IZDELAVA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE NA PODROČJU … · 2017-11-27 · Investicijska dokumentacija ima pomembno vlogo pri načrtovanju občinskih in državnih načrtov razvojnih

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management kadrovsko - izobraževalnih

sistemov

IZDELAVA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE NA PODROČJU JAVNIH FINANC

Mentor: doc. dr. Aleš Novak Kandidat: Janez Krumpak

Kranj, september 2012

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Alešu Novaku, ki mi je nudil strokovno podporo pri izdelavi diplomskega dela.

POVZETEK Pri investicijah, ki so financirane iz javnih sredstev, vrsto potrebne investicijske dokumentacije in njeno vsebino predpisuje Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Z izdelavo investicijske dokumentacije se ugotovi problematika, poišče se možne rešitve in se jih vrednostno oceni. Investicijska dokumentacija ima pomembno vlogo pri načrtovanju občinskih in državnih načrtov razvojnih programov (NRP) in posledično proračunov. V diplomskem delu je prikazan primer izdelave predinvesticijske zasnove, ki je ključni dokument pri postopku izbora optimalne variante. Namen predinvesticijske zasnove je, da prikaže možne variante rešitve določenega problema in da s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika določi najprimernejšo rešitev.

KLJUČNE BESEDE

- Investicijska dokumentacija - Predinvesticijska zasnova - Vodooskrba - Varianta

ABSTRACT In case of investments financed through public funds the required investment documentation that needs to be prepared is prescribed by the Decree on the uniform methodology for the preparation and treatment of investment documentation in the field of public finance. By the preparation of investment documentation the problem is determined, possible solutions are found and evaluated. Investment documentation plays important role in developing municipal and state plans for development programmes and consecutively its budgets. The subject of this diploma work is to present an example of preinvestment concept, which is the key document in the process of finding the optimal solution to the problem. The purpose of preinvestment project is to expose possible solutions of certain problem and to, in accordance with spatial, environmental, functional and economical point of view, determine which solution is the most appropriate.

KEYWORDS

- Investment documentation - Pre'investment concept - Water supply - Option

KAZALO 1. Uvod ....................................................................................... 1

1.1 Predstavitev problema ............................................................ 1 1.2 Metode dela ......................................................................... 1

2. Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ ........................................... 2 2.1 Dokument identifikacije investicijskega projekta ............................. 3 2.2 Predinvesticijska zasnova ......................................................... 4 2.3 Investicijski program ............................................................... 6 2.4 Novelacija investicijskega programa ............................................ 7 2.5 Studija izvedbe nameravane investicije ........................................ 8 2.6 Poročilo o izvajanju investicije .................................................. 8 2.7 Poročilo o spremljanju učinkov investicije ..................................... 9

3. Predinvesticijska zasnova za ureditev vodooskrbe ................................ 10 3.1 Uvodno pojasnilo s povzetkom, osnovnimi podatki o investitorju ter

navedba ciljev oziroma strategije .............................................. 10 3.1.1 Opredelitev investitorja z osnovnimi podatki ........................ 10 3.1.2 Navedba ciljev predmetnega projekta ................................ 12

3.2 Analiza stanja s prikazom obstoječih in predvidenih potreb po investiciji . .............................................................................. 12 3.2.1 Analiza stanja s prikazom obstoječih in predvidenih potreb po

investiciji ...................................................................... 13 3.2.2 Organiziranost vodovodnega sistema .................................. 19 3.2.3 Usklajenost investicijskega projekta z državno strategijo razvoja

Slovenije, usmeritvami skupnosti, prostorskimi akti ter drugimi dolgoročnimi razvojnimi programi in usmeritvami ...................... 20

3.3 Analiza tržnih možnosti skupaj z analizo za tiste dele dejavnosti, ki se tržijo ali izvajajo v okviru javne službe ........................................ 26 3.3.1 Analiza poslovnega okolja ............................................... 26 3.3.2 Analiza kupcev in ciljnega trga v predmetni občini ................. 31 3.3.3 Analiza obstoječih cen ................................................... 32 3.3.5 SWOT analiza s postavitvijo ciljev ..................................... 32

3.4 Analiza variant z oceno investicijskih stroškov in koristi ter izračun učinkovitosti za ekonomsko dobo investicije .................................. 33 3.4.1 Varianti z investicijo ..................................................... 34 3.4.2 Predvidena ureditev ...................................................... 34 3.4.3 Predstavitev variant priprave vode .................................... 36 3.4.4 Ocena celotnih investicijskih stroškov po stalnih cenah z oceno

koristi ........................................................................ 37 3.4.5 Učinkovitost projekta za ekonomsko dobo investicije .............. 41 3.5 Analiza vplivov z opisom pomembnejših vplivov investicije z vidika

okoljske sprejemljivosti ..................................................... 45 3.5.1 Okoljska sprejemljivost investicije .................................... 45 3.5.2 Učinkovita raba prostora skladno s potrebami regionalnega razvoja

in trajnostnega razvoja družbe ............................................ 46 3.6 Analza zaposlenih po posameznih variantah ter vpliv na zaposlovanje ... 47

3.6.1 Analiza zaposlenih po posameznih variantah ......................... 47 3.6.2 Analiza vpliva na zaposlovanje z vidika ekonomske in socialne

strukture družbe ............................................................. 47

3.7 Okvirni časovni načrt izvedene investicije z dinamiko investiranja po variantah ........................................................................... 47 3.7.1 Dinamika investiranja predmetne investicije po variantah......... 48

3.8 Okvirna finančna konstrukcija posameznih variant z obvezno analizo smiselnosti vključitve javno- zasebnega partnerstva ........................ 50 3.8.1 Analiza smiselnosti vključitve javno – zasebnega partnerstva ..... 52

3.9 Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov posameznih variant ter opis tistih stroškov in koristi, ki se jih ne da ovrednotiti z denarjem ........... 53 3.9.1 Investicija z vidika finančnih in ekonomskih kazalnikov ............ 53 3.9.2 Opis stroškov in koristi, ki jih ni moč ovrednotiti z denarjem ..... 55

3.10 Analiza tveganja in analiza občutljivosti za vsako varianto ............... 55 3.10.1 Analiza občutljivosti po posamezni varianti ......................... 56 3.10.2 Analiza tveganja po posamezni varianti .............................. 59

3.11 Opis meril in uteži za izbor optimalne variante ............................. 61 3.11.1 Finančna merila .......................................................... 61 3.11.2 Ekonomska merila ....................................................... 61 3.11.3 Razvojna merila .......................................................... 62 3.11.4 Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto

učinka .......................................................................... 63 3.12 Primerjava variant s predlogom in utemeljitvijo izbire optimalne

variante ............................................................................. 63 6. Sklep...................................................................................... 65

LITERATURA IN VIRI ............................................................... 67 KAZALO SLIK ........................................................................ 68 KAZALO TABEL ..................................................................... 68 KAZALO GRAFOV ................................................................... 69 KRATICE IN AKRONIMI ............................................................. 69

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Janez Krumpak: Izdelava investicijske dokumentacije na področju javnih financ stran 1

1. UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Javni porabniki finančnih sredstev se vsakodnevno srečujejo s potrebami po investicijah. To so lahko nakupi, gradnje, obnove, rekonstrukcije ... Z željo po ureditvi tega področja in poenotenju dokumentacije, ki je potrebna za investicije, financirane po predpisih, ki urejajo javne finance, je bila izdana Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/2006, 54/2010). Investicije v prometno infrastrukturo, komunalno infrastrukturo, šole, zdravstvene domove, vrtce, kulturne domove, industrijske cone in podobno predstavljajo znatne stroške za občinske in državni proračun. Zato je potrebno za vsako investicijo izdelati projektno dokumentacijo, v kateri je rešitev variantno obdelana. Naloga investicijske dokumentacije je, da za vsako možno varianto ugotovi prednosti in slabosti ter da na osnovi finančnih, ekonomskih in razvojnih meril ter meril za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka, zagotovi izbor najbolj optimalne rešitve, s tem pa gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev. Razvitost komunalne infrastrukture je v Sloveniji sorazmerno dobra, a so razlike med posameznimi območji velike. Tako se na primer skoraj osem odstotkov prebivalcev Slovenije oskrbuje z vodo iz vaških zajetij in lastnih vodovodov, ki niso podvrženi monitoringu, kljub temu, da je resolucija Združenih narodov opredeljuje dostop do čiste pitne vode kot eno od temeljnih pravic vsakega človeka. Veliko vodovodnih sistemov v Sloveniji je že zelo starih in dotrajanih. Grajeni so iz azbest-cementnih cevi, na sistemih pa zaradi lomov in posledično neprepustnosti prihaja do vdorov fekalij in velikih vodnih izgub, ki na nekaterih delih presegajo 50 odstotkov. Z vdorom nečistoč prihaja do ogrožanja zdravja prebivalcev, vodne izgube pa pomenijo velike obratovalne stroške in potencialno pomanjkanje pitne vode v sušnih mesecih. Zato smo se odločili za prikaz primera reševanja problematike oskrbe s pitno vodo in prikaz izbora optimalne variante, kot se ga izvede v predinvesticijski zasnovi.

1.2 METODE DELA V diplomskem delu smo izmed predlaganih variant - na osnovi finančnih, ekonomskih in razvojnih meril ter meril za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka - izbrali najbolj optimalno varianto za ureditev vodooskrbe. Vsi finančni izračuni so bili izvedli v programu MS Excel. Izbor variant pa temelji na izračunanih: finančni neto sedanji vrednosti, finančni interni stopnji donosa, finančni dobi vračanja, ekonomski neto sedanji vrednosti, ekonomski interni stopnji donosa in ekonomski dobi vračanja. Poleg tega pa sta bila izračunana tudi strošek investicije in strošek obratovanja na m³ prodane vode po posamezni varianti.



2. UREDBA O ENOTNI METODOLOGIJI ZA PRIPRAVO IN OBRAVNAVO INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE NA PODROČJU JAVNIH FINANC

Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ določa, da mora biti za vse projekte, ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance, izdelana naslednja investicijska dokumentacija s predpisano vsebino. Glede na fazo projektnega cikla je treba izdelati naslednje vrste investicijske dokumentacije (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, 10. člen):

1. pri načrtovanju oziroma pred odločitvijo o investiciji: - dokument identifikacije investicijskega projekta, - predinvesticijsko zasnovo, - investicijski program ali njegovo novelacijo;

2. do začetka postopka javnega razpisa za izvedbo pa še (če ni sestavni del investicijskega programa) študijo izvedbe nameravane investicije;

3. v fazi izvedbe poročilo o izvajanju investicijskega projekta ter, kadar se izkaže za potrebno, tudi novelacijo investicijskega programa;

4. v fazi obratovanja poročilo o spremljanju učinkov investicijskega projekta. Investicijska dokumentacija mora vsebovati vse potrebne prvine in izračune tako, da je na njeni podlagi mogoče vsestransko oceniti finančne, ekonomske in druge (tehnične, tehnološke, okoljske, prostorske, razvojne, varnostne) posledice odločitve o investiciji. Vsebino investicijske dokumentacije določajo vrsta in namen investicije ter pravila stroke, ki veljajo v dejavnosti, v katero se uvršča investicija. Investicijska dokumentacija mora biti izdelana strokovno in v okviru razpoložljivih podatkov ter tako podrobno, kot je še ekonomsko upravičeno. Investitor preverja strokovno usposobljenost izdelovalcev investicijske dokumentacije na podlagi predloženih dokazil in drugih dokumentov, s katerimi izdelovalci dokazujejo usposobljenost za ocenjevanje in vrednotenje investicij. Prostorska, projektna, tehnična in druga dokumentacija, ki je podlaga za izdelavo investicijske dokumentacije, mora biti potrjena in medsebojno usklajena v vsaki fazi projektnega cikla (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, 10. člen). MEJNE VREDNOSTI Mejne vrednosti, ki določajo pripravo in obravnavo posamezne vrste investicijske dokumentacije po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost, so (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, 4. člen):

1. za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo med 300.000 in 500.000 evrov najmanj dokument identifikacije investicijskega projekta;

2. za investicijske projekte nad vrednostjo 500.000 evrov dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program;



3. za investicijske projekte nad vrednostjo 2.500.000 evrov dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijska zasnova in investicijski program;

4. za investicijske projekte pod vrednostjo 300.000 evrov je treba zagotoviti dokument identifikacije investicijskega projekta, in sicer: a. pri tehnološko zahtevnih investicijskih projektih; b. pri investicijah, ki imajo v svoji ekonomski dobi pomembne finančne

posledice (na primer visoki stroški vzdrževanja); c. kadar se investicijski projekti (so)financirajo s proračunskimi sredstvi.

Pri projektih z ocenjeno vrednostjo pod 100.000 evrov se vsebina investicijske dokumentacije lahko ustrezno prilagodi (poenostavi), vendar mora vsebovati vse ključne prvine, potrebne za odločanje o investiciji in zagotavljanje spremljanja učinkov. Če gre za več podobnih investicij ali druge smiselno povezane posamične ukrepe manjših vrednosti, se lahko skupina projektov združi v program (načrt investicijskega vzdrževanja, načrt nabav z obrazložitvami, in podobno), za katerega veljajo isti postopki in merila kot za posamičen investicijski projekt. Če je bila izdelana in potrjena predinvesticijska zasnova za celovit projekt in so cilji in ključne predpostavke iz celovitega projekta ostali nespremenjeni, ni treba ponovno izdelovati predinvesticijske zasnove za posamezne investicijske projekte, čeprav njihova ocenjena vrednost presega 2.500.000 evrov (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, 4. člen).

2.1 DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje najmanj naslednje podatke (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, 11. člen):

1. navedbo investitorja, izdelovalca investicijske dokumentacije in upravljavca ter strokovnih delavcev oziroma služb, odgovornih za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne investicijske ter projektne, tehnične in druge dokumentacije, z žigi in podpisi odgovornih oseb;

2. analizo stanja z opisom razlogov za investicijsko namero; 3. opredelitev razvojnih možnosti in ciljev investicije ter preveritev

usklajenosti z razvojnimi strategijami in politikami; 4. opis variant »z« investicijo predstavljenih v primerjavi z alternativo »brez«

investicije in/ali minimalno alternativo; 5. opredelitev vrste investicije, oceno investicijskih stroškov (za vse faze, če je

predvidena delitev projekta) po stalnih cenah in tekočih cenah (če je predvidena dinamika investiranja daljša od enega leta), prikazano posebej za upravičene in preostale stroške in navedbo osnov za oceno vrednosti (najmanj na podlagi analize vrednosti že izvedenih investicij oziroma drugih verodostojnih izhodišč);

6. opredelitev temeljnih prvin, ki določajo investicijo (predhodna idejna rešitev ali študija, opis lokacije, okvirni obseg in specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom izvedbe, varstvo okolja, kadrovskoorganizacijska shema s prostorsko opredelitvijo, predvideni viri financiranja in drugi viri), skupaj z informacijo o pričakovani stopnji izrabe zmogljivosti oziroma ekonomski upravičenosti projekta;



7. ugotovitev smiselnosti in možnosti nadaljnje priprave investicijske, projektne, tehnične in druge dokumentacije s časovnim načrtom.

Kadar investicijski program ni obvezen, se šteje dokument identifikacije investicijskega projekta za investicijski program ter predstavlja osnovo za odločitev o investiciji in vsebuje poleg smiselno povzete obvezne vsebine še (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, 11. člen):

- analizo stroškov in koristi, skupaj s predstavitvijo tistih stroškov in koristi, ki jih ni mogoče izraziti v denarnih enotah in/ali analizo stroškovne učinkovitosti za posamezne variante;

- prikaz rezultatov ocenjevanja z utemeljitvijo upravičenosti investicijskega projekta.

Če se priprava in izdelava predhodnih študij, projektne, investicijske in druge dokumentacije opredelita kot samostojna faza, zanjo ni treba posebej pripraviti dokumenta identifikacije investicijskega projekta. V tem in drugih primerih, ko se investicijski projekt izvaja v fazah, investitor na podlagi razpoložljivih podatkov oceni vrednost celotnega investicijskega projekta (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, 11. člen).

2.2 PREDINVESTICIJSKA ZASNOVA V predinvesticijski zasnovi se na osnovi okvirno zastavljenih ciljev in zbranih strokovnih podlag ocenijo ter vrednotijo posamezne variante, in sicer s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Tudi v primeru, ko je z vidika umestitve v prostor mogoča le ena varianta, se v predinvesticijski zasnovi preverjajo variante z ostalih vidikov. Izbira optimalne variante temelji na izdelavi analize stroškov in koristi ali uporabi drugih primernih metod (na primer multikriterijske analize). Na podlagi analize stroškov in koristi ter vnaprej določenih meril in kriterijev se izbere optimalna varianta. V predinvesticijski zasnovi so obravnavane vse variante, za katere je verjetno, da bi ekonomsko, finančno, časovno in tehnično-tehnološko sprejemljivo izpolnile cilje, zapisane v dokumentu identifikacije investicijskega projekta in so predstavljene s projekcijami alternative »z« investicijo, projekcijami za minimalno in/ali alternativo »brez« investicije. Pri tem se upoštevajo tehnične, finančne, zakonske in druge omejitve in ugotovijo rezultati posameznih variant ter utemelji predlog optimalne variante. Predinvesticijska zasnova vsebuje povzetke izsledkov predhodnih del, študij in analiz, med katere spadajo (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, 12. člen):

- študije in raziskave povpraševanja, upoštevaje statistične in druge uveljavljene zbirke podatkov, ekonomske analize in študije, ki utemeljujejo vrsto, potrebnost, smotrnost in koristnost investicije ter usklajenost s predvideno strategijo razvoja;

- tehnično-tehnološke raziskave in študije ter načrti z izbiro in pregledom potrebne opreme;

- idejne gradbene in druge rešitve; - geološke, geomehanske, seizmološke, vodnogospodarske, ekološke in druge

raziskave;



- analize mogočih lokacij objekta ter analize vplivov na okolje in drugih vplivov s predvidenimi ukrepi;

- analize vključitve javno-zasebnega partnerstva; - analize vključitve v medregionalne, regionalne ali medobčinske sisteme

oziroma povezave. Predinvesticijska zasnova obravnava posamezne variante tako podrobno, da je mogoče čim zanesljivejše izbrati in utemeljiti optimalno varianto. Pri tem so posamezne variante ocenjene na podlagi investicijske, projektne ter druge dokumentacije na primerljivi podlagi. Optimalno varianto se izbere z analizo stroškov in koristi ali z drugimi primernimi metodami (na primer multikriterijsko analizo) (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, 12. člen). Obvezna vsebina predinvesticijske zasnove skladno z 12. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ vključuje:

1. uvodno pojasnilo s povzetkom, osnovne podatke o investitorju ter navedbo ciljev oziroma strategije;

2. analizo stanja s prikazom obstoječih in predvidenih potreb po investiciji (projekcije povpraševanja) ter usklajenosti investicijskega projekta z državno strategijo razvoja Slovenije, usmeritvami Skupnosti, prostorskimi akti ter drugimi dolgoročnimi razvojnimi programi in usmeritvami, upoštevaje tudi medsebojno usklajenost področnih politik (energetika, promet in druge);

3. analizo tržnih možnosti skupaj z analizo za tiste dele dejavnosti, ki se tržijo ali izvajajo v okviru javne službe oziroma s katerimi se pridobivajo prihodki s prodajo proizvodov in/ali storitev;

4. analizo variant z oceno investicijskih stroškov in koristi ter izračuni učinkovitosti za ekonomsko dobo investicije;

5. analizo vplivov z opisom pomembnejših vplivov investicije z vidika okoljske sprejemljivosti (vplivov na okolje ob upoštevanju izvajanja načela, da onesnaževalec plača nastalo škodo, kadar je primerno), zagotavljanja učinkovite rabe prostora in skladnega regionalnega razvoja ter trajnostnega razvoja družbe;

6. analizo zaposlenih po posameznih variantah ter vpliva na zaposlovanje z vidika ekonomske in socialne strukture družbe;

7. okvirni časovni načrt izvedbe investicije z dinamiko investiranja po variantah;

8. okvirno finančno konstrukcijo posameznih variant z obvezno analizo o smiselnosti vključitve javno-zasebnega partnerstva;

9. izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov (doba vračanja investicijskih sredstev, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti) posameznih variant ter opis tistih stroškov in koristi, ki se ne dajo ovrednotiti z denarjem;

10. analizo tveganja in analizo občutljivosti za vsako varianto; 11. opis meril in uteži za izbiro optimalne variante; 12. primerjavo variant s predlogom in utemeljitvijo izbire optimalne variante.



