ljudje: v svojo notranjost niso vajeni gledati,zato ne najdejo tam prijatelja in tovari‰a, pa ga i‰ãejomed ljudmi; toda star ãlovek nikjer veã ne najde ãlove-ka prijatelja, kveãjemu ‰e sovraÏnika ali zavistnika. Ju-rij OraÏem se mu ni podal. Dosti je imel Ï njim opravi-ti v sluÏbi, pa da bi mu Ïrtvoval ‰e svoje proste ure — ne!In zato ne, ker se je nori Vojvoda Pero — tako ga je na-vadno imenoval — prerad po‰alil s ãlovekom in je ‰aloveãkrat ogrenil s primesjo porogljivosti in zasmehljivos-ti, pa tako previdno, da mu Ïiv krst ni mogel priti doÏivega. Mnogokrat sta se sreãala v hi‰i, pa Jurij OraÏem


39

je vselej imel pri rokah dober izgovor, da se je ãimprejiznebil poveljnikove druÏbe. In Vojvoda Pero je to ãutil.

Jurij OraÏem ni hodil vedno z odliãniki v ãlove‰kidruÏbi. Zibelka mu je tekla v hribovski vasi nekaj urhoda od mesta. Njegova mati, Katra OraÏmova, je prednekaj leti kot vdova upravljala majhno posestvo, s kate-rim je ‰lo od leta do leta po rakovi poti, ker ni umelagospodariti in ker niso bile vse njene misli pri rodnizemlji, ampak pri edinem sinu Juriju, ki je hodil takratv mestne ‰ole. Mati Katra je imela svoje nazore: S kmet-skim stanom ni niã — tako je modrovala — gospod jevse na svetu. In gospod naj bi postal njen Jurãek. Da bise mogel ‰olati, je prodala kos za kosom od svojega po-sestva, ãe‰, Jurij ne bo potreboval zemlje, ker bo gospod,in jaz je dobim dosti za grob. Tako trdno je bila uverje-na, da bo sin kaj bolj‰ega, da mu niti rojstne hi‰e ni pu-stila, tudi to je prodala. Le polpodrto koão na posestvuin zelnik okrog nje si je prihranila za stara leta. To je bilotakrat, ko je stopil Jurij, ki se je Ïe naveliãal gimnazijskihklopi, v kadetnico. In tako se je prigodilo, da se je sinpriril med gospodo in da je, kar ni usojeno vsakemu, zneznansko hitrostjo slekel kmeti‰ko suknjo in vse, karvisi ob njej. Komaj se je dobro ogrel v voja‰ki obleki, jeÏe rekel materi, da ni veã Jurij, ampak ÎorÏ, in si je pre-povedal to kmeti‰ko poimenovanje.


40

Mati ni mogla umeti, da bi bili njenega sina v kadet-nici ‰e enkrat nesli h krstu, in ÎorÏ se ji je zdel tako ãu-den in tuj, da niti poskusila ni privaditi se tega imena.Jurij OraÏem je bil natura, ki je po mnogih sme‰nih na-porih s samozatajevanjem in pohlevnimi pokloni pri‰lana dosti ugodno stali‰ãe, ki se je lahko prilagodila mo-dernemu mehkuÏnemu Ïivljenju in se ãudovito hitropriuãila srebati Ï njega smetano, — krepka in smelanatura, ki je umela prekoraãiti vse plote, prage in klan-ce, ki je ni utrudila in do smrti pretresla voÏnja na ve-gastem, razbitem vozu: bil je sin krepkega in zdravegaoãeta. Na njegovi vnanjosti ni ostal niti odsvit prej‰nje-ga ubo‰tva in kmetstva; vse se je polagoma izgladilo,zbrisalo in prevrnilo v velika‰tvo.

Ko je Katra poprodala posestvo in hi‰o, je ‰la stano-vat v koão. Niã ni bila teÏka selitev; za sina bi bila tudikoão prodala in obleko s sebe. Da bi se preÏivela, je po-stala potovka; nakupovala je kuretino, jajca in maslo povaseh in nosila v mesto na prodaj. Tega posla se je loti-la zato, ker je najlaÏji, ‰e bolj pa zato, da bi ‰la vsak te-den v mesto gledat sina, ki se je povrnil iz tujih krajev.Jurija je prav oboÏevala. In izprevrgla se je po njem in jepostala nekako gosposka, seveda samo v nekaterih stva-reh in po mi‰ljenju, a ne po vnanjosti. âe je ob zgodnjiuri ‰la po bliÏnji poti, ki nad trdo cesto drÏi po Rebri vmesto, in je zdolaj na cesti zagledala voja‰tvo na vajah,


41

je zablisnilo njeno staro oko in iskalo sina med onimi, kiso bili na konjih. âe je bil res med njimi, je postala inzrla za njim, dokler ni izginil za ovinkom ali lesom; akoso se utaborili vojaki kje na pa‰niku in je bil njen edinecmed njimi, je odloÏila ko‰arico, sedla v mejo, se zatopilav sladko sanjarjenje in po cele ure je presedela tam. Vãa-si se ji je pridruÏil potujoã lajnar s pohabljeno roko insvetinjo na prsih, ki je bil svoje dni sam vojak. In zaãe-la sta z vzvi‰enega mesta in stali‰ãa kritikovati vaje, ka-kor bi bila prava vojna razsojevalca. Tako je doãakala, daso se vojni oddelki vrnili v mesto. Pri‰la je potem na trg,ko je bilo Ïe konãano, in je morala po hi‰ah ponujatisvoje blago. âe je ‰la tovari‰ica Ï njo, ji je Katra govori-la vso pot o svojem sinu in kak‰no razoãaranje doÏiviãlovek na svetu, tudi tisti, ki dosti moli in nadlegujeBoga. Pravila je, kako sta hodila nekoã z rajnim moÏemz boÏje poti — Jurãek je zaãel tisto leto v va‰ki ‰oli po-slu‰ati abecedo — kako sta ‰la mimo mnogih krdel vo-jakov, vse zapra‰enih, potnih in izmuãenih, in kako stapadla pred znamenjem matere boÏje na kolena in pro-sila, naj bi njih sin nikdar ne moral v vojake, In zdaj jenjen sin vojak in mnogo je tistih, ki so mu pokorni, ingospod je, da tak‰nega ni v treh farah. Pa mati boÏja najnjej in rajnemu moÏu odpusti, da sta jo takrat tako ponepotrebnem nadlegovala. Tovari‰ica je imela o gospo-dih drugaãno mnenje, namreã da to lepo ime zasluÏi le


42

duhovnik in nihãe drug, najmanj pa vojak; pa se je Ka-tra sporekla Ï njo in Ïenici sta molãe priromali v mesto.

Kadar je ‰la Katra po Rebri in je potoval Ï njo boÏjiãlovek, ki jo je rad poslu‰al, je pripovedovala, kako jebilo takrat, ko je prvikrat peljala sina v mestne ‰ole. Po-tovala sta s sinom po Rebri v mesto; fant je veselo ÏviÏ-gal, njej je bilo tesno na du‰i in lepo ga je pouãevala.Zdolaj na cesti pa je prihrumela tolpa vojakov na konjih.Vihrali so po ravnini in od njih svetlih ãelad je odseva-lo jutranje sonce. Kar se je povalil konj z vojakom vredv jarek. Îalostno je zastokala Katra, stemnilo se ji je predoãmi in poklicala je Boga na pomoã. V ojak se je izvilizpod Ïivali, se prijel za nesreãno glavo ter se potipal potilniku; potem je pomagal konju na noge, pase je zavih-tel nanj in po bliskovo je zadirjal ãrez polje za tovari‰i vkrdelo, kjer ga je nekdo dvakrat udaril s palico po pleãih.Takrat se je milo storilo materinemu srcu in rekla je sin-ku:

»Oh, Jurãek, uãi se, dobro se uãi, da se ti ne bo trebatakole muãiti po svetu, da se izogne‰ stanu, ki je najhuj‰iin poslednji na zemlji!« In mnogokrat je v tistih ãasihprosila Boga, naj odvrne od sina voja‰ko butaro, kadarpride vrsta nanj. A danes je njen sin gospod, da vse gle-da za njim, in prav je naredil Bog, ko ni usli‰al njenihpro‰enj. BoÏji ãlovek, ki je ‰el kraj nje, jo je tiho poslu‰alin niã ni rekel, ãeprav je mislil drugaãe.


43

Katra je dobro vedela, kaj se spodobi kmeti‰kemu ãlo-veku, ãe ima gosposkega znanca ali sorodnika. Kmeti‰kavsiljivost mora v stran, v kot in od tam sme s spo‰to-vanjem zreti na gosposko osebo.

Îe mnogo let ni s sinom govorila na javnem prostoru,pod milim nebom. To si je prepovedal, ko je bil pri‰el izkadetnice. »Moje Ïivljenje je zapisano sluÏbi in onim, kijo od mene zahtevajo, in ne vam,« tako ji je povedal.Materi niti na misel ni pri‰lo, da je bil Jurãek prej njensin kot cesarski sluÏabnik, in sinov opomin se ji je zdelpopolnoma v redu in po njem se je ravnala. âe bi ga bilamorala sreãati na deÏeli, je skoãila za grm in skrivaj odtam pokukala za njim, v mestu je stopila v veÏo, v kak-‰en kot ali kam drugam v stran. âe ga je videla samega,se je vãasi osmel la in pohlevno strmeã vanj, je ‰la mimonjega in navdal jo je samozavesten ponos, ki je rekelvsem, ki so bili blizu: »Vi ga obãudujete in glejte — jazsem njegova mati!« Ali za nobeno stvar na svetu ne bibila povedala onim gosposkim ljudem, da je temu go-spodu mati ona, kmetica, ker bi mu s tem ‰kodovala naugledu. In gospod sin gre ali jaha mimo nje veliãastno invsemogoãno; dobro ãuti njen strmeãi pogled, pa niti zbrkom ne trene, ker njegovo Ïivljenje je od nje, pa nizapisano njej.

Oh, in kako slast je ãutila Katra, kadar je bila priãajavnega ãa‰ãenja, ki se je izkazovalo sinu na ulici! Pride


44

mu naproti voja‰ka ãeta in vodnik z grmeãim glasomzakliãe: »Abtak! Rek ãav!« In vsi tisti, ki so v ãeti, pogle-dajo na njega in srepo gledajo vanj, dokler mu niso zahrbtom. Ta prizor je materi posebno prijal. Zrla je naãeto s pobistrelim obrazom in tiho je momljala: »Vite,vite — vi gledate na mojega sina! Vreden je tolike ãasti!«

Ko je Katra zasledila v mestu v izloÏbi pri fotografudve sliãici svojega sina, se je mimogrede vselej ustavilapred izloÏbo. Ena sliãica je predstavljala Jurija na konju,druga samo njegovo doprsje, pa obe sta bili tako lepi, dase ju ni mogla nagledati. Tista s konjem jo je spominja-la sv. Jurija v domaãi cerkvi, le da je bila lep‰a in njen sinje bil na njej upodobljen v svetu zapovedujoãi impera-torski pozi. Seveda mati ni vedela, kaj je imperatorskapoza, pa njene misli so pri‰le prav blizu tistemu pojmu,kadar je kakor v sanjah zrla v izloÏbo. Na doprsni foto-grafiji je bil mladi ãastnik posnet od strani. VraÏji foto-graf mu je obliãje neverjetno krasno izgladil in obrisal,mu obrnil glavo na stran, da gleda kakor vatikanskiApolon ter z jasnim obrazom in iskrim oãesom po‰iljaÏarke jutranjemu soncu. Pri tej sliãici je mati medlela odobãudovanja, vdane ljubezni in tihe molitve za sinovosreão so ji puhtele iz srca k mogoãnemu gospodu vojnihtrum.

Jurij OraÏem ni imel tako trdega srca, da bi bil zame-ril materi, ker je pri‰la vsak teden pogledat k njemu v


45

stanovanje. Doma je tudi govoril Ï njo, kadar sta bilasama, seveda v prav kratkih stavkih, zvisoka in vãasih zneko zakrknjenostjo v besedah, ki je pa mati ni ãutila,ker je bila presreãna, da sli‰i svojega sina. Vsak tedenmu je odnesla in prinesla perilo, jeseni in pozimi mu jeprina‰ala najÏlahtnej‰e sadje, kar ga je mogla dobiti nadeÏeli, in ko bi bila imela doma ‰e par volov, prodala bijih bila in ves denar bi mu bila prinesla, naj se Ï njimpoÏivi in razprostre. V hi‰i so vsi vedeli, da je mati Juri-ja OraÏma in da se je nadporoãnik sramuje. Radi so jovideli, ãe je z lahkim srcem in dobro voljo skakljala postopnicah k sinu, pa nihãe ni govoril Ï njo, ker se je vsakbal, da ne bi zadel ob obãutljivo struno.

