IZDELOVALEC KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. Koroška ... Ravne.pdf · Ker se površina stavbnega zemljišča ob tovrstnih gradnjah ne spremeni, se ta del ne upošteva pri obračunu

IZDELOVALEC

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. Koroška cesta 37b

3320 Velenje

NAROČNIK

OBČINA ŠOŠTANJ Trg svobode 12

3325 Šoštanj

VRSTA DOKUMENTACIJE

Program opremljanja stavbnih zemljišč

VSEBINA

Program opremljanja stavbnih zemljišč z vodovodnim omrežjem in podlage za odmero komunalnega prispevka

za območje naselja Ravne

ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE

PO-02/2013-SK, Velenje, julij 2013

2

Projekt: Program opremljanja stavbnih zemljišč z vodovodnim omrežjem in podlage za odmero komunalnega prispevka za območje naselja Ravne

Vsebina projekta:

Program opremljanja

Številka projekta:

PO-02/2013-SK

Naročnik:

Občina Šoštanj Trg svobode 12 3325 Šoštanj Darko Menih, župan

Izdelovalec:

Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. Koroška cesta 37b 3320 Velenje Simona Krajnc, univ.dipl.ekon. Nataša Ribizel Šket, univ.dipl.inž.gosp.inž. dr. Uroš Rotnik, direktor

Štampiljka:

Program opremljanja stavbnih zemljišč z vodovodnim omrežjem na območju naselja Ravne

3

VSEBINA 1 POVZETEK PROGRAMA OPREMLJANJA ............................................................................ 4

2 UVOD .......................................................................................................................................... 6

2.1 Občina Šoštanj ....................................................................................................................... 7

2.2 Območje opremljanja ............................................................................................................ 7

2.3 Komunalna oprema ............................................................................................................... 9

2.3.1 Oskrba s pitno vodo ....................................................................................................... 9

2.3.2 Obstoječe stanje ........................................................................................................... 10

3 NAČRT OPREMLJANJA Z NOVO INFRASTRUKTURO .................................................... 11

3.1 Vodovodno omrežje ............................................................................................................ 11

3.2 Terminski plan izvedbe načrtovanih objektov .................................................................... 12

4 OBRAČUNSKA OBMOČJA .................................................................................................... 13

5 SKUPNI STROŠKI.................................................................................................................... 15

5.1 Vodovodno omrežje ............................................................................................................ 15

6 IZRAČUN KOMUNALNEGA PRISPEVKA........................................................................... 16

6.1 Podlage za odmero komunalnega prispevka ....................................................................... 16

6.2 Izračun komunalnega prispevka .......................................................................................... 16

6.3 Podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka ..................................................... 17

7 PRERAČUN OBRAČUNSKIH STROŠKOV NA ENOTO MERE ......................................... 19

7.1 Obračunski stroški ............................................................................................................... 19

7.2 Določanje vsote površin parcel na obračunskem območju ................................................. 20

7.3 Določanje vsote neto tlorisnih površin objektov ................................................................. 20

7.4 Preračun obračunskih stroškov na enoto mere .................................................................... 21

8 ZAKLJUČKI .............................................................................................................................. 22

9 PRILOGE ................................................................................................................................... 23


4

1 POVZETEK PROGRAMA OPREMLJANJA Komunalni prispevek se po zakonodaji lahko odmeri samo na podlagi programa opremljanja, ki mora biti sprejet z odlokom. Odlok opredeli podlage za odmero komunalnega prispevka in samo odmero. Ta program opremljanja je izdelan za del občine Šoštanj, naselje Zgornje Ravne, in sicer za naslednjo komunalno infrastrukturo:

• vodovod. Skupni stroški vsebujejo stroške izdelave projektne dokumentacije, stroške gradnje komunalne opreme (stroški materiala, stroški dela, stroški gradbene opreme, stroški režije) brez stroškov komunalnih priključkov od sekundarnega omrežja do objektov. Višine stroškov so prikazane brez davka na dodano vrednost (DDV). Komunalni prispevek se izračuna na podlagi obračunskih stroškov. Razmerje med deležem površine stavbnih zemljišč in deležem neto tlorisne površine stavbe se določi v razmerju 30:70. Preračuni obračunski stroški ne enote mere so: Obračunsko območje Strošek na m2

parcele (€/m2) Strošek na m2 neto tlorisne površine objekta (€/m2)

VO_Ravne 1,52 6,46 Izračun komunalnega prispevka za posameznega zavezanca se izračuna za posamezno infrastrukturo na posameznem obračunskem območju po naslednji formuli:

KP(ij) = (A(parcela) * Cp(ij) * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Ct(ij) * Dt), ki je pojasnjena v poglavju 7. Pri izračunu komunalnega prispevka se upošteva tudi faktor dejavnosti (K) objekta, ki se giblje v razponu od 0,7 do 1,3. Faktor dejavnosti se za posamezne vrste objektov določi v sorazmerju z obremenjevanjem komunalne infrastrukture glede na dejavnost v objektu. Faktorji so opredeljeni v poglavju 6.3. Komunalni prispevek se revalorizira z indeksom cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja« (I). Revalorizirajo se izhodiščne cene iz veljavnega odloka o programu opremljanja. V primeru nadomestne gradnje, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, spremembe namembnosti ali druge gradnje, pri kateri se spremeni neto tlorisna površina stavbe ali izboljša opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, se za izračun komunalnega prispevka uporabi formula:

KP(ij) = Dt x Ct(ij) x (Atlorisna(po gradnji) – Atlorisna(pred gradnjo)) x K x I. Izračuna se komunalni prispevek za povečano neto tlorisno površino objekta. Če se izboljša komunalna opremljenost, se izračuna komunalni prispevek za povečano moč priključkov na komunalno infrastrukturo kot razlika med komunalnim prispevkom po in pred izboljšanjem.


5

Ker se površina stavbnega zemljišča ob tovrstnih gradnjah ne spremeni, se ta del ne upošteva pri obračunu prispevka. Privzema se, da je v formuli površina parcele enaka nič. Če je neto tlorisna površina nadomestne gradnje oziroma stavbe po rekonstrukciji manjša od neto tlorisne površine obstoječe stavbe, se razlika investitorju ne vrne. Pri morebitni novi rekonstrukciji ali nadomestni gradnji se upošteva neto tlorisna površina največje stavbe, za katero je bil plačan komunalni prispevek. Komunalni prispevek se plača za tisto vrsto komunalne infrastrukture, na katero se je možno priključiti, v vsakem primeru pa se plačajo obračunski stroški občinskih cest, površin za ravnanje z odpadki ter obračunski stroški za javne odprte in zelene površine. Občina lahko predpiše, da se v celoti ali delno oprosti plačilo komunalnega prispevka, predvsem če gre za gradnjo:

• neprofitnih stanovanj in varovanih stanovanj za starejše občane in invalide, kjer je investitor v občina,

• objektov kmečkega gospodarstva, • gasilskih domov, • kulturnih in športnih objektov, • zdravstvenih objektov, • stavb za izobraževanje (otroških vrtcev in šol), • objektov za znanstveno-raziskovalno delo, • drugih objektov posebnega javnega interesa.


6

2 UVOD Namen izdelave tega programa opremljanja je pripraviti podlago za izvajanje opremljanja zaselka Zgornje Ravne z vodovodnim omrežjem. S programom opremljanja se predvidi gradnja objektov in omrežij komunalne infrastrukture, okvirno se določijo roki gradnje komunalne infrastrukture, opredelijo se tehnični pogoji opremljanja in finančna konstrukcija komunalne opreme. Program opremljanja služi kot podlaga za odmero komunalnega prispevka. Program opremljanja je dokument, ki se pripravi na podlagi občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega načrta, sprejme pa ga občinski svet z odlokom. Občina v občinskem prostorskem načrtu določi vrste komunalne opreme, ki jih je treba zgraditi po posameznih enotah urejanja prostora (ZPN, 73. čl.). Pravne osnove in drugi viri za izdelavo programa opremljanja so:

- Zakon o prostorskem načrtovanju. Uradni list RS, št. 33/2007, 108/2009, 57/2012, 109/12012.

- Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. Uradni list RS, št. 80/2007. - Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka. Uradni list RS, št. 95/2007. - Pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov

opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme. Uradni list RS, št. 95/2007.

- Zakon o varstvu okolja. Uradni list RS, št. 39/2006, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012. - Uredba o oskrbi s pitno vodo. Uradni list RS, št. 88/2012. - Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena. Uradni list RS, št.

109/2011. - Mag. Luka Štravs, Jože Dekleva, Luka Ivanič. Opremljanje stavbnih zemljišč. Komunalni

prispevek. Pogodba o opremljanju. GV Založba, 2010. - Program opremljanja stavbnih zemljišč in merila za odmero komunalnega prispevka za

območje občine Šoštanj. Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., april 2008. - Odlok o programu opremljanja zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za

območje občine Šoštanj (Uradni list OŠ, št. 3/2008). - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja zemljišč in merilih za

odmero komunalnega prispevka za območje občine Šoštanj (Uradni list OŠ, št. 13/2011). - https://www.geoprostor.net. - Izgradnja vodovod Ravne – I. faza. Projekt za izvedbo; 33-VO/07-PZI-1.1, 33-VO/07-PZI-

1.2, 33-VO/07-PZI-1.3, 33-VO/07-PZI-2.1, 33-VO/07-PZI-2.2, 33-VO/07-PZI-2.3. Komunalno podjetje Velenje, d.o.o., marec 2008.

