Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo bali Leto X X I V . — števi lka 22

Ustanovitelji: obe. konferenc« SZDL 'etenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka *• Trtic — izdaja CP Gorenjski Usk ***nj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovora!" urednik*' Albin Učakar

R U Š I L O S O C I A mm

L I S T I C N E

W//M Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A

K R A N J , sobota, 20. 3. 1971 Cena 50 par

List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob a r e d a b In s o b o t a h

Z A G O R E N J S K O

Upoštevajo naj se

sprejeti sklepi »čeraj so se v K r a n j u

• ^ t a l i p redsedn ik i go­riških občinskih skup-£ * « Glede na po lemike 1 , 1 določene p r i t i ske n a J^Publiški izvršni svet J-Od elektrogospodarstva, b a n k , cest, bolnišnic itd.) •° razprav l ja l i o vpraša-H u ' . k 1 zadevajo Gorenj ­sko jih svet

«n o stališčih, k i so gorenjske občine i n

»Prejeli. gorenjskih občin že

4* ovno so ugotov i l i ,

so gorenjske občine Program razvo ja cestnega °rnrežja Sloveni je sprejc-k i n podpr le . T a k o ko t takrat se tud i zdaj zavze­l o za etapno gradnjo v okv i ru možnosti.

»Ostro pa obso jamo vsa •"azmišljanj

a i n dvome o ^ r e b n o s u gradnje pred-l e n e gorenjske ceste. Vid«

n«i> e^ e n 0 m z g r a J e n o cest-s ° omrežje na Gorenj -nad" 1 n i l > o t r e » n o le za ^ ' i n j i razvoj tega pod-

jsi gospodarski oziro-tut •rističnli razvoj S lo-

a t a i da

*k l en i " J ^ J O V s l ž e s P r e ' c t i

njK P l i n od l ok i o grad

đ r U g i h ° r e n J S k e C e S t C i n

—srn cestnih odsekov v »loveniji.«

Glede n a razgovor d l -^ t o r j a l j ub l j ansk ih k l i ­c n i h bolnišnic, objavlje­n a v l jub l j anskem Dnev-W O c « 17. m a r c a le tos i n glede n a razgovor, k i so ga ime l i p redsedn ik i go­r s k i h občin z d irektor-

kliničnih bolnišnic i n Vegov imi sodelavci m i n u l i m e & e c , p a so pouda r i l i :

»Predsedniki goren jsk ih * * c i n se n a pod lag i po­oblastil, k i j i h imamo , ne ? J r i n ] a m o s takšnim na-^ o m f inandiranja klinič­n a centra i n bolnišnic, 7* Je pr ikazan . N e razu-^ r n o , k a k o je d i r ek to r n « U * b l J i m s k i h kliničnih bo l -^ " I c na pod lag i febru­arskega razgovora l a h k o

takšno izjavo. Goren j -^ * občine takšnega na­

čina f inanc i ran ja ne bodo podpr le . M e n i m o , d a je najprej t reba razme j i t i , ka j je klinični center Slo­venije i n kaj so bolniš­nice. Men imo , da je f inan­c iranje izgradnje klinič­nega centra dolžnost vse Slovenije, l jub l janske bol ­nišnice pa naj f inanc i ra jo tiste občine ( in to l iko ) , k i j i h bodo uporabl ja le . S tem se ne odrekamo so­f inanc i ranja izgradnje k l i ­ničnega centra i n bolniš­n ic , vendar naj bo f inan­c iranje uskla jeno s celot­no s lovensko skupnostjo.«

Pouda r i l i so, da je grad­njo nov ih bolnišnic v No­v i G o r i c i , N o v e m mes tu i n M a r i b o r u t reba usk la ­d i l i s s lovensk imi potre­bami , posebno še, kter ' ima Goren jska po eni s t ran i tud i dovol j poste l jn ih zmog l j i vos t i v bolnišni­cah, po drug i s t ran i pa prav tako vellike potrebe za obnovo jeseniške bol­nišnice.

»Zahtevamo, d a ustrezn i s t rokovn jak i ocenijo po­trebni obseg vseh omenje­n i h gradenj v S loveni j i . T o tem bo l j , ke r so stro­kovn j ak i že na februar­skem razgovoru povedaM (vsaj tako so izzvenele nj ihove izjave), da bo zgrajeni klinični center l ahko p o k r i l potrebe vse Slovenije. Zakaj torej na različnih krajl ih v Slove­n i j i ugrajevati novo drago opremo oz i roma medic in­sko tehniko?! Zato go­renjske občine meni jo , da h i o tako pomembn i iz­gradnj i mora la razprav­l ja t i s lovenska skupščina. Saj je jasno, da je to slo­vensk i p rob lem, ne pa prob l em l jub l j ansk ih i n goren jsk ih občin.«

N a posvetovanju so go­vo r i l i še o nekater ih dru-gtih vprašanjih i n sk l en i l i , d a bodo o p rob l ema t i k i Gorenjske seznani l i pred­sedn ika republiškega Iz­vršnega sveta Staneta Kavčiča.

A . žalar

5. stran: Višja odkupna

in maloprodajna cena mleka

Letos 20 milijonov za ceste

8. stran: Predstavljamo

prve tri udeležence odprave v Hindukuš

9. stran:

RAZSTAVA ^ P o h i š t v o 71

Izkoristite ,, , m% m mmi o / v delavskem domu O D O O /o v Kranju samo še

do 22. marca 1971. popust

Za ob i sk se priporoča K o k r a , pro­da ja lna D e k o r K r a n j

Po narcise pod Golico

22. stran: a . Šest let zapora za grabež

N e čakajo ne na v lak ne na avtobus, ampak na žičnico, k i j i h bo potegni la n a Krvavec . K o bodo p r i zgornj i posta j i žičnice, bodo spet čakali n a vlečnico, da j i m bo olajšala smučanje. K o se bodo vračali, bodo spet čakali, i t d . Zvečer bodo k l j u b vsemu zadovo l jn i , da so le »smučali«. — Foto : F . Perdan

X. SPOMLADANSKI SEJEM OD 10. 00 19. APRILA

S četrtkove seje občinske konference Z K K r a n j

KRANJ

V četrtek je b i l a v K r a n j u redna seja upravnega odbora Gorenjske turistične zveze, na kater i so obravnaval i naše od­nose z zame j sk im i S lovenci , predlog prav i l Turistične zveze Jugoslavi je , sodelovanje med Goren jsko turistično zvezo in Občinsko turistično zvezo Škofja L o k a ter l ansk i turistični promet na Goren jskem. - j k

V sredo se je sestala komis i j a za proslave p r i občinski konferenci socialistične zveze in obravnava la finančni načrt za letos. T a dan pa je predsedstvo občinskega s ind ika lnega sveta obravnavalo stanje v K r a n j s k i h opekarnah i n druga organizac i j ska vprašanja.

Za sredo, p r ihodn j i teden je predsednik kranjske občinske skupščine S lavko Za lokar sk l i ca l 24. skupno sejo obeh zborov občinske skupščine. Po javn i razprav i i n zbo r ih vol ivcev v občini bodo odbo rn ik i razprav l ja l i in sk lepa l i o reso luc i j i o gospodarskem in družbenem razvo ju občine za letos in o proračunu občine. G r a d i v u za sejo so predloženi tud i odgo­vo r i i n po jasni la na predloge, vprašanja in zahteve in zborov volivcev. Razen tega bodo o d b o r n i k i razprav l ja l i in sk lepal i še o predlogu od loka o spremembah in dopo ln i t vah od l oka o p r i spevk ih in davk ih občanov in o nekater ih drug ih vpra­šanjih. A . 2.

RADOVLJICA

Danes dopoldne bo v tovarni Ver iga v Lescah redna letna konferenca. Pred začetkom konference bodo spreje l i v orga­nizaci jo zveze komunis tov nove člane. N a konferenci bodo pregledal i i n oceni l i delo organizaci je in podjet ja med dvema konferencama, razprav l ja l i pa bodo tud i o dolgoročnem raz­vo ju podjet ja.

De lavska univerza bo danes zvečer v dvoran i radovljiške graščine odpr l a razstavo del s l i ka r j a Franceta Bo l t a r j a . Raz­stava bo odpr ta do 31. marca , vsak dan od 10. do 12. i n od 15. do 17. ure. Otvor i tev razstave so združili s k l a v i r s k i m koncer tom. Nas top i l a bo znameni ta sovjetska p i an i s tka iz Moskve Oksana Jab lonska ja , k i je dob i l a že več mednarodn ih nagrad. A. 2»

Danes te­den pro­slava na Dobravi

V s a k o leto 27. marca , ob obletn ic i smr t i narodnega he­ro ja Staneta Žagarja, p r ip ra ­v i jo krajevne organizaci je na Sredn j i Dobrav i pros lavo. Tud i p r ihodn jo soboto ob 16. u r i popoldne bodo pred zadružnim d o m o m pr ip rav i l i takšno svečanost. Letos ob 30-letnici vstaje in ustanovirt-ve O F je organizac i jo pre­vzela občinska konferenca so­cialistične zveze v Radov l j i c i , za izvedbo pa bo poskrbe la kra jevna organizac i ja Z Z B N O V n a Srednj i Dobrav i .

N a pros lav i bodo nastopi l i učenci osnovn ih šol Stane Žagar i z K r a n j a in L ipn ice . vo jak i garniz i je Stane Žagar iz K r a n j a , moški k o m o r n i pevski zbor Stane Žagar iz K r o p e i n godba iz G o r i j . Or­ganizator j i i n pr i red i te l j i p r i ­čakujejo, da se bodo tud i le­tošnje proslave udeležili bor­c i , nekdanj i Stanetovi sode­lavc i , šolarji i n drug i občani.

A. Z .

Zaskrbljenost zaradi nazadovanja

P o uvodnem re feratu S l a vka Za l okar j a o nalogah in stali" Sčih komunis tov p r i uresničevanju stabi l i zac i jske pol it ike * k r a n j s k i občini je b i l a na četrtkovi t re t j i seji občinske kor; ference zveze komunis tov K r a n j živahna razprava , v katen je ko t član centralnega komi te ja Z K Sloveni je sodeloval tu«1

podpredsednik republiškega izvršnega sveta V i n k o Harn**'' V s e h razpravl javcev je b i l o t r ina jst .

Dobršen de l razpravl javcev je izražal zaskrbl jenost zarad* nazadovanja kranjskega gospodarstva za d r u g i m i . Kranjsk* občina je b i l a včasih po gospodarsk i moči i n razv i tost i v Sle \ i m ji i n tud i v Jugos lav i j i m e d p r v i m i . Sedaj pa je na I i e" ka t e r ih pomembn ih gospodarsk ih področjih že pod repub«' škim poprečjem. Ana l i za občinskega s ind ika lnega sveta, J opozor i la , da so ekonomičnost, akumula t i vnos t , dohodek i l 1

opremljenost v i ndus t r i j i p od republiškim poprečjem. Najv^ težav i m a Teks t i l indus , g lavni predstavnik tekst i lne indust r i j v občini i n tud i v S loven i j i . S težavami pa se srečujejo tuđ* v I s k r i i n v Sav i . P r eds tavn ik i Teks t i l i ndusa so opozoril i ) zarad i n i z k i h osebnih dohodkov dan za dnem izgublja) 0

delavce. S sedanj im dovo l j en im 11-odstotnim povečanj^ osebnih dohodkov ne bodo mog l i us tav i l i nj ihovega nadali" njega odhajanja .

čeprav so m e d posamezn imi podjet j i v občin! precej inJ ' raz l ike (tako so obr t , t rgov ina, promet i n gostinstvo n * 0

republiškim poprečjem), pa Je n a konferenc i prevladoval enotna ugotovitev, da so poleg pomanjkan ja sposobnih kovn jakov , večje povezanosti panog i n gospodarstva v °"^?! i n zunaj nje za nazadovanje k r i v i tud i zunan j i vp l i v i . Tako J b i l o postavl jeno vprašanje, na katerega pa n i b i l o konkretn^ ga odgovora, kje so d rug i u k r ep i za razbremenitev gospod*1; s tva i n kje so zagotovi la, da življenjski s tandard zaposle" 1

ne bo pade l .

E n o je gotovo in takšnega mnenja so b i l i tud i na korrf£ renči, d a bo mora l o k r an j sko gospodarstvo usk lad i t i svo) programe. Treba bo izdelat i mer i l a o p r ihodn j i kadrov* p o l i t i k i , opus t i t i prenekatere želje in sprejet i tiste progran 1 ' k i bodo hitre je pr ipe l ja l i k boljšim s k u p n i m uspehom ter ponekod zneb i t i zaverovanost i v stare proizvodne koncePV T o pa bo zahtevna i n odgovorna naloga, v katero se m o r a l i vključiti k o m u n i s t i . V tem smis lu je b i l dan tudi ^ ° n , k r e tn i predlog, naj organizaci je Z K v podjet j ih zahtevajo °~ vodstev i n s t r okovn ih služb, da v nekaj mesecih p r i p r a v i srednjeročne programe, o ka te r ih b i jeseni konferenca po»° no spregovor i la .

N a konferenc i so opozor i l i tud i na stanovanjsko P r ° ' ' j f ma t i ko , varstvo o t rok , šolstvo, zdravstvo l n nekatere d"*1*-! ob l ike družbenega s tandarda. Ugotov i l i so, da postaja s l a " | van jska p rob l emat ika v občini vse bol j pereča. N a eni s f r a J smo priča prepočasni gradnj i družbenih stanovanj , po »»••L pa vse večjemu naraščanju ind i v i dua ln ih graditel jev, pa u ' t emu, da je denar za družbeno stanovanjsko gradnjo z a * tov l jen, n i pa mogoče dob i t i graditel jev, ke r gradnja s l a I ^ a

vanj zanje menda n i zan imiva . S k r a t k a , položaj je takšen, ne rešuje ne s tanovanjsk ih ne soc ia ln ih problemov. Vse P več je namreč prebivalcev l n družin, k i zarad i n i z k i h dnho«^ kov s am i ne more jo k u p i t i a l i zgrad i t i stanovanja. Zato ponovno opozor i l i , da je na tem področju treba čimprej * s i t i nekatera s is temska vprašanja glede s tanar in i n urban« ci je. Pred laga l i so, da b i se o hitrejši družbeni gradnj i s* jj novanj m o r a l i pogovor i t i gradbena podjet ja, delovne o r 8 £ ! . 0

zacije, s i nd ika t i , s tanovanjsko podjetje in d rug i , k i vpl iva jo n a rešitev tega položaja.

S k r a t k a , na log p r i uresničevanju stabi l izac i jskega P 1 "?^/, m a v občini je b i l o na konferenc i postavl jenih dovol j . je le, d a niso spreje l i vsaj nekater ih sklepov, saj b i to d w ^ " y s k u p i n i , k i Je p r i p rav i l a konferenco, i n komi t e ju , ko h ob l i kova l i sklepe, le olajšalo prav tako zahtevno nalogo.

A . žala*"

ŠKOFJA LOKA

Zan imivo s t rokovno ekskurz i j o za slovenske knjižničarje je p r ip rav i l a turistična pos lova ln ica T R A N S T U R I S T A v škof-j i L o k i . Knjižničarji, k i se j i m l ahko pridružijo tud i d rug i i z l e tn ik i , bodo odpotova l i v R i m z le ta lom D C 9 v petek, 26. 3., ob 13. u r i i n bodo v R i m u pet d n i , do t o rka , 30.3. Poleg mnog ih zgodov insk ih zan imivos t i R i m a s i bodo l ahko ogledal i tud i nekaj b ib l i o t ekarsk ih ustanov in V a t i k a n s k o knjižnico. Cena je izredno ugodna. Pr i jave p a spre jema C T K v L jub l j an i i n Osrednja knjižnica v K r a n j u , ind iv idua lne pr i javl jence p a organizator , turistična pos lova ln ica T rans tu r i s t a v Sko f j i L o k i (tel. 85025). Zagotovl jeno je t u d i s t rokovno vodstvo. Po iz letu • T i i b ingcn i n Reut l ingen lan : , bo to že drug i izlet za knjižni­čarje, k i ga organ iz i ra T rans tur i s t . J . K .

Statut kulturne skupnosti v obravnavi N a zadnj i seji in ic iat ivnega

odbora ku l tu rne skupnos t i n a Jesenicah so razprav l ja l i o dopo ln i tvah osnutka statu­ta ku l tu rne skupnos t i . Osnu­tek statuta bodo pos la l i vsem t i s t im družbenopolitičnim i n de lovn im organizac i jam v ob­čini, k i so predlagale svoje predstavnike za n a novo usta­

novl jeno ku l tu rno skupnost . D o 1. ap r i l a letos mora jo vse organizaci je in ko l ek t i v i spo­ročiti svoje p r ipombe in do­polni tve k o snu tku statuta, ka j t i ustanovna skupščina ku l tu rne skupnos t i Jesenice bo predv idoma 15. apr i l a .

Poleg tega so v soglasju s preds tavn ik i radovljiške k u l ­

turne skupnos t i m i cnovaj kur delegata za republiško

tu rno skupnost . Sk l en i l ' ^ da bo delegat za jeseniško ^ radovljiško občino prva ^ leta Jeseničan Janez K a ^ v nas lednjem m a n d a t n e m ^ . dob ju pa bodo delegata v?. med preds tavn ik i radov lP ku l tu rne skupnost i . D- h t

Višja šola za organizacijo dela

Letos prvič redni študentje

* 4- Jul i ja lan i je b i l spre-*akon o ustanov i tv i Višje

*°«e za organizaci jo de la v ^ n j u . g t e m j e i o i A > M j e

^ e l a z de l om 1959. le ta ko t

Zavod za Izobraževanje ka­drov i n preučevanje organi­zacije de la , 1962. leta pa se je pre imenova la v višjo kadrov­sko šolo (ustanovi la jo je

Delavke s Štajerske in Medjimurja

Zaradi vel ikega poman j k a n i a delavcev v škofjeloški °bčini, se je t u d i Goren jska Predilnica iz škofje Loke od­b i l a , d a bo skušala dob i t i delavke iz manj razv i t ih pod-r °č i j . K a d r o v s k a i n zdrav­stvena služba podjet ja se je Povezala z zavodoma za zapo­slovanje nu, dob

je že začelo delat i v Go-r e n j s k i p red i ln i c i dvajset no­vih delavk. Največ se j i h je Upos l i l o v obra tu za izdelavo

v Ce l ju i n Varaždi-kjer z last i ženske težko

kodravke . N o v i m de lavkam je mora l a pred i ln i ca zagoto­v i t i stanovanja. Nase l i l i so j i h v dveh t rosobnih stano­vanj ih , k i so last podjet ja.

V Goren j sk i pred i ln ic i nuj ­no potrebujejo še najmanj štirideset delavk. Največja prepreka p r i rešitvi tega pro­b lema je ve l iko pomanjkanje stanovanj. N a T ra t i bodo si­cer grad i l i samsk i dom, ven­dar bo vsel j iv šele čez leto a l i dve. Goren jska pred i ln ica je že odkup i l a nekaj sob.

- l b

Pr^rtM^ ^ n ' c a > k i s « Je P ^ d k r a t k i m zapos l i la v Goren j sk i £ T X t v š k ° f J i L o k i , je doma iz Dal jne Voče p r i Varaždi-jj - Priučila se Je za delo na pred i lnem s t ro ju . (Ib) — Fo to :

• r e r d a n

kran j ska občinska skupščina naslednje leto pa po t rd i l tudi republiški izvršni svet), do­b i l a leg i t imaci jo za šolanje oz i roma izobraževanje rednih študentov. P o sprejet ju lan­skega zakona je b i l do konca minulega leta končan l ikv ida­c i j sk i postopek dotedanje šo­le, h k r a t i pa je b i la konst i ­tu i rana nova Višja šola za organizaci jo dela.

V šolli so že razv i l i učni na­črt za področje organizaci je proizvodnje. Ko t smo že ome­n i l i , je novost šole pouk za redne študente. S tem bo šola začela v šolskem letu 1971/72. Za zdaj so namreč na tej šoli študirali le i z redni študenti. Učni načrt za redne študente bo obsegal 1800 ur predavanj i n vaj. študentje bodo ime l i po prvem l e tn iku dva meseca obvezne prakse v podjet ju po programu, k i ga bo določila šola. šc naprej pa bodo v šoli odpr ta vrata tud i za izredne študente. Za­nje bo učni program (število predavanj i n vaj) nekaj skrajšan in bo obsegal p r i ­bližno t r i petine učnega pro­g rama za redne študente. Iz­redn i študentje bodo namreč ime l i na voljo skr ipte in dru­ge učne pripomočke. Za iz­redne študente bodo tako kot do zdaj predavanja i n izpi t v študijskih centr ih .

K o smo na šoli poprašali, če se že kaže zanimanje za vpis r edn ih študentov, so n a m povedal i , da je o učnem načrtu i n ' pogoj ih šolanja ter študija že spraševalo okrog 20 kandidatov . Zato nimajo bo jazni , da jeseni ne b i ime l i dovol j kandidatov. Razen te­ga bodo srednje tehnične šo­le na Goren jskem i n v L jub­l j an i seznani l i s p rog ramom šole. O p rog ramu pa bodo obvest i l i tudi druge šole, za­vod za zaposlovanje in nave­za l i s t ike z večjimi delov­n i m i organizac i jami .

A. 2.

G O R E N J C I ! Mercator Ve le t rgov ina M e r c a t o r o d p i r a 2. a p r i l a 1971 novo Magov-

j? v Tržiču. Poleg bogate izbire b laga v a m pripravljamo udi prijetna presenečenja in razne ugodnosti pri nakupu.

11 ! Žrebanje bo v Škofji Loki 18.avgusta

Veliko nagradno žrebanje G O R E N J S K E KREDITNE B A N K E

Za vlagatelje, ki do 31. 7. 1971 vlože na hranilno knjižico ali devizni račun

— 2000 din — vezano na eno leto — 1000 din — vezano na dve leti — obnovijo v navedenem času rok vezave

Za vsak navedeni polog en žrebni l istek

Za večji polog več žrebnih l istkov

Prva nagrada

. : n 1300 5 denarnih nagrad po 2000 din 5 denarnih nagrad po 1500 din

10 denarnih nagrad po 1000 din 10 denarnih nagrad po 800 din 10 denarnih nagrad po f00 din 10 denarnih nagrad po 400 din 49 denarnih nagrad po 100 din

Hrani lne vlege obrestujemo:

— navadne 6 °/c

— vezane nad 1 leto 7 %

— vezane nad 2 leti 7,5 %

Sredstva na deviznih računih obrestujemo:

— navadna 5,5 % v devizah 0,5 % v dinarjih

— vezana nad 1 leto 7,5 % v devizah

O stanovanjskem gospodarstvu

V sredo popoldne je b i la v K r a n j u tret ja skupščina stanovalcev. Obravnava l i so nove predpise na področju stanovanjskega gospodarstva in program invest ic i jsko vzdr­ževalnih del za leto 1971/72, k i ga je delavski svet Podjet­ja za stanovanjsko in komu­

nalno gospodarstvo K r a n j sprejel na zadnj i razširjeni seji . O teh vprašanjih pa so včeraj dopoldne razprav l ja l i tud i na drug i seji vlagateljev stanovanj v sk lad hiš Podjet­j a za stanovanjsko i n komu­nalno gospodarstvo K r a n j .

A. 2.

Poljanska dolina brez ser­visa za motorna vozila

Pred kratkimi je A M D dru­štvo v 2 i r eh imelo redn i let­n i občni zbor. Navzoči so kot najpomembnejši sprejel i sklop, da je treba zasitavki vse moči za ureditev meha­nične delavnice v Žireh. Ser­v isna mehanična delavnica je pred leti že b i l a p r i Obr tnem

centru, vendar so jo zarad i slabega pos lovanja u k i n i l i . V zadnjem času pa je število mo to rn ih voz i l v Po l j ansk i do l i n i tako poraslo , da je ure­ditev servisa nu jna . Od Škof­je Loke do Logatca namreč n i n i t i ene servisne delavnice za mo to rna voz i la . — lb

Ob dnevu invalidov

Nujno zlo napredka V nedeljo, 21. marca , bo

svetovni dan inva l idov . Sk lep o tem je sprejela svetovna organizaci ja inva­l idov s sedežem v Z i i r i h u pred dvema le toma. V program dela je organi­zaci ja vključila sedanje desetletje za obdobje re­habi l i taci je inval idov.

T u d i naša dežela se kot članica te organizaci je ak­t ivno vključuje v njen program i n skuša organi­z i rano pomagat i t i s t im , k i so k a k o r k o l i telesno a l i duševno prizadet i . Tako je druga konferenca o re­habi l i tac i j i inval idov Slo­venije že 1969. leta začrta­la svoj p rogram dela skladno z našimi potreba­mi i n možnostmi.

G lavn i p rob lem, zaradi katerega so vznik le take organizaci je domala po vseh tehnično razv i t ih deželah i n se združile v svetovno federacijo, je vedno večje naraščanje števila inval idov. Splošni napredek sicer izboljšuje človeku življensko raven, toda ob tem zahteva tudi mnoge žrtve na cestah, ob s t ro j ih in drugod.

Organizac i ja i n načrtna skrb za telesne inval ide je p r i nas na Goren jskem šele v povo j ih . Obstajajo sicer že podružnice po vseh naših občinah, k i so povezane v medobčinsko društvo na Jesenicah.

Največ razumevanja Je našla podružnica in val ulov n a Jesenicah, saj i m a močno oporo v železarni. V K r a n j u Je že včlanjenih 200 inval idov, k a r je malo , saj je po poda tk ih v ob­čimi okrog 1800 inval idov. V p ros to r ih krajevne skupnos t i Vodovodn i stolp se sestajajo dvakrat teden­sko, l n sicer vsak torek i n četrtek od 16. do 18. ure. Vsak ponedeljek i n petek od 14. do 16. ure pa so zagotovi l i pravne na­svete za svoje člane v pros tor ih občinskega sin­d ikalnega sveta.

Osrednje težišče seda­njega dela je v da janju nasvetov inva l idom, j i h seznanjat i z n j ihov imi p rav i cami i n možnostmi, j i m pomagat i . Težje inva­l ide ob iskuje jo na dom, zlast i pa v bolnišnicah, za dan žena so pos la l i čestit­ke vsem svo j im članicam i td . Delovne organizaci je, zdravstvene i n socialne službe naj b i posvečale več pozornost i inva l idom. To velja za načrtno reha­b i l i tac i jo , za usposabl janje i n razmestitev inval idov na ustrezna delovna me­sta, i t d . Ve l i ko je s tvar i , k i invalide hudo mot i jo . Sem sodi že izplačevanje nadomest i la za skrajšani delovni čas, k i ga dobiva­j o čestokrat za več mese­cev i n neredno.

K . M a k u c

Gorenjska mladina o samoupravljanju

UCOTIKIfll - impex

Notranja trgovina Ljubljana, Proletarska ul. 4

vab i k sodelovanju sodelavce za delo v nov i t rgov in i z m o d n i m blagom na Jesenicah:

poslovodje prodajalce

Poleg splošnih pogojev, k i se zahtevajo za spre jem v redno delovno razmerje, mora jo kand idat i izpolnjevat i še naslednje pogoje:

pod tč. 1: da je v isoko kva l i f i c i ran prodajalec s 3-letno prakso;

pod tč. 2: da je kva l i f i c i ran prodajalec z 1-letno prakso.

Nastop dela po dogovoru. Ponudbe sprejema splošni oddelek podjetja.

Zveza mlad ine se je kot družbenopolitična organizaci­j a m l a d i h odločila, da se vključi v razprave o dolgo­ročnem razvo ju Sloveni je . Namen vključevanja je v tem, da člani Z M ob l iku je jo i n pr ispevajo svoja stališča i n zahteve do dolgoročnega razvo ja Sloveni je, posamez­n i h regij i n občin.

26. februar ja so v K r a n j u preds tavn ik i občinskih konfe­renc Z M sk len i l i , da bo zbor m lad ih samoupravl javcev Go­renjske v organizaci j i občin­ske konference Z M Jesenice 20. marca na Jesenicah. Po­leg m lad ih samoupravl javcev so na zbor povabi l i tudi pred­stavnike političnih organiza­ci j i n društev vseh gorenjsk ih občin, poslance republiškega i n gospodarskega zbora ter predstavnike zveze slovenske mlad ine iz Celovca in pred­sednika k luba s lovenskih štu­dentov z Dunaja .

Danes se bodo na Jesenicah zbra l i mlad i samouprav i javc i . Uvodn i referat bo imel pred­sednik občinske konference Z M Jesenice profesor Srečko Krč. Spregovor i l bo o stali­ščih mlad ih do gospodarske­ga razvoja Slovenije in regi­je, o razvo ju samoupravn ih odnosov, o kadrovsk i po l i t i k i in o soc ia lnem razvoju. Ob­činska konferenca Z M iz K r a n j a je p r ip rav i l a korefe-rat o tekst i ln i i ndus t r i j i , škofjeloški predstavnik bo govor i l o stališčih mlad ih do kmet i js tva , radovljiški o sta­lišču m lad ih do tur i zma , predstavnik mlad inske orga­nizacije iz Tržiča 6 vključe­vanju mlad ih v samoupravne odnose, jeseniški predstavnik pa bo spregovori l o stališčih m lad ih do dolgoročnega raz­voja železarne, črne metalur-

karavana

Nagrajuje! Ste že p rebra l i Karavano?

Ste že oceni l i karavano?

Mogoče bo naš sodelavec postav i l to vprašanje prav vam. če boste ime l i p r i se­bi marčno številko Kara ­vane i i zpo ln jen im ocenje­va ln im l i s tom, vam bo naš sodelavec izročal kuver to s sto d inar j i .

Izpolnjeni ocenjevalni l is t v marčni številki Karava ­ne v a m lahko prinese na­grado sto dinarjev !

gije i n predelovalne indu­str i je .

Današnji zbor m lad ih sa­moupravl javcev bodo pope­s t r i l i s k r a t k i m f i lmom

Ognjena kača, z nastope^ 1

mlad ih mart inar jev in s kul­t u r n i m p rog ramom Odra m lad ih .

D. S.

Servisno podjetje Kranj sprejme v delovno razmerje za določen i n nedoločen čas

4 K V zidarje in 4 N K V gradbene delavce

Interesenti naj se oglasi jo osebno na uprav i pod­jet ja v Tavčarjevi u l i c i št. 45. S k u p i n s k o stanovanje jc preskrb l j eno .

Javni natečaj Oddajamo v najem kletne prostore v hiši Cesta I. maja št. 5 v K r a n j u , v obsegu 66 m J , k i so p r ime rn i za skla­dišče. I zk l i cna najemnina za 1 m 1 znaša 4,00 d in meseč­no. Varščino v znesku 500,00 d in je treba plačati ob vložitvi ponudbe, i n sicer na račun št. 515-1-878.

Pismene ponudbe spre jemamo do 5.4. 1971 do 12. ure. Ponudbe pošljite v zaprt i kuver t i na katero napišite: »Oddaja poslovnega pros tora v najem — ne odpiraj!« Odpiranje ponudb bo dne 8.4.1971 ob 11. u r i v pro­s tor ih Podjet ja za stanovanjsko in komuna lno gospo­darstvo K r a n j , Cesta J L A 6, V . nadstropje, soba št. 10.

Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo K r a n j

Občinska organ izac i ja Rdečega križa Kran j

objavlja naslednji razpored k r v o d a j a l s k i h akc i j v času od 22. do

vštetega 26. m a r c a 1971 P O N E D E L J E K , 22. marca : L Osnovna organizaci ja R K Cerk l j e : odhod i avtobusov °b

6., 8. in 10. u r i z območij kra jevn ih skupnost i Cerklje» Grad-Dvor je , Poženik in B r n i k i ,

2. Osnovna organizaci ja R K Vogl je: odhod ob 7. u r i izp 1" 0

gosti lne v VogI jah 3. Osnovna organizaci ja R K K r a n j — Zlato polje: odhod o°

9. u r i i zpred krajevne skupnost i na Z latem po l ju , Rozina* nova 13 (del Zlatega polja)

T O R E K , 23. marca 1. Osnovna organizaci ja R K Nak l o : odhod ob 6.15 izpred kul­

turnega doma v Nak l em in ob 7. u r i z avtobusne postaj i Zcje, ob 7.10 z avtobusne postaje v S t rah in ju in ob 7.1 izpred kul turnega doma v N a k l e m

2. Osnovna organizaci ja R K Gor ice : ob 8. u r i izpred gosti ' 1 1^ Lovec v Gor i cah , ob 8.05 z avtobusne postaje Letencc, ° ° 8.10 z avtobusne postaje Tenetiše ,~

3. Osnovna organizaci ja R K Vodovodn i stolp: odhod ob 8 J " i zpred pekarne p r i gas i lskem domu (del Vodovodnega stolpa)

4. Pok l i cna šola K r a n j : odhod ob 9.30 izpred k ina Center K r a n j , Str i tar jeva 4 i

5. M l e k a r s k i šolski center — K r a n j : odhod ob 9.40 i / p i " c 0

mlekarne v Cirčah 6. Osnovna organizaei ja R K Gorenja Sava: odhod ob 10

izpred hiše št. 47 — Gorcn jcsavska cesta. t Razpored za sredo, četrtek in petek bomo ob jav i l i v sf

d in i številki. „ • Krvoda ja l c i iz osta l ih osnovnih organizaci j R K in s

občine K r a n j bodo daroval i k r i od 29. marca do vkl juc 2. ap r i l a 1971.

Odvzem k r v i bo na Zavodu S R S za transfuzi jo k rv i L jub l j an i . Darova lc i k r v i naj se zbero na mestu in ob t**J

' z a napisani v vab i lu R K . Prevoz krvodajalcev iz občine K r a

v L jub l jano in nazaj j c organiz i ran s posebnimi avtobusi krvodaja lce . Občinski odbor R K K r a n j

Proračunska sredstva razdeljena Na torkov i seji ak t i va vod­

stev družbenopolitičnih orga­nizacij občine Jesenice so obravnavali anal izo zborov volivcev i n razprav l ja l i o predlogu smernic razvoja go­spodarstva občine, o predlogu Programa komuna ln ih de l t e r o predlogu proračuna občine Jesenice za leto 1971. Letos so sc na zbore voliv­cev nepr imerno bol j intenziv­no in sistematično pr iprav­ljali kot prejšnja leta. K l j u b temu pa končni rezul tat i , k i so j i h pr ikaza l i v ana l i z i , n i ­so najbolj razvesel j iv i , saj sc 3e zborov udeleževalo prema­lo občanov. V razprav i so po­udar i l i , da b i mora l i odbor­n ik i obsežno gradivo obča­nom približati v poljudnejši ni razumljivejši o b l i k i , poleg t e g a pa b i m o r a l i p red zbor i volivcev navezovati z občani v ko lekt i v ih i n organizac i jah več st ikov, šele n a pod lag i zadovolj ivega odziva i n kon­kretnih predlogov b i b i l a ude­ležba

večja, razprava n a zbo­r ih volivcev pa živahnejša i n Plodnejša.

V okv i ru poročila o gospo­darskem razvo ju občine so nted d rug im poudar i l i , da bodo letos l ahko zapos l i l i na Jesenicah 400 nov ih delavcev. N a zasedbo teh de lovnih niest pa bo odločilno vp l i va lo dvoje: devalvaci ja, k i je še oolj pospešila zaposlovanje delavcev v tu j in i , i n kva l i f ika­ci jska s t ruk tura , saj je ne­mogoče pričakovati, da b i ysch 400 delavcev izpolnjeva­lo razpisne pogoje. Jeseniška PbčirRka skupščina j c tud i že začela reševati p rob l em trgov­skega omrežja v občini, k i zaostaja za po t rebami in n i zadovoljivo razv i to . P r ihodn je !eto bodo začeli g rad i t i trgov­c i center s 4000 k v a d r a t n i m i nretri prodajnega pros tora . z a l p a t rgovska podjet ja, razen trgovskega podjet ja -*°žca, ne kažejo za sodelo­vanje nobenega zan imanja . Tako postaja integraci ja jese­niških podjet i j že p rava nu j -

Kmetijstvo in

podeželje Radovl j ica , 19. marca —

P r e d širšim, goren jsk im po­svetovanjem, so danes popol­dne v Radov l j i c i razprav l ja l i ° uresničevanju akci jskega Programa o preosnovi kmet i j -s t v a i n podeželja. A k c i j s k i Program j c b i l sprejet na Urugi sej i konference zveze komunistov Sloveni je. Današ­nj i posvet, k i so se ga udele­ž b nekateri kmetova lc i , pred­stavniki kme t i j sk ih i n druž­benopolitičnih organizac i j , Poslanci i n preds tavn ik i gozd-r e f v gospodarstva i z radov-Jiske občine, je p r i p r a v i l a

sekcija za kmet i j s tvo p r i ob­činski konferenci socialistične zveze.

A . Z .

nost. T u d i za trgovski center v K r a n j s k i gor i , k i bo zaje­m a l 2000 kvadra tn ih metrov prodajnega pros tora i n kjer je izletniški tur i zem v vid­nem porastu, sc jeseniška podjet ja še niso ogrela. V občini Jesenice v idno nazadu­je razvoj stanovanjskega go­spodarstva. L a n i so zgradi l i le oko l i 70 stanovanj , potre­boval i pa b i oko l i 1000 nov ih . Podjet ja o s tanovanjskem prob lemu vse premalo raz­mišljajo in ga zapostavl jajo.

E n o tret j ino sredstev i z občinskega proračuna, k i zna­ša 30 mi l i j onov 100.000 dinar­jev, so nameni l i Temel jno izobraževalni skupnost i . Z a komuna lna dela v občini bo­do po rab i l i 6 mi l i j onov 400.000 dinarjev. Poleg tega bodo jeseniška podjet ja pora­

b i la za vzdrževanje, obnovo i n nove komuna lne investici je oko l i 7 mi l i j onov 920.000 d i ­narjev. Večjo komuna lno in­vestici jo predstavl ja letos gradnja kanal izaci je v K r a n j ­s k i gor i , za katero b i potre­boval i oko l i m i l i j on 150.000 dinarjev. Delat i b i začeli že letos le v p r ime r u , če bo gradnjo so f inanc i ra l republ i ­ški vodni sk lad .

N a seji ak t i va so poudar i l i , da b i sc v p r ime ru , če b i se že odločali za re ferendum za uvedbo krajevnega samopr i spevka, mora l i nanj temelji­to p r ip rav i t i i n šele na podla­gi anal iz začeti s sistematič­n i m de lom.

Ob koncu seje so imenoval i t ud i nekaj članov za novo k u l t u r n o skupnost .

D. Sedej

Višje odkupne in malo­prodajne cene mleka

Če bodo občinske skupščine sprejele p r ed ­lagane ma loproda jne cene m l eka , bodo le-te končno enotne za vso Goren j sko , m l eka r ­n a m pa bo omogočena n o r m a l n a razširjena

r e p r o d u k c i j a ka , k i je začela zadnje leto občutno padat i , posebno v k r a j i h zunaj Gorenjske . Pa­dec pa smo zabeležili t ud i

V sredo, 17. marca , je 108 s lovensk ih delovnlih organi­zac i j , k i se ukvar ja jo s pro­izvodnjo i n p rome tom mleka i n živine, podpisa lo v L jub­l jan i sporazum o pos lovnem sodelovanju i n ob l ikovan ju cen mesa, goveda, m leka in mlečnih izdelkov. Podp isn ik tega sporazuma je tud i k r an j sk i K / K

S sporazumom so omenje­ne delovne organizaci je želele s t imu l i r a t i pro izvodnjo mle-

Letos 20 milijonov za ceste Takšen je za zdaj pred log

za letošnja vzdrževalna i n i n ­vest ic i jska dela na goren jsk ih cestah prvega, drugega i n tretjega reda, k i p a ga mo­r a republiški cestni sk l ad še po t rd i t i . O d tega je dobra t re t j ina a l i ok rog 7,7 mi l i jo ­na nov ih dinarjev predvidena za redno vzdrževanje. To je približno za 50 odstotkov več denarja, kot ga j c b i l o l an i na vol jo za redno vzdrževa­nje gorenjskih cest. P r i le­tošnjih inves t i c i j sk ih de l ih pa je treba povedat i , da so v letošnjem znesku (okrog 12 do 13 mi l i j onov ) všteta tud i dola, k i lani zaradi pozne sklenitve pogodb (podpisane so b i le šele novembra i n de­cembra 1970) niso b i l a konča­na. Gre za deda na cesti K r a n j — Jezersko in Gor je — B l e d ter nekatera manjša.

N a pogled j c torej po pred­logu letos za gorenjske ceste predvidenega ka r precej de­nar ja . K o l i k o i n kaj se bo s tem denarjem dalo nared i t i , pa smo poprašali na Cestnem podjet ju v K r a n j u .

»Najprej m o r a m povedat i , da smo Cestna podjet ja po sedanj ih določilih samo po­godbeni izvajalec de l , k a r z d r u g i m i besedami pomeni , da l ahko delamo to l iko , k o l i k o r i m a m o naročil o z i roma skle­n jen ih pogodb. Zakaj? Sred­stva za vzdrževanje so nam­reč v predlogu razdel jena v sedem s k u p i n , prti čemer pa ne bo mogoče sredstev i z ene skup ine prenašati v drugo. Tako bo letos več sredstev za cestno s ignal izaci jo i n opre­m o cest. K a k o p a bo s pra­v i m vzdrževanjem oz i roma spomladansk im krpan j em, pa je za zdaj še negotovo. Vse poškodbe se bodo namreč šele pokazale po od jug i . Zagotovo vemo, da bo cesta K r a n j — žabnica uničena, zelo s lab i pa bosta tud i cest i K r a n j — Proddvor l n stara tržlška ce­sta . Za to bomo šele sredi ap r i l a zagotovo vedel i , a l i bo

za redno vzdrževanje letos dovol j denar ja a l i ne. Res jc , da je sredstev letos za vzdr­ževanje za okrog 50 odstot­kov več, res pa je tud i , da se je od lan i v rs ta s tvar i po­dražila, ceste pa tud i ne bo­do boljše. Za p r imer naj po­vem le to, da je l an i kazalo, da bo denarja dovol j , nazad­nje pa je mora lo naše podjet­je samo p r i m a k n i t i dodatn ih 20 mi l i j onov s tar ih dinarjev.«

»Kje pa so letos predvide na obnovi tvena oz i roma inve­s t i c i j ska dela na gorenjsk ih cestah?« smo poprašali di­rektor ja tovariša Rihtaršiča.

»Na prvem redu je predvi­deno povečanje oz i roma oja-čanje asfalta ob galer i j i v Pod l jube l ju i n na re lac i j i od Podtabora p ro t i Tržiču ter ureditev križišča za B l e d . Ra­zen tega je predvideno tud i nadaljevanje rekonstrukc i j e na odseku P o t o k i — Jesenice (nadaljevanje od Žirovnice) i n na odseku Dovje — K r a n j ­s k a gora. N a cestah drugega reda bomo letos san i ra l i usa­de na cesti B l e d — B o h i n j ( tr i je usad i p r i B l edu ) . Za cesto K r a n j — Zabn ica je predv iden ih v pred logu cest­nega sk lada 2,5 mi l i j ona no­v ih dinarjev, k ran j ska občina p a naj b i p r i m a k n i l a 900 tisoč dinarjev. Nadal je je predvi ­dena tud i obnovitev asfalta na cesti K r a n j — U r n i k i , na drug ih cestnih odsekih pa bomo zgrad i l i še nekaj opor­n i h z idov i n san i ra l i nekatere plazove. N a tret jem redu pa bomo položili o z i roma ojačali asfalt na cesti Podnar t — K a m n a gor ica i n n a cesti K r a n j — G o l n i k . K letošnjim de lom pa naj dodam še l an i nedokončana dela na cest i K r a n j — Jezersko i n Gor je — B l e d . Razen ureditve ceste Gorje — M r z l i studenec (do Zatrntka) i n as fa l t i ranja ce­ste Križe — Go ln i k (do ob­činske meje) je za zdaj vse, ka r se bo delalo na gorenj­s k i h cestah. S k r a t k a , po predlogu republiškega cest

nega sk lada bo letos za go­renjske ceste na vol jo 20 mi ­l i jonov nov ih dinarjev, ko l i ­k o sredstev pa bodo še do­datno p r imakn i l e posamezne gorenjske občine, pa še n i znano, ker resoluci j i n prora­čunov še n i sprejela. P a še to m o r a m povedat i : p r i investi­c i j sk ih de l ih na vseh omenje­n i h odsek ih bomo stremel i , da bodo opravl jena kval itet­no, zato b i glede na predvi­dena sredstva težko po jasn i l , k o l i k o k i l ometrov cest bomo obnovili.«

»Znano je, da je vaše pod­jetje lan i in prejšnja leta ob­novo nekater ih cestnih odse­kov tud i kred i t i ra lo . K a k o pa bo letos s kreditiranjem?«

»Kot gospodarska organiza­c i ja se k r ed i t i r an ju tud i letos ne bomo odrek l i . Vendar pa bodo letos možnosti za kre­d i t i ranje v podje t ju precej okrnjene. Z nov im tečajem d inar ja smo namreč nepred­videno i zgub i l i 50 do 60 m i l i ­jonov s ta r ih dinarjev, k a r pa p r i približno 200 m i l i j o n i h , k o l i k o r smo j i h lani namen i l i za kred i t i ran je , n i ravno ma­lo.«

A. žalar

OBČINSKI S O D N I K Z A PREKRŠKE K r a n j

ob jav l ja prosto delov­no mesto

A D M I N I S T R A T I V N E MOČI

Prednost imajo kand ida t i z daljšo p rakso v stroje­p is ju i n z znanjem steno grafije.

Osebni dohodek po prav i l ­n i k u do 1300 dinarjev. Interesentu naj pošljejo prošnje na gorn j i naslov do 15. 4. 1971.

p r i nas, i n sicer v d rug i po­lov ic i lanskega leta, čeprav je b i l a pro izvodnja še vedno večja od predlanske. C i l j sporazuma je tudi pomoč i n podpiranje zasebnih pro izva­jalcev mleka .

O d k u p n a cena m l eka teme­l j i na zveznem od l oku o m i ­n ima ln ih o d k u p n i h cenah za kravje mleko , k i je začel ve­l ja t i 12. marca letos i n zvišu­je vrednost tokščobne enote od sedanj ih 28 na 40 par . T o pomeni , da bo dob i l zasebni proizvajalec za l i ter m l e k a s tolščobno enoto 3,8 odsto tka (takšna je večina gorenjske­ga mleka) 1,50 d inar ja . Zvezni od lok predvideva 40 par za tolščobno enoto s pogojem, da kr i j e prevozne stroške proizvajalec. S lovensk i spora­zum pa prav i , da mora jo ta stroške k r i t i mlekarne . Zve­de l i smo, da se bo za k ran j -sko mlekarno zato l i ter mle« k a podražil za 9 par. Prav ta­k o je to k ran j sko podjetje, če bo le mogoče, pr iprav l je­no s t imu l i r a t i tiste zasebne kmete i n kmet i j ske organi­zacije, k i se bodo usmeri le n a pro izvodnjo mleka . Že lan i je b i la k ran j ska odkupna cena za 8 par višja od slovenske. T o je m lekarno veljalo prek 100 s tar ih mi l i j onov dinar jev.

Za družbeni sektor veljajo po sporazumu enak i odkup­n i pogoj i , le da je možnostim ml eka rn prepuščeno, kakšna bo s t imulac i ja za družbene proizvajalce.

Po pravkar podp isanem sporazumu pa se bodo zvišale tud i maloprodajne cene mle­k a i n mlečnih izdelkov. Cene mlečnih izdelkov določa Zvezni zavod za cene i n bodo v najkrajšem času objavl jene v Prl ivrednem pregledu, dolo­čevanje cen za mleko pa je še vedno pr isto jnost občin­s k i h skupščin. S lovenska go­spodarska zborn ica , k i je b i ­la organizator sporazuma, i n republiški zavod za cene pr i ­poročata, da b i občinska skupščina nove cene m l e k a čim prej sprejele. Pred lagana cena je 2,20 d inar ja za l i t e r m leka . Nove cene so že začele vel jat i v S r b i j i i n na Hrva t ­skem. M lekarne upajo, da bo­do p r ihodn j i teden nove ce­ne sprejele tud i gorenjske ob-činske skupščine, saj b i po­meni lo vsako zavlačevanje onemogočanje boljšega po­slovanja m l e k a r n ter ustvar­janje neenakega položaja, saj »o po d rug i s t ran i odkupne cene m l e k a za vse mlekarne enake. J . Košnjek

V mestni hiši v Kranju razstavlja Janez Marenčič

A l i je fotografi ja umetnost? N a to vprašanje, k i vznemir ja »vet vse od Daguerrovega izu­ma , še danes n i odgovora. Pravzaprav imamo dva: da i n ne. Ne — kot tud i n ista s l ika­nje a l i kiparjenje. Obe i n še vrsta drug ih upodabljajočih tehnik s fotografi jo vred niso že same po sebi umetnost, še­le neko nevzdržljivo človeko­vo hotenje, da z no t ran j im i očmi i n čutom vodi čopič, dleto a l i kamero po nek ih nezapisanih p rav i l ih do podo­be, k i ne predstavl ja le neke­ga predmeta, marveč pred­vsem za upodabl javca znači­len, svo jsk i i n samo njegov po­gled na svet, ustvar ja umetni­no. Umetnost je torej pogo­jena v nekakšnem duhovnem metabo l i zmu in v resnic i n i b i l a n i kda r golo posnemanje narave, ampak vselej ustvar­jalnost — pa naj gre za jam­ske s l ikar je , klasično obože­vanje anatomije, za real izem a l i natura l i zem. Fotograf i ja , k i naj b i z optično-mehanič-n i m i sredstv i zgolj registr ira­l a rea ln i svet, b i ime la se zd i , že v svojem b is tvu omejene umetniške možnosti. A l i to

velja, l ahko presod imo ob M a -renčičevih de l ih .

Janez Marenčič je raste l v času, ko je fotograf i ja napra­v i la p r v i v e l i k i k o r ak v široki svet. Pogled n a njegove s l ike je zato domala pogled zgodo­vine slovenske i n jugoslovan­ske fotografije, katere ak t i ­ven tvorec je. T a pogled p a nam tud i pokaže, da Je avtor h i t ro preraste l čase vzorov in k r en i l svojo pot, razv i l svoj , mnogo posneman slog.

Marenčiča zan ima le t isto, ka r je bistveno i n značilno, in s l iko gradi le s t emi ele­ment i . K a j t i moč fotografira­nja je v opuščanju, je kompo­niranje zreduciranega. P r i tem Marenčič n i podrejen ome j i t v i kamere, ampak s i kamero suvereno podreja, po­dreja v tolikšni mer i , da v i d i in gleda kot njegovo oko. Gle­danje, prav i O. B iha l j i -Me r im , pa akt ivnost duha . V i d e t i i n zagledati ne pomeni samo sprejet i , marveč odbra t i , u-sk lad i t i , i zpopo ln i t i , odvreči i n naprav i t i zavestno. Maren-čičevo fotografi jo moramo za­to gledati izključno kot l ikov­no tvornost. Marenčič n i foto-

amater-tehnlk- ampak t vo rn i obl ikovalec v idnega. K a m e r a z vso f i z iko i n kemi jo m u je le sredstvo, da os tvar i svojo zamise l . N i k d a r ne uporab l j a renenfh efektov, U sicer tako pogosto hočejo presenet i t i

gledalca, marveč i zb i ra mot i ­ve, k i že sami po sebi vzbu­ja jo pozornost s svojo impre-sivnostjo, ne v ideno sicer s p ros t im očesom, ampak skoz i pr iocept ivno vodeno oko ob­jek t i va . Marenčičevi mo t i v i so zato opredmeteni šele na nje­gov ih s l i kah . Največkrat se približa zapaženemu v previ­dn i razda l j i . Odmaknjeno i n zadržano ko t živi, upodab l ja tud i človeka. Prev idno i n ob­

z i rno. N a njegovih sl ikah »* kda r n i v ospredju, rajši t" reke l , za pr imer javo razsežn0,

s t i upodobl jen ih predmeto v

a l i samo kot p i k a na i v cel0* tn i kompoz i c i j i . Iz jema so žal, redke — čudovite portr e t ' ne študije, k i pa jasno

kažejo avtorjevo mojs t rs tvo tudi v , tej zvrs t i .

Zdaj se m i zd i , lahko zatrdi­mo : Da , fotograf i ja je umet­nost. M a r k o Aljančič

Z otvor i tve razstave Janeza Marenčiča

6 5 0 l e t T r ž i č a

O d sredine prejšnjega stolet ja dalje se zapis i o Tržiču ne le množe, am­pak postajajo tud i čedalje podrobnejši. To niso več le bežni vt is i popotn ikov o n j em a l i samo splošni o r i s i njegovega zgodovinskega razvoja i n vsakokrat­n i h razmer v n jem, temveč posegajo tud i že globje v življenje, miselnost i n delo njegovih prebivalcev.

N a več srečanj s posameznimi Tržičani na le t imo npr . ob preb i ran ju spi ­sov in člankov pisate l ja Janeza Trd ine (1830—1905). K e r niso le zan imivo branje , ampak nam v marsičem osvetl jujejo osebnost i n značaj mnog ih , k i je zgodovina Tržiča ohran i la spomin nanje, bo nemara prav, če iz njegovih spisov izluščimo nekaj teh srečanj.

V njegovih spomin ih , nap isan ih v le t ih 1867—68 i n ob jav l jen ih prvič v njegovem Zbranem delu I—II (1946, 1948), srečamo najprej Jožefa Peharca. L e t a se je r od i l v Tržiču 28. februar ja 1788, poučeval v l e t ih 1807—17 na tržiški dvorazrednic i , po dobro oprav l jenem pedagoškem tečaju i n predpisa­n i h i zp i t i h pa dob i l mesto na l jub l j ansk i n o r m a l k i , sprva kot začasni po­možni učitelj, nato pa kot s ta ln i učitelj. Ob p r ihodu Trd ine iz K a m n i k a v II. razred l jubl janske norma lke v šolskem letu 1840—41 je b i l Pehare že učitelj II . razreda te šole. U m r l je 7. apr i l a 1848 v L jub l j an i . (Urednik Z D ga v opom­bah in imensk ih kaza l ih pomotoma zamenjuje z njegovim bra t rancem Jako­bom, k i je učiteljeval vseh 41 let na tržiški šoli).

T r d i n a ve povedat i o Jožefu Peharcu v S p o m i n i h naslednje (ZD I, 69—70): »Klasi so ime l i po dva razreda, jaz p r i d em 'pod ' Peharca. B i l je prav pameten, dober, praktičen učitelj. Postav i l me je k m a l u za musteršilerja, potem celo za obermusteršilerja, najbol j m u je ustreglo, da sem bra l tako glasno, raz­ločno in ročno, kakor nobeden v ce l i šoli ne. Učni jezik smo imel i nemški, samo krščanski nauk smo smel i odgovarjat i po domače. Vendar se n i nem-škutarilo tako po kan iba l sk i k a k o r v K a m n i k u , Posto jni i td . Pogovarjal i smo se med sabo po s lovenski , k o l i k o r smo hote l i ; Pehare je govor i l sam rad po domače z riami, eno uro na teden je ponavl ja l rel ig i jo s lovenski . V ide l o se je, da nas uče bol j pametn i , izobraženi l judje.

E n a napaka pa je gospodovala v L jub l j an i kakor v Mengšu in K a m n i k u . Učitelj je rab i l pal ico tud i ondi včasih malo preveč: najraje jo je pr i j e l na sredi pa je našeškal človeka po glavi tako urno pa v živo, kako r nauči le dolga vaja. Jaz sem j i h dob i l po ušesih enkrat samkrat . U je l sem pod t u r n o m več martinčkov pa j i h v šoli i zpus t i l . K o oosije sonce, se pr ide jo živalce

iz lukenj gret, med učenci nastane strašen šum, gosposki vpijejo i n beže,

kmečki se smejejo i n začno lov i t i . Pehare praša, kdo je živali prinesel , i a Z

ta j im, drug i tud i , za pravo se n i zvedelo, vendar je letel največji sum n a

t isto k lop, kjer sem sedel jaz. Učitelj, naveličavši se izpraševanja, nama' 1 3

mene in vse otroke okoli.« In neko l iko dalje (76): »Med vsemi 'kmetavs i ' (tako so r ek l i narn^ s e r n

sovražil jaz najbolj gosposke otroke, 'te neumne škrice', 'to ja ro gospod" ' 'to zalego go l jufnih dohtarjev ' , ' s leparskih šlibarjev', 'd iv j ih graščakov', ba­ronov lačenpergarjev' i td . Zna l sem cel besednjak tak ih p r i imkov , vel iko sctO j i h pr inesel še od doma, nekaj nov ih sem zvedel pa v L jub l j an i . K o me l e

postav i l Pehare za obermusteršilerja, sem pokaza l to jezo tud i v dejanju-na tablo sem zapisoval skoraj samo gosposke i n v zap isn ik sem j i m prit isni p ik , da je b i lo vse črno, kmečkim pa nobene. Pehare je zapazi l kma lu to krivično ravnanje i n moje p ike so ostale — p ike brez kakega slabeg 3

nasledka.« .. V Mo j em življenju, k i ga je T r d i n a napisa l leta 1905, da ga je objav 1

dr . Derganc za pisatel jevo 75-letnico v L jub l j anskem Zvonu, znova izraža s vo l e

ugodne vtise, k i j i h je oh ran i l o Peharcu (ZD III , 492): »V drugem normalna 1 1 1

razredu je naš učitelj Pehare tud i v šoli z n a m i prav r ad govor i l po doma^ e

i n vsak teden nam je eno u r o raz lagal krščanski nauk po slovensko.« Še bol j laskavo pohvalo o n jem najdemo v enem i zmed T rd inov ih dop i s 0 ! '

L jub l j anskemu časniku leta 1850, v katerem toži nad pomanjkan jem d o b r i " s lovenskih šolskih kn j i g i n k jer p rav i (ZD V , 232): »Včasih se je vsaj P1"1

učeniku Peharcu kaj dob i lo , k a r pa je u m r l , n i n ikogar več, k i b i to tak potrebno reč prevzel.« ..

Izreden ugled je užival v T r d i n o v i h očeh dr . Janez Ahačič, k i sc je rod 1

25. decembra 1802 v Tržiču h . št. 61 (zdaj Par t i zanska u l i ca 14), u m r l pa J c

kot odvetnik v L jub l j an i leta 1871. K o se spomin ja T r d i n a v svo j ih Spornim prevratnega leta 1848, k i je pr ines lo Met tern ichov padec i n ustavo, p ra v J o n jem (ZD I, 180): ». . . v L jub l j an i n i b i l o deset l jud i , k i b i ime l i pra^ 1

po jem o kons t i tuc i j i , večidel še te besede n i k o l i slišali niso. To reč je razu­mel najbolje dr . Ahačič, pa je tud i slovel 1848 1. kot ženi prvega reda.«

Podobno mnenje o njem izraža v M o j e m življenju, ko prav i (ZD III, 5**P »Leto 1848 nam je pr ines lo ustavo, svobodo t i ska , osvobojenje kmetov tlaca-nov i n na pap i r ju celo ravnopravnost vseh narodov in jezikov i n še m m s 1 ' kaj drugega. V L jub l j an i je v lada la t o l i ka politična nevednost, da jc P splošnem mnenju poznal v vsem mestu edini dok to r Ahačič bistvo in pome ustavnega življenja.«

T r d i n a je poznal tud i delo Pe t ra H ic inger ja (1812—1867). K o P o t r e s a - * S p o m i n i h vrednost svoje Zgodovine, p rav i (ZD II, 164): »Kritiki je taft* očitati sto napak t emu de lu, le tega naj ne pozabi povedat i da je prv i P°* skus te vrste v naši l i t e ra tur i , da more služiti večjim i n boljšim delom, c

ne za drugega, vsaj za podlago i n kazalo . Zgodov inar H i c i n g r r je t r d i l n e D r

nehoma, da se h i s t o r i j a slovenskega naroda za zdaj nn da sestavit i i " s

ne bo da la moreb i t i n i k o l i , ke r je premalo znana, preveč zmetena, bre-pravega središča i n stožerja, o k o l i katerega b i se zgodbe vr t i le in s k ' 3 0 " ^ M o j a zgodovina dokazuje netemelj i tost tega mnenja.« V Pret resu slovensk 1

pesnikov, k i ga je ob jav i l v L jub l j anskem časniku leta 1850, p a se še k pohvalno izraža o njegovih pesmih (ZD IV , 204): »Olibanu najbliže je H i c i n g ^ ' Lepota j e z ika in mise l se povsod kažeta, tako da vselej z veseljem njego dela beremo. Že niže s ta Va l javcc in Malavašič.« S»m»

Jezični dohtar iz Šk. Loke Letos je b i l o v L j u b l j a n i že

drugič tekmovanje govorni­kov. In žc drugič jc zmagal študent tretje stopnje prava na pravni fakul te t i v L jub l ja ­ni A lb in Igličar iz Škofje Lo­ke- Obiskal sem ga in bese­da je najprej nanesla na raz­liko med l a n s k i m i n letoš­njim tekmovanjem.

»Prva raz l i ka se kaže v šte­vi lu udeležencev. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo de­set, lanskega pa sedem tekmo­valcev. I n nasp loh l ahko tr­dim, da se je letošnjega tek­movanja udeležilo več d o b r i h

govornikov. L a n i so nekater i le ho te l i ugotov i t i , k a k o je s stvar jo , letos p a so se pr i j a ­v i l i z bol j r e sn im i nameni.«

Zakaj se za tekmovanje n i pr i j av i l a nobena ženska?

»Mislim, da t emu botruje z last i predsodek, d a so žen­ske dobre le za štedilnik, ne pa za javno življenje. T u d i ženska je l ahko dober govor­nik.«

Kakšno temo ste i zbra l i za tekmovanje?

»Izbral sem temo »S k o m se bratimo«. N a vol jo m i je b i l o pet do sedem m i n u t ča-

Spet s plesi na oder Fo lk lo i n o skup ino z Jesenic

3 e lani zapust i lo nekaj starej­ših članov. Ob pomoči Z M S Jesenice pa so uspel i pomla­diti ansambel , saj se je vk l ju ­čilo 32 novih članov. Že lan­sko jesen je pomla jen i fol­klorni ansambel pod vod­stvom domačega koreografa Ponovno začel delat i . K l j u b razmeroma ve l i kemu številu ntladih man jka ansamblu koških plesalcev.