Jurij OraÏem je imel majhno pa liãno stanovanje; po-hi‰tvo je bilo fino in najnovej‰ega sloga, po stenah jeviselo vse polno slik ter podob, na mizah je razveselje-valo oko mnogo drobnjave, parket se je svetil, kakor bibil narejen iz sonãnih Ïarkov, in mestoma so ga pokri-vale drage preproge; omara, umivalna in posteljna opra-va, vse je kazalo obru‰en okus in blagostanje. Vso topremiãno stvar je moral sluÏabnik vsak drugi teden pre-vetriti in osnaÏiti. Pri tem delu mu je pomagala Katra.

Vse Jurijevo delovanje in nehanje, njegovo vedenje inhotenje se ji je zdelo vselej v redu in na pravi poti, le znjegovim stanovanjem ni bila povsem zadovoljna. Skra-ja se je spotikala ob mnogih razglednicah nagih obsegov


46

ter ob mnogih razgaljenih Ïenskah, ki so s stenskih slikpre‰erno, izzivajoãe in predrzno gledale na sina, kakorbi ga hotele odtujiti materi. Raj‰a bi bila videla na ste-nah mater boÏjo pa Kri‰ãevo trpljenje in je Juriju vãasiho tem tudi namigavala, pa sin ni maral niãesar vedeti.No, sãasoma se je s temi preposvetnimi slikami in podo-bami pomirila, kar se prigodi vsem odraslim ljudem, anikdar se ni mogla sprijazniti z Mefistovo glavo, ki je vmavec ulita in vsa poslikana kaj grdo gledala in se z ru-menkastimi zobmi reÏala izmed druge drobnjave namizi. Opremljena je bila z roÏiãki, za katere se je odpi-rala, tako da se je v njeni votlini lahko hranil tobak. Ka-tra je paã tudi drugo gospodo poznala in je bila Ïe priva‰kem Ïupniku in uãitelju v stanovanju, pa peklenske-ga vraga ni videla ‰e nikjer upodobljenega. Zato je sinuzamerila to ostudno po‰ast, ki ãloveku ne pomore ne kãasni ne k veãni sreãi. Posebno je sovraÏila Mefista odtistega dne, ko se je bil prikazal v Jurijevi sobi grd ãloveks satanskim, Mefistu skoraj do piãice podobnim obra-zom, s katerim je sin pri zaprtih durih v njej nerazum-ljivem jeziku dolgo govoril, vedno glasneje in tr‰e in od-loãneje ter ga naposled porinil skozi duri in vrgel postopnicah na dvori‰ãe. Ta Ïivi Mefisto ni bil nihãe drugnego oderuh Moj‰elj, ki sedi na Dunaju pred debeloknjigo, ki ima napis »Voja‰ki ‰ematizem«, in s svinãni-kom dela znamenja k imenom ãastnikov: kdor je po‰ten


47

plaãnik, dobi kriÏec, kar pomeni neomejen kredit, slabe-mu naredi niãlo, najslabej‰emu pa dve niãli. ln vse po-zna, ker ima zveze po vsej drÏavi.

Katra je bila vesela, ker je sin tako moÏato zapodilpokveko satanske postave, ali tega ni mogla razumeti,kako more imeti boÏji ãlovek, ki je pahnil satana iz svojesobe, njegovo podobo v njej. Pa je prigovarjala sluÏab-niku, naj spusti tisto nagnusno glavo kdaj na tla, da serazbije na drobne kosce. Toda sluÏabnik, cvet modernekulture, ki je ãutil pred svojim gospodarjem nemo za-niãevanje podloÏnega, pred Katro pa pomilovanje pre-metenega ãloveka, ni maral ugoditi njeni Ïelji, rekoã, damora imeti dolgo Ïlico oni, ki hoãe jesti z vragom iz enesklede, on pa take Ïlice nima. Mater je to govoriãenjeosupnilo, in ko je razbrala pravi pomen, je pomislila ovelikem prepadu med njenim mi‰ljenjem in sluÏabniko-vim razsodkom, odgovorila pa ni niãesar. Sklenila je, dadovr‰i sama dobro delo in spravi rogaãevo glavo iz sino-ve sobe. To se ji je posreãilo, pa je imelo zanjo velike po-sledice.

Nekoã sta Katra in sluÏabnik nosila hi‰no opravo iznadporoãnikove sobe na hodnik, da jo osnaÏita in pre-vetrita. Z drugo drobnjavo je prinesel sluÏabnik tudiMefista, da umije revãku zapra‰eni gobec. Postavil ga jena vrh zida, ki je ograjal hodnik in je bil tako nizek, daje ãlovek lahko gledal na dvori‰ãe. Tja ga je postavil prav


48

na kraj. Katro je kar dirnilo in pogrelo, ko je videla reÏe-ãega se satana tako na kraju, in si je mislila: Zdajle jepriloÏnost spraviti greh iz doma. In neka pre‰erna sme-lost in podjetnost jo je spreletela, pa je zadela s tablico,predstavljajoão spokornico Magdaleno, ob rogaãa, da seje prekucnil in prevalil na dvori‰ãe, kjer je razpadel naveã kosov. In Katri se je odvalil kamen od srca kakor ar-hangelu, ko je pahnil Luciferja izpred boÏjega obliãja vveãno brezno. »Na, gobec pasji, zdaj te je konec!« je za-rajala v sebi. Ali ni sreãe brez nesreãe. Pripetilo se je, daje ravno takrat stopil Jurij OraÏem skozi velika vrata vhi‰o. Videã, da je nekaj padlo z njegovega hodnika, jestopil na dvori‰ãe. Ostrmel je, ko je videl na tlaku razbi-tega Mefista, dragoceno boÏiãno darilo njegove ãetrteljubice, do katere je namah zaãutil globoko naklonje-nost. Za‰krtnil je z zobmi, zarentaãil in kliknil gori nahodnik: »No, ãakajte!« Pa je pobral kosce in v hipu je bilpo stopnicah pred svojim stanovanjem.

»Kdo je kriv, kdo je vrgel mojega Mefista na dvori-‰ãe?« tako je rohnel, gledaje zdaj na sluÏabnika, zdaj namater. Katro je minila prej‰nja pre‰ernost, srce ji jeupadlo in prebledela je.

»Jaz sem s tablico zadela obenj, po neprevidnosti,« jelepetala in lagala.

»Saj to tako vem, da nihãe drug ni tako neroden inneokreten. O, jaz naglavni nilski konj, da pustim kme-


49

tici opravljati s svojo drago hi‰no opravo! Vse mi pojdev niã! Ne, moje potrpljenje je pri kraju! âesa i‰ãete ved-no v mojem stanovanju, ãemu se dotikate stvari, ki jimne veste cene?«

»Odpusti, Jurij!« je prosila mati vsa prestra‰ena.»Kako pravite? Ali ne veste, kdo sem in na kak‰ni

stopnji v ãlove‰ki druÏbi?«je vpil ãastnik ter pogledal postrani na sluÏabnika. »Prviã sem ÎorÏ in drugiã sem go-spod nadporoãnik in vsako drugaãno imenovanje si od-loãno prepovedujem.« Okoli‰ãina, da ga mati imenujepred sluÏabnikom Jurija, ga je ‰e posebno razjezila.

Katra se je zasolzila. »Kupim ti drugo, vso tak‰no« —hotela je reãi »po‰ast«, pa seveda ni mogla iz grla.

»O, hvala, ne maram. No, in vikali bi me tudi lahko,kakor me ves svet. Sicer pa tak‰na neokretna kmetica nesme veã v moje sobe. Zapomnite si to! Kar prinesete,zloÏite zunaj pri sluÏabniku. Zbogom! In nauãite semanire!«

»O, moj Bog, moj Bog!« je vsa skesana javkala mati insi brisala oãi.

»Ne bodite tako hudi, gospod nadporoãnik, jeza ‰ko-duje! Glej, glej, kako se repenãi!« Tako se je z mehkimnaglasom zdajci nekdo oglasil za nadporoãnikom, polo-Ïiv‰i mu roko na ramo.

Mladi ãastnik se je ozrl — pri njem je stal polkovnikPeter Petroviç, ki se je takrat odpravljal z doma in je sto-


50

jeã zadi na hodniku vse videl in sli‰al. Ko je bil Jurij Ora-Ïem izprevidel poloÏaj, je v du‰i preklel polkovnika insebe, ker se je tako spozabil, da je javno na hodniku ob-ravnaval neprijetno stvar, kajti skrajno neprimerno semu je zdelo, da ga je ta sitni in zbadljivi salonski Liãanin nori Vojvoda Pero zalotil v pogovoru in prepiru zljudmi, ki so globoko pod njegovim stanom in dosto-janstvom. No, drugega ni bilo mogoãe — dvignil je rokoin spo‰tljivo salutiral svojemu poveljniku.

»Vso hi‰o ste alarmirali. Glejte, povsod se odpirajookna.«

Jurij OraÏem se je plaho ozrl po oknih. O strah, v dru-gem nadstropju stoji pri oknu prav miãna punca, o ka-teri je upal, da postane sãasoma njegova sedma ljubica.

»I kaj se je pa zgodilo, da ste tako vzrasli? Oprostite!«je poprosil polkovnik.

»O, niã tak‰nega. Tale moj najljub‰i spominek mi jeuniãen,« je mirno odgovoril nadporoãnik in pokazalãrepinje nesreãnega Mefista.

»·koda, ‰koda. Kdo vam ga je pa razbil?«»Tale … perica.«»To je va‰a perica?« Polkovnik je zelo raz‰iril in raz-

bistril oãi.»Da, moja perica.«»Hm … da … nu,« je momljal Peter Petroviç, majal gla

vo in gledal na ãrepinje v nadporoãnikovi roki. Potem je


51

porinil ãepico niÏe v tilnik ter rekel: »Ej res, gospod nad-poroãnik, neki moj ãlovek biva pod najino skupno stre-ho, pa ga Vam ‰e nisem predstavil. Ali smem sedaj?«

»Prosim, prosim, gospod polkovnik.« In Jurij OraÏemse je lahno naklonil.

Pa je Peter Petroviç kliknil tja v ozadje hodnika: »Hej,Ilija, ne boj se, pojdi sem!« In iz temnega kota se je pri-gugal postaren, moãan ãlovek z dolgimi viseãimi brki,od ãrne ãepice pa doli do novih opank ves v li‰ki no‰i,pravi junak po postavi.

»Dovolite, gospod nadporoãnik, da vam predstavimtega revnega opankarja. Moj brat je, Ilija Petroviç, kmetiz Like. Danes je pri‰el k meni na posete in sem se gazelo obveselil.«

Jurij OraÏem je izbuljil oãi, pa se je korenitemu Liãa-nu lahno priklonil in mu povr‰no segel v desnico.

»Vidi‰, bratec, tako si se bal mojega gospoda nadpo-roãnika, pa je i on dober ãlovek. Res, tako sem vesel, date zopet vidim in da si pri‰el v opankah. Oprostite mi,gospod nadporoãnik — vi me Ïe poznate, da pljunem namarsikako moderno stvar: na Ïensko emancipacijo, nanadãloveka, na deljenje imetka, a oni zakon, ki pravi:Ljubi svojega bliÏnjega — visoko spo‰tujem. In kdo mije blize, kot si mi ti, dragi moj Ilija? Vem, da si po‰tenjak,zato se te ne sramujem. Oprosti, da rabim tak‰en izraz.No, pojdiva v mesto, da te pogostim. Drugo leto pripelji


52

najino ostarelo majko, ako doÏivimo in ãe vas ne pose-tim do takrat. Bogami, v opankah mora priti!«

Tako je govoril Peter Petroviç in na njegovem oÏivlje-nem obrazu je bilo videti, da mu vro besede iz srca. Pri-stopil je k ubogi Katri, ki je trepetala po vsem telesu, terji pomolil roko: »Zbogom, mati, zdravi ostanite!« Tudisvojemu poboãniku je potresel desnico, rekoã: »Priditeza nama v gostilno, ako vam drago!«

Jurij OraÏem se je zopet lahno priklonil in salutiral.Ves rdeã je bil v obraz in srepo je gledal na stopnice, pokaterih je Vojvoda Pero pod pazduho peljal svojega bra-ta. V drugem nadstropju se je okno ‰klepetaje zaprlo.Zami‰ljen je stal mladi ãastnik na hodniku. »Kaj ko bipozval zbadljivca na odgovor, ker je prislu‰koval in sevtikal v moje zasebne zadeve? Ne, stvar je nevarna inkoãljiva!«

Nekaj tednov pozneje je Jurij OraÏem vloÏil pro‰njoza premestitev v tuje kraje.