2.3 INVESTICIJSKI PROGRAM Investicijski program je s svojim tehnično-tehnološkim in ekonomskim delom strokovna podlaga za investicijsko odločitev. Investicijski program obravnava podrobno razčlenjeno optimalno varianto, ki temelji na naslednji dokumentaciji (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, 13. člen):

- najmanj idejnem projektu po zakonu, ki ureja graditev objektov oziroma drugi idejni rešitvi kot tehnični, tehnološki ali drugi podlagi za pripravo investicijskega programa, ki mora vsebovati vse potrebne prvine in ugotovitve za čim realnejšo oceno vrednosti in izvedljivosti investicije;

- prostorskih aktih v primerih prostorskih ureditvenih pogojev (z opredeljenimi zahtevami za investicije, ki se nanašajo na optimalno varianto);

- tehnično-tehnološkem projektu s specifikacijo opreme; - geoloških, geomehanskih, seizmoloških, vodnogospodarskih, ekoloških in

drugih raziskavah ter analizah; - dokazljivih virih financiranja.

Obvezna vsebina investicijskega programa skladno z 13. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ vključuje:

1. uvodno pojasnilo s predstavitvijo investitorja in izdelovalcev investicijskega programa, namena in ciljev investicijskega projekta ter povzetkom iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta oziroma predinvesticijske zasnove s pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb (do priprave investicijskega programa);

2. povzetek investicijskega programa, ki vsebuje najmanj: - cilje investicije (v obliki fizičnih in finančnih kazalnikov, potrebnih za

spremljanje njihovega uresničevanja), - spisek strokovnih podlag, - kratek opis upoštevanih variant ter utemeljitev izbire optimalne

variante, - navedbo odgovorne osebe za izdelavo investicijskega programa,

projektne in druge dokumentacije ter odgovornega vodje za izvedbo investicijskega projekta,

- predvideno organizacijo in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije, če ni posebej izdelana študija izvedbe investicije,

- prikaz ocenjene vrednosti investicije ter predvidene finančne konstrukcije z izračunanim deležem sofinanciranja investicije s sredstvi proračuna Republike Slovenije,

- zbirni prikaz rezultatov izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta;

3. osnovne podatke o investitorju, izdelovalcih investicijske dokumentacije in prihodnjem upravljavcu z žigi in podpisi odgovornih oseb;

4. analizo obstoječega stanja s prikazom potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija, ter usklajenosti investicijskega projekta z državnim strateškim razvojnim dokumentom in drugimi razvojnimi dokumenti, usmeritvami



Skupnosti ter strategijami in izvedbenimi dokumenti strategij posameznih področij in dejavnosti;

5. analizo tržnih možnosti skupaj z analizo za tiste dele dejavnosti, ki se tržijo ali izvajajo v okviru javne službe oziroma s katerimi se pridobivajo prihodki s prodajo proizvodov in/ali storitev;

6. tehnično-tehnološki del (opredelitev investicijskega projekta na podlagi normativov in materialnih bilanc);

7. analizo zaposlenih za alternativo “z” investicijo glede na alternativo “brez” investicije in/ali minimalno alternativo;

8. oceno vrednosti projekta po stalnih in tekočih cenah, ločeno za upravičene in preostale stroške, z navedbo osnov in izhodišč za oceno;

9. analizo lokacije, ki vsebuje tudi imenovanje prostorskih aktov in glasil, v katerih so objavljeni;

10. analizo vplivov investicijskega projekta na okolje ter oceno stroškov za odpravo negativnih vplivov z upoštevanjem načela, da onesnaževalec plača nastalo škodo, kadar je primerno;

11. časovni načrt izvedbe investicije s popisom vseh aktivnosti skupno z organizacijo vodenja projekta in izdelano analizo izvedljivosti;

12. načrt financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja (pri financiranju s krediti tudi izračun stroškov financiranja in odplačil kreditov);

13. projekcije prihodkov in stroškov poslovanja po vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta;

14. vrednotenje drugih stroškov in koristi ter presojo upravičenosti (ex-ante) v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene ter izračunom finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi (doba vračanja investicijskih sredstev, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti) skupaj s predstavitvijo učinkov, ki se ne dajo ovrednotiti z denarjem;

15. analizo tveganj in analizo občutljivosti; 16. predstavitev in razlago rezultatov.

2.4 NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Če se spremenijo ključne predpostavke iz investicijskega programa (na primer sprememba tehnologije, časovnega načrta izvedbe, virov financiranja, sprememb na trgu, kakor tudi demografske, socialne, okoljske ali druge spremembe) v takem obsegu, da se bodo znatno spremenili pričakovani stroški ali koristi investicije v njeni ekonomski dobi, zlasti pa, če bodo odmiki investicijskih stroškov večji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti projekta, se investicijski program spremeni in dopolni (novelira). Pri novelaciji investicijskega programa se skladno s 6. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ ugotavljajo odmiki, ki so:

- v mejah odmikov iz analize občutljivosti, - posledica pomanjkljivosti pri načrtovanju in - na katere načrtovalci niso mogli vplivati.



Smiselnost novelacije investicijskega programa se preveri: - pred začetkom izvajanja investicijskega projekta, - ko je od potrditve investicijskega programa do njegove vključitve v načrt

razvojnih programov preteklo več kot leto dni, - med izvajanjem glede na ugotovitve, zapisane v poročilu o izvajanju iz 15.

člena te uredbe.

2.5 STUDIJA IZVEDBE NAMERAVANE INVESTICIJE Študija izvedbe investicije je popis vseh potrebnih aktivnosti za izvedbo investicije skupaj z aktivnostmi za zagon obratovanja oziroma delovanja. Študija izvedbe investicije je lahko tudi sestavni del investicijskega programa. Študija izvedbe nameravane investicije skladno s 14. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ vsebuje:

1. podatke o investitorju in organizacijske rešitve vodenja projekta (opredelitev modela vodenja, odgovorne osebe za pripravo in izvedbo);

2. način in postopek izbire izvajalcev oziroma dobaviteljev blaga in storitev; 3. časovni načrt vseh aktivnosti, potrebnih za izvedbo projekta in vzpostavitev

poslovanja (obratovanja); 4. seznam že pripravljene in pregled še potrebne investicijske, projektne,

tehnične in druge dokumentacije po veljavnih predpisih; 5. način končnega prevzema in vzpostavitve obratovanja ter način in

pristojnosti vzdrževanja med delovanjem. Študija izvedbe je prilagojena posebnostim investicijskega projekta in pripravljena najpozneje do začetka postopka javnega razpisa za izbor izvajalcev oziroma pred začetkom izvajanja investicijskega projekta. V primerih, kadar se dokument identifikacije investicijskega projekta šteje za investicijski program, ni potrebno izdelati še študije izvedbe. V študiji izvedbe se na podlagi investicijskega programa določijo fizični in finančni kazalniki za spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev ter način in potek vrednotenja učinkov med izvedbo projekta in obratovanjem, oziroma ko se projekt konča (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, 14. člen).

2.6 POROČILO O IZVAJANJU INVESTICIJE Poročilo o izvajanju investicijskega projekta je namenjeno pravočasnemu ugotavljanju odmikov od načrtovane izvedbe ter ukrepom za njihovo odpravo. Pri izvedbi investicije se sestavi poročilo o izvajanju najmanj enkrat letno, najkasneje ob zaključku leta v poslovnem poročilu, pa tudi, če se predvideva, da bodo odmiki od investicijskih stroškov večji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti projekta ali pa časovni načrt izvedbe podaljšan za več kot eno leto. Poročilo o izvajanju investicijskega projekta skladno s 15. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ vsebuje najmanj:



1. izsledke primerjave uresničevanja časovnega načrta izvedbe investicije s časovnim načrtom, predvidenim v investicijskem programu do datuma priprave poročila (nadziranje izvajanja časovnega načrta);

2. primerjavo dejanske vrednosti investicije (pregled sklenjenih pogodb in njenih prilog) ter porabe finančnih sredstev s predvideno v investicijskem programu;

3. ugotovitve primerjav dejanskih oziroma spremenjenih predvidenih rezultatov v obliki fizičnih in finančnih kazalnikov s tistimi iz investicijskega programa oziroma študije izvedbe;

4. opis z razlago vzrokov in posledic morebitnih odmikov in predstavitev ukrepov, s katerimi se bodo odmiki odpravili (v celoti ali delno).

Poročilo o izvajanju investicijskega projekta je strokovna osnova za odločitev o morebitni pripravi novelacije investicijskega programa in usklajevanje podatkov v načrtu razvojnih programov veljavnega proračuna (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, 15. člen).

2.7 POROČILO O SPREMLJANJU UČINKOV INVESTICIJE Namen poročila je ugotavljanje in vrednotenje dejanskih učinkov investicije v primerjavi z učinki, predvidenimi v investicijskem programu. Poročilo o spremljanju učinkov izvedene investicije se pripravi ob poslovnem poročilu najmanj v prvih petih letih po predaji projekta v obratovanje in po koncu ekonomske dobe. Poročilo o spremljanju učinkov skladno s 16. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, vsebuje najmanj: 1. opis izhodiščnega stanja oziroma tistih predvidenih rezultatov iz

investicijskega programa in/ali študije izvedbe, ki je podlaga za primerjavo z dejanskimi rezultati (fizični in finančni kazalniki, s katerimi se lahko meri uresničevanje zastavljenih ciljev), z:

- analizo izvedbeno-tehničnega dela (pri gradnji opis izvedenih del na podlagi projekta izvedenih del, dodatne zahteve pri obratovanju, druge strokovne podlage),

- analizo vplivov na okolje (prikaz in opis rezultatov prvih meritev po predpisih o varstvu okolja in opredelitev dodatnih ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje),

- analizo stroškov in virov financiranja, - izračuni upravičenosti investicije (ex-post);

2. primerjavo rezultatov z izhodiščnim stanjem in analizo odmikov, predvsem z vidika izkoriščenosti zmogljivosti, doseženih normativov, prihodkov in stroškov poslovanja ter drugih neposrednih in posrednih družbenoekonomskih učinkov.



3. PREDINVESTICIJSKA ZASNOVA ZA UREDITEV VODOOSKRBE

3.1 UVODNO POJASNILO S POVZETKOM, OSNOVNIMI PODATKI O INVESTITORJU TER NAVEDBA CILJEV OZIROMA STRATEGIJE

Vsi ljudje, ne glede na stanje razvitosti in njihove socialne in ekonomske razmere, imajo pravico do ustrezne oskrbe z varno pitno vodo. Pojem »varno« se nanaša na stalno oskrbo s pitno vodo brez pomembnega tveganja in v količinah, ki zadoščajo za vse osebne potrebe. Ti pogoji so znani kot ključnih pet pojmov: kakovost, količina, stalnost, pokritost, cena. Njihova uresničitev pa ni možna v celoti zaradi številnih primerov preseženih obremenitev podzemne vode, in s tem pitne vode, s posameznimi kemikalijami in primerov mikrobiološko neustreznih razmer v sistemih oskrbe s pitno vodo, predvsem v manjših sistemih. (Program priprave preventivnih ukrepov za zagotavljanje kvalitetne oskrbe s pitno vodo; Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2007). Ta projekt poskuša zadostiti obstoječi in predvideni potrebi po pitni vodi, kar je osnovna potreba vsakega človeka. 3.1.1 OPREDELITEV INVESTITORJA Z OSNOVNIMI PODATKI Investitor projekta »Ureditev vodooskrbe« je občina X. Predstavitev mikrolokacije projekta OBČINA X

Investitor: Občina X

Naslov: Slovenska cesta y

Telefon: z

Faks: xz

E-mail: [email protected]

Spletna stran: http://obcinax.si

Odgovorna oseba: župan občine X

Mesto X je središče istoimenske občine. Leži v jugovzhodni Sloveniji. Mesto je gospodarsko, zaposlitveno, oskrbovalno, kulturno, športno in izobraževalno središče občine. Pokrajina je danes med najbolje ohranjenimi naravnimi predeli Slovenije z veliko gozdovi.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Ko%C4%8Devje



Občina X

Površina občine (km2) 758,9

Število prebivalcev (2010) 28.078

Število žensk 14.077

Število moških 14.001

Število gospodinjstev (2002) 9.434

Povprečna velikost gospodinjstva 3

Število stanovanj (2002) 10.567

Povprečna bruto plača 1.350,00

Stopnja registrirane brezposelnosti 14%

Tabela 1: Podatki za občino X v letu 2010 (lastni)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Spol - SKUPAJ 28.164 28.223 28.098 28.145 28.232 28.251 28.417 28.080 28.078

Moški 13.914 13.970 13.908 13.924 14.003 14.002 14.183 13.973 14.001

Ženske 14.250 14.253 14.190 14.221 14.229 14.249 14.234 14.107 14.077

Tabela 2: Gibanje prebivalstva v občini X v obdobju od 2002 do 2010 (lastni)

Graf 1: Gibanje prebivalstva na območju občine X v obdobju 2002 do 2010 (Tabela 2)

Predstavitev mikrolokacije projekta oziroma regije Jugovzhodna Slovenija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Po podatkih iz leta 2010 je v njej živelo 142.408 prebivalcev. Regija obsega občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna Peč,



Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Škocjan, Trebnje in občino Žužemberk. Po površini zaseda jugovzhodna Slovenija prvo mesto med slovenskimi regijami. Njen razvoj v največji meri omogoča industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija); ta je leta 2008 ustvarila skoraj polovico bruto dodane vrednosti v tej regiji. Po vrednosti vlaganj na prebivalca so tukajšnja podjetja, družbe in organizacije z 20 in več zaposlenimi na tretjem mestu v Sloveniji, čeprav njihove bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca ne presegajo državnega povprečja. Pomembno vlogo ima tudi raziskovalno-razvojna dejavnost; v letu 2008 so izdatki zanjo znašali kar 3,2 % BDP-ja te regije. Finančna sredstva za to dejavnost so skoraj v celoti prispevale gospodarske družbe. Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila nižja od slovenskega povprečja; manj ugodna pa je bila tu izobrazbena struktura brezposelnih (več kot dve petini teh oseb sta namreč imeli najnižjo stopnjo izobrazbe). Znatno ugodnejši so prebivalstveni kazalniki. V letu 2009 je bila regija po prirastu prebivalcev na četrtem mestu v državi, k rasti števila prebivalcev pa je prispevalo predvsem priseljevanje. Delež mladih (0–14 let) je bil tu glede na preostale regije še vedno med največjimi, vendar je bil že manjši od deleža oseb v starosti 65 let ali več (15,6 %). Kljub temu je povprečna starost prebivalcev jugovzhodne Slovenije najnižja v državi. (Slovenske regije v številkah, statistični urad RS, 2011). 3.1.2 NAVEDBA CILJEV PREDMETNEGA PROJEKTA Primarni cilji projekta so:

zagotovitev zanesljive oskrbe s pitno vodo in zaščita vodnih virov;

zagotovitev oskrbe s kakovostno in varno (zdravstveno ustrezno) pitno vodo porabnikov v občini X;

širitev vodovodnega sistema;

zagotovitev rezervnega vodnega vira;

zagotavljanje stroškovno učinkovite oskrbe s pitno vodo;

1.315 novopriključenih prebivalcev na javni sistem vodooskrbe;

izboljšanje kakovosti pitne vode za 25.315 prebivalcev. Sekundarni cilji projekta so:

zmanjšanje vodnih izgub, ki sedaj znašajo 36 %;

hidravlična izboljšava vodovodnega sistema;

zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo na področjih, ki še niso vključena v sistem javne oskrbe s pitno vodo;

ureditev vodovodnih sistemov za zagotavljanje požarne varnosti;

3.2 ANALIZA STANJA S PRIKAZOM OBSTOJEČIH IN PREDVIDENIH POTREB PO INVESTICIJI

Eden od osnovnih ciljev sodobne družbe je zagotavljanje zdrave pitne vode vsem prebivalcem. Za zagotavljanje tega cilja je najpomembnejše ohranjanje neosnesnaženih virov pitne vode, kar pa predstavlja pomemben omejitveni dejavnik razvoja. Zato je osnovni namen zagotavljanja ustrezne pitne vode



celovita (integralna) zaščita voda po porečjih ter reševanje tehničnih, finančnih in organizacijskih problemov pri oskrbi z vodo in zaščiti pitne vode. (A Hudoklin, J. (2006). Regionalna zasnova prostorskega razvoja Jugovzhodne Slovenije. Podjetniški center Novo Mesto) 3.2.1 ANALIZA STANJA S PRIKAZOM OBSTOJEČIH IN PREDVIDENIH POTREB PO

INVESTICIJI Na področju občine X večino oskrbe z vodo zagotavlja osrednji vodovodni sistem, ostala področja občine pa imajo oskrbo z vodo zagotovljeno iz manjših vodovodnih sistemov. Manjši vodovodni sistemi so bili zgrajeni kot vaški vodovodi s prostovoljnim delom vaščanov. Za večino teh manjših lokalnih vodovodov skrbi javno podjetje, manjši del pa jih še vedno deluje v obliki vaških vodovodov, ki so v upravljanju krajanov. Cilji občine X so na področju oskrbe s pitno vodo zagotoviti svojim uporabnikom ustrezno oskrbo s pitno vodo, kar pomeni zagotavljanje zadostnih količin vode ustrezne kakovosti. Ta cilj se poskuša uresničiti tako, da se v sistem javne oskrbe s pitno vodo vključuje največje možno število porabnikov oziroma kar največ območja občine. Javna oskrba z vodo se izvaja v največji možni meri iz osrednjega vodovodnega sistema. Ureditev ustrezne oskrbe s pitno vodo je opredeljena v Operativnem programu razvoja prometne in okoljske infrastrukture za obdobje 2007-2013 RS-ja, ki predvideva zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo in izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo. Na področju občine X načrtujejo na centralnem vodovodnem sistemu z izvedbo ustreznih ukrepov zagotoviti ustrezno infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo za več kot 88 % prebivalcev. Tudi za prebivalce, ki trenutno nimajo urejene oskrbe z vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Poleg tega bo s predvideno ureditvijo za večji del porabnikov zagotovljen tudi rezervni vodni vir, kar bo dodatno vplivalo na večjo varnost oskrbe z vodo. Osrednji vodovodni sistem trenutno oskrbuje z vodo 23.805 prebivalcev v občini X. Obstoječe stanje vodooskrbe Osrednji vodovodni sistem: Največji del oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja na območju občine je urejen iz osrednjega vodovodnega sistema. Glavni vodni viri v osrednjem vodovodnem sistemu so štiri vodna zajetja. Izdatnost vodnih virov količinsko zadošča za potrebe po oskrbi s pitno vodo. Največjo težavo pa, predvsem ob večjih deževjih, povzroča kakovost vode. Zaradi kraškega značaja vodnih virov ob nalivih prihaja do vnosa glinenih frakcij v vodovodno omrežje, kar povzroča povišano motnost vode. Tudi omrežje primarnega vodovoda ni ustrezno, saj so na celotnem odseku vgrajene še azbestno cementne cevi. Pogoste okvare na vodovodnem omrežju so posledica iztrošenosti vodovodnega omrežja, ki je v povprečju staro okrog 50 let.



Vodni viri Zaradi geološke sestave tal je voda v več vodnih virih pogosto oporečna. Trenutno je urejeno čiščenje vode na dveh čistilnih napravah z mehansko-peščeno filtracijo. Prva čistilna naprava ima zmogljivost 24 l/s, druga pa 80 l/s. Filtraciji ne zadoščata, saj ne omogočata odstranitve vseh suspendiranih delcev. Še vedno je potrebna stalna dezinfekcija v obliki kloriranja.

Vodni vir izdatnost (l/s)

Osrednji sistem

zajetje 1 6 - 41

zajetje 2 16 - 31

zajetje 3 132

zajetje 4 22 - 82

skupaj osrednji sistem 176 - 286

Tabela 3: Pregled izdatnosti vodnih virov (lastni)

Količine vode so zadostne, problematična pa je pogosta oporečnost obstoječih glavnih vodnih virov. Za zagotovitev ustrezne oskrbe z vodo je tako nujna priprava vode na glavnih vodnih virih.

območje vodni vir

izdatnost predvidena poraba vode opis kvalitete

(l/s) (Qsr, l/s)

Občina X zajetje 1 6 – 41 3,99 urejeno čiščenje

zajetje 2 16 - 31 18,72

ustrezna

zajetje 3 132 večkrat oporečna

zajetje 4 22 – 82 50,45 večkrat oporečna

Skupaj: 176 - 286 73,16

Tabela 4: Pregled vodnih virov (lastni)

Iz pregleda vodnih virov je razvidno, da je kljub skupni zadostni izdatnosti problem predvsem v kakovosti vode, saj je voda v zajetjih z večjo izdatnostjo večkrat oporečna. Pri pregledu razpoložljivih vodnih količin niso upoštevani vodni viri ostalih (trenutno samostojnih) vodovodnih sistemov, ki so po izdatnosti majhni, kakovost vode pa je večinoma neustrezna. Po priključitvi nekaterih trenutno samostojnih sistemov na osrednji vodovodni sistem se ti vodni viri, skladno z veljavnim Pravilnikom o pitni vodi, ohranijo kot rezervni vodni viri.