P r ip rav i l i so štiri nove

plese in upajo, da sc bodo k m a l u predstav i l i jeseniške­m u občinstvu. L a n i so mora­l i zaradi pomlajevanja odpo­vedati vse nastope in gosto­vanja v sosednji I ta l i j i . Tedaj so se dogovor i l i s f o lk l o rno skup ino Ka ravanke iz Tržiča, k i je oprav i la vse nj ihove obveznost i v I ta l i j i . T u d i v pr ihodnje b i člani jeseniške fo lk lorne skupine rad i s T r -žičani tesno i n pr i ja te l j sko sodeloval i . D . S.

Cvetja ni zmanjkalo V skromni objavi pod na-

s}ovom »Za dan lena v Trliču« 1e bilo med drugim napisano:

Pa še to: le ob 13. uri je v Ponedeljek zmanjkalo cvetja v edini tržiški cvetličarni.

K temu želimo pripomnili, Q a je bila edina in majhna klicama — po obsegu nam-r e č — ob 13. uri dovolj zalo-*eria s cvetjem, in sicer vrtni-arni, anemonami, gerberami,

I '. narcisami, hiacintami, aznim zelenjem in lepimi lon-

cn<cami, lc nageljnov ni bilo. ato s e m o p o z a r j a i a kupce,

u a bodo nageljni po 15. uri.

In res smo od 15.20 naprej pro­dajali tudi nageljne.

Cvetličarna je bila z različ­nim cvetjem založena že tri dni pred praznikom in upamo, da so bili kupci zadovoljivo postrežem seveda po njihovem okusu in željah. Zal mi je, da pisec članka pozna pod ime­nom cvetje samo nageljne, ka­terih resnično ni bilo napro­daj le vsega dve uri.

Potrditev, da je cvetja zmanjkalo, pa ni resnična.

K o m u n a l n o podjetje Tržič

sa . M o r a m reči, d a se n i s em posebno p r i p rav l j a l . Z a temo sem se odločil dober teden pre j . Govo r i l pa sem o tem, d a naj b i se naša mesta bra­t i l a s s o rodn im i mest i v za­mejs tvu i n ne v odda l j en ih državah. N a državnem prven­s tvu v S k o p j u b o m ponov i l is to temo. Po leg tega p a je treba p r i p rav i t i še temo o povo jnem razvo ju Makedon i ­je. T u d i t u b o m u d a r i l na iste strune. V t r i m i n u t n e m govoru b o m utemel j i l m i se l , naj se makedonska mesta bra t i j o s s o r odn im i mest i v Grčiji i n Bolgariji.«

In kaj pričakujete od dr­žavnega prvenstva?

»Upam, da se bomo tri je s lovenski preds tavn ik i čim­bol j častno bo r i l i . Povedat i pa m o r a m , da so tekmova lc i i z d rug ih repub l ik n a bol j ­šem. Z a govorništvo ima jo ve l iko več naravnega talenta.«

K d o je po vašem najboljši tu j i in najboljši s lovenski go­vo rn ik?

»Med tu j im i me je najbol j navdušil N i k l t a Hruščov. M e d domačimi b i se pa odločil za Staneta Kavčiča i n v zadnjem času za Janeza Kocjančiča.«

Se med Slovenci k l jub vse­m u le najdejo dobr i govor­n ik i ?

»Stanje se vsekakor poprav­l ja . L a h k o pa t r d i m , da b i se na občinskih skupščinah go­vor i le še lahko izboljšali. Več pozornost i b i b i lo treba posvet i t i načinu govora i n se izog ibat i ne rodn im formula­cijam.«

Pr i je tno je bi lo k ram l j a t i z najboljšim govorn ikom. Vsako svojo trdi tev je pod­p r l z ognjev i t imi kre tn jami . U p a m , da bo tudi v S k o p j u uspe l .

J . Govekar

Pritožba potnika invalida Pred k r a t k i m smo v G l a su

pisa l i o »Nevljudnem spre­vodniku«. P i s m a naših bral ­cev so »nevljudnega sprevod­nika« osvet l i la tud i z druge p la t i . Izkazalo se je, da je na naših avtobus ih pogosto tud i nevl judno vedenje potn ikov vzrok za ostro ukrepanje sprevodnikov.

Pre tek l i teden pa smo v uredništvo preje l i z okorno r oko napisano p ismo, k i gra­j a početje sprevodnika in šo­ferja na eni i zmed de lavsk ih gorenjskih prog. K e r je b i lo n juno vedenje do preproste­ga, skromnega in poštenega delovnega človeka, k i je po­v rhu še inva l id , vse prej kot v l judno, smo se odločili p i ­smo objav i t i . V s a imena, ko­l i k o r j i h p i smo omenja , so izpuščena, vendar sod imo, da teža napisanega n i manjša.

V službo se voz im z avtobu­som. De l am na dve i zmen i . K a d a r de lam dopoldne, se n a avtobusu ne dogaja nič poseb­nega, zvečer pa je vse druga­če. K o delavc i vs topamo v avtobuse, se šofer dere nad n a m i k a k o r nad živino. 19. fe­b ruar j a sem se vračal zvečer domov. K e r v av tobusu n i

b i l o prostega sedeža, sem sprevodn iku potožil, d a težko s to j im, ker sem inva l i d . Od­govor i l m i je: »Prinesi zdrav­stveno po t rd i l o , pa t i b o m o sedež rezervirali.« šel sem k zdravn iku . T a m i je po t rd i l o nared i l , vendar ga šofer L marca n i upošteval. De ja l je, naj ga pokažem sprevodni ­k u . Le-tega n i b i lo , pa sem m u dejal , naj ga prebere o n . šofer vsebine sp loh n i pogle­da l , ampak m i je reke l , da m e bo vrgel ven, če b o m še eno z i n i l .

T a k i so odnos i do hr ibov­skega človeka inva l ida , k i žrtvuje svoje zadnje moč) za družino. Z ma lo več čuta ta­ke nev l judnost i ne b i b i lo . . . «

L a h k o s i predstav l jamo, s kakšnimi občutki vstopa t a delavec, inva l id v avtobus. Pr izadeva s i , da b i b i l k l j ub inva l idnos t i enakopraven član družbe i n svojega delovnega ko lek t i va . V avtobusu pa je zarad i sk romne prošnje slišal i z ust uradne osebe psovke i n doživel ponižanje. Na j s « je ta dogodek p r ipe t i l k jerko­l i i n ob kakršnih ko l i razme­rah , je vreden obsojanja.

Seminar o orffovem instrumentariju

Dul In, Ja Slike dve l i m m u v « U I U U M D U k * 1 9 * 9 . leta, med tem k o Je drug i , k i Je nasta l le ta 1970, prvič p red n a m i . (lb)

p . — " j i na grauu v škof j i L o k i razstav l ja akademsk i s l i ka r Igor Pleško i z L jub l jane , eastavlja s l ike dveh let h i dva c i k lusa , k i s t a mot i vno enotna. P r v i je b i l že predstavl jen

N a G lasben i šoli v K r a n j u je bid v soboto, 13; marca , seminar o or f fovem ins t ru­menta r i ju . Seminar j a se je udeležilo 34 pedagogov. P r i sodobni glasbeni vzgoji pred­vsem v predšolskih ustano­vah i n v nižjih razred ih osnovne šole ter p r ip ravn i ­cah na glasbenih šolah po­staja orf fov ins t rumentar i j vse bol j pomembno glasbeno vzgojno sredstvo. Orf fov in ­st rumentar i j pa n i pomem­

ben samo v glasbeno vzgoj­nem sm i s lu , temveč njegovi ritrnični i n melodični ins t ru ­ment i vzbuja jo izredno vese­lje p r i m l a d e m človeku.

N a p r v em tovrs tnem semi­na r ju na k r a n j s k i glasbeni šoli so udeleženci seminar ja i z ra z i l i željo, d a se seminar občasno nadal juje , da b i s i tako p r i dob i l i ustrezno zna­nje, k i j i m bo korist <!o p r i glasbeno vzgojnem delu.

— a r

Tokra t predstav l jamo t r i člane kran jske alpinistične ekspedici je v HLndukuš. Ko t smo žc p isa l i , bo 25. ap r i l a letos odpotovala iz K r a n j a 10-članska alpinistična odprava, da b i sc povzpela na 7400 me­trov v i sok i Istor-o-Nal v za­hodnem Pak i s t anu .

GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V H INDUKUŠ

ISTOR-O-NAL ::«::::::xHUj::::pS::jjf^

I Z T O K B E L E H A R j c do­m a iz K r a n j a , star pa je 30 iet. Član planinskega društva je od leta 1948. Po pok l i cu je učitelj telovadbe i n učitelj p lavanja . Član G R S je od le­ta 1965. Za seboj i m a oko i i 90 vzponov doma i n v Cen­t ra ln ih A lpah .

L . M i

Organizac i j sk i odbor a lp in i ­stične odprave v Hindukuš je p r i p r a v i l tudi prodajo ne­kaj sto pozdravn ih razgled­nic . Te bodo člani odprave s podp is i vseh a lp in istov posla­l i iz Pak is tana vsem, k i j i h bodo hote l i k u p i t i . Znesek 10 d i n je treba nakazat i do 20. ap r i l a na žiro račun p r i G K B n a številko 515-9-82304 a l i pa osebno vplačati na P lanin­skem dni - . l vu v K r a n j u v u r a d n i h u rah .

ljudje in

D r . I V O V A L I C je vodja odprave. S tar je 42 let, stanu­je v K r a n j u . P lan inar i od leta 1948. Je član Gorske reševal­ne službe. Več let je b i l pred­sednik akademskega p lan in­skega društva, sedaj pa je predsednik kranjskega pla­n inskega dioištva. Od leta 1950 je tud i smučarski uči­tel j . Sodeloval je v več alp i ­nističnih ekspedic i jah v Cen­t ra ln ih A lpah . Le ta 1964 je b i l v p r v i jugos lovanski ekspedi­c i j i v Kord i l j e r e v B o l i v i j i .

J A N K O A Z M A N iz Mojstra­ne je star 26 let. Po pok l i cu je električar. Član planinske­ga društva je od leta 1961, gorsk i reševalec pa 5 let. Za seboj ima oko l i 70 vzpo­nov doma in v Centra ln ih A l ­pah .

lakota! Vsakdanja spremljevalka prebivalstva Afri­ke, Azije in latinske Amerike, ki tvorijo večji del sve­tovnega prebivalstva. Zaradi lakote umre vsak dan ne­kaj deset tisoč ljudi. Med njimi je največ otrok in star­cev. Mnogi umrejo le na začetku svoje življenjske poti, ker nimajo kaj jesti. Tisti pa, ki to obdobje preživijo, se morajo boriti z neplodno zemljo iz dneva v dan, da dobijo vsaj minimalno potrebno hrano za obstoj. Ce se samo spomnimo na Biafro, lahko vidimo kako veli­ke so posledice, ko primanjkuje hrane. Proti lakoti se bori ves svet. Za zdaj ta borba ni preveč uspešna in ostaja lakota še vedno med največjimi problemi 20. sto­letja.

Živimo v modernem, civiliziranem svetu, kjer je la­kota že preteklost. Toda ne smemo pozabiti, da ni dolgo tega, ko je lakota zahtevala svoj krvni davek tudi pri nas. Trdno je bilo treba delati za vsako skorjico kruha. Največkrat pa kruha sploh ni bilo. Med vojno je bilo seveda še veliko teže. Mnogim, ki so bili v koncentracij­skih taboriščih, pa je lakota pustila trajne posledice.

A, glej! Minili sta dve desetletji in na te čase smo popolnoma pozabili. Kruh se nam zdi tako vsakdanja stvar, da ga ne znamo več ceniti. Vrhu vsega mora biti redno svež. Ce nam ni pogodu, ga enostavno vržemo v koš. Pri tem pa ne pomislimo, da bi odvrženi kruh mar­sikomu podaljšal življenje. Da, podaljšal življenje ali ga nasitil vsaj enkrat v življenju. M . G .

JML:1"

dogodki V l a d n a k r i z a v Turčiji je iz-

lii u.'..;,1.1 s icer nenadoma, ne pa tud i povsem nepričako­vano, ka j t i ozračje v tej drža­v i je b i l o že dal j časa precej nemirno . K t emu je precej p r ipomog la tud i za zdaj še vedno skr i vnos tna ugrabitev štirih ameriških vojakov, za katere so s icer zahteval i 400.000 dolarjev odkupn ine , pozneje pa so j i h i zpus t i l i , bol je rečeno — ugrabi te l j i so pobegni l i iz stanovanja, v ka­terem so ime l i zaprte ame­riške vojake. V l a d n a k r i z a v Turčiji se je začela nekaj dn i kasneje, ko so pove l jn ik i treh rodov vojske zahtevati , naj premier Demi re l odstopi zato, ker njegova v lada — po ocenah vo jakov — n i b i l a sposobna zagotovit i Turčiji potJi na­p redka i n m i r u . Predsednik repub l ike je nato izvedel šte-vdlna posvetovanja z vod i ln i ­m i turškimi po l i t i k i , vendar se v času, k o to pišemo, še vedno n i odločil, k o m u bo zaupal mandat za sestavo nove vlade. Dodatna težava p r i i skan ju mandatar ja je namreč še Hiha, vendar odloč­na zahteva vojaških povel jni­kov , da m o r a b i t i oseba, k i b i Jo predsednik i zbra l , po voljij generalom. Med tem ko se v A n k a r i nadal juje jo pr i ­zadevanja za rešitev v ladne kr ize , pa ostaja dežela slej ko prej na istem ka r zadeva korenltejše spremembe gos­podarskega l n socialnega sta­n ja . Za sodobno TurčUjo je namreč značilno močno neza­dovol jstvo z last i med mlado generacijo, k i zahteva odloč­ne ukrepe za posodobl janje družbenega razvoja, a l i , pre­prosteje povedano — za hltrejšii napredek na vseh področjih, še posebej nemara na gospodarskem. Za Turčijo je med d rug im neugodno tu­d i to, da s i mora precejšen del njene delovne sile — i n to nemara najboljši del — i s k a t i delo zunaj dežele, pred­vsem v Nemčtiji, k jer dela že oko l i 400.000 turških delav­cev. M l a d i — zlast i na uni­verzah — zahtevajo, naj v lada zagotovi delo za te l j ud i In tud i s icer s to r i kaj za izbol j ­šanje socialnega, pa potem­takem tud i družbenega polo­žaja prebivalcev.

Ind i ra G a n d h i Je dosegla večji uspeh na par lamentar­n i h vo l i tvah kot so ga pred­v ideva l i opazovalc i . Ce smo

v tej r u b r i k i pred dnevi zap1" • a l i , da pričakujemo zancslji* vo zmago iimpatičiV premi' erke, n i smo pričakovali, da bo le ta Izražena kar z dvo­tret j insko večino, kot sc Je to zgodilo. To daje Indir i Gandh i možnosti, d a napo­sled vendarle odločneje začne z uresničevanjem svojega ze­lo ambic ioznega programa gospodarsk ih , političnih h* soc ia ln ih re fo rm v Ind i j i .

V Pak i s tanu se nadaljuje i z redno napet i n nejasen po­ložaj, k i ga označuje p i*dr vsem prizadevanje voditeljev vzhodnega dela dežele za do­sego čimvečje avtonomije in bol j a l i man j p r i k r i t i odpor federalne vlade. Nered i , stav­ke, pobo j i i n demonstraci jo so spremljevalec političnih zahtev i n vse to se po svoj« seveda odraža tud i na že si­cer ne kdove k a k o dobrem gospodarstvu, k i je začelo po zadn j ih poročilih že kazat i prve znake nazadovanja, rez­k o jc pričakovati, da se bodo v zhodn i Pak i s tanc i odločili ta popo lno odcepitev od zahod' nega dela države, saj b i tf

t em p r ime ru mora l i sami re­ševati zelo težke probleme» k i b i j i h l ahko postav i l i n» s k u p n i imenovalec i n ji*° preprosto r ek l i — ve l ika rev­ščina i n zaostalost. Poprečni nac iona ln i dohodek v tej dr* žavđ Je namreč komaj 50 do­larjev letno na prebivalca* torej man j kot zasluži popre­čen Slovenec mesečno!

• V Pa r i zu so sporočili, da

bo o d 21. do 24. ap r i l a ne­uradnem l n pr i ja te l j skem ob i sku v Jugos lav i j i franco­sk i premier Chaban Delmas, k i ga bo spreml ja l zunanj i m in i s t e r Maur i c e Schu inann . T o bo nedvomno priložnost, da nadal juje jo razgovore, k i j i h Je — sicer zelo k ra tke —* ime l pred dnevi naš prerode*" Ribičič v Pa r i zu i n tud i sicer u t rd i j o st ike med obema de­želama.

N a Bližnjem vzhodu n i mM novega; topovi molčijo, diplo­m a t i pa nadal juje jo s priza­devanj i , da b i vendarle našli i zhod iz slepe ul ice. Čeprav Je u radno premir je med na­sp ro tn i k i na S ina ju poteklo, s i očitno nobena s t ran noče napr ta t i odgovornost i za četek novega spopada. •

V T r s t u so napad l i komu­nističnega senatorja V idahJa i n ga poškodovali. Po l i c i j a še vedno Išče napadalca,

tržaški radio pa je poročal, da so za napad krivil Jugos lovani . Ta­ko skušajo temu dat i šovini­stični pr i zvok , ka r so pred­s tavn ik i naših organizaci j v

zamejstvu oceni l i k od grobo provokac i jo .

SOBOTA - 20. marca 1971 G L A S * 9. S T R A M

Po narcise pod Golico \fa P° P t v e . m bežnem sreča- . smo se odprav i l i na ogled tiCa p t l prijazna gorska va- j druge s t ran i goliške turistič-leser " a P ° d G o U c o n a d ! ne medalje. D i r ek to r j a gostin-tnisliUp'ni u e n e h n o vrača v \ skega podjet ja Pošta i n L jub-te iP /avzaPrav ne veš, ali j l jana Transpor ta na Jeseni­

cah sta s prepričljivimi doka-prell !afco zel° i n nenehno L zeta ntemn naravna njena

F*e hrib

Mahi /cric* naravna prt-iZ t. j£le"ienost med okoli-

ali njeno mikavno Ne-

resnična in pravljič­no Pa se ti zazdi v vsej lobi, v skoraj prevzet­

ni alpski idiličnosti. tvoji

Ko [elšim

P°d sončnimi žarki iz

top/?~'°d m r z l a z i m a urnika in ko"™ ,pomIadriim sapam Smiain x —">-" » » ' ic-

\sk0 Ra sne8a> prihaja v zim-

\as- en°hčnost odmaknjene V?nSy^en' drgatejoč nemir. v. umirjenost ob prihajajo-hoS(°Vl Pomladi zaobjame se i' zemlio in ljudi, dokler *etn ?° n e u m i r i v Popot­nem e n j u gozdov, bohot-de;« ,razcvetju narcis in tr-£kfnečkemdelu..

na,nanina P°d Gotico bi se lZ Propagandno obarva-Prospekta ali razgledni

ZaZdela Wač ""^"lu neverjetno pn-ki pomladi, ko se travni-Prcn Vasi °denejo v belo p 0 , ; °A '° narcisnih poljan, ali nov" 1 ' ' ko.se smučarjem Spa­la i v r n a n°d vasjo ponu-na

e.nkraten, čudovit razgled ljew°mala vse zasneženo kra-*lvo gorenjskih vrhov.

bar\ s.e nam, pravim, kajti g0

v"< prospekt bomo še dol-n. zaman iskali po turistič-nes

aČencii*h in birojih. Da-tnc'0.vemo> da je poleg sa-lePot lzkoriščanja naravnih slcdt

m zanimivosti treba do-Zatu'0 skrbeti za razvajeno ni'cv»ega turista, so v Pla-brc, °s'.ali brez vsega — celo P0

dustojnega prospekta. tnr"e''.{ai korakih že začrtane Vo , cne P°ti so se bojazlji-

"maknili in se negotovo rePt*stili turistična

ostaj ' narcis(J> te so nam še P°d Narcise, narcise, in drtl

md'm nebom prav nič Priok.'* m a l c e zlob"°> a 5

UpftlJ's,?m 1'ienkobne resnice »Afe vascani.

*ieno '/" nain vseeno,« se uža-Zočarn

lr"}"!0> »nasprotno, ra-tllrke,'U Sm°- h o U nas' da ie

ti. d™ Pri "as na rakovi po-v°da p T<t- c c s l e riam manjka, kar na°}

ZUni vc^krat zamrzne, ka e;..z Pa lahko zmanj-sfnJi.eKtr*cnetga /nka. Za se­na toka. Za se-

Prireditve nimamo *k* cf .ga Prostora. Gostin-

• ruVe edinega hotela na

stank Prim

^ st V(,Si sn hotei i nc'Zaduvoijive. Se več: in Za'e la,<° obupno zanikrn > '«^o "rien, da odbija še : kred i tov . Pozneje smo hote l i

1 da t i objekt v najem, toda le

z i ovrgla tožbe vaščanov i n obenem pokaza la izredno ve­l i k o pr iprav l jenost , d a b i tu­r i z em na P l an in i dob i l večji razmah, predvsem pa boljše možnosti za svoj razvo j . N j i ­m a je, razuml j i vo , še naj­man j vseeno, saj j i m a neren­tab i lno poslovanje prinaša mi l i j onske izgube. P o v r h vse­ga pa je zamr lo delo p r i glav­nem p o b u d n i k u — turistič­nemu društvu.

TURISTIČNO DRUŠTVO ŽIVOTARI

»Da, z vašeani se prav v vsem strinjam,« p rav i pred­sednik turističnega društva P lan ina pod Go l i co , tovariš Bregant , »naše društvo je pred let i sicer delovalo, danes pa životari. Denarja n imamo. Do lan i smo organiz i ra l i uspe­le povorke vozov, na ka t e r ih smo pr ikazova l i stare gorenj­ske običaje. T u d i Savske ja­me, kjer so pred davn imi le­t i kopa l i rudo za železarno, smo hote l i p reured i t i i n bol j približati predvsem šolski m lad in i . Zadn ja leta organi­z i ramo na P l an in i le majsko tekmovanje za M i ss narcis i n tekmovanje za Sv in j sko gla­vo. Letos bomo nared i l i ne­znaten korak dalje in pr ipra ­v i l i p i k n i k gobarjev v Črnem v r h u nad Jesenicami . T o d a tud i s temi p r i r ed i t vami ne moremo bistveno vpl ivat i n a skromen, do k ra ja boren pro­g ram turističnih prireditev.«

H O T E L Z A M I N I M A L N O ODŠKODNINO

D i r ek to r gostinskega pod­jet ja, tovariš Bregar : »Lahko m i verjamete, da smo še prav vsem s k u p i n a m i n posamezni­k o m preprosto odsvetoval i le­tovanje v našem hote lu n a P l a n i n i pod Go l i co . Navedel v a m b o m nekaj podatkov, s k a t e r i m i se v nobenem p r i ­m e r u ne nameravam opravi ­čevati za zares s labo stanje tega gostinskega objekta . Že­l i m le, da b i l judje trezno gle­da l i i n resno preso ja l i .

P o našem prog ramu b i b i l hote l p red štirimi l e t i l ahko popo lnoma prenovl jen. Ta­kra t smo ime l i štiri stare m i ­l i jone dinarjev, de loma last­n i h , de loma občinskih. Akc i j o smo p r imerno pospešili, ob­l jubl jenega denar ja pa n i smo uspe l i zadržati n i t i v o b l i k i

^ienZeZahU'vue^a in vsega .. eSa gosta -ratka: vse najslabše in

"J'^ati nezaupnica vsem tistim ,escniškim podjetjem, razen / " ^ • ^ ( ' i i m podjetju Rožca, T " "a/o tod svoje poslovne

D I R E K T O R J A N A ZATOŽNI K L O P I

S tako ogorčeno k r i t i k o i n nezadovoljstvom vaščanov

t i s t i m interesentom, k i b i do­besedno živeli za hote l i n vanj tud i v lagal i . Nesmise lno je t rd i t i , d a b i ga tedaj l ahko prevzelo turistično društvo na P l an in i , ka j t i n j i m smo m o r a l i dokazovat i , da objekt n i občinski, ampak naš. B l a ­gajno pa so i m e l i popo lnoma prazno .

Danes b i m o r a l i vložiti v hote l o k o l i 200 s ta r ih mi l i j o ­nov, k e r so zahteve gostov ne­

verjetno porasle. Toda ta in­vest ic i ja b i b i l a brez vračila, ka j t i zarad i slabe ceste, vode, razsvetl jave i n drugega je P l an ina brez tur is tov , čeprav vel ja prenočišče 10 dinar jev i n je zarad i n izke cene zelo p r i m e m o za skup inske iz letni­ke, so naše zmogl j i vost i zase­dene le štiriodstotno.

L a n i smo hote l i ponud i t i vsem večjim gos t insk im i n d rug im podjet jem po vsej J u ­goslavi j i , pa smo dob i l i same negativne odgovore. Ponav­l j am, zdajle, ta h ip , smo pr i ­prav l jen i objekt oddat i v na­j em za m i n i m a l n o odškodni­no.«

ŽIČNICA — B R E M E K O L E K T I V A

D i r ek to r L jub l j ana Trans­por ta na Jesenicah, tovariš Rauhekar : »Tedaj, ko je Žele­zarna Jesenice izdelala pro­gram, da b i postala vas P lan i ­na pod Go l i co z imsko rekre­ac i j sk i center, smo zgrad i l i žič­nico in ob njej p r imerno go­stišče. Vse več počitniških h i ­šic tod oko l i je le po t rd i l o našo domnevo, da ima vas vse možnosti za hi ter in uspe­šen razvoj tu r i zma . Nabav i l i smo teptalni stroj za smuči­šča, k i so res zelo zahtevna in tako nepr imerna za slabše nedeljske smučarje, za polož-nejši spust.

Žičnica je breme našega ko­lekt iva , saj je zaradi s lab ih p a r k i r n i h prostorov, slabe ce­ste i n drug ih težav tega kra ­j a nerentabi lna. Za pr imer ja­vo: letos je b i l a real izaci ja žičnice 5 mi l i jonov, za pr ihod­nje leto predvidevamo še en­kra t to l iko , njena nabavna vrednost p a je 310 mi l i j onov .

T r d n o upam i n ver jamem, da je b i l a k r i t i k a o s lab ih i n nerednih prevoz ih naših avto­busov povsem dobronamerna. Cesta na P lan ino je v popra­v i lu , v p r v i fazi obnove, višin­ska raz l i ka je ve l ika , stroški obratovanja ogromni . N a tej naši najbolj zahtevni prog i voz imo ob de lavn ik ih sedem­kra t , po z im i ob nedel jah pa pel jemo v obe s t ran i enajst­kra t . Vo z imo izključno s fa-pov im i voz i l i , k i so zarad i preobremenjenost i večkrat v poprav i lu , šoferji sami pa se proge zelo bran i jo , saj nerad i sprejemajo nase tako ve l iko odgovornost, če iz katerega v z roka vožnja izpade, je naj­bol j nerodno i n nel jubo prav n a m .

Želim i n predlagam, da b i se m i vs i , k i imamo v P l a n i n i skupne interese, zbra l i i n s s k u p n i m dogovorom in kom­pleksno rešitvijo po svo j ih možnostih bol j načrtno nada­l jeval i i n pospešili razvoj tu­r i zma v tej zares lep i gorsk i vasici.«

T R G O V I N A D i r ek to r trgovskega podjet­

j a Rožca, tovariš Frančeškin: »Vaščanom P lan ine smo vsa leta na t ihem ob l jub l j a l i tr­govino, k i j i m Je nu jno po­trebna. Posebno t i s t im , k i n i ­majo lastnega prevoza i n so

vezani na avtobusni promet . Odločili smo se, da bomo na p a r k i r n e m pros to ru g rad i l i tako, da bomo pozneje l ahko doz ida l i p r imeren gost insk i objekt . Cen v t rgov in i ne bo­mo zviševali, vanjo pa bomo vložili oko l i 60 mi l i j onov sta­r i h dinarjev. Z gradnjo pa bo­mo začeli tako j , ko bo ma­lo ugodnejše vreme.

Omen i l i b i l ahko le težave, k i nam j i h je povzročilo žup-nišče v P l an in i , župnišče n a m nepr imerno lepše lokac i je sred i vasi n i hotelo odstop i t i . % Rekreac i j sk i center v P la-• n i n i pod Go l i co je jeseni­

škemu delavcu vse preveč potreben, da b i ga l ahko zanemarja l . Občinska skup­ščina Jesenice je z novo cesto stopi la korak dalje na davno začrtani pot i , je­seniška podjet ja pa so v vsakem p r i m e r u pr iprav­l jena sodelovati . Le majh­na, neznatno spodbuda T u ­rističnega društva v P lan i ­n i pod Go l i co za skupen dogovor b i b i la obetajoče jamstvo , da bomo v pr iho­dnje spet r ad i občudovali kral jestvo očakov in be la narc lsna pol ja pod Go l i co .

D. Sedej

Poklic pismonoše ni lahak Pok l i c pismonoše n i n i t i na jmanj lahak, posebno, če je t r eba pošto raznašatl peš po h r i b i h i n k r a j i h , k i so zelo odda l j en i od matične pošte. E n a i zmed pošt, k i pok r i v a zelo obsežno področje, je Goren ja vas v P o l j a n s k i d o l i n i . P o i s k a l sem p i ­smonošo, k i na tej pošti že najdl je vz tra ja v tem p o k l i c u . P reds tav i l i so m i Andre ja F o r t u n o i z Gorenje vas i , k i se vsak dan z zajetno torbo pošte odprav i p r o t i zgorn jemu k o n c u Po l janske dol ine.

»Pismonoša sem že k a r 19 let. V s a leta raznašam pošto vedno n a i s t em območju. K a k i h pet k i l omet rov — do Trebi je — se pe l j em s kole­som. V Staro Osel ico m o r a m p a peš. Ve l i k ok ra t se m o r a m povzpet i do višine tisoč me­trov. Petnajst let sem te k ra ­je ob iskova l petkrat teden­sko , zadnje čase p a le tri ikrat. Ostale dn i se pe l jem le do Trebije.«

Ste s pok l i c em zadovol jni? »Ja, saj m o r a m b i t i . Res p a

je, d a je p o k l i c precej napo­ren . Največji naspro tn ik je vreme. Zgodi lo se j e že, d a sem gazi l zamete, k i so m i segali do podpazduhe. Več­kra t sera m o r a l že iz Gorenje vas i i t i peš i n včasih še otre­sat i vod telefonske napeljave. Ve l i k ok ra t v z imskem času k a r i z l i j em vodo iz škornja, k o p r i d e m domov.«

Delo s s t r ankam i je včasih precej zahtevno. K a k o se ra­zumete z l j udmi?

»Najbolj se pritožujejo, k o nos im za davke. Seveda n i ­sem p r i t em nič k r i v , a mo­

r a m vseeno mars ika j prešli-sat i . M o r a m rečd, d a t u d i k a k te legram ka r težko o d d a m . N o , najbol j veseli so me p a l jud je t a m o k r o g prvega v mesecu.«

Ver je tno morate raznos i t i k a r precej pošte?

»Ja, res j e Najtežje je o b sredah, k o i z ide ve l iko časo­pisov. T u d i G lasa n i ma lo . K a r 120 izvodov p r ide name. Posebno ve l iko de la je t u d i s pob i ran j em naročain za ča­sopise. I n ob p r a z n i k i h j e težko, še dobro se spomi ­n j a m letošnjega novega le ta . B i l o je pošte ko t za stavo, p a še vreme n a m n i b i l o nak lo ­njeno.«

še k a k dogodek, k i ste ga doživeli v teh let ih?