53

TOVARI· KLADVIâEK

Oj kak‰en ãastivreden moÏje bil Kladviãkov Jernej!Prihaja s svojim sinkom Matiãkom ter s svojo ãev-

ljarsko truÏico in stolãkom v na‰o hi‰o in vsi otroci krognjega. RazpoloÏila sta oãe in sin svoje orodje po klopi inod ranega jutra pa do desetih zveãer sta ‰ivala. Matiãekje bil za dve leti starej‰i od mene in ãevljarski vajenec prisvojem oãetu. Jaz sem nedaleã na klopi, kadar sem lemogel, leÏal na trebuhu, podpiral glavo z rokama tergledal in poslu‰al. Zanimali so me ãevlji, ki so liãni ras-li pod ãevljarskimi rokami, ‰e bolj pa tisto, kar je pravilKladviãkov Jernej. Pripovedoval nam je o la‰ki in ogrskirevoluciji, pri katerih se je udeleÏil tudi on kot vojak inkrotitelj nepokornih ljudstev. SluÏil je osem let, in sicerv tisti dobi, ko je po voja‰nicah ‰iba pela svojo krutopesem. Ako je vse res, s ãimer se je pona‰al, potem bizasluÏil stari Jernej, da mu postavi cesar velik spomenikpred svojim najlep‰im gradom. Ker dandanes voja‰kikrogi pridno iztikajo po starih grobovih, kjer poãivajoimenitni in zasluÏni vojaki, da jih otmo pozabi, jim pri-poroãam Kladviãkovega Jerneja, sam pa posvetim peronjegovemu sinu Matiãku, s katerim sem sluÏil pri dra-


54

goncih tisto leto kakor s Krokarjevim Petrom in z Dam-janom, ki sem vam o njih Ïe pravil.

Na‰i ãeti je naãeloval takrat nadporoãnik Marija‰.Kladviãkov Matiãek, ki je bil eden najstarej‰ih vojakovpri ãeti in dobra glava, je nas novince vsak veãer uãilimena vseh na‰ih predstojnikov od korporala Malnariãapa gori do vojnega ministra. Ker si nekateri trdoglavciniso mogli hitro zapomniti nadporoãnikovega imena,jim je svetoval, naj se spomnijo merjasca, pa jim precejpade ime Marija‰ na pamet.

Marija‰ je imel svoj posebni pravilnik za na‰o vzgojo.Izmislil si je bil kazni, o katerih niã ne govori voja‰kisluÏbovnik. Ako smo na jahalnici slabo jahali, nam jeukazal stopiti s konj in pe‰ smo morali dirjihati polegkonja v krogu. Kogar je imel posebno na piki, tisti jemoral sezuti ‰kornje in nesoã v eni roki ‰kornje, z dru-go vodeã konja, je moral bos teãi kraj njega. In gospodMarija‰ je z biãem in s satansko zlobnostjo opletaval pokonjih in pe‰-jezdecih. Tak‰en cirkus si je privo‰ãil samona pokriti jahalnici, na odprti si ni upal, ker se dobe ved-no sitni ljudje, ki po nepotrebnem vtikajo svoje umaza-ne nosove v voja‰ke stvari, jih napihnejo z Ïgoãimi be-sedami, da pridejo v parlamentih na razgovor; vname seÏivahna debata in stvar se vleãe po izvoÏenem tiru da-lje. ·e drugo kazen si je bil izmislil, neprijetnej‰o odprve. Kadar je pri kom zalotil nesnaÏno stvar: madeÏ na


55

obleki ali rjo na sablji, stremenih, ostrogah ali na brzdi,tedaj je muãno vzpihnil in kaznoval ãloveka s tem, damu je ukazal, naj ãaka zveãer po deveti uri njegovegapovratka iz mesta na hodniku pred njegovim stanovan-jem v polni paradi, seveda pe‰. Da je to huda kazen, borazumel le tisti, ki ves dan naporno dela, pa zveãer nesme poloÏiti trudnega telesa na slamnico, ampak semora napraviti, ko drugi gredo spat, ves brdek in zal inzaspan pred duri svojega gospodarja. Uãili so nas takrat,da je sladko umreti za domovino, a nam se je zdel pomirozovu spanec ‰e slaj‰a stvar. Marija‰ je ‰el skorajvsak veãer v mesto; imel je tam svojo nevesto ali pribliÏ-no nekaj tak‰nega kar razvedri samskega ãloveka. Predpolnoãjo je pri‰el malokdaj domov. Kadar se je bil prinevesti dobro zabaval, takrat se je vraãal dobrovoljen inniã ni preiskaval, je li na gre‰niku, ki ga ãaka pred dur-mi, vse leskeãe in v redu; odmahnil mu je z roko, ãe‰:Umakni se, kanalja, spat, da te ne vidim! âe mu je pakak‰na neprilika zagrenila tisti veãer, tedaj je pregledalsvojega ãastnega straÏnika od nog do glave; ako ni bilovse liãno na njem, si ga je privo‰ãil ‰e za prihodnji veãer.In delaven je bil na‰ nadporoãnik. Vedno je kaj vizitiral:ali smo stali pred njim s krtaãami, ali je meril na‰e jahal-ne palice, so li vse enako dolge; zdaj ogleduje na‰e jedil-no orodje, je li ãisto in kompletno, drugikrat pre‰teva,imamo li v zalogi vse predpisane vrste sukanca, Ïrebljev


56

in gumbov. Ne da bi zaupal tak‰en posel korporalu Mal-nariãu. Bogve pod katero zvezdo se rodi tako natanãenin iznajdljiv ãlovek! Neverjetno je, s ãim se ukvarjajoljudje. Prista‰ je bil tiste stare Ïelezne discipline, o kateritrde izku‰eni generali, da se je z njo priborila marsi-kak‰na lepa zmaga na bojnem polju. Ko bi bil le enkratsli‰al, da je izpregovoril dobro besedo z mojimi dragon-skimi tovari‰i, zapisal bi jo v knjigo, da se ohrani v spo-minu za vse veãne ãase. Za nas je ni imel, a na‰el je slad-ko besedo za svoja konja, za belokodrastega psa Amorjain gotovo tudi za svojo nevesto.

Spominjam se, kakor bi bilo predlanskim — tisti danpred Zveliãarjevim rojstvom sva jo s Kladviãkom obaiztaknila. Kjer je nesreãa, tam sem vedno prvaãil jaz.Jaham tisto jutro lepo ob steni na Flori in toliko da nezadremljem na njej, premi‰ljujoã, kako se daleã za gora-mi v domaãi hi‰i pripravljajo na boÏiãne praznike. Karzakriãi name stra‰ni Marija‰: »Stoj! Razjahaj!« Skoãilsem s Flore, misleã: Zdaj-le pa pe‰ zadirja‰ poleg kobi-le. In videl sem, kako je nadporoãnik na tleh pobral pod-kev. Stopil je k meni in mi ukazal dvigniti Florino izbo-‰eno nogo. Pregledal je konjski rog — niã ni bil po‰ko-dovan, hvala Bogu!

»Si li danes umival kopito?« je zagrmelo.»Sem, gospod nadporoãnik.«»In nisi niã zapazil, da je podkev obrabljena? Glej!«


57

Molel mi je podkev pod nos. Zrl sem nanjo kakor volna mesarsko sekiro; sploh sem tiste ãase gledal tako nacelo to Ïivljenje, ki je hotelo ubiti samo sebe. Res, pod-kev je bila tanka in ob strani izbru‰ena; skoraj bi se lah-ko bril z njo.

»Ve‰ li, kaj treba storiti, ako je podkev obrabljena?«»Vesti moram konja v kovaãnico.«»Ne ‰e, o ne ‰e! Javiti mora‰ nedostatek svojemu

predstojniku. Kdo je tvoj predstojnik?«»Gospod nadporoãnik Marija‰.«.»Ti brkasti ãuk! Korporalu Malnariãu mora‰ javiti, ki

je tvoj sveti Duh, straÏmojster je tvoj Bog in kar je vi‰e,o tem niti misliti ne sme‰. Mar‰, govednik, h kovaãu! Azveãer po mirozovu me ãakaj v paradi pred mojim sta-novanjem! Jaz te nauãim!«

»Krasen sveti veãer mi je dodelil merjasec,« sem klel,gredoã h kovaãu, ki je bil Nemec in grobijan prve vrste.Nas novince je kar s kle‰ãami suval v rebra, ako mu ni-smo prav drÏali konjsko nogo. No, pa to se je ‰e prenes-lo.

Ko se je tisto dopoldne prikazalo nekaj zimskega son-ca, smo morali znositi slamo, ki smo jo bili zjutraj po-grebli izpod konj, iz konju‰nice na dvori‰ãe, da se posu‰iin zveãer zopet porabi za steljo. Nosili smo tisto slamov naroãjih, in tedaj se je zgodila druga nesreãa. Prav ta-krat, ko je Kladviãkov Matiãek, drÏeã pipo v ustih, tovo-


58

ril polno naroãje, je zla usoda prignala gospoda nadpo-roãnika na dvori‰ãe. Kakor da ga je piãila ljuta kaãa, takoje priskoãil Marija‰, videã, da Kladviãkova pipa nimapokrova. Tak‰nih pip ni mogel videti, ker nevame so bilec. kr. slami, ãeprav se je izpreminjala Ïe v gnoj. Skoãil jeh Kladviãku, ga prijel za vrat, ter ga rinil s slamo vredproti zidu. Tak‰no davljenje gotovo ni bilo gre‰niku spipo brez pokrova po volji, ãeprav se da ‰e tudi prenesti.Nekako grgral je pod teÏko nadporoãnikovo roko, sli‰alismo, kako je iz njegovega grla vrelo:.No-no-no-no …Marija‰a je to mnoÏenje besedice »no« do pete poten-ce silno razkaãilo. Butil je Kladviãka s slamo in pipo brezpokrova vred ob zid. »·e ugovarjal mi bo‰, svinja — a?Glej, glej!« je zarohnel. »Zveãer me ãakaj po mirozovuv paradi pred mojim stanovanjem! Jaz ti pokaÏem!«

Tako sva zabredla z Matiãkom v kolomaz. Da naju jeposlal k raportu in bi dobila dva dni zapora — joj-ha! —kako bi poskoãila od veselja. Spala bi oba praznika tersanjala o domaãih drajih in nevoljni tovari‰i bi moraligarati z najinimi konji. To bi se jim smejala. Nekaj tova-ri‰ev je ‰lo na boÏiãni dopust, nekaj v zapor, in mi dru-gi, ki nismo dobili ne dopusta ne zapora, smo moralinegovati po dva konja. Îe je preteklo ‰tirideset let odtiste dobe, a pla‰ã pozabe je ‰e ni zakril. Radi se vrnejov spomin dogodki, ki jih je ãlovek doÏivel kot dvajsetlet-ni mladeniã.


59

Na‰a soba je bila pozimi mrzla, da bi jo pes oblajal, noza sveti veãer smo si preskrbeli kuriva iz plotov, ki sostali v bliÏini na‰ih voja‰nic. Takrat si premeteni dav-koplaãevalec ‰e ni bil omislil bodiãastih Ïiãnih ograj,kjer se ne more niãesar ukrasti. Po napoju konj so tova-ri‰i sedli krog tople peãi k prijetnemu pomenku, z Ma-tiãkom pa sva se morala olikati in napraviti za noãnoparado. Ob devetih sva ‰la pred Marija‰evo stanovanje,ki se je nahajalo v posebnem poslopju v prvem nad-stropju prècej pri stopnicah, kjer je na oglu brlela sve-tilka, ki je razsvetljevala hodnik in pa druge vi‰je stop-nice, drÏeãe v drugo nadstropje. Ko sva stopila pred sta-novanje, ki je bilo zaprto, ker nadporoãnikov sluga jespal v konju‰nici pri ãastni‰kih konjih, je za durmi za-renãal pes Amor, kakor bi nama hotel sporoãiti, da zve-sto straÏi imetek svojega gospodarja.