S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja prostora ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.


7

S programom opremljanja se za komunalno opremo določijo podlage za odmero komunalnega prispevka. Podlage za odmero komunalnega prispevka so:

- obračunska območja, - stroški komunalne opreme, - preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.

Program opremljanja vsebuje podlage za odmero komunalnega prispevka na tem območju (Ravne) za komunalno opremo; vodovodno omrežje. Po 71. členu Zakona o prostorskem načrtovanju med komunalno opremo sodijo:

- objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja;

- objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna;

- objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.

2.1 Občina Šoštanj Šoštanj je bil do 2. svetovne vojne politično, upravno in gospodarsko središče Šaleške doline, z razvojem velenjskega premogovnika pa je to vlogo prevzelo Velenje, kamor so leta 1963 prenesli sedež občine. Z novo lokalno samoupravo je Šoštanj konec 20. stoletja zopet postal občinsko središče zahodnega dela Šaleške doline. Že daleč pred prihodom v Šoštanj nas na mesto opozarjajo hladilniki in dimniki največje slovenske termoelektrarne, ki je vrsto let močno onesnaževala bližnjo in daljno okolico, a je v zadnjih letih z izgradnjo čistilnih naprav veliko postorila pri ekološkem očiščenju Šaleške doline. Od železniške proge proti severu se je pod šoštanjskimi Goricami razvilo novejše naselje z bloki, ki pa se zaradi izkopavanja premoga ni moglo več razvijati, del tega naselja pa je bil zaradi pokanja in ugrezanja že porušen. Šoštanj je mesto in središče istoimenske občine. Občina je del savinjske statistične regije, meri pa 95,6 kvadratnih kilometrov. V občini je 9 krajevnih skupnosti, in sicer: KS Bele Vode, KS Skorno – Florjan, KS Gaberke, KS Lokovica, KS Ravne, KS Šentvid pri Zavodnju, KS Šoštanj, KS Topolšica, KS Zavodnje. 2.2 Območje opremljanja Območje opremljanja tega programa opremljanja je naselje Ravne v Šoštanju, ki se bo opremljalo z vodovodnim omrežjem. Lokacija območja oziroma umestitev območja v občini Šoštanj je prikazana na sliki 1.


8

Slika 1: Območje opremljanja z vodovodnim omrežjem – Ravne


9

2.3 Komunalna oprema Komunalna oprema (po ZPNačrt) so:

- objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,

- objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,

- objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.

Komunalno opremo delimo na primarni del, ki služi delovanju celotnega sistema, in sekundarni del, katerega osnovni namen je distribucija do končnega uporabnika. Občina zagotavlja gradnjo komunalne opreme. Gradnja komunalne opreme se financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov. Komunalna oprema, ki jo zagotavlja Občina Šoštanj, vključuje ceste, kanalizacijo, vodovod, daljinsko ogrevanje, plinovod, površine za ravnanje z odpadki in javne površine. Skladno s prvo točko 149. člena Zakona o varstvu okolja so obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja:

- oskrba s pitno vodo, - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, - zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, - obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, - odlaganje ostankov predelave in odstranjevanje komunalnih odpadkov in - urejanje in čiščenje javnih površin.

2.3.1 Oskrba s pitno vodo Javni vodovod je sistem vodovodov, objektov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja preskrba s pitno vodo. Objekti in naprave javnega vodovoda so lokalna komunalna oprema in imajo status grajenega javnega dobra. Sistem sestavljajo omrežja in naprave magistralnega, primarnega in sekundarnega pomena. Magistralno omrežje in naprave so objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije, tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetij do primarnega omrežja in vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji. Primarno omrežje in naprave (vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja in naprave za bogatenje podtalnice) služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja. Primarno omrežje sestavljajo tudi naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju, vodohrani, cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov ter sami cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja.