»Zanimivih dogodkov n i b i l o malo . še najbol j se spo­m i n j a m , k o sem p r e d le t i na ­šel ob p o t i mr tvega človeka. Kasne je so ugotov i l i , d a ga je zadela kap . Seveda sem tako j obves t i i svojce.«

J . Govekar

— Prav nič me ne zan ima, če ste v i neka predsed­nica društva za zaščito narave . . .

Nadzvočni morilec H r u p reakt i vn ih letal nas vznemir ja . Mars ik j e tud i pokajo

stekla na o k n i h , tud i z idov i . Učenjake zanimajo tud i kvarne posledice h r u p a na človekov organizem. V Z D A so že usta­nov i l i poseben odbor , k i zahteva prepoved uvajanja m a m u t s k i h nadzvočnih letal v reden promet . N a Japonskem so ugotov i l i , da povzročajo reakt ivc i prav i poko l med domačimi živalmi. N a neki f a rmi p r i Ma t su j am i je pogini lo 1500 piščancev, ko je nad n j i m i n i zko letelo reakt ivno letalo.

SCSj

« » Spust i va j i h napre j , ne slišim n i t i besede več!

Obleka ali zaščita Znan i b r i t ansk i proizvajalec deviških pasov j c vložil proš­

njo za oprost i tev plačevanja davka na promet. Deviške pasove izdelane iz železja večinoma prodaja v Z D A in na švedsko. Prošnjo utemeljuje s tem, da gre za zaščitno sredstvo. Ob las t i pa niso njegovega mnenja , ker gre menda za del obleke in nc za sredstvo, s ka te r im b i l ahko preprečil pre lom roke a l i noge, če se že govori o zaščiti.

— Smešno, tud i v i ste za nama pod i l i z več kot sto k i l ome t r i na uro !

Plašča Mihec nikjer ne najde, po vojaško se nazadnje znajde; končno kasarno zapuste, domov veselo pohite.

25 D a sta se M ihec i n Žolna v rn i l a v vojaš­

n ico , je b i l že sk ra jn i čas. Nas l edn j i dan so m o r a l i namreč predat i vojaško opremo i n obleko. Med t em ko sta b i l a M ihec i n Žolna v bolnišnici, j i m a je mars ika j zmanjka lo . V n a h r b t n i k u je ime l p r v i komaj po l s tvar i , d rug i pa še man j . Le puški sta osta l i na svojem mestu, ker sta b i l i oštevilčeni.

»Tovariši, treba bo nared i t i manjšo akc i ­jo,« je predlagal Mihec .

»Kar ma lo večjo,« ga je poprav i l Žolna. C r n u h je svoje s tvar i že preda l . Močno

se je oddahn i l . Dob i t i je mora l le vojaško knjižico.

Žolna je znal spretno i zkor i s t i t i vsako naj­manjšo priložnost. Posebno n a h r b t n i k i mla­d i h vojakov so trpe l i . Sčasoma je nabra l vse. Nesel jc k četni starešini in se razdolžil.

»Mlajši vo jak i se bodo čez leto dn i ravno tako znašli kot mi,« sc je opravičeval. »To gre iz leta v leto.«

T u d i Mihec je nabra l vso opremo in oble­ko, čeprav malo pozneje, četni starešina m u je sprejel vse. Ugotov i l pa je, da m u man jka plašč. Mihec je v nagl ic i čisto pozabi l nan j . Največja nesreča je b i la , da so se vs i d rug i s plašči že razdolžili. Le kje naj ga dobi? M l a d i m vo jakom plaščev še niso da l i , saj je b i l a pomlad , ko so prišli, topla, polet i pa j i h niso potreboval i .

»Če ga ne dobiš, ga boš mora l plačati. Mravlja,« m u je rekel četni starešina.

»Plačal ga že nc bom, saj ga n isem ukra ­del.«

Zba l se je, da gredo drug i že takoj don101;' Samo plašč šc odda, nato bo stekel za nj" 1 1 ' — Kape tan je povedal :

»Iz bolnišnice so sporočili, da j i 0 1

zmanjka l plašč. T i s t i , k i ga je vzel, naj stoP dva k o r a k a naprej . K r i v c a bomo sicer ra\n' tako u lov i l i , saj je plašč zaznamovan, če * jav i tako j , ne bo ve l iko kaznovan, če p l a s C ^ sploh ne najdemo, ne greste j u t r i domov-

Mihec je odrevencl . Vede l je, da ga niM* n i v idel . Kape tan prav i ka r tako, da bi » kdo izdal . Zarad i enega plašča bodo šli ravfl tako domov. Preveč sc je ba l , da bi stop1

dva ko raka napre j . Zdaj plašč vsaj ima, *** pa, če m u ga vzamejo?!

Kape tan je še nekajkrat ponov i l . Mihec ^ n i j av i l . K o je kapetan v idel , da nc bo n i F sar našel, je dal povelje: vol jno. Po zajtrk je k l jub vsemu nesel M ihec plašč četnem starešini, da se razdolži. Tvegal je na v S

al i nič. »Kje pa s i ga dobil?« ga je pogledal slf

rešina Stevo. »Založil sem ga. V krojaški!« »Kaj pa ta k rpa , Mrav l j a? K a j se skriv'3

pod njo?« se j c nasmehni l Stevo. »Podloga se je strgala,« sc je zlagal MJj

hec. V s a vročina m u jc s top i la v glavo. jc čisto premočen.

»Naj bo,« je reke l četni starešina, čep''3

je dobro vedel, p r i čem je. B i l o mu je v s e " eno, glavno, da je dob i l vse plašče. .•

Mihec b i ga najraje obje l , tako je b l

vesel. »Če boste kaj hod i l i po S loveni j i , se og' 3 '

site p r i meni . Vedno boste dobrodošel,« 1 1 1. je rekel Mihec v zahvalo, čeprav j c bk** vedel, da ga ne bo videl n i kda r več. Pomag 3 ' pa jc , da n i četni starešina povedal kapetan 1 1 '

Čmuh, M i h e c I van S i v e c

p a še Žolna »Če ga nc boš predal a l i plačal, nc boš šel

domov.« Zadnja misel je b i la za M i h c a najhujša.

Če b i šli vsi domov, on pa b i mora l ostat i , bi ga ravno kap. Ka j b i r ek la T inca? Sko-prne la bi od žalosti.

Dva dn i pred prostost jo je m i s l i l samo na plašč. Da b i se pre t iho tap i l v katero drugo kasarno v B i t o l i , je skoraj nemogoče. Preveč se je ba l , zato je take m i s l i opust i l . Ponud i l je Žolni:

»Tovariši, če m i dobiš od nekje plašč, t i plačam Štefan vina.«

»Mi še na misel ne pride,« jc odv rn i l pes­n ik . »Potlej me naj pa zaprejo in b i ostal še lu , kaj ! N i t i ure več! Čez dva dn i ga b o m lahko p i l že na pros tos t i , vseeno je, če ga pi jem na up.«

Mihec je skoraj obupa l . N a Črnuha n i mogel računati. Plašč bo mora l dob i t i sam. P ro t i večeru je vprašal pr i jate l ja , če imata kaj denarja.

»Nimam,« je povedal črnuh. »Sem ga takoj pognal,« je pr i zna l Žolna. Čeprav je vedno dobiva l dost i denarja,

ga za zadnje dneve n i p r i h r a n i l n i t i d inar ja . Plašča torej , tud i če b i hote l , ne b i mogel plačati. V krojaško delavnico že od bolnišnice naprej n i šel. N i t i ga ne b i spust i l i več noter. Grozno !

»Morda b i ga dob i l v bolnišnici,« je počasi predlagal Črnuh.

»Saj res!« je poskočil Mihec . »V bolnišni­ci!«

K o se je stemni lo , se je sp laz i l pod žico v bolnišnico. T a m je b i l o plaščev, ko l i ko r si j i h je zaželel. Brž je suni l enega. V kasarn i v svoj i sob i je opaz i l , da je plašč na notra­n j i s t rani podpisan, da pr ipada bolnišnici. Nap is je p o k r i l s krpo .

»Vsa vo jska naj se postroji!« je b i l dan ukaz , še preden je Mihec mogel plašč oddat i .

kdaj in kakšen plašč je p r i nesel voja k

Mrav l j a . Celo noč niso spa l i . Nekdo je vlekel ha^'

mon iko , drug i so pe l i , nekater i so tudi vfl' ska l i . Ob nobeni ohcet i n i b i l o takšnega v e * sel ja.

Z jutra j j i m je kapetan naročil šc to J? ono za življenje, nato so dob i l i vojaške knj£ žice. Naključje je naneslo, da je M i h e

hkra t i prejel tudi denar od Tince. . »Prczlata je,« jc b i l ginjen. »Kot b i vedel*

mo ja l juba , da potrebujem nekaj drobiža S P o t « . . c k i

Vese l ih obrazov so se s pet jem in v r l . pom ika l i p r o t i spre jemnic i . N a postaj i j ih J že čakal v lak.

Zbogom B i t o l a , n i kda r več se ne vidiva ••' je spro t i pesni l Žolna od radost i . Še mal j m u n i prišla na mise l pesem, k i jo je mora skupaj % M i h c e m neštetokrat prepevati , " so se vračali z vojaškega ur jenja :

B i t o l s k a f ra j la , bičeš moja , trala- la, od večera do dana, trala- la . . . < K e r so se vsi tr i je pod vodstvom krojač3

pomud i l i ma lo p r i krčmi, b i k m a l u zamud' 1

vlak. K sreči ozko t i rn i čuks ni h i t ro dobiva na h i t ros t i i n so ga z lahka u je l i .

»Naravnost k svoj i Tinci,« j c nakazal M 1 ' hcc. «

»Domov i n pod kozolec pesnit,« je rek e

Žolna. j »Urško b o m šel pogledat,« se je vesel'

tudi C r n u h . Vožnja se j i m jc neskončno v lek la . V L ) u '

b l jano so pr ispe l i po treh dneh ob dveh P°j noči. V o j a k i so prespal i v čakalnici, da zjutraj nadal jeval i pot. Črnuh, Mihec in * ° na pa so jo mahn i l i p ro t i Po toku peš. K o s

je začelo sv i tat i , se je pred n j imi o c | P r | 3

mengeško polje, za n j im pa se je skriva l jubka vasica. Krvavec j i h je v l judno P z d r a v i l . . . K O N E C

RADIO Poročila poslušajte vsak dan °J 5-, 6., 7., 10., 12., 13., 15., J*2 2 2 - 23., i n 24. u r i ter ra-d i i s k i dnevnik ob 19.30. O b n e d e l j a h pa ob 6.05., 7. i n 24. J * ! ter rad i j sk i dnevnik ob 9., 1 Z " 13-, 15., 17., 22., 23. i n 19.30.

20. M A R C A

8.10 Glasbena mat ine ja — 9-05 P i on i r sk i tednik — 9.35 Čstrt ure z o rkes t r om K a r i Keinz Loges — 9.50 Zavaro­valnica Sava r ad i j sk im poslu­šalcem — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napo tk i za t u J c goste — 12.00 N a današ­nji dan — 12.10 Inventiones fcrales za v io l ino i n godala *• 12.40 Poje mezzosoprani-Mka Bogdana S t r i t a r — 13.30 Priporočajo v a m — 14.10 Glasbena prav l j i ca — 14.30 Z domačimi ansamb l i — 14.55 P°t minut za E P — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 p e s m i i n ples i jugoslovan­skih narodov — 16.40 D o b i m o sc ob i s t i u r i — 17.10 G r e m o v k ino — 17.50 Orgle v r i t m u — 18.00 Ak tua lnos t i d oma i n Po svetu —18.15 Smotana i n Grieg 18.45 S knjižnega trga — 19.00 L a h k o noč, otro­bi — 19.15 M inu t e z ansam­blom Fant je t r eh do l i n — *°«B Zabavna rad i j ska igra r - 20.50 Rad io k l u b — 22.20 r . d d a J a za naše izseljence — 7~-°5 S pesmi jo i n p l esom v

teden

Drug i p rogram

i3.05 Paleta zabavn ih zvo­kov — 14.05 I z f i lmov i n glas­k i h revij — 14.25 Glasben i V a r i e t e — 15.35 Jazz n a d ru -

Prog ramu — 16.05 Po-S°vke iz s tud ia 14 - 16.40 r^ootn i moza ik — 17.35 Glas­b i moza ik — 18.40 Igrajo

m a j h n i ansamb l i — 19.00 Pet m i n u t h u m o r j a — 19.50 Z or­kes t rom Jack i e G leason — 20.05 Svet i n m i — 20.20 Oper­n i koncer t — 21.45 Večer s k i t a r i s t om N a r c i s a m Yepe-s o m — 22.15 O k n o v svet — 22.30 Z m o j i h b r e g o v . . . — 24.55 Iz slovenske poezije

21. M A R C A

Izdaja i n t i ska C P »Go-•"enjski tisk« K r a n j , U l i c a Moše Pi jade — Nas lov uredništva i n uprave l i s t a : K r a n j , T r g revoluci je 1 »tavba občinske skupšči­ne. - Tek. račun p r i S D K \ K r a n j u 515-1-135 — Te­lefoni: redakc i ja 21-835 21-860; uprava l i s ta , ma-»ooglasna i n naročniška »lužba 22-152. — Naročni­ca : letna 32, pol letna 16 *jn» cena za eno številko 5 0 Para. MaU oglasi : be-f*da 1 d i n , naročniki imajo 1 0 % popusta . Neplačanih °8lasov ne ob jav l jamo.

6.00 Dobro j u t r o — 8.05 R a d i j s k a igra za otroke — 8.35 Orkes t ra lna glasba za m lad i svet — 9.05 Srečanja v s t u d i u 14 — 10.05 Se pomni te , tovariši — 10.25 Pesmi borbe i n dela — 10.40 Pet m inu t za E P — 10.45 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravl ja jo — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 12.00 N a današ­n j i dan — 13.30 Nede l j ska reportaža — 13.50 Z doma­čimi ansambl i — 14.05 Ved r i zvok i s p iha ln im o rkes t rom Franc i j a Puhar j a — 14.30 H u m o r e s k a tega tedna — 14.50 Orgle v r i t m u — 15.05 Nede l j sko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Rad i j ska igra — 18.30 S u i t a za v io l ino — 19.00 Lah­k o noč, o t roc i — 19.15 Glas­bene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Za­plešite z nami — 23.05 Lite­r a r n i nok tu rno — 23.15 Jazz za vse

D r u g i p r og ram

13.05 Paleta zabavnih zvo­kov — 14.00 Operetne melo­di je — 14.35 Z o rkes t rom Rud ige r P iesker — 15.00 Iz­letniški kažipot — 16.35 Po­pevke s lovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob pet ih — 18.00 Z a vsakogar nekaj — 19.00 Naši k r a j i in l judje — 19.15 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Nede l j sk i d iver t imen-to — 20.50 Večerna nedel jska reportaža — 21.00 Ples v ma­skah — opera — 23.15 Iz Bachove zb i rke — 23.55 Iz slovenske poezije

22. M A R C A

8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 P isan svet prav l j i c i n zgodb — 9.20 Cic ibanov svet — 9.40 S pevci — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 12.10 Baročni intermezzo — 12.30 K m e t i j s k i nasvet i — 12.40 Igrajo v e l i k i p i h a l n i o rkes t r i — 13.30 Priporočajo v a m — 14.10 Iz del mojs t rov l ahke glasbe — 14.35 Naši poslu­šalci čestitajo i n pozdrav­l ja jo — 15JO Glasbeni inter­mezzo — 15.40 Poje Part i zan­s k i inva l idsk i pevsk i zbor — 16.40 Iz opere tn ih odrov — 17.10 Ponedel jkovo glasbeno popoldne — 18.00 Ak tua lnos t i d oma i n po svetu — 18.15

S i gna l i — 1835 In te rna 469 — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M i n u t e z ansamb lom Henčka B u r k a t a — 20.00 Wal ly — opera — 22.15 Z a l jubi te l je jazza — 23.05 Lite­r a rn i nok tu rno — 23.15 Igra­mo za ples

D rug i p rog ram

13.05 Paleta zabavnih zvo­kov — 14.25 Glasben i variete — 15.35 Popevke iz s tud ia 14 — 16.05 Naš podl istek — 16.20 Deset m inut z o rkes t r om madžarske R T V — 16.40 Po­pevke na tekočem t r a k u — 17.35 Glasben i mozaik — 18.40 Z jugos lovansk imi pevci za­bavne glasbe — 19.00 Novost na knjižni po l i c i — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Go­da ln i kvartet v F-duru — 20.30 Pota našega gospodar­stva — 20.40 Ba le tna glasba Petra Iljiča Čajkovskega — 21.45 Iz repertoar ja komor­nega zbora R T V L jub l j ana — 22.15 Večer umetniške be­sede — 22.55 Z lanskega festi­va la sodobne komorne glas­be v Radenc ih — 23.55 I z slo­venske poezije

24. M A R C A

23. M A R C A

8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 Rad i j ska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Pesmi iz Me-d j imur j a — 10.15 P r i vas do­m a — 11.00 Turistični napot­k i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Od lom­k i iz opere E r o z onega sveta — 12.30 K m e t i j s k i nasvet i — 12.40 Lepe melodi je — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mo j svet je g lasba — 14.30 S S i m ­foničnim orkes t rom R T V L jub l j ana — 14.40 M l a d i n s k a oddaja N a pot i s k i ta ro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.40 R a d i m a m glasbo — 17.10 Popo ldansk i simfonični kon­cert — 18.00 Aktua lnos t i do­m a i n po svetu — 18.15 V to­rek nasvidenje — 18.45 Na ­rava in človek — 19.00 L a h k o noč, otroc i — 19.15 M i n u t e z ansamb lom M i l a n a Križana — 20.00 Prodaja lna melodi j — 20.30 R a d i j s k a igra — 21.15 L a h k a glasba — 22.15 Iz so­dobne švicarske glasbe — 23.05 L i t e ra rn i nok tu rno — 23.15 S popevkami po svetu

Drug i p rog ram

13.05 Paleta zabavnih zvo­kov — 14.05 Rad i j ska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz n a drugem prog ramu — 16.40 Melodi je za vsakogar — 17.35 Glasben i mozaik — 18.40 Po­pevke h r va t sk ih avtorjev — 19.05 Me lod i j e po pošti — 20.05 Z a l jubitel je i n pozna­valce — 21.00 V ko rak s ča­som — 21.10 M o j s t r i samo­speva — 21.45 Z jugoslovan­s k i h festivalov jazza — 22.15 L judje med seboj — 22.25 Večeri p r i s lovenskih skla­date l j ih — 23.55 Iz slovenske poezije

8.10 Operna mat ine ja — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 Z jugos lovansk imi pevci za­bavne glasbe — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični na­p o t k i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Iz m lad insk ih pesmi za k lav i r i — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — I 12.40 Zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 K o n c e r t n i valčki — 14.30 Naši , poslušalci čestitajo in po­zdravl ja jo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncer-t i r a čelist P icrre Fourn i e r — 16.40 N a ob i sku v s tud iu 14 J — 17.10 Jez ikovn i pogovor i — 17.25 Naša glasbena gale­r i j a — 18.00 Aktua lnos t i do­m a i n po svetu — 18.15 S im­foni ja št. 8 — 18.40 Naš raz- j govor — 19.00 L a h k o noč, J otroc i — 19.15 Glasbene raz- | glednice — 20.00 Glasbeni ve- i čeri R T V L jub l jana — 22.15 i S festivalov jazza — 23.05 L i ­terarni nok tu rno — 23.15 Po­pevke jugoslovanskih avtor­jev

DrugI p rog ram

13.05 Paleta zabavnih zvo­kov — 14.05 Rad i j ska šola za srednjo stopnjo — 15.35 Do­mači povci zabavne glasbe — 16.05 Iz operetnega sveta — 16.40 Rezerv irano za mlade — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z o rkes t rom Ted Heat — 19.10 M lad ina sebi i n v a m — 20.05 Slovenske narodne pe­sm i — 20.30 N a mednarodn ih križpotjih — 21.45 Pevci o d včeraj in danes — 22.20 Žive m i s l i — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije

25. M A R C A

8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 R a d i j s k a šola za višjo stopnjo — 9.35 Popevke slo­vensk ih avtorjev — 10.15 P r i vas d o m a — 11.15 Turistični napo tk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Iz Verdi jevega Othe l la — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 O d vasi do vasi — 13.30 Pr i ­poročajo vam — 14.10 Pesem iz m l a d i h gr l — 14.30 Z orke­s t rom Roger Roger — 14.40 Ena j s ta šola — 15.40 Narod­ne pesmi iz Skandinav i j e — 16.40 Por t re t i skladatel jev lahke i n zabavne glasbe — 17.10 Koncer t po željah po­slušalcev — 18.00 Aktua lno­st i d oma i n po svetu — 18.15 Iz kasetne produkc i j e R T V L jub l j ana — 18.30 Z m a j h n i m ansamblom The Ven t ures — 18.45 K u l t u r n a k r o n i k a — 19.00 L a h k o noč, o t roc i —-19.15 M inu t e s t r i om S i l va St ing la — 20.00 Četrtkov ve­čer domačih pesmi i n nape-vov — 21.00 Večer s sloven­

s k i m pesn ikom Jožetom U d > vičem — 21.40 Glasbeni no.;-l u r n o — 22.15 Iz s odobnem repertoarja Simfoničnega or­kestra R T V L jub l jana —j 23.15 Iz a lbumov izvajalcev jazza

DrugI p rog ram

13.05 Paleta zabavnih zvo­kov — 14.05 Z orkes t rom A d hoc — 15.35 Jugos lovanski pevci zabavne glasbe — 16.20 K l a v i r v r i t m u — 16.40 Se­stanek ob jukc-bo.\u — 18 40 L a h k a glasba — 19.00 F i l m ­s k i v r t i l jak — 19.05 Melod i j e po pošti — 20.05 Poulenc i n Henze — 21.00 Naš interv ju — 21.45 K o m o r n i jazz — 22.15

• Rad i j ska k inoteka — 22.30 Iz j našega koncertnega življenja . — 23.55 Iz slovenske poezije

26. M A R C A

8.10 Operna mat ine ja — 9.05 Rad i j ska šola za nižjo stop­njo — 9.35 Koncer t moškega zbora Zar ja iz Trbovel j — 10.15 P r i vas doma — 11 00 Turistični napotk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Iz B r a h m s o v i h Ogrsk ih plesov — 12.30 Kme­t i j sk i nasvet i — 12.40 Z an­samb lom M ihe Dovžana — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz a l buma skladb za m lad ino — 14.35 Naši poslušalci česti­tajo i n pozdravl ja jo — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dve p r i l jub l j en i del i z orke­s t rom R T V L jub l j ana — 16.40 R a d i m a m glasbo — 17.10 Človek i n zdravje — 17.20 Opern i koncert — 18.00 A k t u ­a lnost i d oma i n po svetu — 18.15 Dve Beethovnovi k lav i r ­s k i sonat i — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 20.00 Naj na­r o d i poj o — 20 JO Top-popa 13 — 21.15 Oddaja o m o r j u i n pomorščakih — 22.15 Be­sede i n zvok i i z logov doma­čih — 23.15 Jazz pred pol­nočjo

Drug i p rog ram

13.05 Paleta zabavnih zvo­kov — 14.05 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo — 15.35 Z orke­s t rom Carmen Dragon — 16.05 S lovensk i pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob spre jemniku — 18.40 Igra P lesni orkester R T V L jub­l jana — 19.00 Odmev i z gora — 19.20 Zabavn i z vok i — 20.05 Rad i j ska igra — 21.00 Sloven­s k a narodna glasba — 21.45 S konce r tn ih odrov jugoslo­vansk ih f i lharmoni j — 23.55 Iz s lovenske poezije

20. M A R C A

9.35 T V v šoli ( R T V Za­greb) — 12.25 K u l m : smučar­sk i polet i (Evrov iz i ja ) — 16.23 Napoved sporeda, 16.25 Državno prvenstvo v košarki C Z : Jugop las t ika ( R T V Beo­grad) — 18.00 Ob/.ornik, 18.15 Po domače z ansamblom Kreže in voka ln im kv in te tom An ton Neffat, 18.45 Ho land-s k i dragul j i - ser i j sk i f i lm , 19.15 Moza ik , 19.20 S kamero po svetu, 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik , 20.25 3-2-1 ( R T V L jubl jana ) — 20.35 Zagreb 71 - prenos festivala zabavnih melod i j , ( R T V Zagreb) — 2135 Rezerv irano za smeh, 22.05 Nepremagl j i v i - se r i j sk i f i lm , 22.55 T V kažipot, 23.15 Poročila ( R T V L jub l j ana — Drug i spored: 18.00 K r o n i k a , 18.15 Otroški spored ( R T V Zagreb) — 19.20 Odise ja m i r u ( R T V Beograd) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — — 21.00 Spored i ta l i janske T V

Osnove splošne izobrazbe ( R T V Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina ( R T V Zagreb) , 16.10 Francoščina, 16.45 Madž. T V pregled ( R T V Beograd) — 17.40 Mendo i n S lav ica ( R T V Zagreb) — 18.00 R i sanka , 18.15 Obzorn ik , 18.30 Verižna trgovina, 19.00 Moza ik ( R T V L jub l jana ) — 19.05 Maks ime-ter ( R T V Beograd) — 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Vračanje v raj - T V d rama . . . K u l t u r n e diagonale ( R T V L jub l jana ) — D r u g i spored: 18.15 K r o n i k a , 18.30 Znanost , 19.00 Propagan­dna oddaja ( R T V Zagreb) — 19.05 Maks ime te r ( R T V Beo­grad) — 19.50 T V prospekt , 20.00 T V dnevnik ( R T V Za­greb) — 21.00 Spored i ta l i jan­ske T V ( R T V Zagreb)

23. M A R C A

21. M A R C A

8.55 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 9.30 Po do­mače z ansamblom M ihe Dov-žana ( R T V L jub l j ana — 10.00 K m e t i j s k a oddaja ( R T V Za­greb) — 10.45 M r z a i k , 10.50 Otroška mat ine ja , 11.35 T V kažipot ( R T V L jub l jana ) — 11.55 Smučarski po let i , 15.50 Svetovno hoke jsko prvenstvo A skupine C S S R : Švedska ( R T V L jub l j ana - Evrov i z i ja ) — 18.15 Tek s puščico - ame­riški f i lm , 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, ( R T V L jubl jana ) — 20.35 Naše ma­lo mis to - humoristična od­daja, 21.35 Pred f e s t i va l om »Pesem Evrovizije« ( R T V Za­greb) — 22.05 Športni pregled (JRT ) — 22.35 Poročila ( R T V Ljubl jana) — Drug i spored: 20.00 T V dnevnik ( R T V Za­greb) — 21.00 Spored i tal i ­janske T V

22. M A R C A

9.05 O d p r t a univerza ( R T V Beograd) — 935 T V v šoli, 1030 Nemščina, 10.45 Angte-4čkia ( R T V Zagreb) — 11.00

9.35 T V v šoli, 10.40 Ruščina ( R T V Zagreb) — 11.00 Osno­ve splošne izobrazbe ( R T V Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.50 Ruščina ( R T V Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.50 T ik t ak , 18.00 R i sanka , 18.15 T V obzor­n ik , 18.30 To rkov večer, 19.00

j Moza ik , 19.05 Mednarodn i M a r k e t i n g i n t ransport , 19.30 Vzgo ja za življenje v dvoje, 19.40 Pet m inut za boljši je­z ik , 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Ne­pozabni Fernande l — Žena z dvema možema — francoski f i lm , 22.05 Glasbeni noktur­no, 22.25 Poročila ( R T V L jub­l jana) — Drug i spored: 17.35 Poročila ( R T V Zagreb) — 17.40 Dal jnogled ( R T V Beo­grad) — 18.15 K r o n i k a ( R T V Zagreb) 18.30 Reportaža, 19.00 N a r o d n a g lasbaf 19.20 T V po­šta ( R T V Beograd) — 19.50 T V prospekt , 20.00 T V dnev­n ik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

24. M A R C A

' 8.15 T V v šoli ( R T V Za­greb) — 17.05 Madžarski T V

! pregled ( R T V Beograd) — ' 17.45 P i k a nogavička — šved-' s k i f i lm , 18.15 Obzorn ik ( R T V

L jubl jana ) — 18.30 G lasba za staro i n mlado ( R T V Beo­grad) — 19.00 Moza ik , 19.05

! N a sedmi stezi, 19.25 Naš • ek ran , 19.45 C ikcak , 20.00 T V I dnevnik , 20.25 3-2-1, 20.35 Teh

naših petdeset let, 2125 Zaj­čja M i c k a — ser i ja i z V O S , 21.50 Svetovno prvenstvo v hoke ju A skup ina , srečanje S Z : C S S R , 22.10 Poročila ( R T V L jubl jana ) — D r u g i spored: 1725 Poročila, 17.45 R i sanka ( R T V Zagreb) — 17.45 Po l judno znanstveni f i lm ( R T V Beograd) — 18.15 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 1830 Glasbena oddaja ( R T V

Beograd) — 19.00 Propagand­n a oddaja ( R T V Zagreb) — 19.05 Srečanje ( R T V Beograd) — 19.50 T V prospekt , 20.00 T V dnevn ik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

25. M A R C A

9.35 T V v šoli, 10.30 Nem­ščina, 10.45 Angleščina ( R T V Zagreb) — 11.00 Francoščina ( R T V Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina ( R T V Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobraz­be, 16.45 Madžarski T V pre­gled ( R T V Beograd) — 17.45 Glasbena prav l j i ca , 18.15 Ob­zorn ik , 18.30 Skr i vnos t i živali, 19.00 Moza ik , 19.05 E n k r a t v tednu ( R T V L jub l jana ) — 19.20 Vse življenje v l e tu dn i ( R T V Beograd) — 19.50 Cik­cak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi , 21.20 Serenada — graz insk i T V f i lm , 21.20 Kara j an vam predstav l ja , 22.20 Poročila ( R T V L jubl jana ) — D r u g i spored: 17.35 Poročila ( R T V Zagreb) — 17.45 Bratovščina Sinjega galeba ( R T V Sara­jevo — 18.15 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 18.30 N a r o d n a glas­ba ( R T V Sarajevo) — 19.00 Enc ik l oped i j a , 19.20 Se r i j ska oddaja ( R T V Beograd) 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

26. M A R C A

9.30 T V v šoli ( R T V Za­greb) — 11.00 Angleščina ( R T V Beograd) — 14.40 T V v šoli ( R T V Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.30 R in -garaja, 18.15 Obzorn ik ( R T V Zagreb) — 18.30 Glasbena od­daja ( R T V Beograd) — 19.00 Moza ik kratkega f i lma, 19.50 Oiikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Kra tek f i lm ( R T V L jubl jana) — 20.45 Svetovno hoke jsko prvenstvo A skupine, srečanje S Z : šved­ska (Evrov iz i ja ) — 22.00 Iz-kažimo se — qniz , 23.00 Poro­čila ( R T V Ljubl jana) — D r u ­gi spored: 17.30 Poročila, 17.35 V e l i k i i n ma jhn i , 18.15 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 18.30 Zabavno glasbena oddaja ( R T V Beograd) — 19.50 T V prospekt , 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

S O B O T A , 20. marca , ob 10. u r i z a I Z V E N — Jelič: R D E ­ČA K A P I C A — lu tkovna predstava

K r a n j C E N T E R 20. marca ameriški barvn i

r i san i f i lm i ob 10. u r i , amer. barv . C S f i l m T A R Z A N O V I Z Z I V ob 16. in 18. u r i , slov. barv. f i lm R D E C J E K L A S J E ob 20. u r i , premiera angleške­ga barv. f i lma N O R M A N O V E H I P I DOGODIVŠČINE ob 22. u r i

21. marca zah. nemški barv. C S f i lm M E D J A S T R E B I ob 10. u r i , amer. barv. f i lm DOL­G I D N E V I SOVRAŠTVA ob 13. u r i , amer. barv. C S f i lm T A R Z A N O V I Z Z I V ob 15. i n 17. u r i , angl . barv. f i lm K J E J E J A C K ? ob 19. u r i , premie­r a amer. barv. f i lma L J U B E ­Z E N S K I S E S T A N E K ob 21. u r i

22. marca angl . barv. f i lm N O R M A N O V E H I P I DOGO­DIVŠČINE ob 16., 18. i n 20. u r i

23. marca angl . barv. f i lm N O R M A N O V E H I P I DOGO­DIVŠČINE ob 16., 18. i n 20. u r i

K r a n j S T O R Z I C 20. marca zah. nem. barv.