Problematika vodnih virov - zajetje 1 Kraški izvir, izdatnost 6 - 41 l/s. V času večjih padavin je voda kalna, kakovost vode pa je pogosto neustrezna zaradi mikrobiološke onesnaženosti (prisotnost fekalnih bakterij v pitni vodi, kar zahteva pripravo vode in nenehno dezinfekcijo s kloriranjem), zaradi česar je zgrajena tehnično zelo enostavna naprava za pripravo vode s peščenim filtrom. Iz te naprave se voda črpa v vodohran. - zajetje 2 Iz zajetja se vodo črpa neposredno v porabo, višek pa se zbira v vodohranu. Skupna izdatnost zajetja je 16 – 31 l/s vode. Voda je občasno mikrobiološko oporečna in jo je potrebno nenehno dezinficirati s postopkom kloriranja. - zajetje 3 Kraški izvir, zelo velike izdatnosti (200 in več l/s vode). Voda je ob deževjih kalna tudi nad 70 NTU (nefelorometrične enote, angl. Nephelometric Turbidity Units). Kakovost vode je praviloma stalno neustrezna zaradi mikrobiološke onesnaženosti (prisotnost fekalnih bakterij v pitni vodi, kar zahteva nenehno dezinfekcijo s kloriranjem, ki je v času kalne vode vprašljiva). V zaledju zajetja še vedno ni urejenega čiščenja odpadnih fekalnih voda. Izvir je zaradi svoje izdatnosti tudi v sušnem obdobju najpomembnejša točka vodovoda in zagotovilo za dolgoročno varno oskrbo s pitno vodo. Zato je potrebna izgradnja čistilne naprave ob zajetju, ki bo imela tehnologijo, ki odpravlja vsa prisotna tveganja, izgradnja novega črpališča ter prilagoditev vodohrana starega 50 let novim pogojem delovanja. - zajetje 4 Kraški vodni vir, izdatnost 22 – 82 l/s. Ob večjem deževju se močno poveča kalnost vode. Kvaliteta vode ne ustreza (pogosto je mikrobiološko neustrezna). Priprava vode je urejena s peščenim filtrom s kapaciteto do 80 l/s vode. Naprava je stara in deluje povsem mehansko in nezanesljivo. Učinki čiščenja niso zadovoljivi. Poraba vode Podan je pregled porabe vode porabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz osrednjega vodovodnega sistema. Upoštevani so podatki o številu prebivalcev na območju. Za izhodišče porabe vode so upoštevani podatki o prodani in načrpani vodi za leto 2010.



Pregled porabe vode v letu 2010:

norma porabe vode

prodana voda

srednja poraba

načrpana voda

srednja poraba

št.oskrb.preb. glede na prodano

vodo

glede na načrpano

vodo

m³/leto l/s m³/leto l/s

l/os/dan l/os/dan

1.531.834 48,57 2.419.538 76,72 23.805 176 279

Tabela 5: Pregled skupne porabe vode za gospodinjstva in dejavnosti (lastni)

prodana voda - leto 2010 načrpana voda - leto 2010

dejavnosti gospodinjstva skupaj dejavnosti gospodinjstva skupaj

m³/leto m³/leto m³/leto m³/leto m³/leto m³/leto

514.085 1.017.749 1.531.834 812.014 1.607.569 2.419.583

Tabela 6: Pregled delitve porabe vode med gospodinjstva in dejavnosti (lastni)

št. oskrbovanih prebivalcev

norma porabe vode - prebivalci

glede na prodano vodo

glede na načrpano vodo

l/os/dan l/os/dan

23.805 117 185

Tabela 7: Pregled trenutne norme porabe vode za prebivalce (lastni)

Iz pregleda je razvidno, da se v sistemu izgubi kar 38 % načrpane vode. Rezerve za povečanje porabe vode zaradi novih poselitev (priseljevanje) in povečanja bivalnih standardov v obdobju do leta 2040 je potrebno iskati v zmanjševanju izgub v sistemu, ki bi jih bilo potrebno v predvidenem obdobju zmanjšati na 25 %. Glede na ugotovljeno izdatnost vodnih virov ter meritve prodane in načrpane vode so razpoložljive količine vode zadostne. Potrebno je zmanjšati delež izgub v vodovodnem sistemu. Pregled predvidene porabe vode v letu 2040: Za določitev predvidene porabe vode je upoštevana letna rast porabe 0,13 %. V tej stopnji je zajeta letna rast prebivalstva, povečanje števila prebivalcev zaradi priseljevanja, povečanje porabe vode zaradi večjega standarda oskrbe z vodo in razvoj novih dejavnosti. Povečanje porabe vode je predvideno tudi zaradi novih porabnikov vode, ki bodo v prihodnosti priključeni na osrednji vodovodni sistem.



prodana voda - leto 2040

št. priključenih prebivalcev

norma porabe vode

poraba vode - prebivalci

(gospodinjstva)

poraba vode - gospodarstvo

(ocena) skupaj:

l/os/dan m³/leto m³/leto m³/leto

26.305 118 1.130.030 585.718 1.715.748

Tabela 8: Pregled porabe vode glede na predvideno letno rast in število priključenih

prebivalcev (lastni)

načrpana voda - leto 2040 (izgube 25%)

št. priključenih prebivalcev

norma porabe vode

poraba vode - prebivalci

(gospodinjstva)

poraba vode - gospodarstvo

(ocena) skupaj:

norma porabe

glede na načrpano

vodo

srednji pretok

glede na načrpano

vodo

l/os/dan m³/leto m³/leto m³/leto l/os/dan l/s

26.305 118 1.512.698 784.063 2.296.761 158 72,83

Tabela 9: Pregled potrebne načrpane vode glede na predvideno število priključenih

prebivalcev in vodne izgube (lastni)

Za osnovo je pri izračunu upoštevana norma porabe 118 l/osebo na dan. Poraba vode gospodarstva je ocenjena glede na trenutno znane načrte. Pri določitvi potrebnih količin načrpane vode so upoštevane 25-odstotne izgube vode v vodovodnem omrežju. Večina obstoječih izgub vode je prisotnih v sekundarnih vodovodih in hišnih priključkih, tako da bo realno tudi ob sprotnem obnavljanju vodovodnega omrežja neevidentirano porabo vode težko zmanjšati pod predpostavljeno vrednost (25 %). Skupna količina načrpane vode se praktično ne bo spremenila, večjo količino prodane vode pa se bo zagotovilo z zmanjšanjem neevidentirane porabe vode (izgub) v omrežju. - pregled karakterističnih pretokov:

leto 2010 (glede na meritve)

leto 2040 (glede na predvideno porabo)

Qsr Qsr Qmax Qmin

l/s l/s l/s l/s

76,72 72,83 145,66 36,41

Tabela 10: Pregled karakterističnih pretokov za dimenzioniranje omrežja glede na

načrpano vodo (lastni)

Qmax = 2,0 x Qsr Qmin = 0,5 x Qsr



Iz pregleda je razvidno, da razpoložljive količine vode v vodnih virih zadoščajo za oskrbo celotnega prebivalstva z vodo. Problematična je zgolj kakovost vode iz večjih vodnih virov, kjer bo potrebno urediti ustrezno pripravo vode, ter pretočnost in tlaki na določenih lokacijah. Opis problematike in vzroki za izvedbo investicije Območje občine obsega 758,90 km² površine, na tem prostoru pa v 161 naseljih živi 28.078 prebivalcev. Za oskrbo s pitno vodo največjega dela prebivalcev te občine skrbi javno komunalno podjetje. Del prebivalcev tega področja pa se še vedno oskrbuje s pitno vodo iz vaških vodovodov, ki so brez pravega upravljavca ter tako izpostavljeni nenehnemu tveganju glede varnosti in stalnosti oskrbe s pitno vodo. Zaradi velike površine, razgibanosti terena (najnižja in najvišja oskrbovalna kota se medsebojno višinsko razlikujeta tudi do 610 m) in redke poseljenosti, javno podjetje trenutno izvaja dejavnost oskrbe s pitno vodo s 16 ločenimi vodovodnimi sistemi različnih velikosti, kar je za upravljavca vodovoda precej manj ugodno kot upravljanje z enim sistemom. Vzroki obstoja tako velikega števila ločenih vodovodnih sistemov so različni. Največkrat je to velika oddaljenost med posameznimi naselji. Ti manjši vodovodni sistemi so bili praviloma zgrajeni s prostovoljnim delom prebivalcev posameznih naselij, ki so se samoorganizirali ter so si izključno s svojim delom ali s pomočjo lokalne skupnosti zagotovili pitno vodo. V poznejši fazi so bili ti vodovodi preneseni v upravljanje javnemu podjetju, in sicer praviloma takrat, ko je na njih prihajalo do težav pri obratovanju. Obstoj večjega števila sistemov prinaša poleg višjih stroškov vzdrževanja tudi večje težave glede zagotavljanja varnosti in stalnosti oskrbe s pitno vodo. Zato obstaja težnja po povezovanju vodovodov na vseh mestih, kjer bi to bilo mogoče in kjer je to, glede na medsebojne razdalje, pa tudi nizke porabe vode na posameznih dislociranih področjih, še smiselno. Brez medsebojnega povezovanja nekaterih vodovodov v preteklosti bi bilo število vodovodnih sistemov še večje. Od vseh 16 delujočih vodovodnih sistemov na območju občine osrednji vodovod zagotavlja osnovo javne oskrbe z vodo in ima največjo težo med vsemi vodovodi, saj oskrbuje 86 % vseh prebivalcev občine. Vodovodni sistem se oskrbuje z vodo iz štirih vodnih virov, ki smo jih opisali na strani 15. Navedeni vodni viri se uporabljajo v skladu z določeno dinamiko, upoštevajoč stroškovno komponento, porabo na terenu ter izdatnost posameznega vodnega vira. Skupna izdatnost vodnih virov, kljub nižanju izdatnosti v sušnih obdobjih, trenutno količinsko še vedno zadošča potrebam. Poleg nihanja izdatnosti zajetij največjo težavo varni oskrbi s pitno vodo predstavlja kvaliteta vode na zajetjih, predvsem ob večjih deževjih. Večina vodnih virov je kraškega značaja, zato ob nalivih prihaja do vnosa glinenih frakcij v vodovodno omrežje. Poleg povišane motnosti vpliva na kvaliteto vode tudi mikrobiološka onesnaženost in potencialna prisotnost parazitov. Trenutno se vse te slabosti sistema delno omilijo z dvema čistilnima napravama s peščenimi filtri ter stalnim kloriranjem, ki pa ne pomenita varne in trajne rešitve.



Poleg občasno oporečne kakovosti vode na zajetjih, varno oskrbo s pitno vodo na centralnem vodovodu ogrožajo tudi stari in delno dotrajani cevovodi. Med temi imajo še posebno težo primarni oz. transportni cevovodi, kjer so skoraj na celotnem odseku vgrajene azbestno-cementne cevi. Na stopnjo dotrajanosti teh cevovodov kaže že podatek o njihovi starosti, saj njihova povprečna starost znaša 50 let. Zato so pogoste okvare na vodovodnem omrežju. Poleg ureditve in izboljšanja sedanjega stanja na celotnem osrednjem omrežju ter na zajetjih je z dograditvijo vodovodnega sistema tehnično možno ustvariti predpogoje za širitev oskrbe s pitno vodo iz osrednjega sistema na okoliška naselja in manjše vodovodne sisteme. S tem bi se pomembno zmanjšalo število vaških vodovodov in zagotovila bi se varnejša oskrba s pitno vodo porabnikov v teh vaseh. Podatki na ravni Slovenije kažejo, da so majhni vodovodi najmanj varni in najbolj ranljivi. Vpliv izgub pitne vode na vodovodnih virih in cevovodih na porabo pitne vode Vodne izgube iz vodovodnih sistemov so kompleksen problem, saj vplivajo na strošek delovanja in vzdrževanja vodovodnih sistemov. V osnovi se vodne izgube izpostavijo kot ekonomski problem, saj v primeru omejenosti vodnih virov nastanejo oportunitetni stroški vode. V primeru, da vodni vir ni omejen, pa nastajajo ob prevelikih vodnih izgubah tudi drugi stroški, povezani s povečanimi stroški črpanja, prekomernim obsegom sanacij lomov cevi, vplivom na kakovostne parametre pitne vode in nezanesljivo oskrbo (Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, junij 2006). 3.2.2 ORGANIZIRANOST VODOVODNEGA SISTEMA Bodoči izvajalec javne službe vodooskrbe: javno komunalno podjetje Naslov: Slovenska cesta Telefon: +386 Faks: +386 Odgovorna oseba: direktor Zametki javne oskrbe s pitno vodo so se pojavili že pred več kot 200 leti. Z dovajanjem vode bližje svojim domovom so prebivalci ustvarili majhne vodovodne sisteme. Bolj urejen način vodooskrbe se je začel v 19. stoletju. Vodooskrba, kakršna je na območju tudi danes, pa je bila oblikovana v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Primarna dejavnost javnega podjetja, ki skrbi za oskrbo s pitno vodo na obravnavanem območju je dejavnost 36.000 – zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode. V prihodnje bodo aktivnosti podjetja usmerjene predvsem v povezovanje vaških sistemov v osrednjega in zmanjševanje vodnih izgub na sistemu.



3.2.3 USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNO STRATEGIJO RAZVOJA SLOVENIJE, USMERITVAMI SKUPNOSTI, PROSTORSKIMI AKTI TER DRUGIMI DOLGOROČNIMI RAZVOJNIMI PROGRAMI IN USMERITVAMI

V Sloveniji je sorazmerno malo večjih in velikih sistemov za oskrbo s pitno vodo ter veliko majhnih sistemov, ki z vodo oskrbujejo manj kot tisoč ali celo manj kot sto prebivalcev. S tem je povezano izjemno veliko vodnih virov, ki so bolj ali manj izdatni. Večina manjših vodnih virov je manj zanesljivih glede oskrbe z vodo, saj že same geografske razmere pomenijo veliko tveganje za onesnaženje vodnega vira. Značilno za večino majhnih vodovodnih sistemov je, da praviloma nimajo vgrajenega sistema za pripravo pitne vode. Vse to močno otežuje nadzor nad kakovostjo zajete vode iz posameznega vodnega vira. Oteženo pa je tudi izvajanje vzdrževanja in sanacij vodovodnih omrežij, ki so lahko vir onesnaženja pitne vode. Z vstopom v EU se je Slovenija morala prilagoditi oziroma se še prilagaja evropskemu pravnemu redu. Področje oskrbe s pitno vodo je izpostavljeno področje, saj je pitna voda ena od temeljnih pravic vsakega posameznika. Po drugi strani pa je navedeno področje mnogostransko, saj pitno vodo uporabljamo tudi za druge potrebe (pranje, gašenje, odvajanje odpadne vode), in je v pristojnosti različnih inštitucij – ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za zdravje, ministrstva za obrambo, idr. - ciljno stanje oskrbe s pitno vodo pa poleg celovitih inženirsko-tehnoloških sistemov, ki opredeljujejo obstoječe stanje, opredeljuje tudi sklop pravnih in ekonomskih vsebin. Pri obravnavi vodovodnih sistemov in njihovem upravljanju se moramo zavedati, da so to v osnovi zelo mnogostranski sistemi, saj njihovo kompleksnost opredeljuje že sama tehnična narava vodovodnih sistemov, ki so sestavljeni iz niza med seboj močno soodvisnih elementov. Po drugi strani pa na delovanje sistemov močno vpliva tudi raven organiziranosti in ekonomska moč družbe, v kateri sistemi delujejo. Poleg kompleksnosti sistemov in upravljanja z njimi lahko opozorimo tudi na to, da je treba posebno pozornost posvetiti tudi ciljem upravljanja z vodovodnimi sistemi, ki jih prav tako ni enostavno določiti. Osnovni cilji, kot so kakovost vode, pretok in tlak ter zanesljivost oskrbe, so običajno v nasprotju s ciljem poceni oskrbe s pitno vodo. Če k temu dodamo še delovanje sistema za dobavo pitne vode, lahko ugotovimo, da je ta cilj pogosto v nasprotju s ciljem kakovosti dobavljene vode. (RS Ministrstvo za okolje in prostor (2006), Operativni program oskrbe s pitno vodo). Pri načrtovanju oskrbe s pitno vodo je potrebno upoštevati obstoječe programe in zakonodajo s tega področja. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi smernice Evropske unije. Temeljni dokument s področja vodooskrbe je Operativni program oskrbe s pitno vodo, katerega vsebina izhaja iz Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012. Ciljno stanje oskrbe s pitno vodo opredeljujejo naslednji strateški cilji, ki so zapisani v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo, ki ga je izdao Ministrstvo za okolje in prostor RS v letu 2006:

zagotovitev zanesljive oskrbe s pitno vodo in zaščito vodnih virov (trajnost oskrbe, vodne količine),

zagotovitev oskrbe s kakovostno in varno pitno vodo (zdravstveno ustrezna pitna voda),

zagotovitev stroškovno učinkovite oskrbe s pitno vodo



Usklajenost projekta z regionalnim razvojnim programom Regionalni razvojni program (RRP) je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti razvojne regije, določi razvojne prioritete regije in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v razvojni regiji in se pripravlja za enako časovno obdobje kot DRP (Državni razvojni program 2007-2013). RRP JV Slovenije, kamor spada tudi občina X, za obdobje 2007-2013, ima na področju okolja, prostora in infrastrukture naslednje ključne cilje:

ohranjenost naravnih kakovosti in drugih prvin prepoznavnosti;

učinkovitejša infrastrukturna opremljenost;

usklajen prostorski razvoj. Za izboljšanje stanja okolja, hkrati pa tudi za zmanjševanje razlik v razvoju regije, vzpostavitev ustreznejšega urbanega omrežja, omogočanje gospodarskega razvoja in dvig kakovosti bivanja, bodo zagotovljena nova oziroma prenovljena obstoječa infrastrukturna omrežja in sistemi (sistemi za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki ter nove oziroma prenovljene cestne in železniške povezave, telekomunikacijske povezave, energetska omrežja). Pri tem je pomembno kvalitativno izboljševanje oskrbe razvojnih središč ter zagotavljanje minimalnega infrastrukturnega (komunalnega) standarda manj razvitim, predvsem pa podeželskim območjem. Oskrba s pitno vodo se bo zagotavljala prek regionalnih vodovodnih sistemov na posameznem regionalnem območju. Prvenstveni nalogi na področju oskrbe z vodo sta zagotovitev oskrbe v vseh naseljih (izgradnja novih objektov za eksploatacijo neoporečnih vodnih virov, optimizacija vodohranskih kapacitet, izgradnja novih vodovodnih omrežij, posodobitev opreme za procesno vodenje), izboljšanje kakovosti pitne vode ter rekonstrukcija zastarelih in tehnično neustreznih cevovodov ob hkratnem zagotavljanju kvalitete (zagotovitev režimov v varstvenih pasovih) in izdatnosti vodnih virov. Pri načrtovanju razširitve in rekonstrukcije vodooskrbnih sistemov je treba zagotoviti usklajenost glede rabe prostora na območjih vodnih virov in zagotoviti take rešitve (ustrezne vodovarstvene režime), ki bodo prvenstveno varovale naravne vire in omogočale nemoteno oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Predvsem v razpršenih naseljih regije bo potrebno zagotoviti oskrbo s pitno vodo za večje število naselij, ki so trenutno lokalno neustrezno in/ali nezadostno opremljena. Tako je npr. potrebna tudi prevezava vseh vaških vodovodov na sisteme javnega vodovoda. Navedeni cilj se bo zagotavljal preko v RRP načrtovanega ukrepa - Ukrep 2: Izboljšanje komunalne opremljenosti. Ukrep se nanaša na vzpostavitev novih in rekonstrukcijo obstoječih infrastrukturnih omrežij za zagotavljanje enakovredne komunalne in energetske opremljenosti in učinkovitega varstva okolja v regiji. Ob tem bodo upoštevane omejitve, ki izhaja iz dejstva, da gre za kraški svet in vododeficitarno območje. S tem ukrepom bo mogoče hitreje dosegati dvig življenjske ravni in zagotovitev izvedbe predvidenih razvojnih programov v regiji.



Z izboljšanjem komunalne opremljenosti urbanih naselij in podeželja ter gospodarskih con, predvsem z izgradnjo sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, pa tudi energetske in druge infrastrukture, bo doseženo zmanjšanje onesnaženja okolja, hkrati pa bodo povečane možnosti za gospodarski razvoj. Izboljšana bo kakovost bivanja, zmanjšane bodo razlike med urbanimi območji in podeželjem ter med razvitejšimi in manj razvitimi deli regije. Ukrep se bo uresničeval z izvajanjem naslednjih projektov oz. aktivnosti:

komunalno opremljanje naselij in gospodarskih con;

povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo;

izpopolnitev sistemov za ravnanja z odpadki. Cilji ukrepa so:

zmanjševanje onesnaženja okolja,

povečanje možnosti za gospodarski razvoj,

zmanjšanje razlik v komunalno – infrastrukturni opremljenosti med urbanimi območji in podeželjem ter med razvitejšimi in manj razvitimi deli regije.