Z Matiãkom sva vzela vsak svoj kos komisnega kruhater zaãela veãerjati. Amor je umolknil, ker jedoãega ãlo-veka je smatral za po‰tenjaka. Spravila sva se na stopni-ce nasproti durim. Matiãek je lagotno sedel, jaz pa semse le prislonil, kakor se je bolje prileglo. Bil sem tistozimo kot novinec na onih delih Ïivota, ki se pri jeÏi naj-bolj dotikajo sedla, tako odrgnjen, da ‰est tednov nisempo‰teno sédel razen na konja, kjer se mi je pri prvihkonjskih kretnjah od samih boleãin zazdelo, da nadnevnem nebu migljajo zvezde. Natlaãila sva si pipi in


60

pu‰eã sva sovraÏno zrla v mraãne duri. Kmalu pa naju jepremagala utrujenost in zaãela sva dremati. Tedaj so seodprle zadaj na hodniku tretje duri in iz njih se je ulilaÏarka luã na mostovÏ. Precej za tem sva sli‰ala, kako jedrgnila trda ‰ãet lesene podnice.

»Poslu‰aj, kako drgne! Sveti veãer je, pa dekli ne dajomiru,« je rekel Matiãek.

»Ali jo pozna‰?«»Poznam. Tista Barba je, ki gre vsako jutro ob osmih

s cajno na trg, poteplje oãi, pa vendar na obe u‰esi radasli‰i, kaj se govori o njej. Tamle sluÏi pri polkovnem kro-jaãu Binderju.«

»Ti se pa Ïe dobro spozna‰ v terenu.«»S Kolovra‰kega je doma, z oãetom sva veãkrat ‰iva-

la tam. Îe ãevlje sem ji meril. Njena gospodinja Binde-rica je sitna, nezaupljiva, skopa baba; vse preraãuni inpretehta, kar prinese Barba s trga; vsako stvar ji predra-go kupi; ãe razbije kroÏnik ali kozarec ga mora gospo-dinji draÏe plaãati kot velja v trgovini; vsak krompirãekji po‰teje, ki pride v lonec in na mizo; hrano ji daje vo-ja‰ko, plaãa namreã zanjo porcijo menaÏe ter hlebãekkomisnega kruha na dan in ‰e to bi rada dobila zastonj.Na‰i kuharji po‰iljajo za Barbo najlep‰e porcije, kakor vpod ãastni‰ko sobo. Zato se pa tudi redi kakor bolha.«

»Kako si pa domaã pri njej. Matiãek!«


61

»Saj je zaradi mene sem pri‰la. Na svetega Martinadan je pri‰la.«

»Ali se boji, da bi se ji Kladviãek ne izneveril?«»Bo Ïe tako, hudiãa! LaÏje se sluÏi, ako ima ãlovek

svojo Ïensko.«»Dobra je Ïenska, dobra.«»Ti gleda‰ raj‰i v bukve.« Matiãek je povedal prav: jaz

sem gledal raj‰i v knjige.»Ej, malo moram pa vendar porekognoscirati po hod-

niku.« Tovari‰ je skokoma vstal in zaroÏljal s sabljo,nakar je pes Ïalostno zalajal. »Molãi, mrha kosmata, dati ne razãesnem pasje du‰e!« je robantil Matiãek, todaoni za durmi ni utihnil. »Ako jaz ne morem spati, naj pa‰e drugi ne!« je rekel tovari‰ in trãil z ostrogama. Novpasji lajeÏ. Matiãek se je zagnal proti durim in zacepe-tal z nogama. ·e huj‰i lajeÏ.

Tedaj je stopila iz onih duri, za katerimi je dekla po-mivala veÏo, dolga in suha Ïenska z naoãniki. Osato jegledala na naju.

»Aha, krojaãica Binderica je, tista suha preklja,« je ‰e-petal Matiãek ter se postavil pred Marija‰evo stanova-nje v voja‰ki postoj, strmo zroã proti oni Ïenski, kakorbi ji izkazoval voja‰ko poãa‰ãenje. Krojaãica je zopetizginila v veÏo. »Bo‰ videl, zdajle nama po‰lje kak‰nopovelje, ãe ne pride njen stari bav-bav sam,« je rekeltovari‰. In res, kmalu zatem je pri‰lo zalo in krepko de-


62

kle z lepimi, ‰iroko odprtimi oãmi k nama. Z najmilej-‰im glasom je zalepetalo: »Gospa so ukazali, naj vamapovem, da ne smeta nagajati psu, ki bo s svojim laja-njem spravil vso hi‰o pokonci. Ona hoãe imeti mir po-noãi.«

»Glej, Barbka, kako pametno govori‰. Tudi midva ho-ãeva imeti mir ponoãi. ·e pes ga ima rad, a ãlovek ganima, ãlovek ga nima,« je mehko in prepriãevalno od-govoril Matiãek, segel z roko pod Barbino bradico, pri-dvignil njeno okroglo glavo ter se zazrl vanjo. Deklica jezardela, ker spodobilo se je pokazati nekaj srameÏljivos-ti zaradi mene, ki sem, ubogemu Lazarju podoben, slo-nel na stopnicah. Z ramo je odrinila Kladviãkovo roko.

»Pa zakaj ta grdi nadporoãnik ni vzel svojega psa sseboj? Saj ga navadno jemlje.«

»Pa zakaj — res — o Barbka —« Kladviãkova desnicase je zopet iztegnila.

»Morda pojde k polnoãnici. Pa zakaj postavlja zveãervojake k svojim durim?«

»Pa zakaj si nocoj tako ljubka — Barbka?«»Mari naj bi vas zapiral, da se vsaj naspite.«»Mari naj bi me zaprl k tebi, o Barbka, ki si tako rdeãa

in vroãa. — Glej jo, ãevljarsko du‰o! Kako pa se cvre vljubezenski ma‰ãobi! sem se zaãudil sam v sebi ter iz-vlekel izza bluze drobno knjiÏico.


63

Deklica je z ramo lahno odpehnila Kladviãkovo des-nico, ki je bila dromljala ob njenem u‰esu po kvi‰ku po-ãesanih laseh in po njenem belem vratu. »Meni se voja-ki smilijo.«

»Pa zakaj, o Barbka?«»Zato.«»Zakaj?« Tovari‰eva desnica se je v tretje iztegnila.»Ker toliko trpe na jahalnici. Vãasih pogledam skozi

kuhinjsko okno in vidim, kako siromake opletavajo zbiãem in kako cepajo s konj.«

»Dobro, da ne vidi‰ v pokrito jahalnico.«»Novinci, ti so ‰ele pravi reveÏi. Od jahanja so vsi

odrti in krvavi po stegnih. Marsikateri hodi kakor tistiotroci s krivimi nogami, preden jih shodijo.« Barba jepogledala name z izrazom pomilovanja za mojo bedo inoãitanja za mojo hojo.

»Do spomladi se koÏa ustroji, da je trda kakor svinj-sko usnje.«

— Hvala ti, Kladviãek! Prav potolaÏil si me s svinjskimusnjem — sem si mislil.

»Pa zakaj premi‰ljuje‰, Barbka, o voja‰kih stegnih? Tose Ïe prenese,« je rekel Matiãek ter v‰ãipnil deklico vnapeto lice.

»Kaj premi‰ljujem? Le tako pravim, kar so gospodBinder povedali. In gnoj morate nositi z golimi rokami.«


64

»Kaj naj ga nosimo z belimi rokavicami?« sem seoglasil jaz, da bi pri dvospevu dveh razÏarjenih src neveljal za pre‰torastega.

Deklica je s svojim ‰irokim pogledom obrsnila mojosuho dolgost in niã veã. Okrenila se je k Matiãku. »U,kako te je danes cijazil merjasec podvori‰ãu in te butnilob zid. To te je bolelo.«

»Ko bi drugih boleãin ne bilo na svetu —« Tovari‰ jevzdihnil in se ozrl name, kakor bi se hotel pohvaliti:Glej, kako dobra je moja Barbka.

»Nu, naroãila sem vama, kar so mi ukazali gospa inzdaj moram hiteti s pomivanjem.«

»Pa zakaj Ïe gre‰, Barbka, ki si tako dobra in usmilje-na.«

»Do enajstih mora biti moje delo konãano, potem senapravim in grem k polnoãnici.«

»Ti gre‰ k polnoãnici? Potem grem tudi jaz,« je rekelMatiãek in v vzhiãenosti je popraskal z ostrogo po dver-nem podboju. Amor je stra‰no zarenãal.

»Ali ne bo‰ tiho, mrcina kodrasta!« je mirila deklicater naperila ljubko ‰obo v dolenjo dverno ‰pranjo.

Zdajci je zahrkal pri tretjih vratih raskav glas. Binde-rica je stala zopet na hodniku.

»U, stare burklje ‰e niso na gorkem,« se je tiho in lju-beznivo izrazil moj tovari‰. Zopet se je postavil na »ab-tak« ter se strmo zazrl v ponoãni strah. Barba je tihih


65

korakov odhitela k svoji gospodinji, ki jo je, godrnjajoãnespodobne besede, pehnila v veÏo.

»Vidi‰, kako ravna skopulja z njo?« je rekel Matiãek.»Kavalirstva ni na njej, ãeprav je sicer lahko visoka

gospa. Pa kako pojde‰ k polnoãnici, ãe se do tedaj nevrne Marija‰?«

»Pojdem pa brez njega in jutri naj me v boÏjem ime-nu zapro. Obljuba dolg dela.« Zasukal se je na peti in obsteni je tihotapil k onim durim, odkoder se je sli‰aloenomerno praskanje krtaãe.

Odprl sem svojo knjiÏico in zaãel ãitati Otela. TakratÏe nisem veã tako visoko ãislal angle‰kega dramatiãne-ga pisatelja, kakor prej‰nja leta. V svoji rev‰ãini sem mujel oãitati, da je riflal samo kralje in drugo visoko gospo-do; ãe je uvedel v svojo dramo preprostega ãloveka, jenorce bril z njim. âlovek, ki tiãi do grla v nesreãi, ne ljubidvorjanov in tistih, ki jim liÏejo pete. Ako najde nepokli-cani kritiãar dlako v jajcu, zagleda precej tudi ‰ãurkapoleg. Domislil sem se, kak‰ne malenkostne razloge jerabil slavni umetnik za zgradbo svoje drame. Tisti Des-demonin robec, ki ga je videl Otelo pri svojem nami‰-ljenem tekmecu, se mi je zdel premalenkosten za stra‰-no Otelovo ljubosumnost. Zrel moÏ in imeniten gene-ral naj bo tako lahkoveren in nerazsoden? Razjezil semse nanj in ga vtaknil za bluzo. Dremota je lezla name.Pogledal sem po hodniku: moj tovari‰ je slonel ob pod-


66

boju tretjih duri. Sladkotno ‰u‰ljanje mehkega pogovoraje prihajalo na moje uho. Zleknil sem se po stopnicah inzaspal sem. Nekdo me je nepriljudno potresel za kole-no. Misleã, da se je vrnil Marija‰, sem skokoma vstal,ãeprav me je po vsem Ïivotu bolelo in skelelo. Pes jeprestra‰en zatulil. Matiãek je stal pred menoj ãil inbrdek; vesel si je mel roki. »Ps-ps! O schön, o brav!« semmiril Amorja, pa niti nem‰ãina ga ni potolaÏila.

»Pusti mr‰jo Ïival, naj laja!« je rekel Kladviãek. »Takosva dognala z Barbo, da morava psu, kar se da, nagaja-ti. Stari Binder se silno togoti in ne more zaspati. Rekelje, da pojde k na‰emu kapetanu pritoÏit se. Naj le gre!LajeÏ bo razdraÏil trudne ljudi in naju spravil izpred tehprekletih duri.« Rek‰i je sunil s sabljo v duri, da so za-‰klepetale. Pes se je s prednjima ‰apama vzpel po njihter se neznansko zadrl. »Le ‰e, le ‰e!« je podraÏil tova-ri‰ ter znova dregnil. Odobraval sem njegov naãrt —kjer so se vr‰ila dobra dejanja, sem bil rad poleg — za-grabil sem za dverno kljuko ter jo premikastil. Amor,meneã, da hoãe vlomiti tat, je od zlobe malone poãil.