^S f i lm M E D J A S T R E B I ob 16. u r i , amer. barv. f i lm Z B O ­G O M , C O L U M B U S ob 18. u r i , angl . barv. f i l m K J E J E J A C K ? ob 20. u r i

21. marca angl. barv. f i lm K J E J E J A C K ? ob 14. in 16. u r i , zah. nemški barv . C S f i l m M E D J A S T R E B I ob 18. u r i , angl . barv. C S f i lm JA­M E S B O N D 007 C A S I N O R O Y A L E ob 20. u r i

22. marca amer. barv. C S f i lm T A R Z A N O V I Z Z I V ob 16. in 18. u r i , angl . barv. f i lm K J E J E J A C K ? ob 20. u r i

23. marca amer. barv. f i lm C H U K A ob 16., 18. i n 20. u r i

Cerk l j e K R V A V E C 20. marca angl . barv. C S

J A M E S B O N D 007 C A S I N O R O Y A L E ob 19.30

21. marca angl . barv. C S J A M E S B O N D 007 C A S I N O R O Y A L E ob 16. u r i

Tržič 20. marca angl . barv. f i lm

K N J I G A O DŽUNGLI ob 16. u r i , zah. nemški barv. f i lm H E L G A ob 18. i n 20. u r i

21. marca ameriški r i san i barvn i f i lm i ob 10. u r i , zah. nemški ba r vn i f i lm H E L G A ob 17. in 19. u r i

22. marca zah. nemški barv. f i lm H E L G A ob 20. u r i

23. marca premiera i ta l i j . barv. C S f i lma POŽIG R I M A ob 18. in 20. u r i

K a m n i k D O M 20. marca zah. nemški barv.

f i lm S I R O T A S C U D O V I T T M G L A S O M ob 16., 18. in 20. u r i

21. marca angl . barv. f i lm K N J I G A O DŽUNGLI ob 10. u r i , zah. nemški barv. f i lm S I R O T A S ČUDOVITIM GLA­S O M ob 15. i n 19. u r i , slov. barv. f i lm R D E C J E K L A S J E ob 17. u r i

Jesenice R A D I O 20. — 21. marca nemšto

ba rvn i f i lm B A L Z A C O V B G R E S N I C E

Jesenice PLAVŽ 20. — 21. marca angl. barv.

f i lm M I S I J A M A R S 22. — 23. marca nemški

barvn i f i lm B A L Z A C O V B G R E S N I C E

Dovje-Mojstrana 20. marca amer. barv. f i ' " 1

U P O R K A Z N J E N C E V 21. marca amer. barv. l i l " *

M R T V I N E PLAČUJEJO D O L G O V

K r a n j s k a gora 20. marca amer.- i tal i j . barv.

f i lm Ž IV IM ZA TVOJO S M R T

21. marca angl . barv. CS f i lm J O A N N A

J a v o m i k D E L A V S K I D O M 20. marca amer. barv. f i l 1 0

M R T V I N E PLAČUJEJO D O L G O V

21. marca amer.- i tal i j . barv. f i lm Ž IV IM Z A TVOJO S M R T

Radov l j i ca 20. marca franc. barv. f i lo 1

A S T R A G A L ob 18. u r i , italij-barv. f i lm S I L V I J A I N LJU­B E Z E N ob 20. u r i

21. marca amer.- i tal i j . barv. f dm ŽIVELA, A M E R I K A ob 16. u r i , i tal i j barv. f i lm

SIL­V I J A I N L J U B E Z E N ob 1& u r i , ( rane barv. f i lm ASTRA­G A L ob 20. u r i

22. marca franc. barv. H I 0 1

K R I K V T E M I ob 20. u r i 23. marca amer, barv. t ih* 1

Z I D Z E L J A ob 20. u r i B l e d 20. marca dansk i barv. f i ' 1 1 3

ŽIVLJENJE V D V O J E ob 17. i n 20. u r i

21. marca dansk i barv. H I 0 1

ŽIVLJENJE V D V O J E ob 15-, 17. in 20. u r i

Škofja L o k a S O R A 20. marca amer. barv. f i lm

P E K L E N S K A S T E Z A l M -D I A N O P O L I S A ob 17.30 in 20. u r i

21. m a r c a amer. barv. (uBO O R O P A J S V O J E G A BLIŽ­N J E G A ob 15. in 20. u r i , amer. barv. f i lm P E

K L E N -S K A S T E Z A I N D 1 A N O P O L I -SA ob 17. ^ u r i

22. marca amer. barv. f i lm O R O P A J S V O J E G A BLIŽ­N J E G A ob 19. u r i

23. marca amer. barv. f i ' 0 1

V E T R O V I J A M A J K E ob 20.

Železniki O B Z O R J E 20. marca franc. barv. f i lm

V E L I K A L J U B E Z E N ob 20. u r i

21. marca franc. barv. filrn D R O G A ob 17. in 20. u r i

REŠITEV N A G R A D N E K R I 2 A N K E

1 S P R A V A , 2 P A D A L A , 13. PREPREČEVALEC, 15. R O T O , j f D 1 R , 17, G A T E . 18. T A R T A R O S , 21. N O V , 22. B E , 23. TO , *}• OS, 26. V A , 27 L K O , 29. P R E K L A D A , .34. O T K A , 36. O S R ,

R A N G , 39. K O N C E R T I R A N J E , 42. E R O I C A , 43. M I H A E L .

IZŽREBANI REŠEVALCI

Rešitev nam j c pos la lo 184 reševalcev. O d teh so b i l i iz­žrebani nas lednj i : 1. nagrado (30 din) pre jme B r a n k o Zaplot-g f . Letence 15, p. Go ln i k , 2. nagrado (20 din) Uroš P o k l u k a r ,

g. Gorje 7B, 3. nagrado (10 din) pa prejme Dan i Ve rd i r , Zg . u P l j e 13. Nagrade vam bomo pos la l i po pošti.

Nagrad na krifanka V O D O R A V N O : L zdrav i lo p ro t i g r ip i i n bolečinam, 7. zgor-

Ji del stanovanja (množina), 12. fotograf i ja, prevzeta p reko ^ ' epr in te r ja , 14. okv i r , npr . za s i to , 15. španski spo ln ik , 16. P°ajetje za odkupovanje i n prodajo kož i n usnja , 18. e t i opsk i Pernic, 19. kesanje, 21. nevarna sodobna bolezen; tud i vodna »val, 22. ob l i ka moškega imena (Kar lo ) , 24. v starogrški mito-

i n ^ * n ' ^ e gozdno božanstvo; pohotnež, 26. bo lgarsk i pesnik o revolucionar, H r i s t o , 27. zeml jev idna kn j i ga , a l lan t, 28. raz-, n e

t r d n j a v e na Donav i , 29. v rs ta konjskega hoda, 31. baje-»»ovna pr ipoved , mi tos , 32. sekretar, 35. N iko l a j Velimirovič, j ' ^raj b l i zu Kočevja, 38. vlačenje, teptanje, igranje n a

Jno, 40. k a r se nanese (množina), 41. mesto v Nemčiji, znano p o top l icah i z r imske dobe.

4. O S j \ ^ O : 1. očka, 2. r edko žensko ime, 3. Ivan Levar , inie 3 ^ s e k ' r i ; sekanje, 5. pisec a for izmov, 6. osebno 7. k ' katerem se j c nazvala v ladarska družina Lotar ingov , obari s C n e k 1 U c r i h dreves; močnik, 8. grška črka, 9. prevretek, Panoe- 3 ' n ° J a ' v o ž n J a . P°t» H - m a l i k , 13. apetit ; športna nik a t l 7 ' p o ž c , c n J e ; občutek v zobeh, 20. avs t r i j sk i književ-keinič ° r " B a m b « J a < < . Telix, 23. a r absk i žrebec, 25. znak za kad 27° p r v ' n o ta l i j , 26. ve l ika posoda za kopanje, kopa lna oksijj * n a Jviš je božanstvo p r i s tar ih Egipčanih, 28. železov SledaiiM ' , m e š v e d s k e g a popotn ika , potopisca Hed ina , 33. ime 8ki k l u [ C e 8 a m f u m s k e S a igralca Raner ja , 34. celovški hokej-

U b » 37. avtomob. oznaka za K o t o r , 39. N i k i t a Hruščov.

• T r f i i t e V p o š , ^ U e d o četrtka, 25. marca , na naslov: G las , • Na« r * ; V o , u c i J e 1, K r a n j , z oznako Nagradna križanka.

*> rade: l . : 3 0 d i n 2 . 2 f l d m 3 . , 0 d i n

O g l e d ^ 1 ? 1 ^ 1 M U Z E J V K R A N J U — V Mes tn i hiši je na U l n e t n .t n a a r n c o ' ° ^ ' t a , kul turno-zgodov inska, etnografska ^Pr ta ° °" z8°dovinska zb i rka . V galeri j i v Mes tn i hiši je

razstava umetniške fotografije Janeza Marenčiča.

0 t l p r t a a r O Č n i . sv

t a v b i v Tavčarjevi u l . 43 je v I. nads t rop ju s t a v a Q ^ p u b l ^ k a /b i rka S lovenska žena v revoluci j i in raz tisku l « 9 7 T l e V i ž e n s l t e g a g ibanja v s lovenskem naprednem *D»rka PuT i t . ^ nadst rop ju je na ogled etnografska

^ c n " 6 ^ ženskega gibanja v s lovenskem naprednem »97—1945. V II . nadst rop ju je na rlanšarska k u l t u r a na Goren j skem.

8 a l e r i r r e Š e ^ n ? v i n i š i ^ e o a P r t Prešernov spominsk i muze j , v s l ikar i ' \ . * s t i s t a v b i pa razstava ke ramike in emaj la akad .

r J a M d a n a Lorenčaka.

do i -> e r i J S , c e i n muzejske zb i rke so odprte vsak dan od 10 *• « re i n od 17. do 19. ure .

loterija Srečke so zadele

končnicami N d in

3720 200 19660 500 95740 1.000

073830 10.000 1 6

24821 500 94681 500 26761 2.000

52 10 97382 500 38782 500

545792 10.000 029432 10.000 165032 150.000

3 6 08063 500 96543 1.000

493623 10.000 347313 10.000 220393 10.000

74 10 8054 200

87974 1.000 00814 2.000

75 10 45435 500 81315 1.000

101805 10.000 106755 10.000

2b 0 16 20

476 100 636266 10.000 786236 10.000 2669% 10.000 674306 50.000

97 10 17 20

81827 500 183837 10.000

58 30 998 50

idm £ 1.000 IHJ 1 o

451678 10.000 732758 10.000 549778 10.000

9 6 34919 500 44619 500

283209 10.000

ČASI S E S P R E M I N J A J O

Tržni pregled V K R A N J U

Solata 8 do 10 d i n , špina-ča 10 d in , korenček 4 do 5 d i n , s l ive 3 do 3,50 d in , ja­b o l k a 2 do 2,80 d in , poma­ranče 5,40 d in , l imone 6 d in , česen 8 do 10 d in , čebula 2,50 do 3 d in , fižol 4 do 5 d i n , pe­sa 2,80 do 3 d in , kaša 4 do 5 d in , čebulček 10 do 12 d in , zelena 4 do 5 d i n , ajdova mo­k a 5 do 6 d in , ko ruzna mo­k a 3 do 3,50 d i n , surovo ma­slo 18 do 20 d in , smetana 12 do 15 d i n , orehi 26 do 28 d i n . s i r skuta 6 d in , s ladko zelje 2,50 d in , k i s l o zelje 4 d in , k i ­sla repa 3 d i n , kar f i j o la 5

radič 10 do 12 d in , k rom-1 d i n za kg; jajčka 0,60

din , p i r d in

S O B O T A

K R A N J — Ob 8. u r i : v re­stavrac i j i hotela Jelen pol-f ina ln i šahovski tu rn i r S R S slepih šahistov.

K R V A V E C — Ob 10. u r i : tekmovanje v veles la lomu za Joc i l ov memor ia l .

S T A R I V R H — Ob 12. u r i : start starejših p ion i rk i n pio­nir jev na republiškem prven­stvu v s m u k u .

N E D E L J A

K R A N J — Ob 8. u r i : nada­ljevanje pol f inalnega šahov­skega turn i r ja S R S slepih ša­histov.

S T A R I V R H — Ob 10. u r i : republiško prvenstvo članov i n članic v ve les la lomu. '

N A J E S E N I C A H Solata 6,50 d in , špinača 7

d in , korenček 6,50 d in , sl ive 5,40 d in , jabolka 4,20 d in , po­maranče 5,20 d in , l imone 5,30 d in , česen 9,30 d i n , čebula 3 d i n , fižol 6,90 do 9 d in , pesa 2,50 d in , kaša 3,70 d i n , čebul­ček 13 d in , ajdova moka 6,15 d i n , koruzna m o k a 2,25 d in , surovo maslo 22,50 do 24,90 d i n , smetana 11,50 d in , orehi 32 d i n , s i r skuta 5,90 d in , s ladko zelje 2,60 d in , k i s l o ze­lje 2,80 di.n, k i s l a repa 2,20 d i n , kar f i j o la 6,50 d in , krom­p i r 1,20 d in za kg ; jajčka 0,55 do 0,65 d i n

V TRŽIČU Solata 7 d in , špinača 7 d i n ,

korenček 3,50 d in , slive 5 d in , j abo lka 2 d in , pomaranče 5,60 d in , l imone 5,40 d i n , česen 10 d in , čebula 3.20 d in , fižol 7 50 d in , pesa 3,50, kaša 5 d in , če­bulček 10 d in , banane 6 d in , med 12 d in , ajdova moka 4.60 d in , ko ruzna m o k a 3,50 d i n , surovo maslo 20 d in , smeta­na 10 d in , orehi 28 d i n , s i r skuta 7 d in , k is lo zelje 2 d in , kista repa 2 d in , k r o m p i r 1 d i n z a kg ; jajčka 0,60 d i n

Literarni večer v Žireh

K l u b študentov Po l jansko dol ine bo danes zvečer ob 18. u r i p r i r ed i l v dvoran i k i n a Svobode v Žireh l i t e rarn i ve­čer. Srečanja se bodo udele­žili znani s lovenski pesnik i in pisate l j i : Ivo M ina t t i , Tone K intner , Jože šinit. Tone Svet ina in V l a d i m i r Kavčič. K e r je to ena od redk ih p r i ­ložnosti, da se prebiva lc i tega kra ja pobliže seznanijo z zna­n i m i s lovenskimi l i t e r a rn im i ustvar ja lc i , pričakujejo štu­dentje dober obisk.

- J g

Dežurni veterinarji 19. I I I . do 26. III.: R u s Jo-

že, Cerk l je , tel. 73-115; 27. I II . do L IV. : B c d i n a

An ton , K o k r i c a , tel . 23-518.

V K R A N J U štirn M a r i j a , r o j . 1897,

H r i b a r Janez, ro j . 1898, J a n k Gabr i j e l , ro j . 1891, Eržen Ma ­r i j a , ro j . 1887, Perne Lov ro , ro j . 1911, V e r d n i k F ranc , r o j . 1906, Kozo l Mar j ana , r o j .

Osterman M ihae l , Ivanuša Ma t i j a ,

ro j . r o j .

1884, 1885, 1902

V ŠKOFJI L O K I Poternelj Ivana, ro j . 1907,

Ješe M a r i j a , r o j . 1894, Kušar Ivana, ro j . 1913

V TRŽIČU M l i n a r Ignaci j , ro j . 1898,

Studen Frartčiškn, roj . 1902

Poziv družbenopolitičnim, delovnim in drugim organizacijam Slovenije

Letos poteka 30 let, odka r smo se S lovenc i skupa j z vsemi jugos lovansk imi narod i organiz i rano u p r l i faši­stičnemu nas i l ju . V teh usodn ih i n tragičnih t r enu tk ih je b i l a v S loven i j i 27. apr i l a ustanovl jena Osvobod i lna f ronta slovenskega naroda , k i je povezovala vso sloven­sko javnost v enoten osvobod i ln i boj zoper nas i l ja okupator ja .

T a dva zgodov inska me jn ika sovpadata v današnje preobl ikovanje jugoslovanske federacije, k i i m a svoje korenine v prvem prog ramu Osvobodi lne fronte i n skle­p i h A V N O J . P rav tako dob iva v t em t r enutku naš sa­moupravn i s istem, k i je najglobl je povezan z vsebino našega osvobodi lnega boja in l judske revoluci je, svojo potrdi tev i n nove pobude v p r ip ravah na I I . kongres samoupravl javcev Jugoslavi je .

Izvršni odbor republiške konference S Z D L Sloveni je poziva vse družbene, politične, delovne i n druge orga­nizaci je, da se prek svo j ih de lovnih programov vk l ju ­čijo v letošnje praznovanje i n s t em pomagajo ustva­r i t i praznično vzdušje po vsej S loven i j i .

Izvršni odbor republiške konference S Z D L Sloveni je

Stanka Geršakova o Odru mladih

JUGOBANKA LJUBLJANA, Titova 32

LJUBLJANA, Celovška 106

CELJE, Titov trg 7

V a b i m o vas, da izkor ist i te bančne usluge, k i v a m j i h n u d i J U G O B A N K A s svo j im i pos lov­n i m i enotami v Jugos lav i j i i n p r eko predstav­ništev v inozemstvu .

— zb i ra hran i lne vloge občanov — vod i devizne račune občanov — oprav l ja vse usluge na podlagi varčevanja

v Jugos lav i j i i n inozemstvu — odobrava kred i te za stanovanjsko izgrad­

njo ln potrošniške kredi te

Jugos lovanom na začasnem de lu v tu j in i J U ­G O B A N K A omogoča, d a svoje p r ih r anke po­ložijo tudi p r i i nozemsk ih b ankah s k a t e r i m i i m a m o posebne aranžmane o dvojezičnih i n trojezičnih knjižicah in to v Z R Nemči j i , v Avstr i j i in Švici.

P r ih ranke v markah , šilingih ln f r ank ih n a teh knjižicah se lahko prav tako ko r i s t i v teh državah In v Jugoslavi j i p r i vseh f i l ia lah J U -G O B A N K E .

B a n k a v Ce l ju posluje vsak de lavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure .

Ob koncu lanskega leta so bili jeseniški gledališki delavci in kulturniki prijetno presenečeni, ko so mladinci sami dali pobudo za organizirano in aktivno vključevanje mladine v gle­dališko dejavnost. Zamisel je takoj povzela občinska konfe­renca ZMS Jesenice in poslala vsem srednjim, osnovnim, po­klicnim šolam in šoli za zdravstvene delavce na Jesenicah sporočilo, da bodo pri amaterskem gledališču Tone čufar ustanovili poseben odsek, sekcijo, v katero se bodo lahko vključili prav vsi, ki imajo veselje do igranja na odrskih deskah. Sekcijo so imenovali Oder mladih, vodi jo priznana jeseniška igralka in kulturna delavka Stanka Geršakova.

0 Tovarišica Geršakova, za­kaj se m lad i v prejšnjih le t ih niso t o l i ko vključevali i n udc js tvova l i v gledališču?«

»Mislim, d a smo de loma k r i v i prav m i , k u l t u r n i k i , saj se za mlade n i smo dost i zani­ma l i . V p r v i h povo jn ih l e t ih nas je navdušil i n pr i tegn i l v teater režiser Tič i n štirje smo p r i gledališču že od same ustanovitve. Tega je sedaj 25 let. Seveda p a so m l a d i v vseh teh l e t ih p r iha ja l i k n a m i n z n a m i sodeloval i , n i so pa osta l i dal j časa. Organ i z i ran ih s k u p i n m l a d i h , k i b i j i h na­črtno vzgajal i i n j i h sk rbno uva ja l i v pr i s tno i n sprošče­no igro, pa n i smo imeli.«

# »Iz ka te r ih šol pr ihaja jo člani O d r a mladih?«

» Iz zdravstvene šole, g imna­zije, osnovnih šol, i z Železar­sko izobraževalnega centra. Dvajset do trideset j i h aktiv­no sodeluje. Pogrešam p a mlade iz Železarne. Vese la b i

b i l a , če b i j i h vsaj nekaj b i ­lo p r ip rav l j en ih z n a m i so­delovati.«

% »Kako premagujejo mla­d i i g ra lc i začetne težave?«

»Za delo v gledališču je po­leg pr iro jenega ta lenta i n ve­selja potrebno seveda t u d i obvladanje gledališke abece­de, neko e lementarno gledali­ško znanje. Neka t e r i med n j i ­m i so vezani že n a šolske d ramske skup ine , sama p a j i m b i želela da t i nekaj več. P a ne samo n j i m . P rav vsem, k i s t a k i m navdušenjem i n zavzetostjo pr iha ja jo na naše skušnje i n se t ako pr izadevno vključujejo v naše delo. že­le la b i j i h naučiti prav i lne , naravne govorice i n sprošče­nega uvel jav l janja lastne osebnost i . N a de lovnih sestan­k i h , k i j i h p r i r e j amo dvakrat tedensko, se seznanjamo s tekst i , r ec i t i ramo i n se pogo­varjamo.«

# »Ali ste se z O d r o m mla­d i h že predstav i l i jeseniškemu občinstvu?«

»Lani, 13. novembra , smo ime l i p r v i nastop v delavskem d o m u p r i Je lenu. P rog ram smo mora l i p r ip rav i t i v dese­t ih dneh, nastop pa je b i l za­dost i javen, da nas je jese­niška k u l t u r n a javnost lahko spoznala i n tud i oceni la. Zdaj pa p r ip rav l j amo igro Jurček, nadvse rad i pa b i postav i l i na oder tako mlad insko delo, v ka te rem b i lahko sodelovali prav vsi.«

S t anka Geršakova je zado­vol jna z m lad im i , k i so se tako zavzeto lo t i l i dela. Za­dovo l jn i pa smo m i vsi , saj bomo le s s t rokovno vodenim O d r o m mlad ih ohran i l i in na­dal jeval i t radic i jo in zagoto­v i l i gledališču njegovo ku l ­turno vlogo i n družbeno funkc i jo . O nada l jnem uspe­h u i n k u l t u r n e m poslanstvu O d r a m l a d i h pa pričajo tudi odgovor i članov gledališča V ma l em.

L i d i j a Kržan: »Vajenka sem i n pros t i čas najraje preži­v i m v gledališču. Že v osnov­n i šoli sem sodelovala V d r a m s k e m odseku i n nadvse sem zadovol jna, da imarno n a Jesenicah Oder mlad ih . R a d a sodelujem, pr i jetno se počutim in dobro se razum©" mo.«

L a u r a Korošec: »Dijakinja četrtega razreda osnovne šo­le sem, poleg O d r a m l a d i " ob i sku j em tud i glasbeno Šo­lo. Rada sodelujem.

D . SedeJ

OD 10. APRILA 00 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA V FESTIVALNI DVORAN! NA BLEDU

GORENJE VELENJE • KOMPLETEN

PROGRAM ZA LETO

1971

m u r n a

M I H A K L I M A R ( M E S T A , C E S T E I N R A Z C E S T J A )

IV . D E L

»Ne, ne! M i d v a n isva b i l a n i k o l i za skupaj!« Res? N i tega do kra ja k l jub l jubkovan ju spo­

znal to noč. »štacuno so j i vze l i fašisti. Nič n ima . Razen

Prihrankov!« M u n i tega povedala med l jubkovan jem. »Revščina, našopirjena revščina! Samo pavja

°bleka in t i s t i denar, va luta , t rdna va luta i n ne n iarka , ko j o jeml je hudič. T o p a je vse!«

Sicer pa , kaj ga br i ga in f lac i ja . Anna-Mar ie " i i a posestva, t i skarno , nepremičnine. Vse to bo njegovo, če bo pameten i n če se bo znebi l te žene, k i zdaj leži ob n j em i n tako m i r n o d iha , kakor da je v tej poste l j i med vsemi ženskami na svetu najbol j dobrodošla.

»Prekleti tepec!« m u postaja v poste l j i za-gatno.

Vs ta t i mo ra . Odpre t i okno in ugani t i , ko l i ko jc še do ju t r a .

Tako s i govor i , vendar dvigne samo zaveso, nato pa o s t r m i v mesečini, k i se zli je skoz i šipe in obli je postel jo i n štefi, k i se jc med tem obr­ni la na hrbet . Njene ustnice so rahlo odprte. Mesečina se odb i ja od n jen ih l ep ih zob. T u d i °braz je lep. še lepši k a k o r včeraj.

»Lepa je. Zares je lepa. N i k o l i n isem pomis l i l , Q a je taka.«

Ne, ne! Ne bo se vda ja l zapel j ivost i štefan-Kine lepote.

»Nobene neumnost i več! Pamet v roke!« si Prav i , potem p a nehote sede na postel jo, da b i Štefi prebudit .

Toda štefi ima odprte oči. »Franc, o F ranc , n isem samo sanjala,« išče

n Jcgovo r oko i n telo, željna objema. i

»Ne smeva,« j o odr ine. štefi ga začudeno pogleda. »Ne smeva vara t i d rug drugega,« b i r a d m i r n o

napel ja l pogovor k sporazumnem i n m i r n e m uresničenju svo j ih namenov.

»Varati?« »Ja, vara t i i n s lep i t i d rug drugega.« »Jaz te n isem n i k o l i varala.« »Nisem te vprašal o tem. V e m samo, da b i

ne smela početi, ka r sva počela to noč. Poprej b i mo ra l a pogledat i v naj ino življenje! K a k o sva živela? Kakšni so b i l i na j in i odnosi? I n spoznala b i , da n iso b i l i najboljši.«

Štefi še vedno ne razume, ka j j i govor i . »Rekel sem: niso b i l i najboljši!« »Hudo sem pozabi la . S p o m i n j a m se samo le­

pega.« »Lažeš. Sama sebi lažeš. T u je še d rug ih

do lg ih osem let. Osem let ločitve, v o smih le t ih p a postanejo celo najboljši zakonc i tu j c i , če vseh teh osem let žive ločeno i n če ne vedo d rug za drugega. M i d v a , pr i zna jva , p a n isva n i k o l i spa­da la m e d dobre zakonce. B i l a sva s laba, d rug d rugemu v nesrečo.«

»Franc?« Štefi ne razume Francove spremem­be. »Franc, ne govor i tako.«

»Ne smel b i te varat i , prepuščati u t va r i ! Že sinoči b i t i m o r a l vse povedat i . . .«

»Ni treba, Franc . N i se t i treba obtoževati!« »Moram, ker ne b i smel leči k tebi . M o r a l b i

t i povedat i o sebi v s e « »Nočem poslušati. Vse, ka r s i m i pr izadeja l ,

sem pozabi la . Raje se spomni najinega prvega srečanja! Spomin ja j se najinega prvega ljubezen­skega srečanja v G r a z u ! Ležala sva ob rek i . . . «

»Tudi takrat b i ne smela. Takra t . . . « » . . . sva molčala, s t rme la v mesečino . . . G le j ,

tud i zdaj sije mesec na naju.« »Sije, sije,« mineva Feder la potrpl jenje. »Le

da meče sedaj na naju drugačne sence. Le po­glej,« pokaže nase. »Rešetkaste so.«

»Nobenih rešetk ne vidim.« »Ti ne. T i j i h n i k o l i n i s i v ide la . Jaz pa sem

j i h v ide l i n čutil i n se počutil p r i tebi vselej kot jetnik.«

•a. je t i

»Jetnik?« zabol i jo Štefi te besede. »Tudi drug i moški govori jo tako,« se spomni , da je davno nekoč slišala v restavraci j i Rosenhof v G r a z u nekaj podobnega. Toda takrat v Grazu se Franc n i s t r in ja l z o n i m , k i je tako govori l o zakon« skem življenju. »Se spominjaš onega v G r a z u . B i l je vendar nek i tvoj znanec. On i je govor i l , da moški, k i se oženi, n i nič na boljšem k a k o r j e tn ik za rešetkami.«

»Tudi jaz sem b i l p r i tebi!« »Takrat s i govor i l drugače. Zav rn i l si one

Reke l s i , da je l jubezen edino jetništvo, k i pr i j e tno za tiste, k i se l jub i jo , i n da b i b i l r ad vse življenje moj jetnik.«

»Jetnik l jubezni , sem rekel,« jo poprav i . »Ali n i to isto? M e n i s i takrat ljubil?« »Mislil sem, da te ljubim,« reče odsekano. »Samo mislil?« ga štefi pogleda skoz i ledeno

modr ino mesečine i n se p r i tem t rpko nasmeh­ne, ker se zopet zaveda resničnosti F rancov ih besed. To so j i vendar že pred o s m i m i le t i i n p o l o d k r i l a p i sma Anne Bauerjeve, a še bol j njego­va, k i m u j i h je bogata ' s amomor i l ka ' v r n i l a p red svo j im ' samomorom' . »Vem, vem,« b i r ek la , ko b i mogla ta h ip izdav i t i iz gr la še kako be­sedo.

»Ja, mislil,« b i Federle r ad končal pogovor z ugotovitv i jo , da sta b i la takrat oba premlada , da b i lahko ločila l jubezen od trenutne zal jubl je­nost i , p r i tem pa pozabl ja , da se je štefi že takrat zavedala odgovornost i , k i j o od dveh za­ljubljencev terja zakon. Ga n i pros i la , naj b i s poroko še nekaj časa počakala? P a n i hote l čakati, marveč j o je z neučakanostjo ognjevitega mladega človeka pregovor i l , da sta sc poročila takoj , čim je v poroko p r i v o l i l njen oče. »Zakon pa n i samo trenutna zal jubl jenost dveh l j ud i , marveč terja, da se tadva človeka ujemata v vseh stvareh. M i d v a se, žal, nisva.«

»Nisva?« ugovarja Štefi z vo t l im g lasom. N i s to r i l a vselej vsega, k a r je zahteval od nje? Se ni ogrevala za s tvar i , k i j i h je imel ne samo za vodi lo svojega, marveč človeškega življenja. Se n i navdušila za socialistično gibanje, k i ga j i je o d k r i l . »Nisem posta la socialistka?«

Zakaj ni več petja na vasi (7)

Tudi iger je po vaseh vse manj n I * ' ? 1 n a J p r e J ob jav l jamo prispevek Antoni je Bened ik , Moš-p . L P- Radov l j i ca . Dop is je zan imiv , k e r ne piše samo o s t

, u ' k l i zg in ja , pač pa tud i o amate rsk ih gledaliških pred a"> k i j i h je po vaseh prav tako vse man j .