Kazalniki rezultatov ukrepa so:

stanje onesnaženosti kopalnih voda Krke (Brod, Loka, Mačkovec, Otočec, Draga, Dobrava), Kolpe (Krasinec, Podzemelj) Lahinje (Primostek) in Mirne, ter Temenice (Trebnje);

dolžina saniranega in novozgrajenega vodovodnega omrežja;

dolžina saniranega in novozgrajenega kanalizacijskega omrežja;

razmerje med porabljeno pitno vodo in očiščeno odpadno vodo.

Kazalniki rezultatov ukrepa Izhodiščna vrednost, vir,

leto Ciljna vrednost 2013

stanje onesnaženosti kopalnih voda Krke (Brod, Loka, Mačkovec, Otočec, Draga, Dobrava), Kolpe (Krasinec, Podzemelj), Lahinje (Primostek) in Mirne ter Temenice (Trebnje)

Neustrezno stanje na 11 lokacijah, MOP ARSO, 2006

Ustrezno stanje na vseh doslej neustreznih lokacijah

dolžina saniranega in novozgrajenega vodovodnega omrežja

0,00 km, občine in komunalna podjetja, 2006

400,00 km

dolžina saniranega kanalizacijskega omrežja

0,00 km, občine in komunalna podjetja, 2006

600,00 km

razmerje med porabljeno pitno vodo in očiščeno odpadno vodo

1,00 km, komunalna podjetja, 2006

0,80

Tabela 11: Kazalniki rezultatov ukrepa na področju okolja – RRP JV Slovenije (Regionalni razvojni program razvojne regije Jugovzhodna Slovenija 2007-2013, dec. 2006)



Zakonodaja na področju oskrbe s pitno vodo Pri pripravi vse potrebne dokumentacije za obravnavani projekt in izdelavo nadaljnje investicijske dokumentacije projekta je potrebno upoštevati obstoječo evropsko zakonodajo, slovensko zakonodajo in zakonodajo občine X. Zakon o vodah (Ur.l. RS 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08) v 2. členu določa naslednje cilje: cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) /ZVO-1-UPB1/ (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08-ZVO-1B) določa odvajanje in čiščenje komunalnih in odpadnih in padavinskih voda kot obvezno lokalno javno službo, kar pomeni, da je lokalna skupnost odgovorna za pripravo sanacijskega programa za komunalne odpadne vode ter izvedbo nujnih investicij za sanacijo povzročenega onesnaževanja. Za spodbujanje manjšega obremenjevanje okolja ter pospešeno odpravljanje njegovih posledic predpisuje država instrumente v obliki okoljske dajatve, ki jih plačujejo povzročitelji onesnaževanja okolja. Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/04,35/04,26/06,92/06, 25/09) predpisuje ugotavljanje in oceno varnosti oskrbe s pitno vodo. Zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki kakršnegakoli onesnaženja določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS št. 35/06, 41/08, 28/11) hkrati z operativnim programom oskrbe s pitno vodo ureja predvsem izvajanje oskrbe s pitno vodo. Pravilnik določa bistvene zahteve, ki jih morajo z vidika upravljanja z vodovodnimi sistemi sprejeti upravljavci vodovodnih sistemov. Uredba o vodnih povračilih (Ur.l. RS št. 103/02, 122/07) določa način določanja višine vodnega povračila, ki se plačuje za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v lasti države. Zavezanec za plačilo vodnega povračila je oseba, ki upravlja objekt ali napravo za odvzem ali izkoriščanje vode. Druga slovenska zakonodaja na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda:

Uredba o ureditvi določenih vprašanj s področja voda (Ur.l. SRS, št. 22/76, RS, št. 35/96)

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/05)

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 98/07, 30/10)

Uredba o stanju površinskih voda (Ur.l. RS, št. 14/09, 98/10)

Uredba o stanju podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 25/09)

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200870&stevilka=3026



Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur.l. RS, št. 46/02, 41/04-ZVO-1)

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 45/07, 63/09, 105/10)

Odredba o obliki poročila o občasnih ali trajnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod (Ur.l. RS, št. 1/01, 106/01, 13/04)

Odredba o obliki in vsebini napovedi za odmero takse za odvajanje tehnološke odpadne vode (Ur.l. RS, št. 14/97, 15/98, 13/01, 21/04)

Pravilnik o obliki in vsebini napovedi za plačilo vodnega povračila (Ur.l. RS, št. 131/03)

Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06)

Pravilnik o določitvi vodne infrastrukture (Ur.l. RS, št. 46/05)

Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Ur. l. RS, št. 10/09)

Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Ur. l. RS, št. 49/06, 114/09)

Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 63/09)

Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2009 (Uradni list RS, št. 16/09)

Zakonska izhodišča Izdelavo NPVO in posameznih sektorskih operativnih programov določajo:

Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) /ZVO-1-UPB1/ z vsemi spremembami (Ur.l. RS, št. 39/06, 70/08)

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 45/07, 63/09, 105/10)

Drinking Water Directive (80/778/EEC) z dodatki (81/858/EEC, 90/656/EEC)

Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN)

Zakon o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Ur.l. RS, št. 127/06)

Zakon o lokalni samoupravi (uradno prečiščeno besedilo) (ZLS-UPB2) z vsemi obstoječimi spremembami zakona (Ur.l. RS, št. 94/2007, 14/10, 84/10)

Uredbe na področju kvalitete voda v okviru Državnega programa za prevzem pravnega reda Evropske Unije:

Sewage Sludge (86/278/EEC)

Ground Water (80/68/EEC) dodatki (90/656/ECC, 91/692/EEC)

Nitrates Directive (92/43/EEC)

Integral Pollution Prevention Control (96/61/EC) dodatki (90/656/EEC, 91/692/EEC)

Dangerous Substances to the Aquatic Environment (76/464/EEC) dodatki (90/656/EEC, 91/692/EEC)



Mercury Discharges from Chlor-alkali Industries (82/176/EEC)

Cadmium Discharges (83/513/EEC)

Other Mercury Discharges (84/156/EEC)

HCH Discharges (84/491/EEC)

List on Substances (86/280/EEC) dodatki (88/347/EEC, 90/415/EEC)

Habitats Directive (92/43/EEC)

Shellfish Directive (79/923/EEC) dodatek (91/692/EEC)

Fish Water Directive (78/659/EEC)

Surface Water for the Abstraction of Drinkig Water (75/440/EEC) dodatki (79/869/EEC, 90/656/EEC, 91/692/EEC)

Bathing Water (76/160/EEC) dodatek (90/656/EEC)

Water Framework Directive (COM/97) 49-final Podpisane mednarodne konvencije:

Konvencija o zaščiti in rabi prekomejnih vodotokov in jezer (Helsinki, 1992)

Konvencija o sodelovanju pri zaščiti in rabi voda reke Donave (Sofija, 1994)

Konvencija o močvirjih mednarodnega pomena (Ramsar, 1993)

Konvencija o biološki raznolikosti (Rio de Janeiro, 1992)

Alpska konvencija (Salzburg, 1991) Podpisani mednarodni sporazumi s sosednjimi državami:

s Hrvaško: Sporazum o urejanju voda Sporazum o varstvu Jadranskega morja (Slovenija, Italija, Hrvaška)

Programska izhodišča Vsebina in obseg načrtovanih aktivnosti izhajata iz ocene obstoječega stanja in ukrepov za njegovo izboljšanje, obenem pa upoštevata tudi varstvo in večnamensko rabo voda glede načrtovanega razvoja gospodarskih ter negospodarskih dejavnosti in realne ekonomske možnosti, ki določajo časovni potek izvedbe prednostnih nalog. Evropske usmeritve glede načrtovanja in vodenja nacionalne politike vključujejo:

politiko kompleksnega načrtovanja in upravljanja z upoštevanjem naravnih danosti, ekonomskih in socialnih dejavnikov prostora

regionalizacijo po povodjih

zaščito kakovosti, količine in dinamike voda Aktivnosti in ukrepi so naslovljeni na nacionalni in lokalni nivo odločanja in upravljanja in opredeljujejo proces sodelovanja akterjev na posameznih nivojih in med njimi. Razvojna politika podaja enotne strateške usmeritve za vsa povodja Republike Slovenije, načrtovanje ukrepov po posameznih povodjih pa omogoča:

trajnostni razvoj varstva in rabe voda

preglednejšo situacijo virov onesnaženja, obremenitve vodnih tokov in njihove razpoložljive samočistilne sposobnosti, ki določa vrsto in časovno opredelitev ukrepov

preglednejšo situacijo razpoložljivih količin voda, ki so odvisne od naravnih danosti, obstoječe rabe in bilance voda posameznih področij, ki



določa usmeritve in časovno opredeljene aktivnosti za izvedbo načrtovane rabe voda

upoštevanje različnega stanja razvoja posameznih dejavnosti po posameznih regijah

učinkovitejši nadzor nad izvajanjem razvojne politike Operativni program vključuje nacionalno in lokalno regulativo ter strategijo, institucije na nacionalni in lokalni ravni upravljanja in časovni potek prednostnih investicij z opredelitvijo finančnih virov za njihovo izvedbo. Strategije in programi, ki podajajo programska izhodišča:

Nacionalni program varstva okolja (NPVO), MOP 1998

National Programme of Adaption of the Acquis Communautaire, MOP 1998

CRP V2-9139-97: Varstvo voda, Zakonodaja in drugi splošni ukrepi varstva okolja, MOP 1998

DISAE: SLO-107, Implementation of Urban Waste Water Directive, 1998

GEF - Danube River Basin Pollution Reduction Programme, 1998

Načrtovane investicije v komunalni infrastrukturi in predviden način njihovega financiranja, Ekonomska Fakulteta, dr. Mojmir Mrak, 1998

Priporočila Združenih narodov državam Vzhodne in Srednje Evrope (ECE) - Protection and Sustainable Use of Waters, recommendation to ECE, UNO, 1995 (Odlok o operativnem programu odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe)

3.3 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DELE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE

Analiza tržnih možnosti je proces zbiranja, zapisovanja, razvrščanja in analiziranja podatkov o kupcih, konkurentih in drugih dejavnikih, ki oblikujejo odnose med ponudniki proizvodov in storitev in njihovimi kupci. (Vahčič, A., Priročnik za vaje pri predmetu Osnove podjetništva, poglavje 5) Glede na to, da je predmet tržne analize vodooskrbe in s tem posredno podjetje javnega značaja, je tržna analiza prilagojena naravi projekta in podjetja, zato vključuje:

analizo poslovnega okolja,

analizo kupcev in ciljnega trga in

SWOT analizo. 3.3.1 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA Prednostne naloge je opredelil Operativni program oskrbe s pitno vodo, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenje v letu 2006. V tem nacionalnem operativnem programu ločimo naloge oskrbe s pitno vodo državnega in občinskega pomena. Med naloge državnega pomena so v okviru operativnega programa vključene:

izgradnja ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo,

zagotovitev rezervnih vodnih virov na večjih vodovodnih sistemih (oskrbujejo več kot 50.000 prebivalcev) in povezav,

izgradnja večnamenskih zadrževalnikov,



aktivna zaščita podtalnice oz. odprava posledic preteklih ekoloških nesreč z možnimi vplivi na več kot 10.000 prebivalcev.

Naloge državnega pomena se bodo sofinancirale iz Kohezijskega sklada in državnega ter občinskega proračuna in so predmet OP ROPI (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013). Med naloge občinskega pomena, kot jih navaja operativni program, uvrščamo:

zagotovitev rezervnih vodnih virov za ostale manjše vodovodne sisteme (49.000-10.000 prebivalcev),

zmanjšanje vodnih izgub na velikih sistemih (če je izguba večja od 30 %),

posodobitev vodovodnih sistemov nad 10.000 prebivalcev. Naloge občinskega pomena se bodo sofinancirale iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, državnega in občinskega proračuna in so predmet OP RR (Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013). Ključni cilje je:

zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo,

ohranitev naravnih virov. Pravna osnova za operativno izvedbo delitve nepovratnih sredstev na področju komunalne infrastrukture so tako Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture ter Operativni program oskrbe s pitno vodo in Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Ključne aktivnosti v zvezi z varstvom voda bodo naslednje:

Na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda bodo aktivnosti vezane predvsem na izgradnjo in modernizacijo kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav. Aktivnosti so vezane na izvedbo državnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

Ključne aktivnosti glede oskrbe s pitno vodo so povezava vodovodnih sistemov na večje skupne vodne vire, zagotovitev rezervnih vodnih virov na večjih vodovodnih sistemih, sanacija nezadostnih vodnih virov, zadrževanje voda ter rehabilitacija magistralnih vodovodov, pa tudi aktivna zaščita zajetij pitne vode pred onesnaženimi vodami.

Ukrepi na področju zmanjšanja škodljivega delovanja voda pa bodo zajemali gradnjo infrastrukture za varstvo pred poplavami na prioritetnih področjih, kartiranje poplavnih območij, program izboljšanja napovedovanja poplavnih dogodkov in vzpostavitev ustreznega hidrološkega monitoringa. V OP ROPI so tudi navedeni projekti, ki bodo izpeljani v obdobju 2007-2013 ter njihova vrednost.

Operativni program je usklajen s Strateškimi smernicami Skupnosti. Povezave med Strateškimi smernicami Skupnosti in Razvojnimi prioritetami za področje okolja so:



Strateške smernice Skupnosti

Področje strateških smernic Razvojna prioriteta

Evropa kot privlačno mesto za investiranje in delo

Povečanje sinergije med varstvom okolja in rastjo

Ravnanje s komunalnimi odpadki

Izboljšanje infrastrukture

Varstvo okolja – področje voda:

Ravnanje z odpadnimi vodami

Oskrba s pitno vodo

Zmanjšanje poplavne ogroženosti

Tabela 12: Razvojne prioritete glede na strateške smernice (Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Operativni program razvoja okoljske in

prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, junij 2006) Povezava med prednostnimi nalogami iz nacionalnega programa reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji in Razvojnimi prioritetami za področje okolja:

Prednostna razvojna naloga

Prednostni ukrepi Razvojna prioriteta

UKREPI ZA DOSEGANJE

TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

III.E.2 Trajnostna uporaba virov (politika varstva okolja)

Izgradnja ustrezne javne infrastrukture za ravnanje s

komunalnimi odpadki

Ravnanje s komunalnimi odpadki

Izgradnja ustrezne javne infrastrukture na področju voda

Varstvo okolja – področje voda:

Ravnanje z odpadnimi vodami

Oskrba s pitno vodo

Zmanjšanje poplavne ogroženosti

Tabela 13: Razvojne prioritete glede na prednostne razvojne naloge (Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Operativni program razvoja

okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, junij 2006)

V začetku leta 2010 je prišlo tudi do spremembe na področju izkazovanja lastnine infrastrukture v komunalno opremljenost na področju vseh lokalnih skupnosti v Sloveniji. Tako se je z decembrom 2009 izteklo prehodno obdobje, v katerem so se morala javna podjetja prilagoditi določbi SRS 35 (2006), ki jim narekuje prenehanje izkazovanja t. i. sredstev v upravljanju. To na drugi strani za občine pomeni, da bodo v svojih poslovnih knjigah ukinjale terjatve iz omenjenega naslova, kar poraja računovodska, pravna in davčna vprašanja, ki se od primera do primera razlikujejo in jih je potrebno reševati upoštevajoč vsakokratne specifike. Konec leta 2009 se je začel v celoti uporabljati spremenjen Slovenski računovodski standard 35 (v nadaljevanju: SRS 35), ki je bil sprejet in objavljen že leta 2005. Z letom 2010 so se pričele uporabljati določbe tega standarda, ki se nanašajo na sredstva v upravljanju za podjetja, ki so taka sredstva imela in izkazovala.



SRS 35 ureja le tiste posebnosti pri vrednotenju in izkazovanju sredstev in obveznosti do virov sredstev ter merjenju in izkazovanju odhodkov, prihodkov ter poslovnega izida, ki so značilne za podjetja, ki opravljajo gospodarske javne službe. Ločiti je potrebno pojma upravljanje gospodarske javne infrastrukture z računovodskega vidika in upravljanje gospodarske javne infrastrukture s pravnega vidika. SRS 35 (2006) ukinja zgolj pojem upravljanje gospodarske javne infrastrukture z računovodskega vidika, torej odpravlja sredstva v upravljanju z vidika vodenja računovodskih evidenc. Pri prenosu sredstev od upravljavcev nazaj k lastniku infrastrukture bo potrebno predvsem upoštevati določila pogodb o upravljanju z gospodarsko javno infrastrukturo, ki sta jih podjetje in občina sklenila ob prenosu infrastrukture v poslovne knjige upravljavcev. Namen vseh teh sprememb je vzpostavitev pravilnih razmerij med lastniki infrastrukture in izvajalci gospodarskih javnih služb ter vzpostavitev sistema financiranja s strani javne oblasti, ki bo zagotavljal enakopraven položaj vseh izvajalcev reguliranih dejavnosti, ne glede na njihovo pravno-organizacijsko obliko, družbenemu kapitalu pa določil ceno, s katero je mogoče zagotavljati sredstva za modernizacijo osnovnih sredstev. Po 1. 1. 2010 veljavna zakonodaja predvideva drugačen odnos med lokalno skupnostjo, ki mora zagotavljati kontinuirano izvajanje gospodarskih javnih služb, in posameznimi izvajalci teh javnih služb. Predvideno je, da se z izvajalcem gospodarskih javnih služb sklene najemna pogodba za uporabo gospodarske javne infrastrukture (omrežnina), prejeta sredstva pa je potrebno porabiti namensko za obnovitveno vzdrževanje te infrastrukture. Vir za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture predstavlja komunalni prispevek. Skladno s 3. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) gospodarsko javno infrastrukturo predstavlja:

pri oskrbi s pitno vodo – javni vodovodi v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

pri odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode – javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,

pri zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov – sistem zbiralnic, zbirnih centrov, sortirnic mešanih komunalnih odpadkov in malih komunalnih kompostarn, namenjenih zbiranju in obdelavi komunalnih odpadkov pred oddajo v nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje in

pri odlaganju ostankov komunalnih odpadkov po predelavi ali odstranjevanju – odlagališča nenevarnih odpadkov in naprave za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem.

Pri izvajanju gospodarskih javnih služb so izvajalci teh dejavnosti iz javnih sredstev nabavljali tudi ostala osnovna sredstva, ki so bila potrebna za izvajanje dejavnosti, vendar ne spadajo med gospodarsko javno infrastrukturo. To so različna opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, ki jih je ravno tako treba prenesti v poslovne knjige občine. (Alen Hodnik, Ugotovitveni sklep o prenosu sredstev v upravljanju v poslovne knjige Mestne občine Ptuj, 2009)



Analiza stanja voda v Republiki Sloveniji Slovenija je relativno bogata z vodami, saj je količina padavin velika in je nad evropskim povprečjem. Padavine pa so časovne izredno neenakomerno porazdeljene, prav tako pa niso enakomerno razporejene po celotnem ozemlju. Najmanj padavin je severovzhodnem in jugozahodnem delu države, kjer so najmanjše tudi zaloge podzemnih voda. Največ podzemne zaloge ima osrednji del države. Velik problem so območja s kraško poroznostjo, ki predstavljajo bogat vir podzemnih voda, ki ga je zaradi specifičnih lastnosti območja težko obvarovati pred antropogenimi obremenitvami. V Sloveniji se površinske vode uporabljajo predvsem za potrebe tehnološke vode, podzemne vode pa so glavni vir pitne vode. V zbirki podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo je bilo v letu 2004 vpisanih 977 oskrbovalnih območij, iz katerih se je s pitno vodo oskrbovalo 1.840.135 prebivalcev, kar pomeni 92 % prebivalcev Slovenije. Ti podatki povedo, da se 156.869 prebivalcev ni oskrbovalo s pitno vodo, ki je bila zajeta v monitoring 2004. Prebivalci so se oskrbovali iz lastnih vodnih virov in sistemov, ki oskrbujejo manj kot 50 prebivalcev ter oskrbovalnih območij, ki so izpadla iz zbirke in s tem iz Programa monitoringa pitne vode 2004, zaradi nepopolnega zajema oskrbovalnih območij. Teh območij je bilo po oceni 70, večinoma velikostnega razreda 50–500 prebivalcev in so oskrbovala približno 20.000 prebivalcev. V letu 2003 je bilo za javni vodovod načrpanih 187 milijonov m³ sveže vode. Večina te vode je bila načrpana iz podzemne vode, zato je skrb za ohranjanje zadostnih količin podzemne vod in za ohranjanje njihove kakovosti v Sloveniji še toliko pomembnejša. Izguba vode zaradi dotrajanih vodovodnih omrežij se postopno zmanjšuje. Za podzemne vode je značilno, da so kot vir pitne vode manj problematične, zlasti v mikrobiološkem smislu. Za površinske vode oz. kraške vode je značilno, da na svoji poti pobirajo najrazličnejša onesnaženja in so pogosto slabše mikrobiološke kakovosti. (RS Ministrstvo za okolje in prostor (2006), Operativni program oskrbe s pitno vodo).