Tedaj je stopil iz tretjih vrat polkovni krojaã Binder,slok in dolg kakor ‰ivanka, zagrnjen v dolgo vi‰njevohaljo, obrobljeno z rdeãimi ob‰itki in prepeto z rdeãovrvico. V roki je nesel goreão sveão, po dolgi beli bradije bil podoben svetemu MiklavÏu. Drsajoãih korakov senama je bliÏal. Spo‰tljivo sva se postavila ob duri in iz-


67

tegnila vratova proti noãni prikazni. A Matiãek je le ‰ez ostrogo skrivaj po‰krtal po podboju. Amor je renãal,kakor bi klical krojaãa na pomoã.

»Kak‰nega zlodja poãneta s psom, da ni miru v hi‰i?«je vpra‰al krojaã.

»Niã ne poãneva, gospod mojster. Pes je sit pa laja. Kobi mene kdo nasitil, bi morda tudi zalajal. Sit pes ‰e nazvezdo laja, pravi pregovor,« je pre‰erno rekel ãevljar.Krojaã ga je debelo pogledal.

»Dolgãas mu je po gospodarju, se pa z nama zabava,«sem nedolÏno pristavil. »Miriva ga, kolikor moreva, pamu ne moreva zavezati umazanega gobca.«

»Tega ni mogoãe prestati, tu naj gospod kapetan na-pravi red basta!. Tudi jaz sem sluÏil svoje dni pri kirasir-jih, pa tak‰nih neredov pri nas ni bilo — ne! Ponoãi najkavalerist spi, ali naj straÏi konje v konju‰nici, ali najãepi v zaporu z molkom na roki in nogi. In pes spadaponoãi v konju‰nico, ãe ni gospodarja doma.«

»Kaj ne, gospod mojster, da vojak ni zato na svetu, dabi stal pasji mrcini za ãastno straÏo,« sem rekel jaz, kisem ãutil pred krojaãem dobro porcijo revolucionamegaduha v sebi. Veselila me je misel, da bo kapetan napra-vil red.

Binder se je vzpel po stopnicah v drugo nadstropje,kjer je stanoval kapetan. ârez nekaj minut se je vrnil skapetanovim sluÏabnikom Îakljem.


68

Tega Îaklja so v prej‰njih ãasih klicali za Jaka, ko je ‰ev ljubljanski kavarni prina‰al gostom majhne skodelicekave in za dobro napitnino tudi novine in velike kozarcevode. Pri vojakih si je na‰ kapetan gibãnega in bistregafanta izbral za sluÏabnika in mu nadel francosko imeJacques (izgovarjaj: Îak). Îaka pa je mo‰tvo prekrstilo vÎaklja. On in pa manipulant Kra‰na sta bila kapetano-va desna roka. Radi smo videli veselega fanta, ãeprav seje ãutil za bitje vi‰je vrste, kar je tudi bil. Za prejemanjehrane je bil prideljen na‰i ãeti. Kadar se je delila menaÏa,smo Îaklju spo‰tljivo naredili prostor, da je stal najbliÏepri kotlu, smel je prvi seãi po najlep‰em koscu mesa,dobil je najbolj pomasljeni cmok. âast, komur ãast! Po-sebno smo se ga obveselili, kadar je pri‰el v na‰o sobos kapetanovim ukazom, naj pride ta in ta po priporoãe-no pismo ali denarno po‰iljatev. Bognedaj, da bi kdorazÏalil Îaka vulgo Îaklja. Tisti bi imel opraviti z njego-vim gospodom. Podãastniki so ga pisano gledali, ker sose ga bali. Zlobnega srca ni bil in umel je ‰alo. Prigodi-lo se je, da je vãasih kak‰en dovtipneÏ, ko je bil stopilÎakelj v na‰o sobo, zavpil na ves glas: Abtak! — kar sespodobi samo pri vstopu ãastnika. Tega pa ni storil zato,da bi norce bril z Îakljem, ampak ker je videl, da spi ne-priljubljen tovari‰ na slamnici, da ga je z onim vzklikomprebudil in je moral zaspanec skoãiti s slamnice in sepostaviti v voja‰ki postoj. Lenuh se je jezil, kapitanov


69

sluga pa smejal. Izborno je umel posnemati kapetano-ve kretnje in njegovo strogost.

Îakelj je trdo stopil pred naju z Matiãkom, ki sva ãa-kala vsak na eni strani duri, ter naju vpra‰al, kaj delavatukaj. Vse sva mu razloÏila kako in kaj in da pes ne damiru, ker se mu toÏi po gospodarju. ·e naju je groznovpra‰al, kaj sva zagre‰ila, da morava tukaj ãakati.

»Moja Flora se je izbosila na jahalnici.«»Falot!«»Nesel sem naroãje slame, ki je bila Ïe c. kr. gnoj,

drÏeã v ustih ugaslo pipo brez pokrova.«»Hunckerl!«Îakelj se je vzravnal, z iztegnjenim kazalcem je poka-

zal na stopnice.»Mar‰, zafurt ‰lafen — oba!« se je zadrl in Amor mu

je zasekundiral.»Jutri ob enajstih pa oba k raportu! In pes tudi! Go-

spod kapetan vam Ïe pokaÏejo!«Radostno sva stekla po stopnicah in preko dvori‰ãa v

na‰o sobo. Matiãek je odloÏil ãelado in karabinko, po-tem se je tiho splazil vun, da izpolni svojo obljubo, danoBarbi.

Drugo jutro nama je korporal Malnariã navsezgodajprinesel v konju‰nico povelje, da sva s Kladviãkom za-pisana k raportu, ob osmih je pri‰el prav tisti ukaz odMarija‰a. Dopoldne sva se likala in napravljala, ko da


70

naju je cesar povabil na kosilo. Ob triãetrt na enajst svaÏe zmrzovala na dvori‰ãu pred konju‰nico, deset minutpozneje je pri‰el Marija‰, ves razkaãen. Stopical je prednama kakor gladen lev za Ïelezno mreÏo. Najraj‰i bi biltre‰ãil z nama ob zid. Pa najina usoda se je nahajala Ïev moãnej‰ih rokah. Toãno pet minut po enajstih je trdoin grozeãe prikorakal kapitan, podoben Perunu, predengre gromu in blisku odpirat zama‰ke. Prinesel je s sebojvoja‰ko knjigo, sluÏbovnik I. del. Joj, kako naju je oz-merjal! Pa ne zaradi ru‰itve miru in pokoja na svetiveãer — Amorja je sovraÏil, ni ga mogel videti, odkar muje nekoã na na‰em dvori‰ãu pri nekem taktiãnem raz-govoru v generalovi prisotnosti sredi ‰arÏev, dvigniv‰inogo, nespodobno o‰vrknil nove hlaãe — ampak okre-gal naju je zaradi najine neporabnosti sploh. Meni jeoãital, da je moja kobila zaradi moje nebriÏnosti in ne-sposobnosti najbolj zanemarjen konj vsega ‰kadrona innekajkrat zapored me je opsoval z »Luder« in kar jetak‰nih cvetk s tujih poljan. Kladviãku je zaradi pipebrez pokrova za boÏiã zabrusil v obraz, da je subjekt, kini vreden, da tlaãi travo. Naposled naju je obdaril z eno-dnevnim zaporom, poostrenim z ukrepom ãez noã vÏelezne zapone. Zagrozil je, da bo z gromom tre‰ãil v‰kadron, ako se razmere kmalu ne obrnejo na bolje. OnÏe pokaÏe zanikrneÏem! Na videz sva bila vsa poparje-na, v srcu pa vesela, da se bova v zaporu lahko naspala.


71

Ko sva bila v toliki nemilosti odpu‰ãena in sva jo mahalapreko dvori‰ãa, sem se na oglu okrenil in pokrepilo jemojo du‰o ono, kar sem videl. Kapitan je skakal prednadporoãnikom z izrazom zlobe v vseh svojih kretnjahter kazal in trkal na odprt sluÏbovnik kakor propoved-nik na ‰kofov list. Gotovo ga je o‰teval zaradi njegove-ga samovoljnega kaznovanja in mu zabiãeval, da ima pri‰kadronu pravico naloÏiti kazen do predpisane meresamo kapetan in nihãe drug. Tako sodim zato, ker Ma-rija‰ od tistega dne ni veã tiral vojaka na noãno straÏopred svoje stanovanje.

Hitro sva morala zauÏiti menaÏo, potem pa hajdi vzapor. Na dvori‰ãu sta ‰e vedno stala kapitan in Mari-ja‰, a zdaj Ïe v prijateljskem pogovoru; oba sta pu‰ila.

»Ta pa velja,« je rekel Matiãek, ko se je bil v poltem-ni luknji zavil v koc in zleknil po deskah. »Vso noã ni-sem zatisnil oãesa, zdaj pa tak‰na dobrota! Uh!«

»Ali je bilo lepo pri polnoãnici?«»Hej! ·e lep‰e pa pozneje pri Barbi. Sezul sem ãevlje

in tihotapil z njo po hodniku v njeno kuhinjo. Zjutraj obpetih sem ‰el od nje naravnost k svojemu konju.«

»To sta si pa dosti povedala.«»I-i-i-i!« je rekel Matiãek in zasmrãal.Zveãer ob devetih je pri‰el Malnariã in naju vklenil.

Nataknil je vsakemu dve Ïelezni zaponi — imenovalismo jih molek — eno nad desno pest, drugo ãrez gleÏenj


72

leve noge, obe zaponi je sklenil s kljuãavnico. PrekriÏa-nih udov naj bi vso noã ãepela na deskah. Pa nisva. Mojaroka je bila tako drobna, da sem jo prav lahko potegniliz zapone. Potem sem pomagal Matiãku, da je tudi onosvobodil roko. Vso noã sva slavno spala. Ko je zjutrajkrog oglov zvala trobenta mo‰tvo v konju‰nice, svavtaknila roki zopet v Ïelezje, ker priãakovala sva korpo-rala, da naju re‰i molkov.

Tako sva praznovala boÏiãne praznike.Drugo leto pred svetim Jakobom se je vrnila Barba na

Kolovra‰ko, debela kakor bolha. Meseca oktobra jeKladviãkov Matiãek prestal svoja tri leta voja‰ke sluÏbe.Ukajoã se je peljal na Kolovra‰ko k svoji Barbi in k svo-jemu nezakonskemu, dva tedna staremu sinku Kozmi,katerega je prihodnji predpust pozakonil.

Postaral sem se menda, ker danes poznam KladviãkeÏe v ãetrtem rodu. Prvi je bil Jernej, ki je rodil Matiãka,Matiãek je rodil Kozmo, Kozma pa MatevÏa, ki ‰teje Ïepetnajst let. Nadejam se, da doÏivim ‰e peti rod Klad-viãkov, ako se prej ne pogrezne kak‰na cerkev name alimi ne pade zrakoplovec na glavo. Naj se zgodi, kakornanese usoda! âlovek stoji ob strani in gleda, kako ljudjehite z mnoÏitvijo.

Literarna pratika za leto 1914


73

PISATELJA JANKA RUâIGAJAPRVI HONORAR

Ko je dobil pisatelj Janko Ruãigaj leto‰njo zimonajvi‰jo pisateljsko nagrado, kar jih je bil kdaj pre-

jel, in je vesel tak‰nega uspeha zaãel graditi ob ulici Do-brega kredita lastno vilo, se je Ïivo spomnil svojegaprvega honorarja, ki ga je prejel pred ‰estintridesetimileti. SluÏil je takrat v veãjem, Ïe veãinoma ponemãenemmestu kot raãunski podãastnik ali manipulant. Ruãigajje bil tiste davne ãase pri ‰kadronu vaÏen faktor; z njimje vsak raãunal in on je vse zaraãunal, kar treba za dra-gonce in njih konje. Ta ãastni posel je dosegel zaradisvoje uãenosti, katere se je bil v ‰olah kolikor toliko na-bral, preden so ga poklicali k vojakom. Ravno tolika jebila njegova uãenost, da je rodila v njem neko slovstve-no srbeãico, ki se rada zbudi v mladem, s fantazijo ob-darjenem, za vsako lepoto in nelepoto dovzetnem ãlo-veku, ako se ãuti nesreãnega in ãita lahkokrile romane.In teh je preãital Ruãigaj cele kope. Njegova du‰a je bilarazdeljena na dve plati: ena plat je plavala v muãni skrbiza voja‰ki blagor, druga v slasti zauÏitih romanov. Iz njihsi je nakavkljal v teku let precej romantiãnih nazorov, kiso silili pri vsaki priliki in nepriliki na dan. Kot kapeta-


74

nov pisar je uÏival pri oddelku primeren ugled; vsem jeveljal za junaka peresa, kar je tudi bil, za najniÏji prive-sek voja‰kega birokratizma, za potrebno zlo. Mo‰tvo seni treslo pred njim, a uvaÏevalo ga je; pozdravljalo ga nitako okorno in strumno kakor ãastnike, nihãe ni okame-nel pred njegovim pogledom, nikomur ni zastala sapaob njegovem grmeãem glasu. Tovari‰i podãastniki so gaspo‰tovali zaradi njegove dovtipnosti in izobraÏenosti,strmeli so ob njegovi smeli prosveti in zijali so vanj, ka-dar je pri veselici v posebni kantinski sobi razvijal nazo-re, ki jih vselej ni bilo mogoãe spraviti v sklad z voja‰-kimi predpisi. Polkovni adjutant, ki je moral natanãnopreãitati vsako vlogo, do‰lo v adjutanturo, ga je nekoãpolkovniku oznaãil za svobodomisleca, ker predrzen semu je zdel ‰iroki slog in vihrava misel Ruãigajevih spi-sov.