Sprašujete, zakaj n i več P e t J a na vas i . Nekda j je vas ž'vela kot ena sama družina. Na vasi so se l jud je r od i l i , doraščali skupa j , v s i so se po­znali, večernih oz. nočnih *Šihtov« n i b i l o . M l a d i n a je ostajala doma, vsaj poz im i . p r a v zato je b i l o , t ako me­n im, več družabnega življenja i n

p c t J a na vas i .

Tu jca so se v vas i ba l i - T o lahko v i d imo i z igre M i k l o -v a Zala . K o je prišel v vas tujec Tresoglav, je na r ed i l zdrahe m e d domačini. Nera­di pa so v vas spre je l i t u j c a t u d i zato, d a ne b i pozneje Prišel n a srenjo, k o t so re­k i ' da ne >>; torej osta l v K ' ne b i G reme občini.

n j en ,? e \T j e ž i v l J e n j e spreme-igei N e - s a m o P e t J a . tud i deir, x V C , Č ' č e P a s o ' n e P r i " neferi d o t i s t e g a izraza kot

mlad V" i I g r e s o b U e z a m e v

d r j | 0 ' V t 'h največje razve-Gani l e so me do solz,

m c d i j e tudi do solz i n sme

ha. G leda la sem j i h po raz­n i h k ra j i h , največ v Begu­njah, na Gor jah , v Lescah, v K r a n j u , na So r i c i , n a Jeseni­cah i t d . Pozna la sem igra lca, k i je samo s top i l na oder, pa je že b i l a vsa dvorana v smehu, preden je sp loh kaj spregovor i l . B i l j e to p r v i do­mači humor i s t , zabaval je l ju ­d i povsod, k j e rko l i je b i l a p r i l i k a . K o smo čakali na me-

G o r e n j s k i K r o j i i n l jud je

so p r i mesar ju , je ime l glav­no besedo. Ce je srečal člove­k a , ga je že ogovor i l tako, da je pus t i l nasmejani obraz za seboj.

V Begunjah je b i l o šc po zadnj i vo jn i dos t i iger, če­prav so b i l i med domačini že pomešani tu j c i . V vas je p r i ­šel učitelj, k i pa je b i l bol j igralec kot učitelj. Vse noči je zab i l s tem, štrihal je k u ­lise, vad i l kot režiser, prepi ­soval besedi la iger i t d . Seve­d a so to potem občutili otro­c i v šoli, ker n i b i l naspan. Venda r t r u d n i b i l zaman. S pomočjo igralcev m u je uspe­l o n a t i s t i m a l i oder priča­r a t i ve l iko lepote. Zdaj še te­ga n i več.

Številni obisk je b i l dokaz, d a so ime l i igre l judje res rad i i n d a so b i le dobro p r i ­pravl jene. V premajhn i , do

zadnjega kotička napo ln jen i dvoran i smo dost ikra t s ta l i d rug drugemu na nogah. Do sedeža je b i l o težko p r i t i , ke r so igra lc i tiste vstopnice p r i nekater ih i g rah p o k u p i l i za svojce. Vendar so vs i vztra­j a l i do konca , ob tednu pa so mora l i igro ponov i t i , da so vs i l judje prišli na vrsto .

O m e n i m naj še to, da sta med o d m o r o m stop i la pred zastor — še ko t doraščajoča fanta — S lavko i n V i l k o Av-senik s svo j ima instrumento­m a ter zaigrala l judem, seve­da takrat ne za denar.

V indus t r i j sk ih k r a j i h so l judje pr ise l jen i z vseh ve­trov, tam se ne da tako ži­vet i kot na vasi . Življenje pa teče napre j , staro se je umak­n i lo novemu — zato tud i n i več domačega petja na vasi .

Anton i j a Bened ik

Na Brniku smo peli na mostu Zakaj n i več pet ja po va­

seh? Predvsem zato, ke r n i več fantov. Vendar b i se ne­kaj fantov tud i še našlo, če b i b i l i za petje drug i pogoj i . Res je, da m l a d i večinoma odidejo z vasi . T u d i poženi-j o se bol j zgodaj, kot so se včasih. Drug i vzrok pa je ra­dio. V s em — tud i n a m s ta r im — n a m kva r i okus i n željo po glasbi nasploh. T u d i m l a d i m fantom jeml je vnemo za pet­je. Danes smo pres i t i vokalne

i n instrumenta lne glasbe, saj t i rad io vedno škriplje i n b i ­je po utru jen ih ušesih.

Tretja vzrok je razsvet l java na vasi . K a k o pr i je tno je b i ­lo, ko smo pred 50 leti pr iha­j a l i ob večerih fantje skupaj sredi vas i ! N a B r n i k u je b i l o to na vasi , na mos tu . N a vas i takrat n i b i l o noben ih luči. K a k o lepo je b i lo , če je b i l a noč zelo temna! V t a k i h no­čeh se je k a r samo pelo, pe­smi JO ka r vrele. M i s l i m , da

b i nas tud i takrat razsvetl ja­va ov i ra la . Takra t smo fant­je čutili potrebo po shajanju i n pet ju. Fantovsko petje nam je potešilo glasbeno la­koto . N i k d a r n i smo b i l i t ako u t ru j en i , da se ne b i vsaj ma­lo sestali i n ma lo zapel i . Se­veda so b i l a posred i tud i de­kle ta . Vasovanje p r i dek l e t ih je vse to popestr i lo . T u d i shajanje z dekle t i je danes vse drugačno, javno. T o l i k o bol j m ikavno je b i l o na s k r i ­vaj . Brničan

Ne pojo, ker niso srečni

Zakaj danes l judje ne po jo? Zato, ker n iso srečni, ker n i so veseli , ke r ne znajo l j u b i t i . K d o r sovraži, ne poje; k d o r poje, je navadno dober člo­vek — tako p r a v i pregovor^ če bomo z veseljem zape l i , p a čeprav bo l j zase k o t z a okol ico , bomo obenem pos ta l i bo l j dobre volje, r a zb remen i l i b omo živce, to p a prav goto-v pomaga te lesnemu i n du ­ševnemu zdrav ju . F . M r a k

Repertoarja cenzura ali kaj ?

Loško gledališče je nekoč nameravalo postati središče gledališke dejavnosti v škofje­loški občini. Nič pa ne kaže, da bi to želelo uresničiti. Bor­na dejavnost v zadnjih letih je še tisto zapravila, kar je nekdaj bilo. Le še napis na stilnih svetilkah na stari hiši na Spodnjem trgu priča, da je tu hram boginje Talije. V tem hramu pa ni ne svečenikov nc častilcev.

Vse drugače pa je v gleda­lišču ODER-GALERIJA, ki gostuje v prostorih škofjelo­škega muzeja. Pod vodstvom Petra Jamnika, ki je režiser in vodja hkrati, se razrašča v obetajoče moderno gledali­šče. Repertoar je eksperimen­talnega značaja v izboru dramske literature in scen­skih postavitev.

Vprašanje zdaj nastaja, kje uresničevati repertoar klasič­nih dramskih del? To naj bi se dogajalo v Loškem gledali­šču. Pa ni tako. Naj vam po­

vem primer, kako se uprava tega gledališča otepa ponuje­ne režije.

Januarja sem ponudil režijo Levstik-Griinove drame KA-STELKA. Tajnik uprave gle­dališča mi je sporočil, da o moji režiji ne bo odločala uprava gledališča, temveč naj počakam na odločitev po ob­čnem zboru gledališkega od­bora. Kdaj bo ta občni zbor še nihče ne ve, ker ga tudi marca še ni bilo. Torej ni upanja, da bi »Kastelka« še to sezono prišla na oder.

Ali je to repertoarna cenzu­ra, ali kaj drugega?

Vse kaže, da se uprava Loškega gledališča ne zaveda, da s takim odnosom ne bo pripomogla k uresničitvi na­črta razvoja gledališke kultu­re, ki naj bi doživel svoj vrh v jubilejnem letu 1973, ko bo mesto Skofja Loka praznova­lo svojo 1000-letnico obstoja.

Z . F u r l a n

Nove oblike glasbene vzgoje

N a Jesenicah so l ansko jesen us tanov i l i osnovno skupnos t glasbene mlad ine . G l a vn i namen i n naloga skup­nos t i je načrtno vzgajanje mlad ine na glasbenem pod­ročju. K sodelovanju so želeli p r i t egn i t i čimveč učencev v i l j i h razredov osnovn ih šol i n učence II. stopnje. R a d i pa b i vključili predvsem tiste mlad ince in mlad inke , k i so redno zaposleni .

O d ustanovitve do danes je osnovna skupnost glasbene mlad ine p r i r ed i l a 10 koncer­tov, na ka t e r ih so osemkrat nas top i l i p o k l i c n i i zva ja lc i , dvakrat pa pevsk i zbor Jese­nice. Največ koncertov so p r i p r a v i l i v dvoran i delavske­ga doma na J a v o r n i k u , dva

koncer ta sta b i l a n a Jeseni­cah, po enega p a so p r i r e d i l i v osnovni šoli v K r a n j s k i gor i i n v osnovni šoli v M o j ­s t ran i . V s i koncer t i so b i l i zadovol j ivo ob i skan i i n izred­no toplo sprejet i . S koncer t i b i r ad i vzgo j i l i kva l i te tno glasbeno občinstvo i n podpr­l i šolska pr izadevanja n a področju glasbene vzgoje mlad ine . Prav pos luh občin­stva za take pr i red i tve daje članom osnovne skupnos t i glasbene mlad ine spodbudo za nadal jn je delo.

V o k v i r u programa pr i red i ­tev osnovne skupnos t i glas­bene mlad ine bodo 26. m a r c a p r i p r a v i l i nastop svetovno-znane p ian is tke Oksane Ja -blonskaje . D . S.

20 let KUD Prežihov Voranc Pred k r a t k i m je K U D Pre­

žihov Vo ranc iz Zaloga p r i Ce rk l j ah imelo občni zbor . Pregledali so delo v p re tek lem le tu , pa tud i za nekaj let na­zaj, kaj t i društvo letos praz­nuje 20-lctnico dela. S k l e n i l i so, da bo osrednja slovesnost ob praznovanju tega jub i l e j a v začetku maja .

Društvo i m a osemdeset ak­

t i vn ih članov. Poleg dramske sekcije, k i s k r b i za proslave i n vsako leto p r i p ra v i tud i vsaj eno igro, i m a društvo še pevsk i zbor, knjižnico, l ikov­no sekci jo, k i vsako leto pr i ­p rav i razstave l i k o v n i h del .

N a občnem zbo ru so i zvo l i l i novo vodstvo i n sprejel i pro­g ram dela.

-an

300 LET PREDDVORA

Divji lovec v Preddvoru V nedeljo, 21. t. m., ob 16.

u r i bo"*DPD Svoboda s P r i m -skovega up r i z o r i l a n a od ru ku l tu rnega d o m a v P redd vo­j n i l judsko igro s pet jem in p l e som »Divji lovec«.

K e r bo s to igro počaščena t u d i 100-lotnica ro j s t va pisa­tel ja F. S. Finžgarja, vab imo Preddvor j ane i n prebivalec okoliških vas i , d a v nedel jo v čimvečjem številu pr ide jo k predstav i .

Prejšnjo soboto sem obl ju­b i l , da bomo o Možjanci še p o k r a m l j a l i — saj o t ako le­pem k r a j u res ne kaže b i t i skop z besedami.

O D K O D I M E ? prvem zap isu o Možjan­c i sem k a r mimogrede vprašal domačine, če

vedo, o d k o d lepo s lovensko i m e n j ihov i gorsk i vasic i? Po odgovor sem on i dan k a r sam šel na Možjanco in zvedel:

Velesovske nune so nekoč imele tu gor i p lan ino , k jer je mož Janca pasel koze i n go­ved. Takra t vas i seveda še n i bi lo. T u , k jer je zdaj naselje, je živel le pas t i r mož Janca. Tore j od tod ime vas ic i — Možjanca! Seveda je utegni lo b i t i ime malo drugačno, mor­da J a n , Janez, Janša, Janče, Janča? Opora tej raz lagi ime­na bi b i l obstoj večje s i rarne v do l in i p r i Tupaličah, tu naj b i predeloval i v s i r m l eko s te p lan ime, k j e r je pasel mož Janca . . .

D ruga raz laga imena vas i j e bol j učena p a manj ro­mantična:

Mož janca — to ime naj b i prišlo o d lužnatega sveta, k a ­kršen je navadno n a kame­n i n s k i h p r e l om ih , k jer lapor-na t i svet preha ja v zeml jo drugačne sestave. I n n a Mož­j anc i je res tako : zahodno pobočja je l apornato (doma­čini prav i j o tej rdečkasti s k r i l n a t i z eml j i l abo ra a l i »šlibra«) — vzhodno pobočje p a i m a povsem drugačen se­stav zemlje — tak k i vodo »drži«. V t em de lu je dovol j i z v i rkov (celo dva rezervo­ar ja ) , v bližnji do l i n i c i p a j e stalne vode še več — k o je suša. L j u d e m i n živini n i tre­b a žeje t rpe t i . N o i n p o tem vodnatem a l i »lužnatem« sve­t u naj b i dob i l a Možjanca svoje ime — pač p o spre­m e m b a h besede luže, hižjan­ca i n podobno. Oporo tej raz lag i b i da lo ime bližnje vas i Luže, k i j i v narečju prav i j o le Uže.

Z nobeno o d obeh raz lag imena Možjanca se seveda n i nujno s t r in ja t i , m o r d a se b o našla še k a k a boljša i n ver­jetnejša razlaga.

N I K O L A J E V I D A R O V I ot sera ob l jub i l , to sem stor i l . Ob i ska l som N i ­kola ja , k i d o m u je v cer­

kv i c i na Možjanci. D a b i kaj več povedal o t em sve tn iku , k i ga v krščanskem svetu časte kot dobričino, dobrot­n i k a revnih — svetega M i ­klavža.

Seveda nas preseneti cer­k v i c a v gorah, daleč od mor­j a , jezer i n p lovn ih rek, k i je posvečena zave tn iku i n p r i -prošnjiiku mornar jev in čol­narjev. Bržčas je t u odločala prislovična svetn ikova dobro-

ta — l judje so s i pač želeli, I da tud i nje varuje dobrosr-čen svetnik . . .

Zgodov insk i v i r i uče, da je N iko la j res živel, i n sicer v tret jem stolet ju naše ere. D o m a je b i l v M a l i A z i j i , do smr t i je živel v S m i r n i .

Po starših je podedoval N iko l a j ka r precejšnje pre­moženje. K e r pa je b i l sam navajen sk romnos t i , je zlah­k a podp i ra l reveže. Na jbo l j znano Niko la jevo dobro delo — da ja l je z desnico, ne d a bi vedela levica — je b i lo vzrok, da je prišlo do zna­nega obdarovanja n a pred­večer svetnikovega godu. Zgodba pa je ta-le:

REŠITELJ D E K L E T N e k i vdovec, k i je ime l t r i

že dorasle hčere, j e pade l v tako revščino, d a je sk l en i l hčere drugo za drugo pos l a t i n a cesto služit a l i v sužnost p roda t i . Revn ih nevest že ta­k ra t n i hote l nihče . . .

K o je N iko la j zvedel za grde namere očeta deklet, je vzel iz svoje skr in je mošnjo z la tn ikov i n j o ponoči skoz i otkno skr iva j po t i sn i l p od bla­z ino najstarejše hčere.

In glej ! K o drugo j u t r o najde dekle pod svojo b la­z ino denar, s i je seveda kma­l u lahko dob i l a ženina — saj j e ime la lepo doto! •

Potem je b i l a n a vrsta d ru ­ga hčerka, d a b i j o oče v obupn i revščini p roda l . In spet je ponoči prišel do de­kletovega o k n a d o b r i N iko ­la j i n po t i sn i l pod b laz ino mošnjo z la tn ikov .

K o se j c tud i d ruga hči revnega očeta srečno poro­čila, j e N iko l a j še tretjo hčer obda r i l z doto i n j o tako re­šil sramote na cest i a l i v sužn jost i .

N i ko l a j n i n i k o l i hote l , da b i se o njegovi darežljivosti naok rog govor i lo . Da l je pač zato, k e r je ime l . I n da l je t akemu, k i n i ime l . Za rad i te svoje p lemeni tos t i se j e N i ­ko la j l judem po vsem krščan­s k e m svetu t ako p r i l j u b i l , d a »Miklavžu nastavljajo«.

Še to: na Možjanci ima jo v c e rkv i d va s ta ra misa la (knj iga , i z katere duhovnik: mašuje), eden j e i z 1. 1683, drug i je i z 1. 1721; oba sta b i l a t i skana v Bene tkah . — Podobe Križevega pota, izde­lane 1. 1776, so prišle n a Mož­janco 1. 1873 i z stare cerkve v K o k r i . Prav letos pa bo m i n i l o sto let o d Časa, k o so cerkev na Možjanci temel j i to obnov i l i . B i l o j e to I. 1871. Prej je b i l a cerkev na Mož­j anc i bo l j neznatna: štiri sežnje dolga, dva široka i n v i soka . S t rop n a d o l ta r j em jc b i l obokan , nad cerkveno lad jo p a lesen, kaset i ran i n pobarvan. — Sedanj i o l t a r j e izde la l 1. 1871 podobar Aleš Jancžič i z Zaloga.

Cerkev na Možjanci je da­nes podružnica p r eddvo r sk * fare. Včasih je b i l a t a s tvar bol j nerodna: Možjanca j e cerkveno spadala p o d Cer­k l je . In tako je duhovn ik , če je šel maševat k svetemu N i ­ko la ju na goro, m o r a l poto­vat i čez dve drug i f a r i , čez šenčursko i n velesovsko. H u ­je je b i l o z m r t v a k i , k i so j ih, z Možjance mora l i nos i t i čez dve far i n a ce rk l j ansko po­kopališče . . . i

B U K O V N I K N A G L I C

S edaj pa m o r a m o le sto­p i t i do B e l — Spodnje , Srednje i n Zgornje. T o

smo hote pos tav i l i z a druge zapise — ka j t i , k o bomo p i ­sa l i o Be l ah, bo snov i to l iko , d a se bomo le stežka odtr­gal i , ka j t i beseda n a m bo m o r a l a steči o nekdan j ih ko-vačih-žebljičarjih ob B e l i , o b u k o v n i k u M a t i j i Nagliču (1799—1854), o p e sn iku M a t i j i Va l j a v cu (1831—1897) i n o po­l i t i k u i n narodnem bud i tel j u B l a z i j u Grči (1846—1938). Vsa­k a o d B e l je da la po enega teh velmož: Zgorn ja Nag l i ca , S redn ja Va l javca , Spodn ja p a Grčo. Pošteno razdel jeno i n brez z a v i s t i . . .

N o i n o teh t reh Be l jan ib ve l ja brž spregovor i t i . Na j ; pre j o najstarejšem, Mat i j i Nagliču. Hiši n a Zgorn j i Be l i št. 18, k j e r je b i l s ta r i bu^ kovn ik doma , se p rav i »P^ Kosmat«. M a t i j a se j c t u r od i l 20. februar ja 1799.

Naučil se je b ra t i i n p isat i , h k r a t i p a je dob i l veselje do slovenske knj ige. S pobožno-st jo je pr ip i sova l in razmno­ževal s lovenske verske i n mi­stične tekste. Po tej s t ran i je b i l be l janski bukovnuk (to so b i l i za pisanje vnet i i n na­dar jen i kmetje) podoben slo-večemu koroškemu bukov­n i k u Drabosn jaku . R a z l i k a m e d n j i m a pa je ta , da J e

Be l j an knj ige i n tekste Je prep isova l , Drabosn jak pa J e

zraven še sam kaj izv irnega sestavi l i n nap isa l . — Za l so sosedje Be l j an i po pukovni ­k o v i s m r t i raznesl i njegovo knjižnico, k i b i gotovo P°" j a sn i l a delo i n usmerjenost Mat i j e Nag l i ca . Že i z izpriča­n i h petdeset ih k n j i g iz nje­gove knjižnice, k i so se ^ ohrani le , j e razv iden obseg bukovn ikove vednost i : knjige so iz let 1680—1830! — De l ro­kop isov i z Nagličeve zap* ' ščine sta ote la pozab i in a ' gub i F r anc Rebo l i n Ton*> Z u p a n . Črtomir Zorcc

S palico ob žogico K o sem včeraj opoldne p r i ­

jel domov, je b i l časopis še zataknjen za k l j uko . T o je Pomenilo, da n i n ikogar do-m a . P r i l i ko sem dobro izko­rist i l . V grmov ju sem odse­kal pr imerno ukr i v l j eno pal i -

Finžgarjev muzej-di­

nar mladih Ob 100-let niči Finžgarjcvcga

rojstva so v Doslovčah o d p r l i v *dik k u l t u r n i spomenik. N i ­komur n i pisatel j t u j , zato S e m prepričan, da o n j em že rnnogo veste. Pisatel jeva hiša i c . bi la nazadnje last Kna f l j c -* l h - to je b i l n j ihov dom. H i -S a je b i la nezavarovana i n p r i ­pisana spremin jan ju . V teh ^ločilnih t r enu tk ih pa se je našel človek, k i je z odlično Jarnislijo rešil položaj. T o je b i l nekdanji ravnatel j osnov­n e šole Tone Cufar z Jesenic. °ejal j e , naj se začne zb i ra t i ^ l a d i n s k i denar. T a k o sc je 2°ralo precej denarja. H i t r o 5 0 pogodi l i i n hišo odku-

a k l jub temu je prišlo jjj mnogih težav, katere je °dbor za odkup uspešno pre-S e l - Danes pa je pisateljev <k>rn spremenjen v muzej i n tako j e i zpo l

'jeva želja.

V ° i k o Smole j , °s. šola M a t » j a Val javec, p r edvo r

t e j- J e i zpolnjena tud i pisa-

co za hoke jko . N i s e m je b i l k m a l u dob i l , ka j t i laz i t i je b i l o treba skoz i »pragozd«. B i ­l a je p r imerno ukr i v l j ena za pal ico vratar ja .

Po kos i lu sem dob i l dovo­ljenje, da grem lahko na dvo­rišče. K o me je pri jate l j za­gledal, m i je zažvižgal i n po­kazal hoke jsko pal ico. Razu­mel sem ga, da me sprašuje, če grem igrat hoke j . Steke l sem po svojo hoke jko in šel z n j i m na igrišče. Pravzaprav sva šla v nedograjeno stavbo, k i j o las tn ik prodaja že t r i leta, m i pa prav imo, da igra­m o hokej v Se lakov i ba j t i . Od tod pa tud i ime igrišča. T u je pr imeren prostor za igranje hokeja . N c igramo ho­ke ja na t rav i , še manj pa na ledu, temveč na betonu. Do­b r e m u igra lcu tega hoke ja p rav imo mojster med z idov i .

S pr i ja te l j em sva pričela igrat i . K e r sva se tud i d r l a , sva s tem pr i vab i l a še druge hokej iste i n k m a l u nas je b i ­lo dovol j za igro. B i l i smo štirje. Po dva sva igrala sku­paj . B i l sem vratar p r i Jože­tu , nato pa p r i M i l a n u . Vedno sem igra l t am, k jer sva izgub­l ja la .

Od ig ra l i smo več tekem, ka j t i m o r a m o se s t ren i ra t i , ker bomo pr ihodn jo nedeljo igra l i pr i ja te l j sko t ekmo s Tupaličani. So dober nasprot­n ik , a vseeno lahko zma­gamo.

Andre j K l an j -k, 7. a r. osn. šole M a t i j a Val javec, P reddvor

Pekla sva piškote p0ued Vidnim počitniškim lenarjenjem sem se nekega po-

y n e v a domislil, da ne bi bilo slabo, če bi spekel piškote. J t 0

s u l sew na desko: moko, jajca, mast, maslo in sladkor. tnatn°a p C m hotel dodati še smetano, sem opazil, da je ni-de/0 °" r ^ sem odmahedral v trgovino po smetano. Zdaj sem 0(ipr

nada}ieval. Toda zdaj sta manjkala dva pecilna praška, napiff^ škatlo in vzamem iz nje prašek. Toda nekam čudno datitr!!,ene Vfečke so mi zbudile sum. Ko sem pogledal na v t r g o v - 5 e m °PazH> da so praški prestari in znova sem odšel

VSe °* C e / 0

e m Pridno zgnetel, a testo je vedno znova razpadalo. izčrpa i ° S e , n 8netel gnetel, toda brez uspeha. Bil sem zelo Q,tlPak' Z a t ° S e m P°kl'<:al na pomoč brata. Gnetel je naprej, iajce

t e s t o ni in ni hotelo skupaj. Sele, ko sva dodala še eno Toda' u?.ma. ie uspelo, da sva testo spravila v pravo obliko, »loraio u- ! e n c k a m temne barve in ne rumene, kakor bi testo n Rrat je menil, da so bila jajca svetla in zato ko^ilu t r u m e n e barve. Jaz pa sem si domislil, da sem po ^ 0 > n Deftlr , 1 0 g o m e ' < P° s e m si iz navdušenja nad tem, da da n e b . e l Piškote, pozabil umiti roke. Seveda sem molčal, ter'mi j o d brata deležen zaušnice težke kategorije, s ka-P o dolg t Z < ? ' ° radodaren, najpogosteje v šoli. Ko sva testo °h,ikova , a ' n e m Procesu obdelala na strojčku, sva položita , e hHo r?X p } S k o t e n a Pladenj in jih pekla v pečici. Piškotov

VSe ; j ; Z a S t i r i Pl('dnje. Pekla sva v izmeni. *apekla \? *e k a r v redu, vendar sva piškote malo preveč C r 0 v p x*eeno pa so bili odlični. Ko sva dala zadnjo por-, 0 v ' Zato S V a * m e l a Preveč dela s preizkušanjem piško-^čelo £ * V a . Pozabila na piškote v pečici. Kmalu se je

PeČici t "J s m r d e t i iz pečice. Prestrašena sva planila \ Pečic) b i l ° / c PreP°zno. Lepa porcija piškotov, ki so

kri>no s vP 0 P u l n 0 t n a i z o Z l e n e l i > l'e romala med odpadke.

h<"° Pa ?u P°krila s papirjem, da bi jih ne opazila mama, v a se lotila piškotov, ki sva jih napekla.

Janez Sagadin, 7. b r. osn. šole, Stane Žagar, K r a n j

Izmučena od m i s l i sem sedela ob oknu . Pred očmi se m i je r isa lo vse, ka r m i je dedek malopre j pr ipovedoval . Mno­gokrat m i j c pr ipovedoval o nepozabnih spomin ih na vojno. Groza me je obšla že p r i pr ipovedovanju, kako je b i lo šele nje­m u , ko je vse to doživel. P rav i l m i je o k u r i r j u M i h c u .

B i l j c m lad , vedno vesel, kadar s i ga vide l . N i se ba l pot i , k i j i h j c vsak dan pretekel . N i k o l i n i pomis l i l , da m u je lahko vse to nekoč usodno. Par t i zan i so m u rad i zaupal i pošto, ka j t i če j c bi lo treba, je molčal kot zeml ja .

Kurir Mihec! Zgodi lo pa se je, da je nekoč nesel

važno pošto v štab. Nemc i so ga na pot i pričakali i n m u velel i , naj j i h povede v štab. Toda Mihec j c molčal kot grob, n i ­česar niso izvedeli od njega. N i m u b i l o mar , da m u v hrbet mer i jo puške, n i se ba l za mlado življenje. Njegovo srce je b i lo pogumno, za domov ino b i s to r i l vse.

Sta l je, i n molčal, okrog njega pa je k r i ­čalo. Oster stre l je od jekn i l , kot da b i pre­k la l nebo. »Partizani!« je zak l i ca l k u r i r . N emc i so p r ip rav i l i puške i n nastala je popolna tišina. Mihec , ne da b i čakal, je stekel po pot i v gozd, saj je vedel za par­t izansko zasedo. Prve krogle so zapele skoz i grmovje. To m u je b i l o v opozor i lo , vendar se n i oz i ra l .

Zopet stre l — a nc zaman. V prs ih ga je zaskelelo. Opoteke l se je, a n i odnehal . Teke l je p ro t i grmov ju , k o l i k o r so ga nesle noge. Mcg l i l o se m u je pred očmi i n včasih je t iho zaječal od bolečin. Pot, k i j o j c prej to l ikokra t prehod i l na dan, m u je posta la neznosna. Zg rud i l se je v gosto praprot . Zdelo se m u je, kot da od nekod sliši že znano petje. T u d i on je poskušal, a n i ime l glasu. Le ustnice so se m u premika le kot da t iho poje. čez nekaj časa se je šele zavedal, da leži v komandantov ih rokah . Ho t e l je vstat i , a ga je rana v prs ih opozarjala. »Pogumen si b i l , dečko,« je dejal komandant . Rad b i b i l nekaj povedal , vendar n i mogel . Omahn i l je.

Zdenka šubic, 7. b r. osn. šole, Gorenja vas

Povsod je lepo, a doma je najlepše Moj oče je zaposlen v to­

varni Peko. Ponudili so mu priložnost za dvoletno stro­kovno šolanje v Nemčiji. Ni vedel, kaj naj stori. Rad bi si pridobil večjo izobrazbo, toda težko mu je bilo oditi od doma, ko si je tukaj ustvaril družino. Končno se je le odločil, da bo odšel.

Prišel je dan odhoda. Z ma­mico in sestrico smo ga spremile na postajo. Čeprav lep dan, na naših obrazih ni bilo videti veselja. Žalostno smo gledali drug drugega in še preden je pripeljal vlak, so nam pritekle solze po licih. Slovo je bilo težko. Vlak se je premaknil, poma­hale smo mu in ostale same.

Za nas so bili dnevi zdaj sivi, doma je bilo vse tako prazno. Težko smo čakale njegovega prvega pisma.

Pisal nam je, da je prišel v veliko mesto. Mnogo ljudi sreča na poti na delo, toda vsi obrazi so mu tuji, ne­poznani. Hudo mu je ob

pogledu na družino, ki se sprehaja po parku, on pa je sam sredi širnega sveta.

Veliko ima učenja, toda no­beno delo ga ne zaposli 1

toliko, da bi pozabil na svoj dom. Komaj čaka praznikov, da se lahko vsaj za nekaj dni

pripelje domov k svoji dru­žini.

Njegova prva beseda je vselej: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.«

M o j c a Ovsenek, 5. a raz . osnovne šole hero ja Bračl-ča Tržič

Počitnice so za nami M i n i l o je novoletno praz­

novanje. Obravnava l i smo dražgoško b i tko . Ponav l ja l i in utr jeva l i smo predelano snov. Pa je b i l že tu 22. ja­nuar i n začele so se z imske počitnice.

Nes t rpno smo pričakovali spričeval. K e r smo se p r i dno učili, spričevala n iso b i l a s laba. Slabši učenci pa so t o varišici ob l jub i l i , da se bodo poboljšali. Ce bo res vse ta­ko, se bomo vs i prešolali v Železnike.

K d o r dela, potrebuje poči­tek. Tega počitka smo b i l i

Ulica in ljudje Nik j e r n i to l iko usod,

n ik je r to l iko l j ud i kot na cestah, na u l i cah . N j ihov i značaji i n nj ihovo življe­nje je prepleteno z vese­l jem i n žalostjo.