Graf 2: Število in delež prebivalcev Slovenije, vezanih na sisteme v letih 1998-2003

oz. na oskrbovalna območja v letu 2004 in 2005 (RS Ministrstvo za okolje in prostor (2006), Operativni program oskrbe s pitno vodo)



Graf 3: Zagotovljene in dobavljene količine vode ter količine vodnih izgub po letih

(RS Ministrstvo za okolje in prostor (2006), Operativni program oskrbe s pitno vodo)

3.3.2 ANALIZA KUPCEV IN CILJNEGA TRGA V PREDMETNI OBČINI Poraba pitne vode na območju Javno podjetje oskrbuje prebivalce občine X s pitno vodo. Število oskrbovanih prebivalcev je predstavljeno v spodnji tabeli.

Občina Sedanje št. priključenih

prebivalcev

Št. novopriključenih glede na predlagano varianto

Varianta 1 Varianta 2

X 23.805 1.315 1.315

Tabela 14: Število priključenih prebivalcev na vodovodni sistem (lastni)

Na javni vodovodni sistem je v občini X priključenih 23.805 prebivalcev. V okviru obravnavanega projekta se glede na predlagani varianti (več o tem na strani 33) pričakuje, da se bo ne glede na izbrano varianto ob zaključku projekta v letu 2015 na osrednji vodovodni sistem dodatno priključilo 1.315 prebivalcev. Na podlagi podatkov o številu obstoječih priključenih prebivalcev na javno vodovodno omrežje so količine prodane pitne vode za občino X naslednje:

občina prodana voda - leto 2010

gospodarstvo gospodinjstva skupaj

m³/leto m³/leto m³/leto

X 514.085 1.017.749 1.531.834

Tabela 15: Količina prodane pitne vode v občini v m³ v letu 2010 (lastni)



Trend oskrbe s pitno vodo Pri izračunih učinkovitosti smo upoštevali:

obstoječe število priključenih,

število novo priključenih zaradi izgradnje novih vodovodov,

število novo priključenih zaradi naravnega prirasta: na osnovi preteklih trendov smo upoštevali povprečno 0,13 % letno rast prebivalstva.

V spodnji tabeli predstavljamo število priključenih prebivalcev na javni vodovodni sistem pred in po investiciji.

2010 2013 2014 2015 2020 2025 2030 2040

Obstoječe priključeni prebivalci 23.805 23.805 23.805 23.805 23.805 23.805 23.805 23.805

Kumulativni naravni prirast na obstoječe priključene

0 116 155 194 390 587 786 1.189

Novopriključeni prebivalci (kumulativa)

0 438 876 1.315 1.315 1.315 1.315 1.315

Skupaj 23.805 24.359 24.836 25.314 25.510 25.707 25.906 26.309

Tabela 16: Število prebivalcev priključenih na vodovodni sistem v ekonomski dobi

projekta, Varianta 1 in Varianta 2 (lastni)

3.3.3 ANALIZA OBSTOJEČIH CEN Prodajno ceno za pitno vodo določa izvajalec javne gospodarske službe. Cena pitne vode je enaka za vse uporabnike (gospodinjstva ali dejavnosti).

Trenutno veljavna cena

VODARINA (EUR/m³) 0,50

PRIKLJUČNA MOČ EUR (na priključek) 0,54

Tabela 17: Obstoječe cene pitne vode v EUR z DDV-jem (lastni)

3.3.5 SWOT ANALIZA S POSTAVITVIJO CILJEV SWOT analiza, imenovana tudi klasična analiza, je analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti glede na izvedbo projekta. Prednost je vsaka sposobnost, s katero se lahko doseže določene cilje. Slabosti so tiste aktivnosti, ki ovirajo ali zadržujejo doseganje opredeljenih ciljev. Priložnosti se kažejo v razmerah zunanjega okolja. Z njihovo pravilno in natančno uporabo imamo možnost, da projekt doseže svoje cilje. Nevarnosti so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo doseganje želenih ciljev in na katere praviloma nimamo veliko vpliva. (Bell, 1988, str. 67; v Pišek, 2008, str. 23) Prednosti

znano število ogroženih urbaniziranih površin

nizka poraba vode na prebivalca

razpoložljivost vodnih virov Cilj: Zanesljivo čiščenje pitne vode v čistilnih napravah.



Slabosti

povečana zdravstvena ogroženost prebivalstva

zmanjšanje kvalitete bivanja in dostopnosti storitev

negativni vpliv na gospodarski razvoj, umikanje kapitala

nizka ozaveščenost prebivalstva

vodne izgube

nepovezanost sistema in hidravlična neustreznost

neugodna infrastrukturna opremljenost (pomanjkljiva, dotrajana)

velika ranljivost kraškega sveta za onesnaženja Cilj: Zamenjava dotrajanih delov cevovodov s ciljem zmanjšanja vodnih izgub in

zagotavljanja zanesljive in kvalitetne oskrbe s pitno vodo. Priložnosti

neizgrajenost objektov in naprav, pri čemer izstopajo čistilne naprave

urejenost infrastrukture kot konkurenčna prednost Republike Slovenije

pozitivni učinki na gospodarski in turistični razvoj in razvoj uporabe novih tehnologij

ohranitev vodnih virov kot strateške dobrine države v času klimatskih sprememb

pozitivni učinki na zdravje prebivalstva Cilj: Izvedba projekta bo izrabila tudi ponujene priložnosti, kot so povečanje

zaposlovanja na tem področju (povečanje zaposlovanja bo posledica potreb pri prihodnjem upravljalcu).

Nevarnosti

migracije prebivalstva (znotraj RS)

izredno povišanje cen pitne vode

povečana ranljivost zaradi klimatskih sprememb Cilj: Menimo, da bo izvedba projekta morebiti deloma vplivala na povečanje cen

pitne vode, kar ima lahko vpliv na ekonomski in socialni vidik za prebivalce z nižjimi dohodki.

3.4 ANALIZA VARIANT Z OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV IN KORISTI TER IZRAČUN UČINKOVITOSTI ZA EKONOMSKO DOBO INVESTICIJE

Izvedba predstavljenih ukrepov bo zagotovila dolgoročno varno, zanesljivo in kakovostno vodooskrbo občine X, v skladu z veljavno zakonodajo in pravilniki. V skladu s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo so prioritete obnov, poleg ustvarjanja pogojev za kvalitetno oskrbo s pitno vodo po EU standardih, usmerjene k zagotavljanju zadostnega dotoka ustreznih količin vode po cevovodih ter posledično tudi k zmanjševanju vodnih izgub. Predmet projekta je zagotovitev oskrbe s pitno vodo na območju občine X.



Varianta »brez investicije« predstavlja neizvedbo projekta in pomeni sedanje stanje in povečevanje problematike v obravnavani občini. Obstoječe stanje je nesprejemljivo, saj se uporabniki soočajo z nekakovostno pitno vodo ter nezadostnimi pretoki v določenih delih oskrbovalnega sistema. Varianta »brez« investicije tako ni sprejemljiva. V nadaljevanju obstoječe predinvesticijske zasnove tako z vidika tehničnih rešitev obravnavamo le varianti »z investicijo«. 3.4.1 VARIANTI Z INVESTICIJO Pri zasnovi predvidene ureditve osrednjega vodovodnega sistema je bilo upoštevano stanje obstoječih objektov, terenske značilnosti in lokacije vodnih virov z razpoložljivimi količinami vode. Zaradi geološke zgradbe terena novih vodnih virov s kakovostnejšo vodo in ustrezno izdatnostjo ni možno pridobiti. Tako so pri načrtovanju vodovodnega sistema kot izhodišče upoštevani obstoječi vodni viri. Lokacija vodnih virov, naselij in obstoječe vodovodne infrastrukture določa tako le eno varianto poteka vodovodnega cevovoda. Kot varianti sta obdelani različni tehnologiji priprave vode:

Varianta 1: priprava vode z ultrafiltracijo

Varianta 2: priprava vode s filtracijo v tlačnih peščenih filtrih.

Ne glede na način priprave vode se lokacije čistilnih naprav za vodo ne spremenijo, različen je le razpored posameznih delov čistilne naprave. Potek tras vodovodnih cevovodov pa je neodvisen od načina priprave vode in je pogojen z lokacijo vodnih virov, porabniki vode in obstoječimi vodovodnimi objekti. 3.4.2 PREDVIDENA UREDITEV Osnovni vodni viri v predvidenem vodovodnem sistemu so zajetja 1, 2, 3 in 4. Vodovodni cevovod bo potekal od zajetja 1, ki leži na severozahodu občine proti jugovzhodu občine. Dodatne potrebne količine vode se bodo zagotavljale iz zajetja 2. Iz zajetja bo voda dotekala na čistilno napravo ter naprej (črpanje) v vodohran 1. Iz vodohrana bo urejen odtok očiščene vode proti osrednjemu delu občine – dotok v vodohran 2. V osrednjem delu občine je predvideno čiščenje vode iz obstoječega zajetja (zajetje 2). Očiščeno vodo se bo črpalo v vodohran 2. V primeru izrednih razmer na zajetju 3 bo možno iz zajetja 2 zagotavljati potrebne količine vode za južni del občine. V tem primeru bodo tlaki v južnem delu nekoliko manjši, vendar pa bodo pri normalni porabi še vedno zadostni.



Vodohran 2 ostane v enaki funkciji kot je trenutno. Preko vodohrana se zagotavlja potrebne količine vode za osrednji del občine, kar bo možno iz zajetja 2 ali pa iz zajetja 3. Opis sistema Iz zajetja 1 bo urejen gravitacijski odtok vode po vodovodnem cevovodu DN 250 mm do lokacije čistilne naprave. Zmogljivost naprave bo do 25 l/s vode. Kota naprave bo 605 m n. m., kar bo omogočalo gravitacijski dotok potrebnih količin vode preko filtrov v zbirni bazen očiščene vode. Iz čistilne naprave se bo vodo po cevovodu DN 200 prečrpavalo v vodohran 4 na koti 650 m n. m. Vodohran je namenjen za potrebe lokalne oskrbe z vodo na območju. Iz vodohrana 1 bo urejen gravitacijski odtok vode po cevovodu DN 200 mm proti vodohranu 2 na koti 553 m n. m. Pri lokaciji obstoječe čistilne naprave (peščeni filtri) se uredi povezava z omrežjem visoke cone za dotok vode v vodohran 3 na koti 616 m n. m., v katerega se je vodo trenutno prečrpavalo. Na dotoku v vodohran 2 se vgradi ventil za vzdrževanje konstantnega tlaka. Kot rezervni vodni vir se ohrani zajetje 4, ki se ga vključi v predviden vodovodni sistem. Voda bo iz zajetja odtekala po obstoječem cevovodu do lokacije obstoječe čistilne naprave in preko filtrov v vodohran 2. Iz vodohrana 2 bo urejen gravitacijski odtok vode po cevovodu DN 250 mm. Predviden je odcep DN 100 mm za oskrbo z vodo na območju, kjer ni urejene oskrbe z vodo iz javnega vodovoda. Za ureditev oskrbe z vodo je predvideno prečrpavanje vode iz osrednjega vodovodnega sistema. Iz črpališča se bo vodo prečrpavalo v vodohran 3 na koti 605 m n. m. V sklopu vodohrana je črpališče za prečrpavanje vode do vodohrana 4 na koti 665 m n. m., od tu pa se vodo prečrpava do vodohrana 5 na koti 735 m n. m. Ustrezne tlake in pretoke se bo zagotavljalo s hidropostajo v vodohranu. Skupna poraba vode na celotnem področju je majhna in ne presega 1,89 l/s vode (srednja poraba vode). Trasa primarnega cevovoda DN 250 mm se nadaljuje v smeri proti jugovzhodu, kjer je predvidena povezava z obstoječim vodovodom DN 350 mm. Za povezavo z vodnim virom 3 se uporabi obstoječe vodovodno omrežje. Glede na količine vode v zajetju 3 bo preko vodohrana v izrednih razmerah možno zagotoviti pretoke vode vse do vodohrana 2, seveda pri zmanjšanju tlaka v omrežju. Zajetje 3 je poleg zajetja 4 eden od glavnih vodnih virov v osrednjem vodovodnem sistemu. Izdatnost zajetja presega količine vode, ki se jo lahko koristi glede na izdano vodno dovoljenje (130 l/s). Zmogljivost predvidene čistilne naprave bo 80 l/s vode. Iz zajetja bo voda dotekala na čistilno napravo (črpanje). Očiščena voda se bo zbirala v zbirnem bazenu očiščene vode in prečrpavala v vodohran na koti 554 m n. m. Iz vodohrana bo voda odtekala v porabo. Za dotok vode je predvidena izgradnja vodovodnega



cevovoda DN 250 mm. Vodovodni cevovod bo potekal od vodohrana do obstoječega vodovodnega omrežja (DN 250 in DN 200). Med obema deloma severnega in južnega priključka vodovoda je predviden pretok vode po obstoječem vodovodnem omrežju na ožjem območju mesta. Dimenzije obstoječih primarnih cevovodov so DN 250 do DN 350 mm, del tudi DN 400, tako da je zagotovljena ustrezna pretočnost med posameznima vejama. Na lokaciji obstoječega zajetja 4 je predvidena priključitev vodovodnega cevovoda na obstoječ tlačni cevovod do vodohrana na koti 535 m n. m.

ODSEK / OBJEKT

enota količina

Čistilne naprave

priprava vode ČN 1 Q = 25 l/s kos 1,00

priprava vode ČN 2, Q = 80 l/s kos 1,00

priprava vode ČN 3, Q=80 l/s kos 1,00

Črpališča kos 2

Skupaj vodovodni cevovodi:

vodovodni cevovodi

DN 80 - DN 150 m 23.120

DN 200 - DN 250 m 18.370

DN 300 - DN 350 m 13.910

Celotna dolžina cevovodov m 55.400

Tabela 18: Pregled predvidenih objektov na sistemu (lastni) 3.4.3 PREDSTAVITEV VARIANT PRIPRAVE VODE Varianta 1 Priprava vode z ultrafiltracijo - voda se očisti pri prehodu preko membranskih modulov. Celoten postopek priprave vode poteka v liniji brez razbremenitve tlaka: linijska koagulacija, ultrafiltracija z membranskimi moduli, dezinfekcija s plinskim klorom. Za odpadne vode iz vodarne je predvideno zbiranje vod v laguni ali bazenu in zgoščevanje mulja z dodajanjem flokulanta in filtracija v vrečah. Prečiščene odpadne vode se zlivajo nazaj v potok. Izhodišča za izračun za vse vodarne:

Koagulacija, reakcijski čas (zadrževalni čas), 1 min.

ultrafiltracija preko tlačnih membranskih modulov, vsaka enota bo imela po 18 modulov s 55 m² in 2 prosti mesti za dodatne module, membrane, kombinirano pranje - povratno pranje z vodo s hitrostjo 250 lmh in sočasno



sotočno pranje z delovnim pretokom, pranje cca 45-60 s, pogost pranja povprečno na 1 uro.

Kemično pranje enkrat na dan do 1-krat na teden, odvisno od vstopne motnosti in traja maksimalno 3-krat 12 minut na eno enoto UF.

Dezinfekcija s plinskim klorom, maksimalna dovoljena doza 1,2 mg/l, normalna 0,5 mg/l. Predvideno doziranje za konzervacijo vode v sistemu distribucije med 0,2 in 0,3 ppm.

Varianta 2 Priprava vode s filtracijo preko peščenih filtrov – voda se očisti pri prehodu preko peščenega filtrata, nameščenega v posebni posodi. Za prehod preko peščenega filtrata mora biti voda do neke mere že očiščena. Zaradi tega je potrebno pred dotokom na filtre zgraditi ustrezne usedalnike za sedimentacijo. Filtracija s peščenimi filtri pride tako v poštev tam, kjer se lahko dele obstoječih objektov uporabi za potrebe sedimentacije. Priprava vode: koagulacija, flokulacija, sedimentacija v okroglem usedalniku, peščena filtracija v tlačnih peščenih filtrih, dezinfekcija s plinskim klorom. Za odpadne vode iz vodarne je predvideno zbiranje vod v laguni ali bazenu in zgoščevanje mulja z dodajanjem flokulanta in filtracija v vrečah. Prečiščene odpadne vode se zlivajo nazaj v potok. Izhodišča za izračun za vse vodarne:

Koagulacija, reakcijski čas (zadrževalni čas) 3,5 min.

Flokulacija, reakcijski čas (zadrževalni čas) 10 min.

Sedimentacija v okroglem usedalniku (najbolj enostavna izgradnja in upravljanje), zadrževalni čas 2,5 h, globina H=1,5 m (potrebna prostornina 720 m³ pri pretoku 80 l/s).

Filtracija v zaprtih filtrih (tlačnih), v=10 m/h – 14m/h, polnilo večslojni filter (kremenčev pesek in antrazit N), hitrost rahljanja z zrakom 90 m/h (čas 5 min), povratno pranje z vodo s hitrostjo 35 m/h (čas 5 min), sotočno pranje z delovnim pretokom do čistega (15 min), pogostost pranja povprečno 1x-krat dnevno.

Dezinfekcija s plinskim klorom, maksimalna dovoljena doza 1,2 mg/l, normalna 0,5 mg/l.

3.4.4 OCENA CELOTNIH INVESTICIJSKIH STROŠKOV PO STALNIH CENAH Z

OCENO KORISTI Celotne investicijske vrednosti po posamezni varianti so predstavljene v nadaljevanju. Varianti sta predstavljeni vrednostno z vidika investicijskih stroškov, ki poleg stroškov, ki so neposredno vezani na gradnjo, vsebujejo tudi druge z investicijo povezane stroške. Ti zajemajo ocenjeno vrednost stroškov gradbenega nadzora, stikov komuniciranja z javnostjo, nepredvidenih del (zaradi specifičnosti terena) in priprave potrebne projektne in investicijske dokumentacije ter pripravo razpisnih dokumentacij z vodenjem postopka javnega naročanja do podpisa pogodbe z izbranim izvajalcem del tako za gradnjo kot tudi za nadzor in stike z javnostjo.



Na osnovi izkušenj iz podobnih projektov so bili izračunani drugi z investicijo povezani stroški. Njihova ocena temelji na deležu investicijske vrednosti kot sledi:

nepredvideni stroški 10 %,

izdelava projektne dokumentacije 6 %,

priprava razpisnih dokumentacij 1 %

obveščanje javnosti 1 %,

gradbeni nadzor 2,5 %. Davek na dodano vrednost (DDV) znaša 20 % vrednosti in je le informativno prikazan kot strošek, glede na to, da si ga lahko občina kot davčna zavezanka v skladu z zakonom o davku na dodano vrednost poračuna. Upravičeni investicijski stroški za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada EU Investicija je bila razdeljena na upravičene investicijske stroške, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada in preostale stroške investicije, ki jih bo možno sofinancirati iz občinskih in drugih virov. Splošni kriteriji upravičenosti za sofinanciranje projektov s strani Kohezijskega sklada so predvsem v doseganju ekonomske in socialne usklajenosti Slovenije s standardi EU-ja, ekonomske upravičenosti projekta in zagotavljanjem izvajanja ukrepov finančnih Direktiv EU-ja. Pri dokazovanju upravičenosti projekta se morajo upoštevati:

okoljska načela EU-ja in sicer, da onesnaževalec plača (tisti, ki povzroča onesnaženje, krije stroške onesnaževanja) in načela preventive (spodbujanje zmanjševanja onesnaženja na viru);

izvajanje NPVO (nacionalni program varstva okolja) in operativnih programov izvajanja investicijsko zahtevnih direktiv;

izvajanje tehničnih in okoljskih standardov EU-ja;

izvajanje: o količinsko najučinkovitejšega zmanjševanja onesnaženja (merila

okoljske učinkovitosti), o dolgoročno ekonomsko optimalnega-možnega obratovanja in upravljanja

infrastrukturnih objektov (merila ekonomske zmožnosti), o stroškovne učinkovitosti investiranja in obratovanja in upravljanja

(merila stroškovne učinkovitosti)

upoštevanje ciljev okoljske politike EU-ja: o varovanje in izboljšanje stanja vodnega okolja (vključno z biološko

raznovrstnostjo in varovanjem habitatov), o uvajanje celostnega upravljanja z vodami po načelih upravljanja po

povodjih, o uvajanje ravnanja z odpadki na regionalni ravni, o varovanje zdravja ljudi.

Za področje oskrbe prebivalstva s pitno vodo so v okviru Kohezijskega sklada določeni naslednji kriteriji:

izgradnja regionalnih vodovodov - primarnih povezovalnih vodov oskrbe prebivalstva s pitno vodo,



izgradnja objektov čiščenja vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo,

izgradnja objektov za črpanje vode in varovanja vodnih virov za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in

izgradnja infrastrukturnih objektov za rabo površinske vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.

Razdelitev celotne investicije na upravičene in preostale stroške prikazujemo ločeno v naslednji tabeli. Kot neupravičena stroška sta upoštevana priprava razpisnih dokumentacij in davek na dodano vrednost.