Njegova nadarjenost ga pri vojakih ni mogla dvigni-ti kvi‰ku, ‰la je za njim kot neko sladko breme. Ob urah,ko je smel tajno razprostreti peroti svoje domi‰ljije, jesrkal iz nje tolaÏbo in neke nade na bodoãnost, v sluÏ-bi pa je liki coklja ovirala polet njegove razbrzdanedu‰e, hrepeneãe po vse drugaãnih poslih.

Na novega leta dan 1879. leta je sedel Ruãigaj ob sed-mih zjutraj pri pisalni mizi in pisal v dnevno raportnoknjigo, kaj se je zgodilo od prej‰njega dne posebnega in


75

vaÏnega pri oddelku. Za njim je stal dnevni korporalSmuk, ki je pri‰el javit, kaj je novega pri ãetah.

»Dragonca âepona 4. ãete je privedla snoãi patrolapijanega v voja‰nico. Dopoldne je dobil dovoljenje, dagre na kolodvor po svoj kovãeg. ·el je in ni se vrnil. Go-spod ãetnik Skok so poslali patrolo za njim. Sedaj seâepon nahaja v zaporu,« je raportiral korporal.

»Torej ob enajstih k raportu z njim!« je velel Ruãigajter zapisal dogodek v knjigo. Dovr‰iv‰i svoje jutranjeporoãilo, je poslal knjigo kapetanu. Potem si je priÏgalpipo, legel v posteljo in se poglobil v roman, ker se nimaral precej na novega leta dan lotiti ogromnih del, kijih je treba izvr‰iti po letnem zakljuãku. Do desetih jeãital. Tedaj mu je kapetanov sluÏabnik prinesel ukaz, najpride ob enajstih tudi on k raportu zaradi dragonca âe-pona, o katerem je pri‰la od mestne policije ovadba, daje vãeraj popoldne na ãasti razÏalil mestnega policajaPikelmuca. Ta vest je manipulanta jezila. âepon mu je ssvojim neprevidnim celo zloãinskim korakom pomnoÏilpisarska dela. Ob enajstih je torej stal pri raportu, kjerje zvesto vlekel na uho, kaj pripoveduje skesani gre‰nikkapetanu o svojem vãeraj‰njem pustolovstvu. Kapetanje izpra‰eval mirno, niã razdraÏenosti ni bilo v njegovihbesedah, ker pregre‰ek je bil tak, da on ni imel oblastisoditi in kaznovati ga, marveã je spadal v vi‰jo pristoj-nost. Ruãigaj je moral ves dogodek natanãno vedeti in


76

prouãiti, ker je moral o njem spisati kazensko prijavo(species facti) in jo predloÏiti polkovniku, ki po svojiuvidevnosti in pravici ali sam kaznuje gre‰nika, ali pa gaizroãi voja‰kemu posadnemu sodi‰ãu. Po konãanemraportu je ukazal kapetan manipulantu, naj popoldnepokliãe âepona v pisarno, naj ga zasli‰i ‰e enkrat in najpotem sestavi natanãno kazensko prijavo, ki naj mu joprinese drugi dan v podpis.

Dolgo je tisto popoldne poslu‰al Ruãigaj izpoved âe-pona, ki je stal v spremstvu dnevnega korporala v ‰kad-ronski pisarni, preden se je njegova misel jasno zarila vvse posameznosti kaznivega dejanja. ObtoÏenec je predpodãastnikom svobodneje govoril o svojem prestopkukot pred kapetanom; razÏaljenje policaja Pikelmuca jeslikal kot nedolÏno ‰alo, s katero je hotel potegniti ãlo-veka, ki je delal red, ne da bi ga bil kdo klical, v druÏbo.âim prostodu‰neje je govoril dragonec, tem zanimivej‰ise je zdel dogodek Ruãigaju, na ãigar romantike polnoglavo je vsako burkasto dejanje silno vplivalo. Ko si je bilna dobljenih podatkih sestavil ves osnutek kazenskeprijave, je poslal âepona nazaj v zapor, sam pa je poslalv kantino po okrepilo za veãerno delo. ·etajoã po sobi jeob litru vina premislil svojo nalogo. Ko je zadnjiã pred-loÏil polku kazensko prijavo o dragoncu Janezu Buza-kljunu, ki je bil svojemu tovari‰u izmaknil nekaj denarja,je primer obdelal prepovr‰no, zato so iz polkovne pisar-


77

ne poslali ‰kadronu nos, mu vrnili spis in Ruãigaj jemoral pisati znova. Nocoj hoãe posvetiti v stvar z ben-galiãno luãjo, in ãe treba, pisati do jutra. Tako je bil ust-varjen Ruãigaj, da so mu vinski duhovi pri priliki zdra-mili vso tisto du‰evno navlako, s katero mamijo roma-nopisci svoje bralce: Ïivahni slog ter vihravi in ‰irokinaãin pripovedovanja. Sedel je k mizi, odprl zavoro iz-pod svoje bujne fantazije in pisal nastopno:

Kazenska prijava

Gotard âepon, s Kurjega brda, 20 let star, katoliãan, sa-mec, 1877. leta potrjen, dragonec, sluÏi prvo leto, se jeuãil na ljudski ‰oli, zna slovenski brati in pisati in je navojne ãlanke zapriseÏen.

Zjutraj Silvestrovega dne je dobil âepon veselo novi-co, da leÏi zanj kovãeg na kolodvoru. Ob desetih, ko sobili konji Ïe objahani in v konju‰nici vse opravljeno, muje dovolil ãetnik Skok, da gre po svojo po‰iljatev. Pripa-sal si je sabljo, pogledal se v zrcalu za dva krajcarja, pahajdi po kovãek. Niã se ni domislil, da bi zgre‰il pot nakolodvor, ãeprav jo je premeril samo enkrat, namreãmeseca oktobra, ko je ‰el v veliki druÏbi novincev s ko-lodvora v voja‰nico. Takrat je bil razposajen in vinjen,kakor bi ‰el z Ïenitovanja v hi‰o voja‰kih muh. Toda tapot ni bila tako ravna. V bliÏini voja‰nice se je ‰e spo-znal, ko pa je zavil krog neke cerkve in zagledal pred se-


78

boj gozd ‰iroko razraslega drevja, ves pometen in pre-preÏen z gladkimi poti, se mu je svet tako zme‰al, danaprej ni vedel, nazaj ni znal. Prekoraãil je tisti park innjegovo oko je zadelo ob nove vrste dolgih in visokihhi‰. Na levo in desno same ulice, zdaj pa ãlovek razso-di, katera bo prava. Kupil si je virÏinko, da bi kazal bla-gostanje in imenitnost ter s slamo za u‰esom zbujal spo-‰tovanje do domaãega polka. Popra‰eval je ljudi po poti;pa vsak ga ni hotel razumeti, ker po nem‰ki se âepon nezna udariti. Kdor je pomiloval njegovo zmoto in zadre-go, mu je kazal na levo, na desno in naravnost. Pripeti-lo se je dvakrat, da je ubirajoã ulice, soteske in zagate,pri‰el prav na tisti trg, ki ga je bil Ïe prej premeril. Inzdelo se mu je, da se vrti kakor zvezda v vsesvetnemprostoru in mnoÏice gledajo nanj, zakaj Gotard âeponje ãvrst fant, njegove pravilne in prijetne poteze lica vle-ãejo poglede tovarni‰kih deklet nase. Lahko bi vpra‰alpolicaje, ki so se dolgoãasili na vseh oglih, po pravi poti,toda âepon ne ljubi policajev, odkar ga je preteklo jesenv Ljubljani, preden so ga bili deli v voja‰ki stan, ukajoãe-ga po mestu, moÏ te bire vteknil ãez noã v zapor. Tu intam je postal pred trgovino in se zazrl v lepo izloÏbonovoletnih daril. Prijetno se mu je zdelo to ogledovanje,ker dolgo Ïe ni bil tako prost kakor danes, ko so ga iz-pustili za kratko uro iz hi‰e pokore na svobodo. Napos-led je naletel na dve Ïenski, ki sta ‰li v njegovi smeri in


79

sta govorili slovensko. Vpra‰al ju je za pravo pot in enatistih ga je napotila nanjo. »Idite, brhki vojak, naprej zanosom! Glejte, to ravno pot zapira velika rumenkastahi‰a. Vidite? V treh minutah zadenete obnjo. Tista jekolodvor,« je rekla mlaj‰a tistih Ïensk, mu pokazala sprstom in se mu ‰egavo posmejala. âeponu je odleglo,prijazno se je zahvalil za toãno navodilo, vedno zroã nakolodvor, da mu ne bi u‰el izpred oãi. Îenski sta ‰li znjim in spotoma jima je vse povedal, kako in kaj: pisaliso mu z doma, za boÏiã so mu poslali nekaj denarja, inzdaj gre ‰e po kovãek, ki bo poln jabolk in prekajenegamesa.

Tedaj je rekla starej‰a Ïenska: »Ti, junak, ugaja‰ mi,kolikor te je med rdeão kapo in svetlimi ‰kornji. Todasedaj ne dobi‰ na kolodvoru niãesar. Ali ne sli‰i‰, dazvoni poldne?«

»Poldne?« se je zaãudil na‰ dragonec. »Morda pa ‰eni. V mestu vedno zvone, da veã zasluÏijo.«

»Res je poldne. Le poglej: nekateri mo‰ki gredo odkri-tih glav. Îelezni‰ka skladi‰ãa sedaj zapirajo. âakati mo-ra‰ do dveh.«

âepon si je popravil ãepico,udaril s sabljo ob tla terzaklel.

»Dolga bo,« je zazvonkljala mlaj‰a Ïenska v vojakovobraz, trd, rdeãkast in gladek, kakor bi bil izklesan iz


80

kra‰kega marmorja. Njeni nosnici sta poigravali v veselinagajivosti.

»Kdo je ob enajstih nakrmil mojega Ezava?« je glasnomislil dragonec, dvigniv‰i glavo, kakor bi v vi‰avah iskalvzrokov za hitri tek ãasa.

»Kdo je Ezav?«je sladko vpra‰ala starej‰a Ïenska.»Moj konj,« je zagrmel âepon, ki ima navado glasno

govoriti. »Polovica mojega Ïivljenja mi mora biti, takoso me uãili to zimo. Jaz in on, oba morava sluÏiti do zad-nje kapljice krvi cesarju in drÏavi. Sakra!«

Îenski sta se prestra‰ili in starej‰a je zalepetala: »MojBog, tvoj konj se je Ïe oglasil, ko je videl, da Ïro njego-vi tovari‰i oves. Gotovo je dobil poÏre‰ni Ezav svojoleão. âas je, da poskrbi‰ za svoj obed.«

Na tak‰ne malone veleizdajalske besede dragonec niodgovoril.

Ona pa je tolaÏilno nadaljevala: »Pusti konja v nemar,hrabri branitelj domovine, in stopi z nama v tole gostil-no. Midve sva zaposleni v predilnici precej tu doli zaoglom in semkaj hodiva na kosilo.«

Nato se je posladkala mlaj‰a: »Opoldne treba jesti.«Te dobre in umestne besede so se prijele âepona kakorsvilnata obleka Ïenskega telesa. Ob‰la ga je Ïelja poslastnem prigrizku, prevzela ga je Ïenska bliÏina.