Dolga in živahna je na­ša u l i ca . Občudujem l jud i na cesti . Tako brezskrb­no hodi jo , a v m i s l i h se upira jo svetu, k i je po lno tegob i n jeze. Lepa i n do­mača je u l i ca , a včasih se ti ob grd ih in deževnih dneh zagnusi . Vedno je polna življenja, vedno ima odpr ta vrata, vsako­gar sprejme. K o se M za­

zd i , da nc moreš več pre­našati sobe, se zatečeš v ob jem ul ice , v ob jem mo­dr ine neba i n sonca.

Da , u l i ca se spremin ja . A ostala bo u l i ca . L jud je na u l i cah bodo ostal i l judje. N j i hova usoda, nj ihovo življenje se ne bo spremeni lo . T u d i t iha in pr i jazna domačnost bo ostala. A k d o ve, bo res tako?!

B o j a n M a r n , 7. b razred osn. S i m o n Jenko , K r a n j

šole

po t rebn i tud i m i . Privoščili smo ga tud i tovarišici, k e r se je zelo t rud i l a z n a m i . V e l i k o smo s i vs i skupaj obe­ta l i o d počitnic in se vs i po l ­n i pričakovanja razšli.

V r e m e n a m je pokva r i l o počitnice. Letošnje počitnice n a m niso bde naklonjene! Ža­lostn i smo b i l i , ker je k a r naprej deževalo in pobra lo še t is to malo snega. Vsak d a n smo pričakovali, da se bo dež sprevrgel v sneg. Dopo ldne se je z jasni lo, popoldne pa je spet deževalo. Da b i b i l i ime l i vsaj tako vreme, kakršno je ta teden.

Vseeno pa smo le našli kakšno ur i co , da smo se san­ka l i i n smučali. Dopo ldnev i so b i l i krajši, ker smo po­zneje vstajal i . P r eb i ra l i s m o knj ige i n se tudi malo učili. Oprav l ja l i smo domača de la . Ob vsem tem smo se odpo­čili i n nabra l i nov ih moči. Vedet i moramo, da je drugo pol let je težje od prvega!

M i r a Luznar , 4. r., Selca

S ŠOLSKIH K L O P I

K o t i č e k z a l jubite l je c v e t j a

OKzdravn ik vet;uje

Sajenje in obrezo­vanje vrtnic

PIŠE INŽ. A N K A B E R N A R D

Večina l jubite l jev vr tn ic danes kupuje sadike, le ma l okdo se šc ukvar ja s cepl jenjem na ko ren insk i vrat šipka, k i ga na­kopl je v gozdu. Danes sc je gojitev vr tn ic zelo razv i la . Z a podlage uporabl ja jo že se lekcionirane tipe šipka, k i so za posamezne sorte v r tn ic mnogo bolj p r imern i .

Ob sajenju v r tn i cam zemljo dobro p r ip rav imo . Prekopl jc -mo jo najmanj 40 c m globoko. Za vrtn ice j c p r imerna vsaka dobra v r tna zemlja, k i j o dobro zagnoj imo s prepere l im hlev­s k i m gnojem. Svež gnoj j c za vrtnice zr lo škodliiv. Za izbol j ­šanje zemlje dodamo lahko tud i uležan kompost a l i šoto. Pr i j a pa j i m tud i gnojenje z mešanimi m ine ra ln im i gno j i l i , po 6 d k g n i t ro foska la na sad iko spomlad i . Z ume tn im i gno j i l i v navedeni količini gno j imo lud i stare nasade. Sad iko pred sajenjem namočimo za nekaj ur v vodo, da se dobro napi je vla^c. Na to sad iko posad imo tako, da je cepl jeno mesto po sajenju 2 c m globoko v zeml j i . Po sajenju sad iko zal i jemo in osujemo, da jo zaščitimo pred izsušitvijo. šele kasneje, k o dobro odžene, zeml jo od sadike odgrnemo.

V r t n i c a m kar najhitreje ods t ran imo zaščito pred mrazom, saj sc ga n i več bat i . Osutc naj ostanejo le vrtnice , k i smo j i h jeseni posadi l i . Ce tega pravočasno ne s tor imo, bodo pod smrečjem a l i v zeml j i odgnale dolge blede poganjke, k i bodo preveč občutljivi za vremenske spremembe. P ro t i koncu me­seca obrežemo vrtnice. Ne obrezujemo pa vseh enako, čajevke običajno prikrajšamo na 3 do 5 oči, mnogocvetne vrtnice pa le malo skrajšamo. Izrežemo stare in križajoče se veje ter pregost les in pozeble poganjke. Popen ja lkam prav tako iz­režemo stare, suhe in pregoste veje ter preštevilne mlad ike .

Bra l ce pros imo , da oprost i jo t i skarskemu škratu, k i je pomešal in obrn i l skice v prejšnjem sestavku.

Vse, k i b i želeli kaj več vedeti o sajenju, obrezovanju i n o sk rb i vr tn ic vab imo, da se udeleže praktične demonstra­ci je, k i bo v petek, 26. marca , ob 16. u r i . Zbirališče je p r i I l o r l i k u l t u r n e m društvu K r a n j .

^ Z A POMLAD 71

MODELI

Mate ja R. — K u p i l a sem blago za spomladansk i ko­s t im . K e r se ne morem od­ločiti za k r o j , vas p r o s i m , da

Bralke pišejo

0 Jabolčni zavitek je okus-nejši, če namesto d rob t in i c upo rab imo ovsene kosmiče.

0 Jabolčne krh l j e t rdo po­sušimo i n zmel jemo. Tako d o b i m o dober pos ip za po­tice. Pos ipu dodamo s m e tano, s ladkor i n jajce.

0 Dober ok isan k r o m p i r p r i p rav imo takole. Se vro­čega pol i jemo z razredčenim k i s o m i n ga pus t imo nekaj časa stat i . T i k pred uporabo ga posolrrno, dodamo čebulo, ob l i jemo z o l jem in potre-semo s poprom. Tako pr i ­pravl jen k r o m p i r je bol j oku­sen, po rab imo p a tud i manj o l ja .

m i pomagate p r i i zb i r i . V i ­soka sem 170 c m , tehtam 68 k i logramov. I m a m rjave lase. K e r i m a m dovol j blaga, b i rada imela k r i l o v m i n i i n m i d i dolžini.

M a r t a odgovarja — Izbra la sem vam mode l s k ra tko jo­p ico z v e l i k im ov ra tn ikom. Jop i ca se zapenja s štiriogla-t i m i gumbi . Pas ima sponko. Ovra tn ik in rokav i so obšiti.

M i n i k r i l o se zapenja z gor­n j i m gumbom n a predn j i s t ran i , spodnj i gumb je le v okras . K r i l o se navidezno za­penja spredaj, vendar je od­pr to le do tam, kjer šiv spre­meni smer. M i d i k r i l o je eno­stavno, ima dva ve l ika žepa, zapenja p a sc ob s t ran i n a zadrgo. K r i l i s ta rezani zvon-často.

ZMRZNJENA ZELENJAVA

V VSEH VEČJIH PRODAJALNAH

Ž I V I L . A 4 & K R A N J

Tuberku­loza pri odraslih

VI. Bolezen l ahko nastopi

tud i v tak i o b l i k i , da od­kr i j emo manjše zasenče­nje v vršičkih pljuč ali zgorn j ih prede l ih .To manj­še zasenčenje pod vp l i vom zdrav i l izgine, če ga od­kr i j emo pravočasno. Ce pa bo ln ik prezre začetna znamenja bolezni i n pride na pregled, ko Je bolezen že napredovala , se mestu prejšnjega zasenče­nja odkr i j e rana a l i kot j i p rav imo — kaverna. To je vot l ina, v ka te r i so še os tank i razpadlega pljuč' nega tk iva i n masa baci­lov, l l a c i l i tuberkuloze imajo numreč lastnost, da uničujejo tk i vo tam, kje* so se nase l i l i . P r i razpadu tk iva pa se poškoduje! 0

tud i krvne žile. Zato bol­n i k i poleg gnojnega l l\ p l junka i zp l ju jc jo tudi k r i . Ce bolezen tako p** preduje, da dob i bolnic rano, je zdravl jenje dol­gotrajnejše in težje. Mo­žnosti za ozdravitev *° danes, ko i m a m o učinko­vita zdrav i la , še kar do­bre, ker sodobna zdravila uspešno uničujejo bacile tuberkuloze ln s tem zdra­vi jo obole l i organizem" P r i pravočasnem zdrav­l jenju se rana zapre. N- a ' sneje l ahko na tak ih m«' strih p r i pregledu ugoto­v imo trakaste sence o Z * ' r oma brazgot ino, vendar pa Je bo ln ik zdrav.

P r i nekater ih b o l n i k i " pa je zdravl jenje rane drugačno. Ce bo ln ik i dno ne Jemljejo zdravi ' ' l ahko postanejo kronlčm bo ln i k i . P r i nerednem oH' vanju zdrav i l določen 0

število baci lov postane od­porno p ro t i zdrav i lu . Takj bo ln ik i postanejo v i r okužbe za okolje, % katerem živijo. K r o n d ^ " bo ln ik , če Je še alkoholi« i n hod i od gosti lne ° ° gosti lne, Je idea ln i razn*J salec te boiezni . šele • smr t j o takega bo ln ika * veriga okužb dokončP0

prek ine i n ustavti.

dr . Gorazd Z a v r n i *

DRUŽINSKI P O M E N K I

Skupščina občine Škofja Loka Oddelek za gospodarstvo Številka: 322-09,6fr3/RO Da tum: 10. 3. 1971 N a podlagi 40. člena temeljnega zakona o u k r e p i h za Pospeševanje živinoreje i n o zdravstvenem vars tvu ži­vine (Ur . l is t S F R J št. 1465) i n 8. točke odredbe o preventivnih u k r e p i h p ro t i določenim živalskim kužnim boleznim v l e tu 1971 (Ur . l i s t S R S št. 43 70) veterinar-*ka inšpekcija skupščine občine škofja L o k a

o b v e š č a *a bo obvezno cepljenje psov p ro t i s tek l in i po nasled-n l f m razporedu:

22. marca ob 15. u r i p r i Cvelf a r ju 22. marca ob 16. u r i p r i Svavnar ju 22. marca ob 17. u r i p r i M r z l e m

studencu 22. marca ob 9. u r i p r i K Z 22. marca ob 11. u r i p r i K Z 22. marca ob 13. u r i p r i K Z 22. marca ob 7. u r i p r i K Z 22. marca ob 9. u r i p r i gost i ln i 22. marca ob 11. u r i pr i K Z 23. marca ob 10. u r i p r i K o t c k s u 23. marca ob 16. u r i p r i ku l tu rnem

domu 23. marca ob 17. u r i na običajnem

mestu 23. marca ob 10. u r i p r i K Z 23. marca ob 12. u r i pr i K Z 23. marca ob 8. u r i p r i K Z 23. marca ob 10. ur i pr i K Z 23. marca ob 15. u r i pr i Jemcu 23. marca ob 8. u r i p r i Kendovcu 23. marca ob 9. u r i pr i Zupanu 24. marca ob 15. u r i pr i k u l t u r n e m

d o m u 24. marca ob 16. u r i na običajnem

mestu 24. marca ob 17. u r i p r i M i r t u 24. marca ob 9. u r i p r i K Z 24. marca ob 11. u r i na domu

veter inar ja 24. marca ob 7. u r i pred trgovino 24. marca ob 9. u r i pred trgovino 24. marca ob 15. u r i pred trgovino 24. marca ob 8. u r i p r i Ganta r ju 24. marca ob 9. u r i pr i Noču 24. marca ob 10. u r i pr i An/.onu 25. marca ob 15. u r i p r i Ko t eksu 25. marca ob 7. u r i pred Bened ikom 25. marca ob 8. u r i na domu

veter inar ja 25. marca ob 14 ur i na domu

veter inar ja 25. marca ob 10. u r i pr i Jureču

L O G Z M I N E C H R A S T N I C A

S O V O D E N J T R E B I J A H O T A V L J E S O R I C A P O D R O S T Z A L I L O G S K O P J A L O K A SV . D U H

MOšKRINJ

J A V O R J E P O L J A N E LUšA B U K O V I C A DAVčA S E L O D O B R A C E V A R E T E C E

G O D E S I C

GOSTEČE L U C I N E G O R E N J A V A S

D O L E N J A V A S S E L C A D R A ž G O š E ! ? O V A V A S R A C E V A R A C E V A J K O F J A L O K A JELEZNIKI Ž I R I

21RI

B R E K O V I C E J f zamudnike J K O F J A L O K A ° ° R E N J A V A S

JELEZNIKI 2IRI

27. marca ob 11. u r i pr i Ko t eksu 25. marca ob 9. u r i na domu

veter inar ja 26. marca ob 7. u r i pr i Bened iku 29. marca ob 8. u r i na domu

£ veter inar ja cepljenju se m o r a pr ipe l ja t i vse pse, starejše od 3

m «secev. ' i r i f a za cepljenje i n pasjo znamko je 20 d in , za za­

je '^e pa 25 d i n . Opozar jamo vse lastnike psov, da cepljenje strogo obvezno. V s i kršilci bodo kaznovani temeljnem zakonu o vars tvu živine.

Ve te r inarska inšpekcija Skupščine občine Skof ja L o k a

OBVESTILO SGP Projekt obvešča vse gozdne

Posestnike na območju Kranja, da °d 20. marca 1971 dalje opravlja razrez lesa na žagi na Kokrici samo n a podlagi predhodnega naročila. Hlodovine, ki bo pripeljana pred določenim dnevom, ne bomo pre­vzeli.

SGP »Projekt« Kranj

KOMPAS KRANJ

Za 1. maj vas vabimo

z avtobusom od 1. - 2. maja na Dunaj Cena 280 din

in od 1. - 3. ma:a v Benetke, Cortino in na Grossglockner Cena 360 din

Vse imformac'je in prijave pri KOMPAS Kranj

za V S E V R S T E J U G O S L O V A N S K I H

P R E M O G O V

Svet šol

Tekstilnega centra v K r a n j u razpisuje naslednja prosta delovna mesta:

NA TEHNIŠKI TEKST ILN I ŠOLI: 1. učitelja

za matemat iko In f i z iko ,

2. učitelja za praktični pouk v tka l skem odseku;

NA TEHNIŠKI ČEVLJARSKI ŠOLI:

3. svetovalca za obutveno s t roko v Teks t i lnem cen t ru K r a n j .

Pogo j i pod št. 1: zahteva sc dokončana 2. stopnja fakultete z d ip l omo ; razpisuje se za določen čas, i n s icer od 20. 3. 1971 do 1. 3. 1972; pod št. 2: zahteva se dokončana Tehniška tekst i lna šola, t ka l sk i oddelek in 5 let prakse v pro i zvodn j i . Mesto razp isu jemo za določen čas; pod št. 3: zahteva se dokončana Tehniška čevljarska šola s 5-letno prakso v obutveni i ndus t r i j i na vod­stvenih mest ih ; razpisuje se za nedoločen čas. Pismene ponudbe s k r a t k i m življenjepisom ter do­kumente o strokovnosti naj kandidati pošljejo ¥ r o k u 15 dni po objavi razpisa na naslov*. Svet šol Tekst i lnega centra K r a n j , Cesta Staneta Žagarja 33.

NIKDAR V ZADREGI iladi kot h

n i k g o r e n j e j e več a d i l n i k

samopostrežba s h r a m b a m i n i b a r

SENTA skladišče K r a n j , Tavčarjeva 31. tel. 22 053

K o m b i n a t i , kmet i j ske za­druge, posestva, kmeto­valc i I Odkupu j emo pšenico i n vse vrste žitaric po naj­višjih dnevn ih cenah. Kmetova l cem plačamo v gotovini p r i prevzemu.

Proda jamo najkval i tet­nejšo moko , k r m i l n o mo­ko, ko ruzo , pšenični zdrob In ko ruzn i zdrob . Skladišče je odpr to od 730 do 16. ure vsak dan tud i v soboto.

Uporabl ja j te

DROGESAN vodo pred britjem in p o njem

Kozmetična obrt P. Šinkovec, K r a n j , Prešernova u l . 19

H L A D I L N I K I / ,

H 7 1 5 1 3 5 L . / ' . 7 ; H 7 2 1 2 3 0 L / IL H 7 1 7 1 7 5 L / Etf H 7 2 B 2 B O L / /T

tropasovno hlajenje

."jumJ! pas hladilnika j-super hlajenje pod-lcB^

srednji pas hladilnika

-vlažen hlad za jedila

spodnji pas hladilniki

-zmeren hlad za živila

gjJTLEJTL|_E

mali oglasi »KODAM

Prodam diatonično H A R ­MONIKO lubas. Praprot n ik Metod , L jubno 86 a, Podnart

1200 P rodam ročno prevozno

S A D N O ŠKROPILNICO. J u -govic Matevž, F rankovo na­selje 127, Sko f j a L o k a p r i ko lodvoru 1216

Prodam P E C za kopa ln ico , komb in i r ano (drva, e lektr i ­ka ) , emaj l i rano B A N J O in ELEKTRIČNI K U H A L N I K na t r i plošče aH zamenjam za bukova drva . S lanov ic , B l ed , P l an inska 3 986

P r o d a m P L E T I L N I S T R O J s imac art kn i t t e r No . Sa-101. Peholj Angela, B i tn j e 5, Bo­hin j ska B i s t r i c a 1237

Prodam S E M E N S K I K R O M ­P IR igor, čiste vrste. K r i ­stane Janko , Sredn ja vas 13, Šenčur 1238

Posredujem prodajo SAD­N I H D R E V E S C , vseh vrst , vsak dan o d 15. ure dal je, v nedel jo ves dan. Avsec Ivan, Potoče 27, Preddvor 1239

P r o d a m šest tednov stare PRAŠIČKE, S L A M O R E Z N I -C O s p u h a m i k o m im verigo. Cešnjevak 3, Cerk l j e 1240

Prodam lopo T E L I C O , bre­j o osom mesecev. Bened ik Anton , Knape 19, p. Selca

1241 P rodam K R O M P I R igor,

tud i za seme. Vogl je 16, Šen­čur 1242

Prodam večjo količino črne PLOČEVINE 1 X 2 m za kr i t ­je kozolca. Gašperlin Franc , Prcdos l jc 81, K r a n j 1243

P r o d a m več PRAŠIČEV, težkih po 50 kg, i n šest te­dnov stare PRAŠIČKE. Jože Os t c rman , Luže 2, Šenčur

1244 S A D N A D R E V E S C A v vseh

novejših vrs tah nudi dreves­n ica Cegnar Franc , Dorfar je 26, Zabn ica 1245

Prodam večja električni V R T A L N I S T R O J , p r imeren za kovače a l i ključavničarje. V i d m a r Stane, Šenčur, Pajer-jeva 1 1246

Prodam 2500 kg dobrega S E N A . N a k l o 17 1247

Prodam dober G O S T I N S K I B I L J A R D . M a r k c l j , Podbrez-je 101 1248

Prodam i ta l i jansk i ŠPORT­N I VOZIČEK. K r a n j , U l i ca 31. d iv iz i je 64 1249

Prodam S E M E N S K O G R A H O R O . K r a n j s k a cesta 13, Šenčur 1250

Prodam P U N T E , B A N K I N E , dvižni D R O G in drugo. U l i ca Tatjane Odrovc 5, K r a n j

1251 P rodam ELEKTRIČNI ŠTE­

D I L N I K A E G i n ŠTEDILNIK

na drva . K r a n j , Jezerska ce­sta 124 1252

Ugodno prodam PRALN I

S T R O J candy 75. Pintarjeva 8, Cerčc, K r a n j 1253

Ugodno p rodam V R T A L N I S T R O J t ip N V S L K o m Pe­ter, Moša Pi jade 15, Kranj-Ogled od 15. ure dalje 125»

Prodam S E M E N S K I K R O M ­PIR dezire. V i s o k o 39, Šen­čur 1255

Prodam S E M E N S K I K R O M ­P IR igor i n zamenjam O V E S

za PŠENICO, raz l iko dopla­čam. Zg. Be la 62, Preddvor

125» P rodam S E M E N S K I K R O M ­

P IR igor. Sp . Bcsn i ca 57 Prodam Z A G O Z D E za

lanje«. Lahovčc 21, C o r k ! j ^5 ( j

P rodam osušen hrastov re­zan L E S . N a k l o 93, telef°? 72-573 l 2 5 *

Po ugodni ceni prodam do­bro ohranjen J O G I , dolžif* 186 c m , širine 70 cm . KriŠto-fek, Kidričeva 13/1, K r a n i

P r odam R E P O i n 2000 g S E N A . Šenčur, Velesovska J

Prodam M O R S K E W S I C K E . 2anova 10, Kran j

P rodam ohranjen OTR^" S K I VOZIČEK tr ibuna. K 1 ? povšek, Sor l i jeva 23, K r a n A ' telefon 23-081 l 2 * .

P rodam V A R I L N I APARAT 220/380 V . Kon ja r , S m k * ' nik 3 12J

P i o d a m K O S I L N I C O J suhe M A C E S N O V E Naslov v oglasnem odd<-j'^

P rodam 12 m 1 V E N E C l * N A R J A . Srednje B i tn je 47

Prodam K R A V O pe Kokrški log 10, K r a n j 1 2 0

Ugodno prodam S P A L I ­C O — orehov furnir . M a t i c * K r a n j , Gosposvotska 13, s*. novanje 16/111. Informacij popoldne od 16. ure dalje•

P r odam komple tno 5 I ^ R ^ P I L N I C O , k i se mont i ra g kos i ln ico B C S . Podbrezjc J Dupl je 3

Prodam šest tednov ***5 PRAŠIČKE. Sp . B r n i k «2 Cerk l j e U

KAVA I S I V I U A

V NOVI 0 EMBALAŽI * ŠE i BOLJŠA m

Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zg. B r n i k 6 1244

Prodam devet tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 43, Cer­klje 1245

Prodam S E M E N S K O GRA-HORO, O P E K O M O N T A 16 x 16, PS ICO ovčarko i n ČEBE­L E . Nasovče 20, K o m e n d a 1246

Prodam PRAŠIČKE. Pšata \l, Cerklje 1247

Prodam h levsk i G N O J , 350 kosov P O R O L I T A 5 c m in 100 PUNT. Po/.enik 36, Cerk l je

1248 Prodam S E M E N S K I K R O M ­

PIR igor. Sp. B r n i k 25 1249 . Prodam osem mesecev bre­jo T E L I C O . Ambrož 7, Cerk l je

1250 Prodam sedem tednov stare

PRAŠIČKE in K R O M P I R igor. z 8 - B r n i k 70

Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in 120 kg težkega PR-AšICA. Zalog 49, Cerk l j e

1252 . Prodam okrog 2000 k g SE-N A Sp. Dupl je 5 1253

Prodam P R A L N I S T R O J ^ a r i s rondo s centri fugo. Dor-farje 20, žabnica 1254

Prodam K R A V O po izbiri, ^ r a h i n j 68, N a k l o 1319

Prodam S E M E črne detelje. Vogljc 43 1321

P r o d a m E L E K T R O M O T O R pet i n po l K M . Breg 16, Pred­dvor 1320

Prodam dva K O N J A , spo­sobna za vsa kmečka dola. K o n c Jože, V i s o k o 5, Šenčur

1322

P rodam vprežno K O S I L N I ­C O i n vprežne V I L E . Aljaš Ja­nez, Zapoge 15, Vod ice 1323

Ugodno prodam D E S K E z oporami za betoniranje plo­šče za stavbo 15 x 9. Verbič Stane, Šenčur, K r a n j s k a pot 7 1324

P r o d a m K R A V O s te letom a l i brez. Sredn ja Be la 29, Pred­dvor 1325

S E N O , S I L O K O M B A N J , S E -J A L N I C O za silažno koruzo , ŽAGO za razrez hlodovine, su­he S M R E K O V E D E S K E i n P L O H E , strešno cementno O P E K O iole in A V T O opel re­k o r d , le tnik 1966, p rodam. T ra ta 18, Škof j a L o k a 1326

P rodam rabl jeno K O S I L N I ­C O re form, tehtnico 300 k g in 1 m3 S M R E K O V I H D E S K za gradnjo. V r h o v n i k , Vrhov l j e 1, Zalog, p. Cerk l je 1327

P rodam skoraj novo T E L E ­V I Z I J O panorama s stabi l iza­torjem in antenami. P ipan Ma­r i ja , Struževo 2 d, K r a n j 1329

Upravni odbor

Splošne bolnice Jesenice razpisuje prosta delovna mesta za :

3 zdravnike specialiste ali spe-cializante iz kirurgije,

1 zdravnika specialista ali spe-cializanta iz anesteziologije,

1 zdravnika specializanta iz in­terne medicine,

1 ekonomista, 2 fizioterapevta, 1 glavno medicinsko sestro bol­

nišnice, 7 višjih medicinskih sester (5 za kirurgični oddelek, 1 za gin.-por. odde­lek, 1 za otroški oddelek), 8 srednjih medicinskih sester (2 za in t e rn i oddelek, 4 za otroški oddelek i n 2 za otološki oddelek v K ran ju ) ,

2 instrumentarki za kirurgični oddelek,

1 dietetičarko, 1 administratorko za interno specialistično ambulanto ,

1 ekonomskega tehnika, 1 strojepisko, 1 K V kuharico, bolniške strežnice.

k a n d i d a t i naj vložijo ponudbe s k r a t k i m življenje­pisom v 15 dneh po ob jav i razp isa na naslov: ~ "LOšNA B O L N I C A J E S E N I C E . Prednost imajo

l s t i kand ida t i , k i imajo stanovanje na Jesenicah o z ' r o m a v oko l i c i .

Ugodno p rodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Hu j e 23, K r a n j 1328

P r o d a m motorno S L A M O -R E Z N I C O s puha ln ikom. Stra-hin j 38, N a k l o 1330

P rodam semenski in j ed i ln i K R O M P I R igor. Sebcnje 21, Tržič 1331

Ugodno prodam skoraj no­vo 2 A G O za razrez hlodovine, železne konstrukc i j e , teče vo­doravno in ročno motorno K O ­S I L N I C O i rus ter M O T O R puch 250 cem v dobrem sta­n ju . T ro ja r M i l a n , O j s t r i v r h 4, Železniki 1332

P rodam k o m b i n i r a n OTRO­ŠKI VOZIČEK. Tro jar jeva 20, K r a n j 1333

P rodam vprežne V I L E , vpre-žni sadilec k r o m p i r j a f i l fah-rgeret in S E M E N S K I K R O M ­P IR igor. Prebačevo 45, K r a n j

1334

m lllill K u p i m staro S K R I N J O . Gei-

ger, L jub l jana , Celovška 136 12255

K u p i m motorno ČRPALKO za vodo od 1 do 2 K M . Jakič Ante, šoi l i jeva 39, K r a n j 1256

K u p i m rabl jeno K L A V I R ­S K O H A R M O N I K O . Fcrlič M i ­lan , Sp . Besn ica 50 1218

K u p i m miza rsk i S K O B E L J ­N I S T R O J , pr imeren za manj­šo delavnico, l ahko tudi brez motor ja . Ponudbe z navedbo cene poslat i pod »skobeljnik«

1257 K u p i m rabljene D E S K E za

»šolanje«. Šifrer Mar j an , Žab-n ica 30 1258

¥ O T O B M A VOZILA

Prodam F I A T 750, le tnik 1964. Zg. Besn ica 73 1221

P rodam skoraj nov M O P E D T-12. Velesovo 7, Cerk l j e 1259

Ugodno prodam F I A T 750. U d i r Jože, Sp . Besnica 67 1260

Iščem GARAŽO v bližini K r a n j a . Nas lov v oglasnem od­de lku 1261

P r o d a m A M I 8, le tnik 1970. Luznar jeva 17, K r a n j , telefon 22-515 1262

Prodam karambo l i rano K A ­R O S E R I J O . S t rah in j 74, Na­k l o 1263

Prodam Z A S T A V O 750. Je­zerska cesta 89, K r a n j 1264

Prodam dobro ohranjen F I A T 750. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure. Cesta kokrške-ga odreda 26, K r a n j 1265

Ugodno p rodam A M I 6, let­n ik 1966. Srednja vas 80, Šen­čur 1266

Prodam karambo l i r an N S U 1200. letnik 1968, tud i po de­l i h . Crv F r ide r ik , L ipce 10, Je­senice 2 1267

K u p i m M E N J A L N I K za av­to V V A R T B U R G 1957. Naslov v oglasnem odde lku 1269

Prodam M O P E D , D r u l o v k a 46, K r a n j 1270

Ugodno p rodam T A M 2000, le tn ik 1965 v brezh ibnem sta­n ju . Ogled na domu vsak dan. F r l i c , Suša 9, Goren ja vas

iTANCVANJA

Državnemu podjet ju dam v najem delno vsel j ivo HIŠO v strogem centru K r a n j a . Po­nudbe poslat i pod »adaptaci­ja« 1222

Z A M E N J A M novo enosobno S T A N O V A N J E s centra lno kur javo za dvosobno, l ahko brez centralne. R i b n i k a r , S t r i ­tarjeva 2, K r a n j 1271

V K r a n j u oddam opremlje­no S O B O fantu z vozniškim dovol jenjem. Naslov v oglas­nem odde lku 1272

Z A M E N J A M dvosobno STA­N O V A N J E v družbeni las tn in i v Radov l j i c i za enakovredno v K r a n j u . Ponudbe oddat i na stanovanju 8, Val javeeva, b lok 8, K r a n j 1273

Iščem S O B O in K U H I N J O v K r a n j u a l i oko l i c i . Ku tn j ak Mar i j a , šorlijeva 20, K r a n j

1274 Iščem S O B O v K r a n j u . K r a -

šovec Roz i , S ta ra cesta 26, V r ­h n i k a 1275

V K r a n j u a l i bližnji oko l i c i iščem S O B O in K U H I N J O . Naslov v oglasnem odde lku

1276 S a m s k i osebi oddam dve

S O B I v cent ru K r a n j a . Ponud­be poslat i pod »apartma« 1277

Spre jmem S O S T A N O V A L C A Naslov v oglasnem odde lku

1278

Iščem G O S P O D I N J S K O PO­MOČNICO za varstvo dveh otrok v Izo l i . P ismene ponud­be poslat i na naslov: Smoje M a r i j a , »JADROAGENT« Ko­per 1279

Iščem U P O K O J E N K O za varstvo dveh otrok v dopol­danskem času. Osterman Do-ra . U l i c a 31. div iz i je 56, K r a n j

1280 Spre jmem kakršnokoli D E ­

L O na domu. Markič Vera , Va-ljavčeva 9, K r a n j 1281

D E K L E T U nud im hrano i n stanovanje za pomoč v gospo­d in js tvu , ostalo po dogovoru. Dorfar je 20, Žabnica 1282

B R I V S K O POMOČNICO -ka sprejme takoj v stalno službo za n o n s t o p S A L O N K O R I T -N I K , škofja L o k a 1283

POSEST« II lltllffl|IMWfMM1imBy»MBBmfl

Večjo P A R C E L O v Škofji L o k i ugodno p rodam. Infor­

maci je na telefon 85-035 Ško­fja L o k a 12226

P rodam manjši doraščen S M R E K O V G O Z D pr i T i s e n i ­k u ter več parcel za v ikende. Poizvc se v Vinotoču Sp l i t , P r imskovo , Jezerska cesta 2, K r a n j 1311

Prodam Z A Z I D L J I V O PAR­C E L O nad Jesenicami. Pegam, škrabčeva 35, L jub l j ana 1312

Prodam G O Z D v bližini Vo­gel j . Poizve se v t ra f ik i Cer­kl je 1313

P rodam H IšO z gospodar­s k i m poslopjem, ze lenjavnim in sadnim v r tom ter še nekaj zemlje v Javorniškem Rov tu št. 5 (začetek vasi ) , vse za 80.000 d in . Poizve se p r i Kre -Iju An tonu , Škofja Loka , K i ­dričeva 4 1335

Č E S T ? T K F M" V-v • > * * v**

Levičniku Bo janu /.a dokon­čan študij na med ic insk i la-ku l t e t i i skreno čestitajo do­mači. 1314

Iskrena hvala vsem vašča-nom, gasi lcem Selc in Železni­kov ter vsem os ta l im, k i so pomagal i p r i gašenju požara. Fre l ih Stane, Topol je 1315

P L E S N I TEČAJI za začetrn­ke v D E L A V S K E M D O M U , vhod 4, K r a n j , vsak torek i n četrtek od 18.30 do 20.30 in ob nedeljah ob 8.30. Vab l j en i !