ODSEK / OBJEKT CENA

(EUR)

Čistilne naprave

priprava vode z ultrafiltracijo ČN 1, Q = 25 l/s 900.000

priprava vode z ultrafiltracijo ČN 2, Q = 80 l/s 1.592.000

priprava vode z ultrafiltracijo ČN 3, Q=80 l/s 1.592.000

Novi cevovodi in hidravlična izboljšava obstoječih

Skupaj predvideni objekti: 18.218.693

Oprema za obratovanje sistema

Postavitev sistema za daljinski nadzor stanja na omrežju in objektih 350.000

Merilno vozilo za analizo vodnih izgub v vodovodnih omrežjih 130.000

Skupaj oprema za obratovanje sistema 480.000

Skupaj: 18.698.693

Ostali stroški 3.833.232

Nepredvidena dela 1.869.869

Projektna dokumentacija 1.121.922

Priprava razpisne dokumentacije 186.987

Stik z javnostjo 186.987

Nadzor 467.467

SKUPAJ: 22.531.925

DDV 20% 4.506.385

Skupaj z DDV 20%: 27.038.310

Tabela 19: Investicijska vrednost za varianto 1 (lastni)



ODSEK / OBJEKT CENA

(EUR)

Čistilne naprave

priprava vode s klasiko ČN 1 Q = 25 l/s 1.576.700

priprava vode s klasiko ČN 2, Q = 80 l/s 3.617.560

priprava vode s klasiko ČN 3, Q=80 l/s 3.617.560

Novi cevovodi in hidravlična izboljšava obstoječih

Skupaj predvideni objekti: 22.946.513

Oprema za obratovanje sistema

Postavitev sistema za daljinski nadzor stanja na omrežju in objektih 350.000

Merilno vozilo za analizo vodnih izgub v vodovodnih omrežjih 130.000

Skupaj oprema za obratovanje sistema 480.000

Skupaj: 23.426.513

Ostali stroški 4.802.435

Nepredvidena dela 2.342.651

Projektna dokumentacija 1.405.591

Priprava razpisne dokumentacije 234.265

Stik z javnostjo 234.265

Nadzor 585.663

SKUPAJ: 28.228.948

DDV 20% 5.645.790

Skupaj z DDV 20%: 33.874.738

Tabela 20: Investicijska vrednost za varianto 2 (lastni)

Ocena koristi, ki jih bo prinašala izvedba predmetnega projekta Koristi, in s tem upravičenost projekta, prikazujemo iz kvalitativnega vidika glede na tri dele analize torej na širši družbeni, razvojno gospodarski in socialni vidik. Ti segmenti so podrobneje predstavljeni v enem od nadaljnjih poglavij predinvesticijske zasnove. Ekonomsko upravičenost izvedbe investicije v oskrbo s pitno vodo smo predstavili tudi vrednostno, in sicer smo kot strošek opredelili:

Stroške iz naslova dostopnosti do pitne vode za gospodinjstva, ki jim do sedaj ni bil omogočen dostop do kakovostne in varne pitne vode (upoštevali smo podoben primer pobude JASPERS v Romuniji);

Stroški okoljske rehabilitacije, ki temeljijo na okoljski dajatvi v povezavi z vodnimi izgubami na sistemu in njihovo projekcijo za celotno ekonomsko dobo projekta;

Stroške, ki bi lahko nastali zaradi morebitnih okužb s pitno vodo zaradi neustrezne kakovosti pitne vode;

Oportunitetni strošek nakupa ustekleničene vode;

Izboljšanje kakovosti pitne vode.



3.4.5 UČINKOVITOST PROJEKTA ZA EKONOMSKO DOBO INVESTICIJE Vhodni podatki za izračun prejemkov in odlivov so vzeti iz predhodnih točk dokumenta, prav tako pa smo v modelu izračuna upoštevali naslednje predpostavke:

ekonomska doba projekta je ocenjena na 30 let; denarni tokovi v okviru modela so razporejeni med leta v obdobju med 2011 in 2040;

gradnja se prične v letu 2012 in traja do leta 2015 ne glede na varianto;

obračun amortizacije je izračunan v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja;

investicijska vrednost po variantah je bila vključena brez DDV-ja in v stalnih cenah;

pri povečanju prihodkov smo upoštevali vse dodatne obratovalne stroške na sistemu, ki bodo nastajali (v povprečju 0,160 EUR/m³ za varianto 1 in 0,246 EUR/m³ za varianto 2);

pri povečanju prihodkov smo upoštevali letno izračunano amortizacijo nove investicije in sicer v povprečju na m³ vode, za varianto 1 zanaša 0,285 EUR/m³ in 0,355 EUR/m³ za varianto 2;

pri izračunu smo upoštevali dodatne obratovalne stroške/prihranke, ki bodo nastali zaradi same investicije in sicer:

Obratovalni stroški Letni znesek

Prihranek električne energije na obstoječih objektih

-57.460

Poraba el. energije na novih objektih 227.350

Poraba kemikalij na čistilnih napravah 26.895

ČN 1 6.340

ČN 2 10.612

ČN 3 9.943

Dodatna delovna sila 70.000

ČN 1 23.333

ČN 2 23.333

ČN 3 23.333

Stroški vzdrževanja (1% od opreme ČN) 5.820

SKUPAJ 272.605

Tabela 21: Dodatni letni obratovalni stroški za varianto 1 v EUR (lastni):



Obratovalni stroški Letni znesek

Prihranek električne energije na obstoječih objektih

-57.460

Poraba el. energije na novih objektih 250.436

Poraba kemikalij na čistilnih napravah 80.025

ČN 1 15.844

ČN 2 33.780

ČN 3 30.401

Dodatna delovna sila 140.000

ČN 1 46.667

ČN 2 46.667

ČN 3 46.667

Stroški vzdrževanja (1% od opreme ČN) 6.600

SKUPAJ 419.601

Tabela 22: Dodatni letni obratovalni stroški za varianto 2 v EUR (lastni):

V nadaljevanju je prikazan izračun učinkovitosti za ekonomsko dobo investicije za obe varianti.



PREJEMKI 2012 2013 2014 2015 2020 2025 2030 2035 2040

Prejemki iz naslova vodarine 0 0 0 0 271.682 272.257 272.834 273.413 273.995

Prejemki iz naslova omrežnine 0 0 0 0 316.006 437.146 485.534 485.546 485.711

Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 0 0 0 1.528.794

SKUPAJ PREJEMKI 0 0 0 0 587.688 709.403 758.368 758.959 2.288.499

IZDATKI 2012 2013 2014 2015 2020 2025 2030 2035 2040

Stroški obratovanja in vzdrževanja 0 0 0 0 272.605 272.605 272.605 272.605 272.605

Izdatki v zvezi z investicijo 5.188.887 5.796.595 5.796.595 3.879.979 0 0 0 0 0

Gradnja 3.739.739 5.609.608 5.609.608 3.739.739 0 0 0 0 0

Projektna dokumentacija 1.121.922 0 0 0 0 0 0 0 0

Priprava razpisne dokumentacije 186.987 0 0 0 0 0 0 0 0

Stik z javnostjo 46.747 46.747 46.747 46.747 0 0 0 0 0

Nadzor 93.493 140.240 140.240 93.493 0 0 0 0 0

Stroški investicijskega vzdrževanja 0 0 0 0 0 0 0 1.491.780 0

Investicijsko vzdrževanje 0 0 0 0 0 0 0 1.491.780 0

SKUPAJ IZDATKI 5.188.887 5.796.595 5.796.595 3.879.979 272.605 272.605 272.605 1.764.385 272.605

NETO DENARNI TOK -5.188.887 -5.796.595 -5.796.595 -3.879.979 315.083 436.798 485.762 -1.005.426 2.015.894

Tabela 23: Učinkovitost projekta za varianto 1 po letih v EUR (lastni):



PREJEMKI 2012 2013 2014 2015 2020 2025 2030 2035 2040

Prejemki iz naslova vodarine 0 0 0 0 286.273 287.157 288.045 288.936 289.832

Prejemki iz naslova omrežnine 0 0 0 0 495.884 495.852 496.054 496.431 496.945

Preostanek vrednosti 0 0 0 0 0 0 0 0 3.642.415

SKUPAJ PREJEMKI 0 0 0 0 782.157 783.009 784.098 785.367 4.429.192

IZDATKI 2012 2013 2014 2015 2020 2025 2030 2035 2040

Stroški obratovanja in vzdrževanja 0 0 0 0 419.601 419.601 419.601 419.601 419.601

Izdatki v zvezi z investicijo 6.500.857 7.262.219 7.262.219 4.861.001 0 0 0 0 0

Gradnja 4.685.303 7.027.954 7.027.954 4.685.303

Projektna dokumentacija 1.405.591 0 0 0

Priprava razpisne dokumentacije 234.265 0 0 0

Stik z javnostjo 58.566 58.566 58.566 58.566

Nadzor 117.133 175.699 175.699 117.133

Stroški investicijskega vzdrževanja 0 0 0 0 0 0 0 1.585.380 0

Investicijsko vzdrževanje 1.585.380

SKUPAJ IZDATKI 6.500.857 7.262.219 7.262.219 4.861.001 419.601 419.601 419.601 2.004.981 419.601

NETO DENARNI TOK -6.500.857 -7.262.219 -7.262.219 -4.861.001 362.556 363.408 364.497 -1.219.613 4.009.591




3.5 ANALIZA VPLIVOV Z OPISOM POMEMBNEJŠIH VPLIVOV INVESTICIJE Z VIDIKA OKOLJSKE SPREJEMLJIVOSTI

3.5.1 OKOLJSKA SPREJEMLJIVOST INVESTICIJE 26. 7. 2006 je pričela veljati nova Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07, 32/09), ki v 4. členu določa, da je presoja vplivov na okolje na področju upravljanja z vodami obvezna za:

vodno zajetje, črpališče vode ali vodovod v dolžini več kakor 5 km zunaj ureditvenih območij strnjenih naselij z zmogljivostjo 100 l/s ali več,

suh ali moker zadrževalnik ali objekt za zadrževanje proda s površino 15 ha ali več oziroma s prostornino 250.000 m³ ali več,

nasip, ureditev struge vodotoka, utrditev brežin vodotoka ali podobno ureditev na vodotoku v dolžini 1.000 m ali več pri vodotokih na varovanih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, kulturno dediščino ali varstvo voda,

nasip, ureditev struge vodotoka, utrditev brežin vodotoka ali podobno ureditev na vodotoku v dolžini 5.000 m ali več na območjih, ki v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, kulturno dediščino ali varstvo voda, niso varovana območja,

odvzemanje gramoza, peska ali drugega odkopnega materiala iz strug vodotokov ali z morskega dna v količini 50.000 m³ na leto ali več, razen če gre za odvzem iz objektov za zadrževanje plavin, enkratni odvzem za zagotovitev varnosti ob visokih vodah, zagotavljanje pretočne sposobnosti površinskih voda ali za poglabljanje morskega dna na prometnih poteh plovil,

nasip ali utrditev morske obale v dolžini 500 m ali več. Za gradnjo na območju vodovarstvenih območij je po 150. členu in 152. členu Zakona o vodah (Ur. l. RS 67/02, 2/04 ZV-1, 41/04-ZVO-1, 57/08) potrebna pridobitev vodnega soglasja v skladu s Pravilnikom o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Ur. l. RS 62/04, 25/09). Glede na tehnične in druge predpise s področja varstva okolja, ki veljajo za obravnavani poseg, predložene tehnične dokumentacije, vrednotenju vplivov, upoštevanju okoljevarstvenih ukrepov in sprejemljivosti obremenitev in sprememb okolja v času gradnje in obratovanja je bilo ocenjeno:

da se kvaliteta zraka/v neposredni okolici ne bo poslabšala;

da se imisijsko stanje hrupa v bližnji okolici ne bo poslabšalo;

da ob rednem vzdrževanju in nadzoru poseg ne bo imel degradacijskih vplivov na kvaliteto površinskih voda, podzemne vode in tal;

da se glede na lokacijo stanje ostalih parametrov (krajina, favna, flora, odpadki) ne bo poslabšalo v taki meri, da bi negativno vplivalo na okolje.



Najbolj moteč vpliv pri izgradnji vodovodnega sistema na okolico je v času izgradnje (zapore prometa, preprečen ali otežen dostop do objektov, hrup gradbene mehanizacije, prah ob izvedbi del itd). Vpliv investicije v okolje podajamo v nadaljevanju dokumenta. Vpliv na okolje v času gradnje vodovoda V času gradnje predvidenega vodovoda začasno vplivno območje predstavlja območje strojnih in ročnih izkopov jarkov. V vplivnem območju se po končanih delih izvede zasip jarka in končna ureditev zemljišča do vzpostavitve prvotnega stanja. Vplivi na tla so prisotni v času gradnje pri izkopih gradbenega jarka, ki se kasneje zasuje, utrdi ter vzpostavi prvotno stanje. Vplive na tla predstavlja tudi mehaniziran način gradnje, ki lahko onesnaži zemljino z gorivom, mazili ipd. Če pride med gradnjo do omenjenega onesnaženja, je potrebno onesnaženo zemljino odstraniti, jo ustrezno embalirati in predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki. 3.5.2 UČINKOVITA RABA PROSTORA SKLADNO S POTREBAMI REGIONALNEGA

RAZVOJA IN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA DRUŽBE Trase kanalov in vodovodnih cevi se določajo predvsem na osnovi razmer na terenu (optimalna tehnična rešitev) in možnosti izvedbe (lastništvo – pravica do gradnje) zato je bila ob iskanju tehničnih rešitev upoštevana učinkovita raba prostora. Z vidika regionalnega razvoja je priključitev čim večjega števila prebivalcev, zlasti pa prebivalcev iz oddaljenih krajev, pomemben razvojni korak, saj bo tako prebivalcem omogočen razvoj na področju kmetijstva, razvoja dopolnilnih in turističnih dejavnosti na podeželju. Ugotovitev pomena vodooskrbe v smislu razvojnih možnosti in strategij v regiji Jugovzhodne Slovenije Pitna voda je in bo ostala osnovna življenjska potreba vsakega živega bitja, hkrati pa postaja vse večji pomen tudi njena oskrba in zaščita ter omogočanje varne in zanesljive oskrbe prebivalcev z njo. Tega se zavedajo tudi na območju JV Slovenije, kar so predstavili v okviru regionalnega razvojnega programa za obdobje 2007 – 2013. Tako so definirali tri osnovne cilje s področja okolja, prostora in infrastrukture, s katerimi bi dosegli vizijo. Ti cilji so:

ohranjenost naravnih kakovosti in drugih prvin prepoznavnosti,

učinkovitejša infrastrukturna opremljenost in

usklajen prostorski razvoj. Glede stanja pitne vode je bilo po podatkih ZZV Novo mesto (Bilten 2005) na podlagi rezultatov preiskav ugotovljeno, da je največja pomanjkljivost vodooskrbe neurejenost varstvenih pasov okoli virov pitne vode oziroma neustrezen nadzor nad izvajanjem predpisanega režima v le-teh. Območja varstvenih pasov okoli posameznih virov še niso niti določena. Problem predstavljajo slabo urejeni vaški vodovodi in azbestne cevi obstoječih starih vodovodnih sistemov.



3.6 ANALZA ZAPOSLENIH PO POSAMEZNIH VARIANTAH TER VPLIV NA ZAPOSLOVANJE

3.6.1 ANALIZA ZAPOSLENIH PO POSAMEZNIH VARIANTAH Obravnavani varianti se z vidika zaposlenih med seboj razlikujeta. Izvajalec obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo bo v primeru, da se izvede varianta 1, zaposlil dve osebi, v primeru, da bo izbrana varianta 2, pa štiri osebe. Ocenjeno je, da bo zaradi zahtevnosti tehnologije čistilnih naprav pri varianti 1 potrebna dodatna zaposlitev osebe z univerzitetno izobrazbo kemijske smeri ter še dodatno osebe s V. stopnjo izobrazbe elektro smeri, ki bo skrbela za nadzor krmiljenja in komunikacij. V primeru, da bo izbrana varianta 2, se predvideva zaposlitev štirih dodatnih oseb. Predvidena je zaposlitev ene osebe z univerzitetno izobrazbo kemijske smeri ter treh oseb s V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri. 3.6.2 ANALIZA VPLIVA NA ZAPOSLOVANJE Z VIDIKA EKONOMSKE IN SOCIALNE

STRUKTURE DRUŽBE Z vstopom Slovenije v EU je zaposlovanje postalo zadeva skupnega pomena in je kot tako deležno povečane politične in strokovne pozornosti. Fleksibilnost trga dela (fleksibilnost plač oz. stroškov dela, numerična fleksibilnost, funkcionalna fleksibilnost, mobilnost delovne sile) z izgubo monetarne samostojnosti v okviru Evropske unije dobiva še večji pomen, kot ji ga je že dajala naraščajoča globalizacija. Pomembno vlogo v Evropi (predvsem v nekaterih državah) pa ohranja tudi socialni dialog. Znan je podatek, da od leta 2000 naprej število delovnih mest za visoko usposobljene ljudi v EU-ju narašča. Na to seveda vpliva tudi visok tehnološki razvoj v zadnjih letih. Pri obravnavanem projektu težko govorimo o bistvenih vplivih na zaposlovanje z vidika ekonomske in socialne strukture družbe, saj se v okviru projekta načrtuje dodatno zaposlovanje dveh delavcev na vodooskrbi, v primeru izvedbe variante 1 in štirih v primeru izvedbe variante 2. Dodaten vpliv bo torej majhen.

3.7 OKVIRNI ČASOVNI NAČRT IZVEDENE INVESTICIJE Z DINAMIKO INVESTIRANJA PO VARIANTAH

V spodnji tabeli je prikazan predviden časovni načrt izvedbe investicije, ki poleg gradbenega dela vsebuje tudi prikaz postavk izdelave projektne in investicijske dokumentacije ter razpisne dokumentacije z vsemi spremljajočimi postopki. Pri izdelavi investicijskega programa se bo terminski plan prilagodil dejanskim možnostim financiranja (občinski proračun), ter ga bo možno ustrezno podaljšati



oziroma skrajšati. Na tem mestu prikazujemo okvirni terminski plan, saj podrobno sosledje dogodkov še ni znano.

Aktivnosti 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Idejna zasnova

DIIP

Idejni projekti

Predinvesticijska zasnova

Investicijski program

Priprava študije izvedljivosti

Priprava vloge za pridobitev kohezijskih sredstev

Pregled in potrditev vloge s strani MKO, Ministrstvo za gospodarstvo in tehnološki razvoj

Podpis odločbe

Priprava razpisne dokumentacije za javno naročilo

Izvedba javnega naročila

Podpis pogodbe

Izvedba investicije po občinah

Tabela 25: Terminski plan za predmetno investicijo

3.7.1 DINAMIKA INVESTIRANJA PREDMETNE INVESTICIJE PO VARIANTAH V nadaljevanju prikazujemo dinamiko investiranja po letih za obe varianti. Dinamika je prikazana za obdobje od 2012 do 2015, ko se predvideva investicija v celoti izvede.