Postali so pred vrati, poleg katerih je na tabli, viseãi nazidu, na slikanih mnogo dobrih stvari, ki mimogredo-


81

ãim sladkosnedeÏem zbujajo potoke slin. Tudi na‰ dra-gonec se je vdal omami vi‰je gastronomije ter stopil zaÏenskama. V hi‰i tolaÏbe in uÏitka jih je objela prijetnagostilni‰ka toplota, udaril jim je v nosove vonj po peãen-ki in omakah. Stisnili so se ob konec dolge mize, kjer jebil za delavki rezerviran prostor. Precej dolgo se ni mo-gel razveseliti, ker neprestano mu je leÏala na du‰i skrbza Ezava. Ali je dobil svojo polno porcijo krme, ali mutisti zanikrni ‰tudent, ki ima poleg njega svojo Diano, niutrgal pest ovsa in ga primeknil svoji kobili? ·ele pridrugem poliãu je priÏuborela neka sreãa v njegovo srce;prijetno in toplo mu je postalo sedeãemu med Ïenska-ma, ki sta se s svojima kolenoma dotikali njegovih; takona tesnem so morali obedovati. Vnel se je kratkoãasen,iskren pogovor in kmalu je vojak vedel, da se starej‰aÏenska imenuje Agata in je teta za pet let mlaj‰e Jerice.Na sv. Silvestra popoldne se v tovarni ne dela, zato staprosti in se lahko pobavita s ãlovekom, ki je dobre vo-lje. In udobrovoljil se je âepon. Vino mu je udarilo v gla-vo, postal je pre‰eren, ker dolgo Ïe ni uÏival tako blago-slovljene prostosti. Zdelo se mu je, da je danes izpuhteliz njega ves vonj po konju‰nici, ki je sicer z devetimikonjskimi silami udarjal iz njegove obleke. Pozabil je nasvojega Ezava, ki mu je skraja kakor angel varuh migaliz daljave in ga svaril pred grehom.


82

âepon je dal postaviti predse tretji poliã vina. Nalivalje Ïenskama, ki sta kmalu zagoreli v lica. Slekli sta jopiin dragonec je videl, da se je zaãela Agata Ïe nekolikosu‰iti, medtem ko je bila Jerica podobna sveÏemu ja-bolku. Obe sta se mu zdeli lepo vzrasli in vsega zani-manja vredni. Okrenil in posmejal se je zdaj na desno,zdaj na levo. Prijala mu je Ïenska druÏba, saj odkar jebival na drugem koncu mesta, ‰e ni govoril s prijaznimãlovekom, nikar pa z Ïensko. Mnogo gostov je pri‰lo hkosilu. Nekaj jih je tudi ‰e po obedu ostalo v gostilni. Primizi, kjer je sedel âepon z delavkama, je posedelo veãmo‰kih. Dragonec je tudi to druÏbo udostojil svojih po-gledov; zaziral se je vanje, kakor bi razbiral, kaj ta ali onivelja v Ïivljenju. Najveã vaÏnosti si je lastil srednjeletenmoÏ v policijski uniformi; njegove bodeãe oãi so nepre-stano ‰vigale po vseh navzoãih, ko da i‰ãejo koga in pa-zijo na red, ali pa presojajo goste indele tja hvalo semgrajo. To je bil policaj Pikelmuc. Blizu njega je sedel mo-Ïak v delavski bluzi, ‰e mlad, krepak, ‰aljiv in zajedljiv.Spravil je mnogo burk na dan, katerim se je smejalo celoomizje; tudi mogoãnega Pikelmuca so motile v njego-vem opazovanju; vãasi se jim je prisiljeno posmejal, ka-kor bi rekel z visokega stola doli: Dobro je za na‰e veli-ka‰tvo, dokler se ljudstvo zabava s sme‰nicami. ·aljiv-cu nasproti je sedel postaven, ãedno obleãen moÏ s tem-nordeãim izrastkom na licu; ta bula je zelo kazila njegov


83

lakajski obraz, ki je razodeval dobro Ïivljenje. MoÏjekazal veliko radovednostin talent za obãudovanje vsa-kovrstnih burk in sme‰nic. Najmanj je v pivski druÏbipredstavljal majhen, gobast moÏic, zakaj pil je mericoÏganja, medtem ko so imeli vsi drugi vino pred seboj.Njegova glava je bila neprimerno velika in do rdeãkastozalitih oãi porastla s sr‰asto brado. Podpiral jo je z raz-prtimi prsti desnice, levico je skrival pod mizo. Venomerje nekaj godrnjal v mizo zdaj nem‰ki, zdaj slovenski intudi v nekem drugem nerazumljivem jeziku. »Tole Ïga-nje cedim Ïe celo uro, a lahko bi pil vino in jedel peãen-ko, pa noãem, ker danes je petek in post,« je renãal. Ho-tel je menda opomniti druÏbo, da je tudi on tukaj in sespodobi, da se kdo zmeni zanj in ga poãasti s prijaznobesedo. Ker nihãe ni uvaÏeval teh bogabojeãih besed, jedvignil glavo, po‰kilil po gostih, potrkal z roko po miziin hripavo nadaljeval: »Denarja imam veã, ko vi vsi sku-paj in dekleta me imajo rada, oh, rada! Tudi tak‰no lah-ko dobim, kakr‰ni sta onidve pri rdeãem gospodu s sab-ljo ob boku. âe se ena skuja, se mi pa druga ponuja.« Priteh besedah se je zazrl v mladega vojaka, ãe‰, ne zame-ri, ako se kosam s tvojo podjetnostjo in krasoto! Pri iz-bruhu tak‰ne pijane zgovornosti so se spogledali gosti,Agata in Jerica pa sta se prikupno nasmejali âeponu, kerdobro se jima je zdelo, da sta ujeli tak‰nega junaka.


84

»âigav si pa, da sitnari‰ tukaj in se toliko ujeda‰?« jevpra‰al sitneÏa ‰aljivec v delavski bluzi.

»Bogkov in kruhkov sem, pravijo mi pa Pimperbeg, ãesi tako radoveden in mi ne bo‰ zameril,« je odgovorilzafrakeljski moÏ. »Veã sem videl na svetu in veã vem,kot vi vsi skupaj. Tudi Pimperbeg je posedal v prej‰njihãasih z mlado in lepo Ïenko po gostilnah in kavarnah —o!«

»Kdaj je bilo to?« je vpra‰al moÏ z bulo pred u‰esom.»Pred dvajsetimi leti na Tur‰kem.«»Ti si bil na Tur‰kem?«»Bil, z Ïenko.«»Kje jo ima‰ pa zdaj?«»U‰la mi je, ‰e na Tur‰kem mi je u‰la. In vse moje pri-

hranke je vzela s seboj, kar sem jih bil zasluÏil z mizar-stvom.« Pimperbeg je vzdihnil.

»Ali je pobegnila v kak‰en harem?«»Ne, v Egipt je ‰la. Tam si mlada Ïenska hitro zaslu-

Ïi.«»Bo Ïe, bo Ïe. To se pa nista kaj zelo ljubila?«»Skraja sva se imela rada, potem pa sem spoznal v

njej prepirljivko in svojeglavko. âe sem zahteval od njedleto, mi je prinesla obliã, ãe sem hotel obrezovalnik, mije podala sveder, ãe sem ji rekel: Bodi vesela! se je za-jokala: vse je storila narobe.«


85

»Stoj, Pimperbeg!« se je zdajci vme‰al ‰aljivec v de-lavski bluzi.

»Morda si pa naletel na tisto hudo babo, o kateri jepravil letos poleti pri nas na fabri‰kem dvori‰ãu Bo‰njakz medvedom, da je Ïivela nekje doli na Tur‰kem.«

»Kaj pa je pravil Bo‰njak?« je vpra‰al moÏ z bulo, kerje priãakoval sme‰nico.

·aljivec je bil prècej pripravljen povedati svojo po-vest. Okrepãal se je z dobrim poÏirkom iz kozarca, po-tem je zaãel: »Îivel je nekje v vzhodnih krajih — tako jepravil Bo‰njak — kmet, ki je imel zelo hudo Ïeno. Kar-koli bi ji ukazal, vselej je storila nasprotno. Neko jutroji je, odhajajoã na njivo, rekel: ,Danes mi ne nosi obedana njivo, ker pridem zgodaj domov. ’ Ko je bilo poldne,glej jo Ïeno, ki trese obed za njim. ,Dobro’ reãe kmet,vzame obed ter sede. Bila pa je na kraju njive jama, ma-lone brez dna, pokrita z zelenimi vejami. In kmet praviÏeni: ,Sedi, kamor hoãe‰, samo ne na ono zeleno vejev-je, ker tam se ti lahko pripeti nesreãa.’ Komaj je Ïena tosli‰ala, Ïe je skoãila k vejam in je razmahoma sedla na-nje. Pa, o groza — veje so se po‰ibile, polomile in Ïenaje padla v jamo. Proti veãeru je ‰el kmet domov. Naprotimu prideta njegova otroka, ki jokajoãa vpra‰ujeta pomateri. To ga je uÏalostilo. Zato vzame drugo jutro dol-go vrv ter gre izvleã Ïeno. Spusti vrv v jamo in vleãe gor.Kar vidi, da se je vrvi oprijel starec, ki milo stoka in pro-


86

si, naj ga izvleãe, za kar mu hoãe dati dober svèt, vredenmnogega blaga. Kmet se je usmilil, izvlekel starca ter gavpra‰al, kdo je in kako je. Odgovoril je starec: ,Jaz semvrag; sedmero nas je bilo v oni jami; sto let smo mirnoprebivali v njej, vãeraj pa je pri‰la k nam huda baba,katere so se moji tovari‰i tako prestra‰ili, da so skoko-ma pobegnili, a jaz nisem mogel, ker sem na eno nogohrom. Glej me siromaka, kako sem osivel to noã predtisto sitnico.’ Dalje je rekel vrag: ,Denarja nimam, da bite nagradil za tvojo dobroto, vzemi pa tole ‰ibico. Jazpojdem in zlezem v cesarjevo hãerko, nakar bo cesar povsem cesarstvu iskal ãloveka, ki bi mu otel obsedenegaotroka. Takrat se pojavi ti na dvoru, povej, da ume‰ iz-gnati hudiãa, udari hãerko s to ‰ibico, in jaz bom precejskoãil iz nje. Cesar te za tvojo pomoã nagradi z mnogimblagom. Toda, samo enkrat sme‰ rabiti ‰ibico, drugiã seti ne bi obneslo.’

Kmalu potem se je po cesarstvu raznesla novica, da jecesarjevo hãer obsedel hudiã in da cesar obeta neizmer-no blaga onemu, ki bi jo ozdravil. Ko je bil kmet to sli‰al,se je odpravil na dvor ter re‰il po vragovem navodilucesarjevega otroka velike nadloge, za kar je dobil ãudabogastva.

Zgodilo pa se je ãez nekaj ãasa, da je hudiã obsedeltudi hãer sosednjega kralja. Kralj sporoãi cesarju, naj mupo‰lje tistega kmeta, ki ume izganjati hudiãa, ako tega


87

ne stori nemudoma, naskoãi cesarstvoz moãno vojsko.Da se miroljubni cesar ogne nevarnosti, precej ukaÏe,naj gre kmet h kralju. Kmet vzame ‰ibico in se napoti nakraljevi dvor. Tam moli k Bogu in udari s ‰ibico po kral-jiãni, toda vrag ni hotel iz nje. Tako jo je ‰ibal teden dni,pa niã ni pomagalo. Kralj je od dne do dne debeleje gle-dal in kmetuje postajalo od dne do dne gorkeje. Vesobupan je kmet ukazal, naj na gradu vsako opoldneustrelijo iz dveh topov. Tako so streljali devet dni in kraljje gledal ‰e debeleje, ker hãerki ni niã odleglo. Ministriso se posmehovali za kraljevim hrbtom in osle so kazalikmetu. Deseti dan je velel kmet, naj ustrele iz vseh pet-deset topov naenkrat. In glejte — ko je neumni hudiãsli‰al toliko grmenja, je zaãuden vpra‰al iz kraljiãne: ,Za-kaj so streljali dosihdob samo iz dveh topov, danes pa soustrelili kar iz vseh petdesetih?’ Odgovoril je kmet vra-gu: ,Zato so sproÏili danes vseh petdeset, ker se bliÏamestu tista huda Ïena, ki si bival z njo v tisti jami, akose ‰e kaj spominja‰.’ Ko vrag to sli‰i, skoãi ves prestra‰eniz kraljiãne ter reãe: ,Ako je tako, potem beÏim jaz v ln-dijo Koromandijo, a ti beÏi, kamor ti tvoj Bog pomore.’Tako je bila re‰ena kraljeva hãi hudiãa in kmet je dobilzopet ãuda bogastva. Ako ga ni zapravil, ga ‰e ima.«

Vsi gostje so se grohotali sme‰nici, celo policaj se jehahljal, a tako prikrito in lahno, kakor bi ga bilo predtemi nizkimi bitji sram smehljaja. Ko so se dosti nasme-


88

jali in se tudi pogovorili o prepirljivih in svojeglavih Ïen-skah, si je utrl moÏ z bulo solzo prebavo pospe‰ujoãegasmeha ter vpra‰al siroma‰nega Pimperbega: »Ali svojeÏenske nisi ‰el iskat v Egipt?«

»·el sem za njo in pet let sem v Egiptu delal in jo iskal.Dognal sem, da Ïivi v Aleksandriji v neki veliki hi‰i, kjerÏenske mreÏe veÏejo za mo‰ke.«

»Aha! Pa si ‰el tja?«»Pisal sem ji, naj se vrne k meni, vse ji bo odpu‰ãeno.«»Bolje bi bil storil, da si vzel ‰ibo in ‰el iz babe izga-

njat hudiãa.«»Odpisala mi je, naj pridem, da me Ïeljno priãakuje.