1188 I Z D E L U J E M K O T L E za

C E N T R A L N O K U R J A V O (iz­delane na mestu v k le t i ) . Car-man Jože, Svetjc 23, Medvode

1315 V K r a n j u iščem 5 do 10 m J

kletnega P R O S T O R A za S K L A ­DIŠČE. Naslov v og lasnem odde lku 1316

V Z D v čakalnici dr . Maver-j a zamenjan H U B E R T U S do­bite na M i l j a h št. 1, p. Šen­čur 1317

P R J t t ;

G O S T I L N A na J A M I ŠEN-C U R pr i re ja v soboto, 20. mar­ca, P L E S . Igrajo O S O J N I K I . Vab l j en i ! 1318

Zahva la Ob b r i d k i i zgubi naše drage žene, mame, babice, sestre i n tete

Pavle Kepic se iskreno zahval ju jemo vsem so rodn ikom, sosedom, pr i ja te l jem in znancem za darovano cvetje i n i zra­ženo sožalje. I skrena hva la č. gospodu župniku za pogrebni obred. H v a l a vsem, k i so jo v tako vel i­k em številu spremi l i v n jen p re ran i t i h i d om.

Žalujoči: mož, s in Joža, hčerki Zo fka i n M a r t a z družino, bra ta , sestr i ter drugo sorodstvo

Sredn ja vas, 18. m a r c a 1971

Šest let zapora za grabež Po dvodnevni sodn i obrav­

nav i je senat peterice okrož­nega sodišča v K r a n j u v sre­do, 17. marca , i z reke l sodbo šestim obtožencem. N a zatož­no k l o p so sedl i Janez K o -d r a n , obtožen grabeža v obra­t u E l ek t r omehan ika tovarne I s k r a K r a n j , Bečan Rudo l f , obtožen vel ike tatvine, R o ­m a n Jože, obtožen tatvine ter tr i je k r a n j s k i o b r t n i k i , obto­ženi p r i k r i van j a , ker so ku­pova l i od Janeza K o d r a n a ukradeno žico, čeprav b i mo­r a l i vedeti , da n i poštenega i zvora .

Organ i javne varnost i so p r i j e l i Janeza K o d r a n a lan i v začetku novembra , ko je z av tomob i l om pel ja l p ro t i L jub l j an i ko lute žice. Obtož­b a je Janeza K o d r a n a bre­men i la , da je od leta 1967 pa nekako do srede ok tobra l an i odnesel i z skladišča tovarne I sk ra , k jer je delal kot pla­ner nabave, 100 k g žičnikov, 59 kg bakrene žice, 26 s t i ka l ,

256 m gumi kab la , 100 m S P žice, 100 m A R R po l i v in i l ka­b la , 3800 m po l i v i n i l žice, 9700 m P žice, telefon i n še nekaj d rug ih s tvar i , vse v vrednost i 49.027 d i n . Janez K o d r a n je pi l i svo jem de lu, kot je ugotovi lo sodišče, iz­rab i l zaupanje nadre jenih, saj je — kot je b i l o ugotov­l jeno — v nav idezni de lovni vnemi razširil svoje delovno področje. S a m je v skladišču razvrščal i n razpošiljal mate­r i a l , ime l pa je tud i možnost, da je na ka r t i c ah uskla jeva l količine mater ia la i n n a ta način »ustvarjal« viške. Te viške s i je začel v l e tu 1967 zarad i slabe kontro le i n pa zaupanja , k i ga je užival, tudi pr isva jat i . S p r v a je odnašal predmete domov v to rb i , ka­sneje pa, ko je opaz i l , da na trgu na p r imer n i dob i t i l ak i ­rane žice, jo je v večjih ko l i ­činah odpel ja l domov k a r s tovarniškima dos tavn ima av­tomob i l oma . P r i tem sta m u

Zahva la Ob preran i , nenadni izgubi dragega može

Fran j a Verdnika upokojenca

se i skreno zahval jujemo vsem sorodn ikom, prijate­l j em, znancem, sostanovalcem, ko l ek t i vu kranjskega sodišča za pomoč, godbi in pevcem ter vsem, k i ste m u darova l i vence in ga spremi l i na njegov zadnj i t i h i dom. Vsem še enkrat najlepša hvala.

K r a n j , 14. marca 1971

Neutolažljiva žena i n drugo sorodstvo

Zahva la

Ob b r i d k i i zgubi drage mame in stare mame

Marije Štirn (RožiČeva mama)

se iskreno zahval jujemo vsem sosedom i n znancem za nesebično pomoč, gospodu župniku Jegliču, d r . Žgajnarju in dr. Be lehar ju ter vsem, k i so daro­va l i cvetje.

žalujoči: mož M i h a , s i n M i h a , i n hčerka M i c i s s inom B r a n k o m

Možjanca, 19. marca 1971

pomagala šoferja Bečan Ru­dol f i n Jože H o m a n .

Konec leta 1967 je K o d r a n naložil v Bečanov av tomob i l oko l i 800 k g lak i rane žice različnih d imenz i j i n to od­pel ja l domov. Bečan m u je pomagal p r i k r a j i tud i okto­b ra 1970, ko sta odpel ja la v Kodranovo garažo 200 kg la­k i rane žice.

Jože H o m a n p a je ap r i l a 1970 naložil 100 k g različnlih žičnikov, i n 178 kg lak irane žice, ma ja pa še enkrat isto količino žice na Kod ranov dom. Bečanu je K o d r a n ob­l j u b i l po lov ico denarja od prodanega mater ia la , vendar p a m u n i n i k o l i ničesar pla­čal n i t i ga n i Bečan ter ja l . H o m a n u pa je za eno vožnjo da l 50 d i n i n nekaj medu , za drugo vožnjo pa 3 zavi tke lak i rane žice, k i jo je H o i n a n proda l .

Sodišče je Janezu K o d r a n u za grabež odmer i l o 6 let stro­gega zapora. V obrazložitvi sodbe je rečeno, da je K o ­d r a n grdo z l o rab i l zaupanje delovnega ko lek t i va , da je krade l dlje časa. Vrednost odnesenega blaga je b i l a oce­njena na 49.000 d in , vendar pa je b i l o blago skora j v ce­lot i vrnjeno tovarn i , ke r so ga našli na K o d r a n o v e m do­m u i n zapleni l i p r i o b r t n i k i h . K o d r a n je k r i v tud i , ke r je nagovor i l k ta tv in i tudii Be-čana i n Homana . Sodišče s i­cer men i , da je izrečena ka­zen m i l a glede n a kaznivo dejanje, vendar pa p r i i z reku kazn i n i našlo nobenega vzro­ka za milejšo kazen.

Rudo l f a Bečana je obsodi lo na 10 mesecev zapora. Jožeta H o m a n a pa na 1 leto zapora. Obso jen i H o m a n je sicer po­magal odpel jat i K o d r a n u manjšo količino mater ia la , vendar pa je sodišče upošte­valo p r i kazn i s icer ma jhno kor i s t , k i j o je ime l p r i tem, tem bol j pa njegovo izjavo, da se ne čuti to l iko kr ivega za tatvino v de lovnem kolek­t i vu kot b i se sicer čutil, če b i šlo za pr i va tno lastnino.

T r i k ran j ske obr tn ike , k i b i mora l i vedeti , da kup l j ena žica n i poštenega izvora, p a je sodišče obsodi lo na plačilo 1000 d i n denarne kazn i .

L . M .

Vsem so rodn ikom, pr i ja te l jem i n znancem sporočamo, da j * ugasni lo življenje naše najdražje mame in stare mame

Ane Grašič Jožove mame iz Tenetiš

N a zadnj i pot i j o bomo spremi l i v nedeljo dopoldne ob 10.30 iz hiše žalo­st i v Tenetišah.

Z a n jo žalujejo o t roc i An i ca , M a r i c a , I vanka, Jože, S tanko , M a r j a n i n Ra jko z družinami

TenetJŠe, K r a n j , Go ln i k , 19. marca 1971

nesreče K O L E S A R V A V T O M O B I L

V torek, 16. marca , z jutraj je na vaški po t i v B i s t r i c i pri

Tržiču kolesar Dušan Podrekar iz B i s t r i c e v levem nepreglco-nem o v i n k u prehi teval dva o t r oka i n tako zapel jal pred oseb" n i av tomob i l , k i ga je voz i l V i k t o r K r a l j iz B i s t r i ce . Kolesar se je zaletel v predn j i desni b l a tn ik av tomobi la i n padel P° cest i . Lažje ranjenega so prepe l ja l i v zdravstveni dom * Tržiču.

VOŽNJA P O S R E D I N I C E S T E V sredo, 17. marca , popoldne se je na cest i tretjega reda

v B i s t r i c i p r i Tržiču pr ipe t i l a p rometna nezgoda. Vozn i * osebnega av tomob i la A lo j z Pap ler i z B i s t r i c e je pel ja l prod Tržiču. V os t rem desnem o v i n k u m u je i z nasprotne srne** po sred in i p r ipe l j a l mopedis t Dionez i j Smole j Iz B is t r i ce trčil v av tomob i l . V nesreči je b i l mopedist huje ranjen j£ so ga prepel ja l i v l jub l j ansko bolnišnico. Škode na vozilu* je za 3000 d i n . L. M .

Požar na Bledu i n bližnja po l i ca . Zgorelo J« nekaj s ta r ih kn j i g , k i niso bi­le več uporabne. Požar je op«' z i l Z vonko Janežič. Nasi lno j « o d p r l v ra ta v knjižnico in sku­šal požar pogasit i . Dokončno so požar pogasi l i gasi lc i . v ih ocenah je škode za W d in .

V j a vn i knjižnici n a B l e d u je v torek, 16. marca , popo ldne i z b r u h n i l manjši požar. Pre j ­šnji dan je knjižničarka zaku­r i l a v peči, v torek popoldne p a je pepel iz peči sprav i la v večjo kar tonsko škatlo. M e d pepe lom je b i l a tud i žerjavica. Za rad i tega se je vnela škatla

Zahva la Ob b r i d k i i zgubi dragega s ina in bra ta

•Štefana Šturma se iskreno zahval jujemo vsem sosedom, znancem i n pr i ja te l j em ter č. duhovščini za spremstvo na nje­gov pre ran i zadnj i pot i , za darovano cvetje in izra­ženo sožalje.

žalujoči: oče, m a m i , brat V i l i i n drugo sorodstvo

Podb l i ca , 17. marca 1971

Zahva la Ob b r i d k i , boleči i zgubi mame, stare mame i n

babice

Katarine Zupan se i skreno zahval ju jemo vsem, k i so darova l i vence i n cvetje ter n a m i z raz i l i sožalje. Posebna zahvala dr . A l j evsk i A l b i n i , sosedom, gospodu župniku in pevcem. Vsem skupaj še enkrat hvala .

Žalujoča družina Zupan l n drugo so­rodstvo

Zas ip , 19. marca 1971

Zahvala Ob b r i d k i i zgubi naše dobre mame, stare mame

i n skrbne tete

Marijane Koželj se i skreno zahval ju jemo vsem, k i so j o spremi l i na zadnj i po t i , darova l i vence i n cvetje ter n a m > z r a" žili sožalje. Posebna zahvala sosedom, d r . BajžlJu» g. župniku iz Brega za pogrebni obred, pevcem i ° vsem, k i so n a m sta l i ob s t ran i . V s e m skupaj » e

enkrat hvala.

žalujoča hčerka M i c k a z možem 1* drugo sorodstvo

D ru l o vka , 17. m a r c a 1971

SOBOTA — 20. m a r c a 1971 G L A S * 23. S T R A M

Pogovor tedna

Janez Krišelj: Še vrsto let

v tekaški smučini Današnji gost našega pogovora tedna je s k r o m n i

24-letni smučarski tekač, član A lp lesa i z Železnikov Janez Krišelj. Janez je zaposlen v tovarn i Sava, ob i sku­je I I I . l e tn ik tehnične gumarske šole, sicer p a je doma z Zgornje Be le p r i P reddvoru . V letošnji sezoni je plavolasi Krišelj osvo j i l pomembno tekaško l ovor iko , saj je b i l zmagovalec prvega jugoslovanskega spomin­skega tekmovanja v b ia t l onu . B i l je med najboljšimi v solo t ek ih i n odličen v s tre l jan ju na vseh štirih tek­movanj ih — Dražgoše, Igman, Mavrovo , M r k o p o l j c — kar m u je pr ines lo zmago.

% K d a j i n zakaj ste se začeli ukvar j a t i s smučar­s k i m tekom?

»V začetku moje športne kar iere sem se ukvar ja l z at le t iko. Z a smučarske teke p a so me navdušili bivši tekmova lc i , domačin F ranc i n K a t i c a Nag l i c ter Peter Po la jnar , k i so na t ekmovan j ih .požirali' k i l ometre za k r a n j s k i Tr ig lav . T a k o sem še s am za jadra l med slo­venske tekače i n do danes m i n i b i l o še žal vsega samopremagovanja, saj smučarski tek zahteva celega človeka.«

% Pred dvema le toma ste se odločili, da zamenjate k lub . Pres top i l i ste k nanovo ustanov l jenemu smučar­skemu k l u b u Alples iz Železnikov. K a k o se počutite v novi sredini?«

»Res je. Svo jo tekmova lno ka r i e ro sem že m i s l i l zaključiti. Toda b i l o m i je žal vsega napornega treninga ln vseh pretečenih k i l omet rov . V nov i s red in i , k i ga vodi neumorn i predsednik Tone Kemper l e i n pod vod­s tvom trenerja R o m a n a Se l jaka se počutim odlično, saj smo zdrav športni ko lekt i v , k i n a m n u d i vso po­moč, k i j o tekači potrebujemo.«

O Vaši dosedanj i uspehi? »Uspehov v 'špici' s lovensk ih tekačev n i ve l iko. Vese l

*em uspeha, k i sem ga dosegel v letošnjem memor ia l -nem poka lu . V k o n k u r e n c i starejših mlad incev pa sem Pred let i na državnem prvenstvu enkrat osvo j i l drugo, enkrat pa tretje mesto.«

N a zadnjem državnem in republiškem prvenstvu minu l i teden v Gor j ah je Krišelj zasedel deseto mesto v teku na 30 k m , medtem ko je b i l osmi na 15 k m .

N a vprašanje, k o l i k o časa še m i s l i ostat i zvest tekaškemu športu, se je samo nasmehni l , ka r je pome-n i ' o , da ga bomo še dolgo v ide l i v tekaški smučini.

Prepričani smo, da bo simpatični Janez še dolgo ostal privrženec te naporne smučarske d isc ip l ine , i n °*a nas bo še vrsto let razveseljeval z d o b r i m i rezul tat i .

D. H u m e r

a dresih kegljačev Tri­glava-Ljubljanska banka *a3nin? T r i g lava i n pr i ja te l j i tega kval i tetnega k l u b a so v Pfvai- a n e n posebno navdušeni. Vse j c kazalo , da državni tekm n C k ° m o S e I nas top i t i zarad i težke finančne situaci je n a r e c v ° V a n l u z*> evropsk i poka ! . K r a n j s k i m kegljačem so nam-z a c j . ^ d n j i h dneh priskočile na pomoč razne delovne organi-ket'ii T r l K l a v je zato že pos la l mednarodn i organizac i j i za

k l a n j e v Prago svojo pr i javo .

suCu^0 '̂ d a SO k ran j" SkočiH n g l a v u k o t P r v i P r»-ni Kjl n a Pomoč Ljubijanča-nani , d

Tr e s i h kegljačev bo

Tudi iT L j u b l J a n s k a banka . n i / . l r - . a n J s k e delovne orga-ftario. S O s e » zeza le . Z de-»W t S ° P r i s koč i l i na po-C ^ n t r a O V v " , a S a v a < Ž i v i l a ' P ^ e b V K o k r a in E l ek t r o . p o m 0 ( " ° f l n a n ^ n o in mora lno s k i m u P, a. b o nud i la k ran j -loč

* a o b ? — a - C m t u d i skupšči-je Ci

gljačei J«e K r a n j . Pomoč pa

tud i l j ub l j ansk i Poslal r a d i s .

* j d 2 f f 1 o d b o r k l u b a J« to-u o b ' l prvo b i tko . N a v r s t i

so sedaj igra lc i . Jože T u r k , M i l a n Vehovcc, Lojze K o r -dež, Stane Bregar , Raj ko Stare, M i r o Ambrožič, ing . R i h a r d P r i on , M i l a n Jereb in A n t o n česen pr idno trenira jo in igrajo kot doslej še n i kda r . N a republiškem prvenstvu s i je k ran j sk i Tr ig lav že zago­tov i l 17. naslov p r vaka Slove­nije, resno pa računajo tud i na 8. naslov državnega prva­ka . V t ekmovan ju za evrop­s k i poka l bodo Kranjčani prvič nastop i l i z ve l iko željo, da postanejo tud i p r v a k i Ev rope .

P. Didič

IV. državno prven­stvo časnikarjev

v veleslalomu

Podbevškova in Pogačnik

obranila naslov N a četrtem državnem prven­

s tvu p o k l i c n i h časnikarjev v a l p sk ih d i sc ip l inah se je v če­tr tek na V o g l u v ve les la lomu pomer i l o nad 70 tekmovalcev iz vse države. M e d n j im i so bi­l i tud i pok l i cn i kolegi Avstr i ­je, Ital i je, Španije in Pol jske.

N a skrajšani, zarad i goste megle, ve les la lomski progi se j c najbol j znašel lanskole tn i državni prvak časnikar L jub­l janskega dnevnika Jože Po­gačnik, k i je obran i l naslov najboljšega smučarja v državi. P r i ženskah pa je prvo mesto osvo j i la A lb inca Podbevšek (Delo), k i je nas lovu svetovne prvak in je dodala še državne­ga.

R E Z U L T A T I — moški: 1. Pogačnik (L jub l j ansk i dnev­n i k ) , 2. Rogel j (Pav l iha ) , 3. Mejavšek (V jesn ik ) , 4. Lav-rič ( R T V L jub l jana ) , 5. Tome (Rad io Kope r ) , 6. Klipšteter (Večer) , 7. Scdej (Avto) , 8. Fornezz i (Antena) , 9. Matelič 10. Zo rko (oba R T V L jubl ja ­na) ; ženske: 1. Podbevšek (De­lo) , 2. Br ice l j (Radio Kope r ) , Verbič ( R T V L jub l jana ) .

-dh

Jeseničan Blaž Jakopič bo skupaj s še t r emi reprezentan-t i danes i n j u t r i nastop i l na mednarodnem F I S tekmova­n j u v A ros i v I ta l i j i , medtem k o se bodo ostal i s lovenski smučarji potegoval i za naslov republiškega p r vaka v vele­s l a l omu n a S ta r em v rhu . — Fo to F . P e rdan

Petič za memorial Janeza Po lde

Spet najboljši skakalci sveta v Planici

V nedel jo, 28. marca , bo na planiški 90-metrski ska­k a l n i c i t rad ic iona lno tekmovanje v spomin na pokoj ­nega jugoslovanskega reprezentanta v smučarskih sko­k i h , rekorder ja P lanice , Janeza Polde. Skupščina občine Jesenice je ustanov i la to tekmovanje i n pok lan ja pre­hodno spominsko dar i l o , k i ga vsako leto dob i v pre­hodno last državna reprezentanca t reh najbolje uvršče­n i h tekmovalcev. Doslej so ime l i največ uspeha skaka l c i nemške demokratične repub l ike , saj so doslej dvakrat ek ipno zmagal i (1965 i n 1967), C S S R je b i l a p r va v le tu 1968, l an i pa je zmagala reprezentanca Sovjetske zveze. V posamični konkurenc i so b i l i doslej zmagovalc i : 1965: Dieter M i i l l e r (DDR) , 1967: Bach l e r (Avstri ja), 1968: Raška (CSSR) , 1970: Smi rnov (SZ).

V soboto, 27. marca , bo od 10. do 12. ure u radn i t rening, v nedeljo pa se bo pričelo tekmovanje ob 10. u r i .

P o dosedanj ih pr i j avah je moč sk lepat i , da bo na­stopi lo več kot 60 skakalcev iz 12 držav. M e d pri jav­l j en im i so tud i svetovni rekorder Man f r ed VVolf, sve­tovni p rvak Napa lkov , Raška, Ste iner i t d .

J . Javorn ik

Železna Kapla premagala Kranj

K r a n j s k i stre lc i so se pre­teklo soboto prvič srečali z ek ipo Železne Kap le . Dvoboj s s tandardno zračno puško je b i l v p ros to r ih strelske dru­žine »Stane Kovačič« na P r imskovem. Pobudo za to tekmovanje je da la skupšči­na občine K r a n j , k i s i pr iza­deva navezati st ike s čim več k r a j i v zamejstvu. Za kranj ­sko vrsto so tekmova l i člani S D »Stane Kovačič« i n S D Iskre .

Pokaza lo se je, da imajo

gostje dobre tekmovalce, saj so se naši p reds tavn ik i ob koncu mora l i spr i jazn i t i s porazom. Raz l i ka je s icer ma jhna , to pa daje upanje , da bodo tudi p r i hodn j i dvo­bo j i zan imiv i .

Rezu l ta t i : ek ipno — 1. Že­lezna K a p l a 1467, 2. K r a n j 1457; posamezno — 1. Ze i t l in -ger (Žel. Kapla ) 384, 2. Ross-ler (Žel. Kapla ) 371, 3. Žagar (Kranj ) 369, 4. L o m b a r (Kranj ) 365 i t d .

B . M a l o v r h

Zimsko prvenstvo II. zvezne lige

v Kranju odpade V z i m s k e m bazenu v

K r a n j u b i mora l o b i t i od pe tka do nedelje letošnje rimsko prvenstvo I I . zve­zne vaterpolske lige. Od le t reh pr i jav l j en ih ek ip — L jub l j ana , Vo j vod ina — N o v i S a d i n Tr ig lav —

so Novosadčani svojo ude­ležbo odpovedal i . K e r pa Je v s ta tutu P Z J člen, da se mora jo državnega pr­venstva udeleži tli vsaj t r i ekipe, tako prvenstvo v K r a n j u odpade.

— dh

ELEKTRO KRANJ distributivna enota Kranj K r a n j , Staneta Žagarja 53 a (Pr imskovo) obvešča, da so uradne ure za s t ranke:

ponedeljek od 10. do 14. ure sreda od 6. do 10. ure petek od 10. do 14. ure

Uradne ure veljajo do prek l i ca .

S O B O T A — 20. marca H i

Pred dvanajs t imi let i je b i l ustanovl jen v škof j i L o k i zavod Inval idske de­lavnice. Ustanov i la ga je občinska skupščina z na­menom, da omogoči sta­tusn im, de lovnim i n dru­g im inva l i dom p r imerno zaposlitev in zaslužek. De­javnost se je razv i ja la in zavod je preraste l v pod­jetje za izdelavo emba­laže. T r em inva l idom smo zastavi l i vprašanje, kaj j i m pomeni zaposl itev v inva l i d sk ih de lavnicah.

K a l a n Franc , 23 let, do­ma iz Stare Loke : »Sem inva l id od ro js tva . Tako j , ko sem 1969. leta končal šolo, sem se zapos l i l v Inva l idsk ih delavnicah. De­lam v ka i tonaži, k jer izde­lu jemo papirnate škatle. Priučil sem se za delo na s t ru ju za rezanje kartonov. Z de lom sem zadovol jen. Zaslužim okrog 80.000 me­sečno. M i s l i m , da je zavod kot so Inval idske delav­nice potreben, saj se dru­ge delovne organizaci je brani jo invalidov.«

SvoijŠak Andre j , 40 let, doma iz Vcštra: »Dolgo sem b i l zaposlen p r i G G K r a n j , obrat škofja Loka . Zaradi bolezni sem posta l delovni inva l id I I I . stop­nje. Inva l idska komis i j a me je posla la na delovno rehabi l i tac i jo v Inval idske delavnice. Začel sem z de­l om v kartonaži. Ugajalo m i je. Ob rehab i l i tac i j i sem se prekva l i f i c i ra l i n posta l vodja skupine. Iz­delujemo kar tonske škat­

le za embalažo. K a r dobro de lamo. Ve l i k p rob l em podjet ja so pros tor i . N i ­m a m o skladišč. Ce naroč­n i k le en dan ne odpelje izde lkov, že ov i ra jo pro­izvodnjo. Zadovol jen sem t u d i z osebnimi dohodk i . O b koncu meseca je v k u ­vert i okrog 1800 din.«

Igličar M i l k a , 30 let, do­m a iz Reteč: »V Inval id­s k i h de lavnicah de lam že 11 let. Sem statusni inva­l i d I I I . stopnje. Ze lo sem bolehna in težko delam. Skora j vsak mesec sem v bolniški vsaj nekaj dn i . Čeprav imajo zaradi mene dovolj »sitnosti«, m i v podjet ju pomagajo. De lam vedno na is tem delovnem mestu. Plače i m a m okrog 1000 d in , vendar se m i dohodek skoraj vedno zmanjša zarad i staleža. K l j u b vsemu pa som ve­sela, da i m a m službo.«

Beograjski nagrajenci na Bledu

Ble j sk i gost inski in turistič­n i delavci so l an i p r i p rav i l i t r i propagandne akci je za večji obisk domačih gostov na B l edu . Najprej so p r ip ra ­v i l i in fo rmat i vno pr iredi tev pod nas lovom B l ed Beogradu, nadalje so b le jsk i hotel i na­men i l i 40 petdnevnih pensio-nov za poslušalec radia Beo­grad, sedem 14-dnevnih pen-sionov za dve osebi pa so na­men i l i za obiskovalce in gle­dalce zagrebškega i n beograj­skega T V quiza.

Tako jc prišlo v ponedeljek na B l ed 34 gostov iz različnih krajev Srbi je , k i so b i l i izžre­bani oz i roma so sodeloval i v oddaj i rad ia Beograd Rev i ja večernih želja. Za petdnevno brezplačno bivanje na B l e d u se je potegovalo prek 10 tisoč poslušalcev rad ia Beograd. S icer pa to redno oddajo po­sluša okrog 7 mi l i j onov prebi­valcev severnega dela Srb i j e i n dela Vojvodine. Srečni na­grajenci bodo odpotoval i z B l eda danes. Med ob i skom i n b ivanjem na B l edu so ob iska­l i tud i Voge l , turistično dru­štvo pa j i m je p r ip rav i l o pre­davanje z d iapoz i t i v i o lepo­tah Gorenjske. Brezplačen prevoz nagrajencev na B l ed je omogočilo beograjsko pod­jetje Ccnt ro tur i s t .

B l e j s k i turistični delavci prav i jo , da se rezultat i takš­n ih propagandnih akci j že kažejo. K l j u b s labi z im i so januar ja letos na B l edu zabe­ležili 30.776 prenočitev, lan i pa le 17.930. M e d letošnjimi j a n u a r s k i m i gosti pa j c b i lo okrog 70 odstotkov domačih. Podobn i pa so rezul tat i tud i za februar. Za pr imer javo pa povejmo, da so januar ja letos zabeležili v B o h i n j u 15.313 prenočitev (lani j anuar ja 14.734), v K r a n j s k i gor i pa 21.562, l an i j anuar ja pa 22.383 prenočitev. A . Ž.

TUDI TO SE ZGODI Delovn i predsednik tretjega

zasedanja občinske konferen­ce Z K v K r a n j u je na kon­c u vsake točke dnevnega re­da ugotovi l , da je lc-ta izčr­pana. Po končami konferenci je ugotov i l , da je dnevni red izčrpan in ko j c poprašal, če želi še kdo spregovor i t i , se nihče n i oglasi l . Najbrž so b i ­l i t ud i člani konference i n gostje izčrpani.

Skorajda ni bilo v radovljiški občini pomembnejše prireditve ali sestanka, kjer ne bi srečal 55-letnega inž. Šmitka Janeza iz Krope. Večkrat sem se spraševal, kdaj ima tane, kot mu pravijo, čas tudi zase. V Pla­menu je tehnični svetovalec, na Višji šoli za organi­zacijo dela v Kranju in na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani predava fiziologijo in študij dela, na delo-vodski šoli v Radovljici pa organizacijo dela. Razen tega je predsednik občinskega zbora občinske skup­ščine, član izvršnega odbora občinske konference SZDL, predsednik krajevne organizacije SZDL Kropa, sodeluje v komornem moškem pevskem zboru Stane Žagar v Kropi. In še bi lahko naštevali.

Inž. Srni tek se je rodil 29. avgusta 1916 v Kropi-Končal je tehnično fakulteto v Zagrebu. Med vojno je bil v štabu IX. korpusa pomočnik obveščevalnega cen­tra. »Vsako leto 25. decembra se spomnim, kako sem 1943. leta popoldne v neki hiši v Logu pri GoropekaH Zgolj po naključju ušel izdajalcem in gotovi smrti.*

Kot štipendist zavoda za produktivnost dela oziroma predstavnik naše države je bil Zane 1958. leta v Parizu, kjer je preučeval študij dela. Danes govori sedem tujih jezikov in skoraj ni tehničnega ali drugega vprašanja, ki mu ne bil kos. Lani jeseni je dobil odlikovanje pred­sednika republike.

»Vedno mi ostane še toliko prostega časa, da grem v gozd, kjer malo podrvarim. Pripravljanje drv za dom mi pomoti razvedrilo in zdravo rekreacijo. Jeseni bom najbrž upokojen in potem bom moral še bolj mislit1

na vitalnost. Upam tudi, da bo kmalu izdelan urba­nističen načrt oziroma red Krope, s katerim bodo do­ločene nadaljnje možnosti razvoja tega kraja.«

4>-žaia«*

Jeseničani v Španiji O d 25. do vključno 29. apr i ­

la bo s ind ika lna organizaci ja Železarsko izobraževalnega centra organiz i ra la izlet v Pa lmo de Ma l l o r co v Špa­n i j i . Odpotova l i bodo z re­a k t i v n i m le ta lom, k i i m a 115 sedežev, cena prevoza i n pet­dnevnega b ivanja v najmo­

dernejšem hote lu ob nio<i pa bo vel jala 950 « i n a r j Poleg članov s indikalne oth nlzaci je ŽIC se izleta 1J" udeležijo tud i d rug i J e S , z , c t n i . N a Jesenicah je za dost i zan imanja , saj so o ° že ka r precej pr i jav. ^