Investicija skupaj 2012 2013 2014 2015

Čistilne naprave 4.084.000 816.800 1.225.200 1.225.200 816.800

Cevovodi in objekti 14.134.693 2.826.938 4.240.408 4.240.408 2.826.939

Merilna naprava 480.000 96.000 144.000 144.000 96.000

Skupaj 18.698.693 3.739.739 5.609.608 5.609.608 3.739.739

Ostali stroški 3.833.232 1.823.123 747.948 747.948 514.214

Nepredvidena dela 1.869.869 373.974 560.961 560.961 373.974

Projektna dokumentacija 1.121.922 1.121.922

Priprava razpisne dokumentacije 186.987 186.987

Stik z javnostjo 186.987 46.747 46.747 46.747 46.747

Nadzor 467.467 93.493 140.240 140.240 93.493

SKUPAJ: 22.531.925 5.562.861 6.357.556 6.357.556 4.253.953

DDV 20% 4.506.385 1.112.572 1.271.511 1.271.511 850.791

Skupaj z DDV 20%: 27.038.310 6.675.433 7.629.067 7.629.067 5.104.743

Tabela 26: Dinamika investiranja za varianto 1 po letih (stalne cene v EUR)




Čistilne naprave 8.811.820 1.762.364 2.643.546 2.643.546 1.762.364


Merilna naprava 480.000 96.000 144.000 144.000 96.000

Skupaj 23.426.513 4.685.303 7.027.954 7.027.954 4.685.303

Ostali stroški 4.802.435 2.284.085 937.061 937.061 644.229




Stik z javnostjo 234.265 58.566 58.566 58.566 58.566

Nadzor 585.663 117.133 175.699 175.699 117.133

SKUPAJ: 28.228.948 6.969.388 7.965.014 7.965.014 5.329.532

DDV 20% 5.645.790 1.393.878 1.593.003 1.593.003 1.065.906

Skupaj z DDV 20%: 33.874.738 8.363.265 9.558.017 9.558.017 6.395.438



Čistilne naprave 4.484.543 864.019 1.328.430 1.361.640 930.454


Sistem za nadzor 527.077 101.550 156.133 160.036 109.358

Skupaj 20.532.590 3.955.933 6.082.247 6.234.303 4.260.107

Ostali stroški 4.156.489 1.928.517 810.966 831.240 585.765




Stik z javnostjo 205.338 49.449 50.685 51.953 53.251

Nadzor 513.315 98.898 152.056 155.858 106.503

SKUPAJ: 24.689.079 5.884.450 6.893.213 7.065.543 4.845.872

DDV 20% 4.937.816 1.176.890 1.378.643 1.413.109 969.174

Skupaj z DDV 20%: 29.626.894 7.061.340 8.271.856 8.478.652 5.815.046

Tabela 28: Dinamika investiranja za varianto 1 po letih (tekoče cene v EUR)




Čistilne naprave 9.676.050 1.864.246 2.866.279 2.937.936 2.007.589


Sistem za nadzor 527.077 101.560 156.133 160.036 109.358

Skupaj 25.724.097 4.956.160 7.620.096 7.810.598 5.337.242

Ostali stroški 5.207.425 2.416.128 1.016.013 1.041.413 733.871




Stik z javnostjo 257.257 61.952 63.501 65.088 66.716

Nadzor 643.102 123.904 190.502 195.265 133.431

SKUPAJ: 30.931.521 7.372.288 8.636.109 8.852.011 6.071.113

DDV 20% 6.186.304 1.474.458 1.727.222 1.770.402 1.214.223

Skupaj z DDV 20%: 37.117.825 8.846.746 10.363.331 10.622.414 7.285.336


3.8 OKVIRNA FINANČNA KONSTRUKCIJA POSAMEZNIH VARIANT Z OBVEZNO ANALIZO SMISELNOSTI VKLJUČITVE JAVNO- ZASEBNEGA PARTNERSTVA

Za izvedbo celotne investicije so predvideni naslednji viri financiranja:

sredstva občinskih proračunov (kot delež v upravičenih stroških investicije in celotna vrednost preostale investicije),

nepovratna sredstva državnega proračuna,

Kohezijski sklad EU. Za investicijo, ki je upravičena do sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada, smo izračunali stopnjo sofinanciranja. Finančna konstrukcija upravičenih stroškov glede na izračunano stopnjo sofinanciranja je pri varianti 1 naslednja:

72,00 % sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada (delež sofinanciranja se bo natančneje določil pri izdelavi Študije izvedljivosti, kjer bo na voljo več podatkov);

15,29 % sofinanciranje s strani občinskih proračunov;

12,71 % sofinanciranje s strani državnega proračuna pa predstavlja razliko do celotnega sofinanciranja.

Celoten davek na dodano vrednost je predmet sofinanciranja občin in je prikazan informativno.



Skupaj % 2012 2013 2014 2015

Upravičeni stroški 24.491.282 100,00% 5.686.654 6.893.213 7.065.543 4.845.872

Kohezijski sklad 17.635.549 72,00% 4.094.815 4.963.627 5.087.718 3.489.389

Državni proračun 3.112.156 12,71% 722.614 875.934 897.833 615.775

Občinski proračun 3.743.577 15,29% 869.225 1.053.651 1.079.993 740.708

Neupravičeni stroški 5.135.612 100,00% 1.374.687 1.378.643 1.413.109 969.174

Kohezijski sklad 0 0 0 0 0 0

Državni proračun 0 0 0 0 0 0

Občinski proračun 5.135.612 100,00% 1.374.687 1.378.643 1.413.109 969.174

Celotna investicija 29.626.894 100,00% 7.061.340 8.271.856 8.478.652 5.815.046


Državni proračun 3.112.156 10,50% 722.614 875.934 897.833 615.775

Občinski proračun 8.879.189 29,97% 2.243.911 2.432.294 2.493.101 1.709.883

Tabela 30: Finančna konstrukcija v tekočih cenah za varianto 1 (lastni)

Finančna konstrukcija upravičenih stroškov glede na izračunano stopnjo sofinanciranja je pri varianti 2 naslednja:

73,95 % sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada (delež sofinanciranja se bo natančneje določil pri izdelavi Študije izvedljivosti, kjer bo na voljo več podatkov);

13,00 % sofinanciranje s strani občinskih proračunov.

13,05 % sofinanciranje s strani državnega proračuna pa predstavlja razliko do celotnega sofinanciranja.

Celoten davek na dodano vrednost je predmet sofinanciranja občin in je prikazan informativno.

Skupaj % 2012 2013 2014 2015

Upravičeni stroški 30.683.711 100,00% 7.124.480 8.636.108 8.852.010 6.071.113


Državni proračun 4.004.224 13,05% 929.745 1.127.012 1.155.187 792.280

Občinski proračun 3.988.882 13,00% 926.182 1.122.694 1.150.761 789.245

Neupravičeni stroški 6.434.112 100,00% 1.722.266 1.727.222 1.770.402 1.214.223

Kohezijski sklad 0 0 0 0 0 0

Državni proračun 0 0 0 0 0 0


Celotna investicija 37.117.823 100,00% 8.846.746 10.363.330 10.622.412 7.285.335


Državni proračun 4.004.224 10,79% 929.745 1.127.012 1.155.187 792.280


Tabela 31: Finančna konstrukcija v tekočih cenah za varianto 2 (lastni)



3.8.1 ANALIZA SMISELNOSTI VKLJUČITVE JAVNO – ZASEBNEGA PARTNERSTVA Javno - zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. (RS Ministrstvo za infrastrukturo in prostor; Direkcija RS za ceste. Javno zasebno partnerstvo. http://www.dc.gov.si/si/o_direkciji_rs_za_ceste/javna_narocila/ javno_zasebno_partnerstvo (13. maj 2012)). Osnovne koristi partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem so prihranki pri stroških, angažiranje zasebnega kapitala in zmanjševanje pritiska na javna sredstva, delitev tveganja (prenos tveganj (kot so preseganje predvidenih stroškov, nezmožnost pravočasne zagotovitve pogodbenih storitev, težave pri izpolnjevanju okoljevarstvenih predpisov in nezadostnost prihodkov za pokrivanje stroškov poslovanja in financiranja) na partnerje iz zasebnega sektorja) ter učinkovitejše izvajanje storitev. Med možna tveganja partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem se uvrščajo izguba nadzora lokalnih oblasti, povečanje stroškov izvajanja javne službe in/ali izgradnje javne infrastrukture, tveganja povezana z neizkušenostjo, nejasna razdelitev odgovornosti in s tem tveganj med javnim in zasebnim sektorjem, nezanesljivost pri izvajanju pogodbenih obveznosti, nižja kvaliteta oziroma učinkovitost storitev ter pristranskost pri izbiri partnerja. Komisija Evropske unije je opredelila štiri glavne vloge za zasebni sektor v shemah javno-zasebnega partnerstva:

zagotavljanje dodatnega kapitala,

zagotavljanje alternativnih sposobnosti na področju upravljanja in izvajanja,

zagotavljanje dodane vrednosti potrošniku in širši javnosti;

zagotavljanje boljšega opredeljevanja potreb in optimalne uporabe sredstev.

Sheme javno-zasebnega partnerstva je težko oblikovati, izvajati in upravljati, zato niso najbolj zaželena možnost. Javno zasebno partnerstvo naj bi se osredotočalo na štiri ključne teme in sicer:

zagotavljanje odprtega dostopa na trg in poštene konkurence,

varovanje interesa javnosti in povečanje dodane vrednosti,

opredelitev optimalne ravni financiranja v obliki donacij, da se uresniči izvedljiv in trajnostni projekt ter preprečijo vse možnosti nepričakovanih dobičkov iz projektov,

ocenjevanje najučinkovitejše vrste javno-zasebnega partnerstva za določeni projekt.



Občina X lahko izbere eno izmed naslednjih vrst javno – zasebnega partnerstva:

tradicionalno javno naročilo javnih storitev – vključuje sklepanje pogodb za storitve za dobro opredeljene naloge, pri čemer lastništvo naložb in upravljanje financiranja ostaneta v rokah javnega sektorja,

projekti BOT oziroma "izgradi-upravljaj-predaj državi" (ang. Build-Operate-Transfer) – za tovrstne odnose javno-zasebnega partnerstva je značilno, da lastništvo naložbe in odgovornost za upravljanje financiranja ostane v okviru javnega organa, finančni dobiček pri upravljanju premoženja pa ima zasebni izvajalec, medtem ko (neposredne ali posredne) pristojbine krijejo uporabniki,

koncesijske pogodbe – javni sektor dejavnost zaupa zasebni stranki, odgovornost za financiranje pa je deljena in zasebni koncesionar prinaša kapitalsko udeležbo. Naložbe (na koncu) ostanejo last javnega sektorja.

3.9 IZRAČUN FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV POSAMEZNIH VARIANT TER OPIS TISTIH STROŠKOV IN KORISTI, KI SE JIH NE DA OVREDNOTITI Z DENARJEM

3.9.1 INVESTICIJA Z VIDIKA FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV Investicijo v ureditev vodooskrbe smo preučili z vidika finančnih in ekonomskih kazalnikov. Ob tem smo upoštevali naslednje predpostavke modela:

ekonomska doba investicije je ocenjena na 30 let

pri finančni analizi smo uporabili 7-odstotno diskontno stopnjo, ki je predpisana z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;

pri ekonomski analizi smo uporabili 5-odstotno diskontno stopnjo. Finančne in ekonomske kazalnike prikazujemo glede na statične in dinamične. Statični kazalci oziroma metode ne upoštevajo komponente časa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Doba vračanja investicijskih sredstev je bila uporabljena kot statični kazalnik. S tem ko upoštevajo različno časovno dinamiko vlaganja sredstev in donosov, upoštevajo pa tudi ekonomsko življenjsko dobo investicije, dinamični kazalniki odpravljajo slabost statičnih metod. Vlaganja in donosi v različnih letih namreč niso med seboj neposredno primerljivi, temveč jih je treba predhodno preračunati na isti časovni trenutek. Neto sedanja vrednost in interna stopnja donosnosti sta bili uporabljeni kot dinamična kazalnika. Doba vračanja investicijskih sredstev Pri izračunu dobe vračanja projekta ni vključen 20 % DDV; upoštevani so povprečni neto prejemki za celotno ekonomsko dobo projekta. Izračun dobe vračanja investicijskih sredstev v ekonomski dobi projekta je naslednji:




Finančna doba vračanja 32,8 33,4

Ekonomska doba vračanja 8 9

Tabela 32: Doba vračanja investicijskih sredstev za obe varianti v letih

Iz prejšnje tabele je razvidno, da se investicija prej povrne v primeru variante 1. Neto sedanja vrednost Neto sedanja vrednost je vsota vseh diskontiranih neto donosov v ekonomski dobi projekta oziroma kot razlika med diskontiranimi prejemki in diskontiranimi odlivi naložbe. Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni, da je razlika med vrednostjo proizvedenega ali ohranjenega bogastva in vrednostjo porabljenih sredstev pozitivna. Na podlagi kriterija neto sedanje vrednosti je investicija ekonomsko upravičena, če je neto sedanja vrednost pozitivna. Pri izračunu neto sedanje vrednosti so investicijski stroški obračunani brez 20 % DDV-ja z rokom izvedbe 2012-2015 in neto denarnim tokom za obdobje do 2040.


Finančna NSV -13.937.669 -18.020.171

Ekonomska NSV 14.809.348 10.473.152

Tabela 33: Neto sedanja vrednost investicije glede na posamezno varianto (v EUR)

Iz tabele je razvidno, da je pri upoštevanju 7-odstotne diskontne stopnje pri obeh variantah finančna neto sedanja vrednost negativna, ekonomska neto sedanja vrednost pa je z upoštevanjem ekonomskih koristi tako z vidika uporabnikov kot z vidika narodnega gospodarstva pozitivna pri obeh variantah. Interna stopnja donosnosti Interna stopnja donosa je opredeljena kot tista diskontna stopnja, pri kateri se sedanja vrednost donosov investicije izenači s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Na podlagi kriterija interne stopnje donosa je investicija ekonomsko upravičena, če je izračunana interna stopnja donosa višja od relevantne diskontne stopnje. Pri izračunu interne stopnje donosnosti je upoštevana investicijska vrednost investicije, ki je upravičena do sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada, vrednost je brez davka na dodano vrednost, z rokom izvedbe 2012-2015 in neto prejemki za obdobje do 2040.


Finančna interna stopnja donosnosti -4,26% -4,77%

Ekonomska interna stopnja donosnosti 10,84% 8,54%

Tabela 34: Interna stopnja donosnosti glede na posamezno varianto (v %)



Iz tabele je razvidno, da je pri obeh variantah finančna interna stopnja donosnosti negativna, medtem ko je z upoštevanjem ekonomskih koristi tako z vidika uporabnikov kot z vidika narodnega gospodarstva ekonomska interna stopnja donosnosti pozitivna pri obeh variantah in višja od relevantne diskontne stopnje (5 %). 3.9.2 OPIS STROŠKOV IN KORISTI, KI JIH NI MOČ OVREDNOTITI Z DENARJEM Koristi, ki jih izvedba obravnavanega projekta prinaša na družbenem področju:

Dvig kakovosti življenja prebivalcev na predmetnem področju, kar bo imelo posreden vpliv na rast prebivalstva in razvoj območja;

Ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar ima pozitiven učinek predvsem na turizem in počutje prebivalcev.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na razvojno gospodarskem področju:

Pričakuje se razvoj turizma in gospodarstva, saj bodo zagotovljene zadostne količine neoporečne pitne vode;

V primeru, da investitor ne bo izvedel planirane investicije, se na obravnavanem območju soočajo z oportunitetnimi stroški potencialne izgube pitne vode zaradi onesnaženih vodnih virov ter dotrajanih in neustreznih vodovodnih cevi.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na socialnem področju:

Izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev obravnavanega območja zaradi izgradnje čistilnih naprav, ki bodo preprečevale okužbe s pitno vodo;

V primeru, da se projekt ne bi izvedel, bi morali prebivalci na daljše obdobje pitno vodo kupovati v plastenkah, kar pomeni, da se z implementacijo projekta znižajo prihodnji stroški nakupa stekleničene vode.

3.10 ANALIZA TVEGANJA IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI ZA VSAKO VARIANTO

Namen analize občutljivosti je izbrati »kritične« spremenljivke in parametre modela, to je tiste spremembe - pozitivne ali negativne - ki najbolj vplivajo na NSV v primerjavi z vrednostmi, ki kažejo najboljše rezultate v izhodiščnem primeru in torej povzročijo najznačilnejše spremembe teh parametrov. Analizo tveganj sestavljajo študije verjetnosti ali bo projekt dosegel zadovoljive rezultate (glede na NSV) in spremenljivost rezultatov v primerjavi z najboljšo predhodno izdelano oceno. V nadaljevanju prikazujemo analizo občutljivosti s katero bomo identificirali morebitne kritične spremenljivke in na podlagi njenih rezultatov še analizo tveganja.



3.10.1 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI PO POSAMEZNI VARIANTI Pri analizi občutljivosti je bil ugotovljen vpliv sprememb potencialnih kritičnih dejavnikov na rezultate, podane v finančni analizi. Cilj analize tveganja, ki smo jo opravili v nadaljevanju, je opredelitev kritičnih spremenljivk projekta. »Kritične spremenljivke oz. faktorji« so tiste spremenljivke, pri katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči vsaj 5-odstotno spremembo osnovne vrednosti finančne ali ekonomske neto sedanje vrednosti. Pri obravnavanem projektu so prisotni naslednji potencialni kritični dejavniki (spremenljivke):

spremembe investicijske vrednosti,

sprememba prihodkov in

sprememba obratovalnih in vzdrževalnih stroškov. Vpliv teh sprememb smo analizirali za interval med -1 % in +1 % kot sledi v nadaljevanju dokumenta. Analiza vplivov spremembe investicijske vrednosti Spremembe investicijske vrednosti vplivajo na:

obračun amortizacije,

stroške reinvestiranja. Verjetnost nastopa tega dejavnika je predvsem pogojena:

z uspešnostjo razpisa za izbor izvajalcev gradnje,

pravilno oceno investicijske vrednosti v projektni dokumentaciji. Analiza vplivov na prihodke Na doseganje prihodkov vplivajo:

prodajne cene produktov,

prodane količine. Pri prodajnih cenah smo upoštevali njihovo spremembo pri vseh vrstah uporabnikov. Verjetnost nastopa sprememb cen je pogojena s spremembo zakonodaje. Analiza vplivov obratovalnih in vzdrževalnih stroškov Na odhodke vplivajo naslednji dejavniki:

stroški dela,

vzdrževalni in obratovalni stroški. Pomemben vpliv na stroške obratovanja in vzdrževanja imajo tako materiali cevi kot tudi cene obratovanja, na katere ima vpliv predvsem gibanje cen električne energije.



ODMIKI

Finančna neto sedanja vrednost Finančna neto sedanja vrednost

1% povečanje spremenljivke

izračun kazalnika

brez sprememb

1% zmanjšanje spremenljivke


1% zmanjšanje

spremenljivke

SPREMEMBA PRIHODKOV -13.876.768 -13.937.669 -13.998.480 -0,44 0,44

SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV

-13.962.835 -13.937.669 -13.912.504 0,18 -0,18

SPREMEMBA INVESTICIJE -14.102.194 -13.937.669 -13.773.145 1,18 -1,18

ODMIKI

Ekonomska neto sedanja vrednost Ekonomska neto sedanja

vrednost


izračun kazalnika

brez sprememb




SPREMEMBA PRIHODKOV 15.182.759 14.809.348 14.436.096 2,52 -2,52

SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV

14.774.814 14.809.348 14.843.881 -0,23 0,23

SPREMEMBA INVESTICIJE 14.634.120 14.809.348 14.984.575 -1,18 1,18

Tabela 35: Prikaz sprememb kazalnikov donosnosti za varianto 1

Glede na rezultate prejšnje tabele so kritične spremenljivke oziroma dejavniki tisti, katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči vsaj 5-odstotno spremembo osnovne vrednosti (FNSV ali ENSV). Na osnovi tega merila pri varianti 1 ni kritičnih spremenljivk.

FNSV

Kritične spremenljivke 1% -1% Kritična

spremenljivka

SPREMEMBA PRIHODKOV -0,44 0,44 NE

SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV 0,18 -0,18 NE

SPREMEMBA INVESTICIJE 1,18 -1,18 NE

ENSV


spremenljivka

SPREMEMBA PRIHODKOV 2,52 -2,52 NE

SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV -0,23 0,23 NE

SPREMEMBA INVESTICIJE -1,18 1,18 NE

Tabela 36: Prikaz kritičnosti posameznih spremenljivk za varianto 1



ODMIKI

Finančna neto sedanja vrednost Finančna neto sedanja

vrednost


izračun kazalnika

brez sprememb

1% zmanjšanje

spremenljivke


1% zmanjšanje

spremenljivke

SPREMEMBA PRIHODKOV -17.939.882 -18.020.171 -18.100.253 -0,45 0,44

SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV -18.060.580 -18.020.171 -17.979.762 0,22 -0,22

SPREMEMBA INVESTICIJE -18.226.295 -18.020.171 -17.814.047 1,14 -1,14

ODMIKI

Ekonomska neto sedanja vrednost Ekonomska neto sedanja

vrednost


izračun kazalnika

brez sprememb

1% zmanjšanje

spremenljivke


1% zmanjšanje

spremenljivke

SPREMEMBA PRIHODKOV 10.874.817 10.473.152 10.071.851 3,84 -3,83

SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV 10.417.050 10.473.152 10.529.255 -0,54 0,54

SPREMEMBA INVESTICIJE 10.253.620 10.473.152 10.692.684 -2,10 2,10

Tabela 37: Prikaz sprememb kazalnikov donosnosti za varianto 2

Glede na rezultate prejšnje tabele so kritične spremenljivke oziroma dejavniki tisti, katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči vsaj 5-odstotno spremembo osnovne vrednosti (FNSV ali ENSV). Na osnovi tega merila pri varianti 2 ni kritičnih spremenljivk.