·el sem v tisto prekleto gnezdo, pa Ïene tam nisem do-bil. Potegnila jo je pred menoj v Ameriko.«

»Ti pa za njo?«»Res sem se odpravil v Ameriko, pa Ïenske nisem veã

na‰el. Tam sem delal deset let, dokler mi ni stroj odtrgalprstov leve roke.« Pimperbeg je dvignil levico izpodmize in pokazal roãno ‰tulo.

»No,« je rekel ‰aljivec, »ako je vse res tako in nam necedi‰ laÏi, tedaj si videl tri dele zemlje in mnogo lahkove‰. Ker si tako uãen, nam pa povej, kako se suãe zem-lja, na desno ali na levo?«

Pimperbeg je osupnil kakor dijak, ki je dobil neraz-re‰ljivo nalogo; pogreznil se je v trdovraten molk.


89

·aljivãevo vpra‰anje pa je zanimalo moÏa z bulo. Pri-ãakujoã novo sme‰nico je zaãel s ‰aljivcem prepirãek,kako je s sukanjem zemlje. In moÏaka sta, reÏeã se drugdrugemu v obraz, neugnanih jezikov trdila vsak svojo,eden, da se suãe zemlja na levo, drugi, da se suãe na des-no. Pokazalo pa se je, da oni v delavski bluzi ne maraãloveka lakajskega obraza. Razjarjeno je pobijal njegovotrditev, oãitajoã mu, da ãlovek, ki svojemu gospodu ma-Ïe ãevlje in mu krtaãi obleko, ni sposoben govoriti ovaÏnih stvareh. Lakaju se je za malo zdelo, da ga je pri-jel nasprotnik za njegov vzvi‰eni posel. Zadirãno je re-kel: »âeprav imate v tovarnah ãasa dosti za burke, pra-ve pa le ne veste. Da bo pa mir besedi in obema prav,naj se suãe vsaka zemeljska poluta sama zase, ena nadesno, ena na levo. Pa mirna Bosna!« ln udaril je s ko-zarcem tako trdo ob mizo, da je ‰aljivcu pljusknilo vinov obraz.

Tak‰na razlaga uãenih stvari pa delavcu ni bila po-v‰eãi. Vinska vlaga na obrazu ga je razkaãila. V goreã-nosti prepira se je dvignil izza mize ter prismukljivcu zbulo pritaknil debelo zau‰nico, od katere je za‰klepetalopo sobi.

Takega nereda policaj Pikelmuc ni mogel prezreti.»Ohá!«je vzkliknil. »Tu se ne bosta pretepavala!« Izvle-kel je iz Ïepa svoj zapisnik in je priãel nekaj beleÏiti.


90

To se je za malo zdelo âeponu. »Pa vi povejte, gospodpolicaj, kako je s to stvarjo. Kako se suãe zemlja — no?«je v‰ãipljivo vpra‰al.

»Jaz tega ne vem,« je momljal Pikelmuc, hlastno opi-sujoã razpoloÏenje onih dveh rogovileÏev.

»Potem ste tak‰en osel, kakr‰na sta onadva.« je mo‰-ko rekel âepon, vesel, da jo je zasolil sovraÏnemu mo-gotcu.

Policaj je vso ostrino svojega pogleda zabodel v voja-kov obraz. »Prosim za va‰e ime!«

âepon je snel ãepico, kjer je napisano njegovo ime,ter mu jo pomolil pod nos. »Zapomnite si ga!«

»Îe dobro,«je odgovoril policaj. Ko je bil napisal vse,kar se mu je zdelo potrebno za vzdrÏevanje reda in miruv krãmi in drÏavi, je strogega obraza zapustil gostilno,da napi‰e svoj raport.

Ko je odbila ura dve, jo je pobral âepon po svoj kov-ãeg. Îenski sta ga spremili. Potem je ‰el z njima na nji-ju stanovanje, kjer so se prav dobro imeli. Odprl je kov-ãeg, pogostil je druÏici z vsebino. Dvakrat je poslal povina in sam je jedel od suhega mesa in sveÏega sadja.

Luna je Ïe stala na nebu, pusta in ãemerna, kakor bise v solzah poslavljala s starim letom, ko sta Agata inJerica ‰torkljajoãemu prijatelju kazali pot v voja‰nico.Na trgu Vseh svetnikov jih je dohitela patrola pod vod-stvom korporala Smuka, ki je jahal âeponovega Ezava.


91

Dragonec je sladkoginjen objel svojega konja krog vra-tu in rade volje se je dal odgnati domov.

Dragonec âepon je bil doslej zanesljiv v sluÏbi, pridenin brez kazni.

Nahaja se v preiskovalnem zaporu. — —

Tak‰no prijavo je sestavil manipulant Ruãigaj na nove-ga leta dan ponoãi. Ker je bila zelo ob‰irna, je svoje delose‰il. Drugi dan je nesel se‰itek kapetanu v podpis.

»Zadnjiã sva dobila nos, ker ste premalo naãeãkali oBuzakljunovih dolgih prstih; danes ste nakavkljali silamnogo. Ste li temeljito posvetili v âeponovo stvar?« jevpra‰al kapetan.

»Nadejam se, gospod kapetan,« je samozavestno od-govoril Ruãigaj.

In kapetan je dokument podpisal, ne da bi ga bil pre-ãital.

Manipulant je, ãuteã pisarsko zmagoslavje v du‰i, po-slal prijavo v polkovno pisarno.

Tri dni pozneje je napovedal polkovnik, princ visokeveljave, samodrÏec in Ïelezolomec, pregled ‰kadrona.Naroãil je prvo ãeto za osmo jutranjo uro na jahalnico,potem naj pridejo v presledku ene ure ostale tri ãete,opoldne pa remonte. Pregled se je raztegnil do tretje po-poldanske ure. Ruãigaj je moral ves ãas stati ob jahalnicis konjsko rodopisno knjigo pod pazduho, ker polkovnik


92

je pri‰el z Ïivinozdravnikom, da pri tej priloÏnosti pre-i‰ãeta konje in izbereta one, ki bi bili zaradi starosti alidrugih napak v teku leta za prodajo. Kadarkoli je bil ma-nipulant poklican na jahalnico, da odpre svojo konjskoknjigo in preãita rodopis kakega konja, vselej ga je strogipolkovnik obrsnil z divjim pogledom in odslovil z za-dirãno besedo. Ruãigaj je prezebal dalje, izpra‰ujoã se:Kaj pa se je zopet zgodilo, da je na‰ samodrÏec tako na-sajen name? Dolgo postajanje ga je utrudilo, oãi so muÏe motno brlele izpod teÏke ãelade in brk se mu je po-vesil.

Ko je bila naposled konãana vizita, je poklical polkov-nik Ruãigaja predse. Potegnil je iz Ïepa listnico, v kate-ri je manipulant s strahom spoznal kazensko prijavo odragoncu âeponu.

»Gospod kapetan, tukaj ste mi predloÏili kazenskoprijavo, s katero se rogate pravilom voja‰kega uradne-ga poslovnika. Ali ste jo ãitali?« je strogo vpra‰al polkov-nik kapetana, moleã mu listino, ki je bila opremljena zmnogimi rdeãe in vi‰njevo zaãrtanimi vpra‰aji in klicaji,kar je priãalo, kak‰no muãno kritiko je prestala v pol-kovni pisarni.

Kapetan, ki se sicer ni bal ne hudiãa ne biriãa, se jestresel pred tako razmrcvarjenim dokumentom. »Po-slu‰no prosim, gospod polkovnik, komaj sem zaãel ãitatiprijavo, pa me je ãut dolÏnosti odvedel nekam drugam


93

— toliko je teh uradnih opravil pri ‰kadronu — tako dav navalu poslovanja nisem mogel preãitati do kraja.Stvar je bila nujna, zato sem hitro podpisal in poslal vadjutanturo,« se je opraviãeval kapetan.

»Ta prijava se vleãe kakor neslan italijanski makaron,ki ga natakar ma‰i gostu v usta in odstriÏe, kadar se go-stu zdi zadosti,« se je po‰alil polkovnik in ugodljivo pri-kimal kapetanu. Potem se je okrenil k Ruãigaju in veã seni ‰alil. Izobrazil je zlobno strmenje na obliãju.»Glejte,gospod kapetan, kako stoji ãelada na buãi va‰ega mani-pulanta, kakor pijanemu ognjegascu, kadar gasi Ïejo. A-a-a! Neznosen subjekt je to!« Prijel je za ãeladni greben,dvignil pokrivalo in ga z moãjo zopet zapiãil na poetiã-no glavo.

»Hudiãa, ta mi pa rahlja moÏgane!« je jeknilo v Ruãi-gaju, mevknil pa ni besedice.

Ko se je bilo pokrivalo pravilno uleglo, je polkovnikrazgrnil Ruãigajev se‰itek, prijel za ogal lista ter dvignilz rdeãim svinãnikom prekriÏano »remek-delo«, tako daso listi liki skupina zastav ob veliãastnem shodu zafrfo-leli pred nosom ubogega svobodomisleca. »Vi, ‰alobar-da«, je vzkipel poveljnik. »âemu ste prikrpali h golemudejanju toliko puhlic o babah? A? Ne poznate na‰egaposlovnika, ki veleva, da morajo biti vsa naznanila inprijave kratke, toda jasne in jedrnate, brez nepotrebnihpritiklin?« Divje, prav vraÏje je zrl polkovnik, in Ruãiga-


94

ju je bilo pri srcu kakor tistim sedmerim vragom predsitno Ïeno, ki je padla v jamo.

»Poslu‰no javljam, gospod polkovnik; vse sem natan-ko in po resnici opisal, tako da bi ne bilo nikjer vrzeli inbi gospodu avditorju ne bilo treba pisati po nadaljnjapojasnila,« se je osmelil Ruãigaj.

»Vi brbljavi noãni ãuvaj! Jaz vas Ïe nauãim!« se jezadrl polkovnik, pretrgal se‰itek ter ga vrgel pred pisar-ja. »Gospod kapetan, ta nezanesljivi pisalni stroj moratedrÏati v jeÏevih rokavicah! Kaj je vse pri‰tulil v svoj zma-zek! Voja‰nico imenuje hi‰o pokore in voja‰kih muh!Prosim, ali ste sli‰ali kaj tak‰nega? Petnajst dni ga zapri-te v njegovo sobo, a kljub zaporu mora opravljati svojpisarski posel. Jutri ob enajstih mora biti kazenska prija-va, sestavljena po na‰ih predpisih, zopet v polkovni pi-sarni.« Okrenil se je vnoviã k manipulantu. »Jaz vamizbijem iz glave romantiãno omotico! Izgubite se izpredmene, odlazite, osel! Mar‰! Mar‰!«

Ruãigaj se je sklonil po svoje raztrgano »remek-delo«,ga vtaknil pod pazduho k svoji konjski knjigi, salutiralter jo mahal raven kakor sveãa domov.

Tak‰en je bil prvi honorar na‰ega spretnega in priz-nanega Janka Ruãigaja. Pisatelj se ga ‰e dobro spominjazdaj, ko stavi ob ulici Dobrega kredita lastno vilo.



95

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-159-2

Documents

Iz Vojaskega Arhiva - Fran Maselj-Podlimbarski