FNSV


spremenljivka

SPREMEMBA PRIHODKOV -0,44 0,44 NE

SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV 0,22 -0,22 NE

SPREMEMBA INVESTICIJE 1,14 -1,14 NE

ENSV


spremenljivka

SPREMEMBA PRIHODKOV 3,83 -3,83 NE

SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV -0,54 0,54 NE

SPREMEMBA INVESTICIJE -2,10 2,10 NE




3.10.2 ANALIZA TVEGANJA PO POSAMEZNI VARIANTI Analiza tveganja predstavlja metodo za določanje verjetnosti ali možnosti za pojav nevarnih dogodkov ter možne posledice. Koncept verjetnostne analize tveganja se uporablja za označitev okoljskih vplivov, njihova pojavnost v naravi s kakršno koli stopnjo natančnosti ni lahko predvidljiva. V našem primeru analiza tveganja za obravnavanje negotovosti ni potrebna, saj skladno s Metodološkim delovnim dokumentom Evropske komisije »Smernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi« analiza občutljivosti ni pokazala kritičnih spremenljivk pri 1-odstotnih spremembah. Pri preverjanju kritičnosti prej omenjenih spremenljivk (1-odstotna sprememba vrednosti spremenljivke povzroči vsaj 5-odstotno spremembo NSV) smo ugotovili, da nobena od spremenljivk analize občutljivosti ne predstavlja kritične spremenljivke modela. Posledično analiza tveganja ni potrebna (Smernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi, metodološki delovni dokument za novo programsko obdobje 2007 - 2013). Kljub temu smo pripravili analizo tveganja za spremenljivko »sprememba prihodkov«, saj je njena 1-odstotna sprememba pokazala najbolj značilno spremembo ekonomske neto sedanje vrednosti pri varianti 2. Pri analizi tveganja smo uporabili metodo Monte Carlo. Metoda vsebuje določanje naključnih vrednosti za vse ključne spremenljivke simultano (predvideva se, da je normalna porazdelitev med maksimalno in minimalno možno vrednostjo) ob čim večjem številu ponovitev, z namenom da bi se pridobilo verjetnost nastanka vsakega od kazalnikov donosnosti. Vsak kazalnik donosnosti je prikazan kot sredina in standardni odklon vrednosti dobljeno po vseh ponovitvah. Iz povzetka poročila analize tveganja je razvidno, da obstaja pri Varianti 2 90-odstotna verjetnost, da se bo ekonomska neto sedanja vrednost gibala na intervalu med 5.376.029 EUR in 15.451.168 EUR.



Summary Statistics for ENSV

Statistics Percentile

Minimum -174.325 5% 5.376.029

Maximum 22.978.722 10% 6.482.982

Mean 10.454.106 15% 7.294.307

Std Dev 3.057.409 20% 7.890.044

Variance 9,34775E+12 25% 8.411.628

Skewness -0,025964678 30% 8.838.563

Kurtosis 2,980754614 35% 9.313.244

Median 10.485.247 40% 9.714.105

Mode 11.270.516 45% 10.088.412

Left X 5.376.029 50% 10.485.247

Left P 5% 55% 10.849.275

Right X 15.451.168 60% 11.239.112

Right P 95% 65% 11.615.998

Diff X 10.075.139 70% 12.087.157

Diff P 90% 75% 12.505.739

#Errors 0 80% 13.011.746

Filter Min Off 85% 13.650.999

Filter Max Off 90% 14.386.426

#Filtered 0 95% 15.451.168

Tabela 39: Analiza tveganja za varianto 2

Slika 1: Distribucija ekonomske neto sedanje vrednosti za varianto 2



3.11 OPIS MERIL IN UTEŽI ZA IZBOR OPTIMALNE VARIANTE Obe obdelani varianti izpolnjujeta ekološke in tehnične standarde. Za izbor optimalne variante smo skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10) uporabili naslednja merila:

Finančna merila (finančna neto sedanja vrednost, finančna interna stopnja donosnosti, doba vračanja)

Ekonomska merila (ekonomska neto sedanja vrednost, ekonomska interna stopnja donosnosti, doba vračanja)

Razvojna merila (merila za uresničevanje ciljev narodnogospodarskega razvoja; merila za sektorske proizvodne moči, zanesljivosti in kakovosti delovanja; merila za varstvo okolja)

Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka (vrednost investicije na enoto, skupni stroški investicije na enoto, stroški na enoto učinka med obratovanjem)

3.11.1 FINANČNA MERILA S finančnimi merili se ugotavlja upravičenost projekta s stališča investitorja oziroma upravljavca projekta. Osnova za izračun finančnih meril za ugotavljanje učinkovitosti investicije je narejena finančna analiza investicije (finančni denarni tok). Pri izračunu dinamičnih meril smo uporabili metodo diskontiranja in 7-odstotno diskontno stopnjo. Ocena s ponderji: 2 – najslabše, 1 - najboljše

MERILA VARIANTA 1 VARIANTA 2

FINANČNA MERILA

Neto sedanja vrednost -13.937.669 -18.020.171

Rang 1 2

Interna stopnja donosa -4,26% -4,77%

Rang 1 2

Doba vračanja leta 32,8 33,4

Rang 1 2

Tabela 40: Finančna merila za predlagani varianti

Na podlagi finančnih meril se kot bolj optimalna pokaže varianta 1. 3.11.2 EKONOMSKA MERILA Z ekonomskimi oziroma družbenoekonomskimi merili pri izračunu upravičenosti projekta ugotavljamo tudi učinke, ki jih projekt prinaša ne samo investitorju, temveč tudi drugim ekonomskim in preostalim subjektom. Ekonomska merila poleg neposrednih učinkov (stroškov in koristi) vključujejo tudi posredne vplive na družbo kot celoto (na primer vpliv na okolje, varnost, zdravje).



Glede na vrednost investicije, ki presega 5.000.000 EUR, smo izdelali ekonomsko oceno učinkovitosti na podlagi ovrednotenja v obračunskih cenah z upoštevanjem družbene diskontne stopnje. Osnova za izračun ekonomskih meril je ekonomska analiza (ekonomski tok), pri kateri smo uporabili 5-odstotno diskontno stopnjo. Ocena s ponderji: 2 – najslabše, 1 - najboljše


EKONOMSKA MERILA

Neto sedanja vrednost 14.809.348 10.473.152

Rang 1 2

Interna stopnja donosa 10,84% 8,54%

Rang 1 2

Doba vračanja leta 8 9

Rang 1 2

Tabela 41: Ekonomska merila za predlagani varianti Na podlagi ekonomskih meril se kot bolj optimalna varianta izkaže Varianta 1. 3.11.3 RAZVOJNA MERILA Pri ocenjevanju investicij nad 25.000.000 EUR se poleg ekonomskih meril uporabljajo tudi ekonomska merila, ki se ne dajo izraziti v denarju ter druga razvojna merila. Prav tako se pripravi presoja ustreznosti z vidika ciljev narodnogospodarskega, sektorskega in okoljevarstvenega razvoja, ki sistematično upošteva tudi nedenarne učinke, in to s točkovanjem s ponderji. Ocena s ponderji: 2 – najslabše, 1 - najboljše


RAZVOJNA MERILA

Izboljšanje kakovosti in zanesljivosti obratovanja sistema

Tehnična varianta zagotavlja kakovostno

in zanesljivo delovanje za 25.308 prebivalcev, ki bodo priključeni na sistem

Tehnična varianta zagotavlja kakovostno

in zanesljivo delovanje za 25.308 prebivalcev, ki bodo priključeni na sistem

Rang 1 1

Izboljšanje kvalitete pitne vode in ohranjanje vodnih virov

DA DA

Rang 1 1

Tabela 42: Razvojna merila za predlagani varianti Na podlagi razvojnih meril se varianti izkažeta kot enakovredni.



3.11.4 MERILA ZA USKLAJENOST Z NORMATIVI, STANDARDI IN STROŠKI NA

ENOTO UČINKA Pri določanju meril za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto smo merila prav tako prilagodili naravi projekta. Upoštevali smo vrednost investicije in vrednost obratovalnih stroškov na enoto. Ocena s ponderji: 2 – najslabše, 1 - najboljše


MERILA ZA USKLAJENOST Z NORMATIVI, STANDARDI IN STROŠKI NA ENOTO UČINKA

Višina investicije na m³ (EUR/m³) 24,32 30,46

Rang 1 2

Stroški obratovanja na m³ (EUR/m³) 0,25 0,38

Rang 1 2

KONČNI IZBOR 1 2

Tabela 43: Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto

učinka glede na posamezno predlagano varianto Na podlagi meril za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka se kot bolj optimalna varianta izkaže Varianta 1.

3.12 PRIMERJAVA VARIANT S PREDLOGOM IN UTEMELJITVIJO IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE

V spodnji tabeli so prikazana vsa merila vezana na izračun kazalnikov za obe varianti.


FINANČNA MERILA

Neto sedanja vrednost -13.937.669 -18.020.171

Rang 1 2

Interna stopnja donosa -4,26% -4,77%

Rang 1 2

Doba vračanja v letih 32,8 33,4

Rang 1 2

EKONOMSKA MERILA

Neto sedanja vrednost 14.809.348 10.473.152

Rang 1 2

Interna stopnja donosa 10,84% 8,54%

Rang 1 2

Doba vračanja v letih 8 9

Rang 1 2



RAZVOJNA MERILA

Izboljšanje kakovosti in zanesljivosti obratovanja sistema

Tehnična varianta zagotavlja kakovostno in zanesljivo delovanje za

25.308 prebivalce, ki bodo priključeni na sistem

Tehnična varianta zagotavlja kakovostno in zanesljivo delovanje za

25.308 prebivalce, ki bodo priključeni na sistem

Rang 1 1

Izboljšanje kvalitete pitne vode in ohranjanje vodnih virov

DA DA

Rang 1 1

MERILA ZA USKLAJENOST Z NORMATIVI, STANDARDI IN STROŠKI NA ENOTO UČINKA

Višina investicije na m³ (EUR/m³) 24,32 30,46

Rang 1 2

Stroški obratovanja na m³ (EUR/m³) 0,25 0,38

Rang 1 2

SKUPAJ SEŠTEVEK RANGIRANJA 11 18

KONČNI IZBOR 1 2

Tabela 44: Prikaz izbora optimalne variante na podlagi predstavljenih meril (1 –

Najboljša varianta)



6. SKLEP Pri izboru investicije je predinvesticijska zasnova ključen dokument, ki na osnovi izračunov določi varianto, ki je ekonomsko najbolj smotrna. V dokumentu identifikacije investicijskega projekta je nameravana investicija predstavljena zgolj opisno, investicijska vrednost pa je zgolj približno ocenjena. Predinvesticijska zasnova pa navadno sloni na izdelanem Idejnem projektu, ki že dokaj natančno opredeljuje vse tehnične karakteristike in vsebuje tudi projektantske investicijske vrednosti. Kot zadnji obvezni dokument pri investicijskih projektih, financiranih iz javnih sredstev, nastopa investicijski program, ki natančno določi vire financiranja. V primeru, da se za investicijo prijavlja na sredstva iz Kohezijskega ali Strukturnih skladov Evropske unije, je za projekt potrebno izdelati tudi Vlogo za pridobitev sredstev s študijo izvedljivosti. V obravnavani Predinvesticijski zasnovi sta bili predstavljeni dve varianti investiranja v ureditev vodooskrbe, ki sta se med seboj razlikovali v tehnologiji priprave pitne vode. Varianta 1 je predstavljala pripravo pitne vode z ultrafiltracijo, varianta 2 pa pripravo pitne vode s filtracijo preko peščenih filtrov. Na osnovi finančnih, ekonomskih in razvojnih meril ter meril za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka, se je kot najbolj optimalna pokazala varianta 1. Skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ smo za finančna merila uporabili izračune:

finančne neto sedanje vrednosti (finančne koristi projekta presegajo stroške projekta, če je FNSV večja od 0),

finančne interne stopnje donosa (za pozitivno donosnost naložbe mora biti finančna interna stopnja donosa višja od diskontne stopnje),

dobe vračanja (nižja kot je doba vračanja investicijskih sredstev donosnejša je investicija).

Na osnovi finančnih meril se je kot bolj optimalna izkazala varianta 1. Za ekonomska merila smo uporabili izračune:

ekonomske neto sedanje vrednosti (ekonomske koristi projekta presegajo stroške projekta, če je ENSV večja od 0),

ekonomske interne stopnje donosa (za pozitivno oceno naložbe mora biti ekonomska interna stopnja donosa višja od diskontne stopnje),

dobe vračanja (nižja kot je doba vračanja sredstev bolj zaželjena je investicija).

Na osnovi ekonomskih meril se je kot bolj optimalna pokazala varianta1. Za oceno razvojnih meril smo primerjali ali varianta prinaša:

izboljšanje kakovosti in zanesljivosti obratovanja sistema,

izboljšanje kvalitete pitne vode in ohranjanje vodnih virov.



Na osnovi razvojnih meril sta si bili primerjani varianti enakovredni. Za presojo variant smo za merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka uporabili:

višino investicije na m³ prodane vode (bolj zaželjen je nižji strošek investiranja na m³ prodane vode),

višino stroška obratovanja na m³ prodane vode (bolj zaželjen je nižji strošek obratovanja na m³ prodane vode).

Na osnovi meril za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka se je kot bolj optimalna pokazala varianta 1. Za razliko od projektov, ki so namenjeni ustvarjanju dobičkov in plemenitenju investitorjevih sredstev, projekti kot je ureditev vodooskrbe izkazujejo negativne finančne kazalnike. To pa zato, ker komunalne storitve niso dobičkonosne dejavnosti, temveč sodijo med tiste dejavnosti, ki so nujne za delovanje sodobne družbe, nudenje teh storitev pa regulira država. Tovrstni projekti ne ustvarjajo dobičkov, temveč obračunana cena v najboljšem primeru zgolj pokriva obratovalne in vzdrževalne stroške, ki z izvedbo projekta nastajajo. Zato je tovrstne projekte potrebno presojati z vidika ekonomskih meril, ki upoštevajo tudi koristi, ki jih projekt prinaša ne samo investitorju, temveč tudi družbi. Projekti, ki izkazujejo poztivno finančno neto sedanjo vrednost tako niso upravičeni do pridobiteve finančnih sredstev iz Kohezijskega sklada EU, saj je v tem primeru jasno, da projekt ustvarja dovolj prihodkov, da teh sredstev niti ne potrebuje. Po drugi strani pa je pogoj za pridobitev finančnih sredstev iz Kohezijskega sklada EU-ja pozitivna ekonomska neto sedanja vrednost projekta, ekonomska interna stopnja donosa projekta pa mora biti višja od uporabljene diskontne stopnje. Verjamemo, da smo z izdelavo pričujočega dokumenta, za vsako možno varianto omogočili prikaz prednosti in slabosti ter na osnovi finančnih, ekonomskih in razvojnih meril ter meril za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka, zagotovili izbor najbolj optimalne rešitve, s tem pa gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev.



LITERATURA IN VIRI Knjige: Bell L. Martin (1988): Managerial Marketing: Strategy and Cases, New York: Elsavier. str. 67; v Pišek, 2008, str. 23. Harlander, D. (2006). Bilten 2005, ZZV Novo mesto. Massimo, F. (2004). Priročnik za izdelavo analize strošov in koristi investicijskih

projektov. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in lokalno politiko (2008). Delovni

dokument 4 – Navodilo za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi.

Vahčič, A.(2000). Priročnik za vaje pri predmetu Osnove podjetništva, Univerza v Ljubljani. Poročila, interni dokumenti: Hodnik, A. (2009). Ugotovitveni sklep o prenosu sredstev v upravljanju v poslovne

knjige Mestne občine Ptuj. Hudoklin, J. (2006). Regionalna zasnova prostorskega razvoja Jugovzhodne Slovenije. Podjetniški center Novo Mesto. Ministrstvo za okolje in prostor RS (2006). Operativni program oskrbe s pitno vodo. Razvojni center Novo Mesto, svetovanje in razvoj d.o.o. (2006). Regionalni

razvojni program razvojne regije Jugovzhodna Slovenija 2007-2013. Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (2006). Operativni

program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. Statistični urad RS (2011). Slovenske regije v številkah. Vlada RS (2006). Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo

investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/2006, 54/2010).

Vlada RS (2006). Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11).

Vlada RS (2002). Zakon o vodah (Ur. l. RS 67/02, 2/04 ZV-1, 41/04-ZVO-1, 57/08) Zavod za zdravstveno varstvo Maribor (2007). Program priprave preventivnih

ukrepov za zagotavljanje kvalitetne oskrbe s pitno vodo. Spletne strani: Register predpisov Republike Slovenije. http://zakonodaja.gov.si/ (15.7.2012) RS Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste.

http://www.dc.gov.si/si/o_direkciji_rs_za_ceste/javna_narocila/javno_zasebno_partnerstvo (13.6. 2012)

Statistični urad Republike Slovenije. http://www.stat.si/ (23.6.2012) Agencija Republike Slovenije za okolje. http://www.arso.gov.si, 13.6.2012



KAZALO SLIK Slika 1: Distribucija ekonomske neto sedanje vrednosti za varianto 2 KAZALO TABEL

Tabela 1: Podatki za občino X v letu 2010 (lastni) Tabela 2: Gibanje prebivalstva v občini X v obdobju od 2002 do 2010 (lastni)

Tabela 3: Pregled izdatnosti vodnih virov (lastni)

Tabela 4: Pregled vodnih virov (lastni)

Tabela 5: Pregled skupne porabe vode za gospodinjstva in dejavnosti (lastni)

Tabela 6: Pregled delitve porabe vode med gospodinjstva in dejavnosti (lastni)

Tabela 7: Pregled trenutne norme porabe vode za prebivalce (lastni)

Tabela 8: Pregled porabe vode glede na predvideno letno rast in število priključenih prebivalcev (lastni)

Tabela 9: Pregled potrebne načrpane vode glede na predvideno število priključenih prebivalcev in vodne izgube (lastni)

Tabela 10: Pregled karakterističnih pretokov za dimenzioniranje omrežja glede na načrpano vodo (lastni)

Tabela 11: Kazalniki rezultatov ukrepa na področju okolja – RRP JV Slovenije (Regionalni razvojni program razvojne regije Jugovzhodna Slovenija 2007-2013, dec. 2006)

Tabela 12: Razvojne prioritete glede na strateške smernice (Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, junij 2006)

Tabela 13: Razvojne prioritete glede na prednostne razvojne naloge (Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, junij 2006)

Tabela 14: Število priključenih prebivalcev na vodovodni sistem (lastni)

Tabela 15: Količina prodane pitne vode v občini v m³ v letu 2010 (lastni)

Tabela 16: Število prebivalcev priključenih na vodovodni sistem v ekonomski dobi projekta, Varianta 1 in Varianta 2 (lastni)

Tabela 17: Obstoječe cene pitne vode v EUR z DDV-jem (lastni)

Tabela 18: Pregled predvidenih objektov na sistemu (lastni) Tabela 19: Investicijska vrednost za varianto 1 (lastni) Tabela 20: Investicijska vrednost za varianto 2 (lastni) Tabela 21: Dodatni letni obratovalni stroški za varianto 1 v EUR (lastni): Tabela 22: Dodatni letni obratovalni stroški za varianto 2 v EUR (lastni):



Tabela 25: Terminski plan za predmetno investicijo






Tabela 29: Dinamika investiranja za varianto 2 po letih (tekoče cene v EUR) Tabela 30: Finančna konstrukcija v tekočih cenah za varianto 1 (lastni) Tabela 31: Finančna konstrukcija v tekočih cenah za varianto 2 (lastni) Tabela 32: Doba vračanja investicijskih sredstev za obe varianti v letih Tabela 33: Neto sedanja vrednost investicije glede na posamezno varianto (v

EUR)

Tabela 34: Interna stopnja donosnosti glede na posamezno varianto (v %) Tabela 35: Prikaz sprememb kazalnikov donosnosti za varianto 1


Tabela 37: Prikaz sprememb kazalnikov donosnosti za varianto 2 Tabela 38: Prikaz kritičnosti posameznih spremenljivk za varianto 2 Tabela 39: Analiza tveganja za varianto 2 Tabela 40: Finančna merila za predlagani varianti Tabela 41: Ekonomska merila za predlagani varianti Tabela 42: Razvojna merila za predlagani varianti Tabela 43: Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto

učinka glede na posamezno predlagano varianto Tabela 44: Prikaz izbora optimalne variante na podlagi predstavljenih meril (1 –

Najboljša varianta) KAZALO GRAFOV

Graf 1: Gibanje prebivalstva na območju občine X v obdobju 2002 do 2010 (Tabela 2)

Graf 2: Število in delež prebivalcev Slovenije, vezanih na sisteme v letih 1998-2003 oz. na oskrbovalna območja v letu 2004 in 2005 (RS Ministrstvo za okolje in prostor (2006), Operativni program oskrbe s pitno vodo)

Graf 3: Zagotovljene in dobavljene količine vode ter količine vodnih izgub po letih (RS Ministrstvo za okolje in prostor (2006), Operativni program oskrbe s pitno vodo)

KRATICE IN AKRONIMI

ARSO: Agencija Republike Slovenije za okolje

DDV: Davek na dodano vredost

DRP: Državni razvojni program 2007-2013

ENPV: Ekonomska neto sedanja vrednost

EU: Evropska unija

FNPV: Finančna neto sedanja vrednost

JASPERS: Joint Assistance to Support Projects in European Region

OP: Ministrsvo za okolje in prostor

NPVO: Nacinalni program varstva okolja

NRP: Načrt razvojnih programov

NSV: Neto sedanja vrednost

NTU: Nefelorometrične enote, angl. Nephelometric Turbidity Units

OP ROPI: Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013



OP RR: Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013

RRP: Regionalni razvojni program

SRS 35: Slovenski računovodski standard 35

UF: Ultra filtracija

Documents

IZDELAVA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE NA PODROČJU … · 2017-11-27 · Investicijska dokumentacija ima pomembno vlogo pri načrtovanju občinskih in državnih načrtov razvojnih