10

Sekundarno omrežje in naprave so namenjeni neposrednemu priključevanju porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju. Poleg tega je sekundarnega značaja tudi hidrantno omrežje, omrežje za vzdrževanje javnih površin, črpališča in naprave za dvigovanje in reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju ter morebitne naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju. 2.3.2 Obstoječe stanje Prebivalci zaselka Zgornje Ravne se oskrbujejo s pitno vodo pretežno iz lastnih zajetij, ki napajajo po dve do osem hiš skupaj. Zaselek Ves se oskrbuje s pitno vodo iz lastnega zajetja in vodohrana, ki je lociran na višini 515 m. Ker je zaselek Ves pretežno na višini 509 m, so hidravlične razmere zaradi prenizkih tlakov izredno neugodne. Enak problem ima tudi podružnična osnovna šola, ki ima svoje zajetje. 3DN 200. Na to cev DN 200, ki je hkrati dovodna in odvodna, je cca. 200 m pred vodohranom priključen cevovod duktil DN 100. Ta cev poteka po gozdu in poljski poti do kmetije Kavčnik, kjer je pripravljen odcep.


11

3 NAČRT OPREMLJANJA Z NOVO INFRASTRUKTURO 3.1 Vodovodno omrežje V letu 2012 se je začela izvedba operacije Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. Investicije, ki so skupne za vse tri občine (Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki), se med občinami delijo v razmerju Velenje 72,6 %, Šoštanj 18,7 % in Šmartno ob Paki 8,7 % oziroma 79,5% Velenje in 20,5% Šoštanj. Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije preko kohezijskega sklada. Operacija zajema izgradnjo čistilnih naprav za pitno vodo in vodovodnega omrežja. Vrednosti v spodnji tabeli so pogodbene vrednosti, za sekundarni cevovod Ravne pa je vrednost povzeta po projektantski oceni. Tabela 1: Prikaz vrednosti čistilnih naprav za pitno vodo in vodovodov (delež občine Šoštanj) v evrih Vrednost Nepovratna sredstva Lastna sredstva Čistilna naprava Grmov vrh 1.652.681 1.346.109 306.572 Čistilna naprava Čujež 603.895 491.872 112.023 Čistilna naprava Mazej 602.015 490.341 111.674 Zajetje in magistralni vodovod Ljubija

713.313 580.993 132.320

Magistralni vodovod Paka 367.489 299.320 68.169 Primarni cevovod Severna veja

174.645 142.248 32.397

Primarni cevovod Ravne 766.018 623.922 142.096 Sekundarni cevovod Ravne 500.000 / 500.000 Na obravnavanem območju se predvideva izgradnja vodovoda Ravne, ki zajema izgradnjo 7.903 m cevovodov, in je sestavljen iz - glavni cevovodi Ravne v skupni dolžini 4739 m in (faze 1.1, 1.2, 1.3) - sekundarni cevovodi v skupni dolžini 3142 m (faze 2.1, 2.2, 2.3). Primarni cevovod: V fazi 1.1 bo glavni cevovod skupne dolžine 2.933 m (cevovodi 1a, 1b, 1c, 2) skrbel za povezavo med obstoječim vodovodnim sistemom Šaleške doline in predvidenim črpališčem pred zaselkom Ravne Ves. Cevovod se bo priključeval na obstoječi vodovodni sistem na odcepu pri kmetiji Kavčnik. Od tu bo potekal po poljski poti ter nato skozi gozd in travnik do asfaltirane lokalne ceste, ki vodi po dolini potoka Pečovnice proti zaselku Ravne Ves. Nato bo vodovod vseskozi potekal ob ali v asfaltirani cesti proti zaselku Ravne Ves. Pred zaselkom Ravne Ves na nadmorski višini 460 m je predvideno črpališče, kjer se tudi končuje prva faza glavnega kanala. V fazi 1.2 bo glavni cevovod skupne dolžine 1195 m (cevovod 1d) skrbel za povezavo med črpališčem ter vodohranom Ravne. Potekal bo od črpališča naprej ob glavni cesti skozi zaselek Ravne ves, mimo kapele, šole in prostorov KS do kmetije Hrastnik. Tam glavni cevovod zavije severno po gozdni poti še cca. 200 m, kjer je predviden vodohran Ravne.


12

V fazi 1.3 bo glavni cevovod dolžine 611 m (cevovod 10a) skrbel za povezavo med predvidenim vodohranom ter gospodinjstvi v smeri Spodnje Ravne. Cevovod 10a se bo priključeval cevovod 1d pri kmetij Hrastnik ter bo potekal vseskozi ob cesti proti Spodnjim Ravnam do Grmovška. Sekundarni cevovod: Na glavni kanal se v fazi 2.1 priključuje 11 sekundarnih cevovodov skupne dolžine 2.139 m. Sekundarni kanali skrbijo za napajanje posameznih kmetij oziroma gospodinjstev ob cesti, ki vodi v zaselek Ravne Ves. Tako cevovod 2 napaja zaselek Spodnje Ostrožno, cevovod 2a pa Zgornje Ostrožno. Cevovod 3 napaja 3 hiše ob glavni cesti , medtem ko cevovod 4 napaja hiše ob domačijah Klade in Falent. Cevovodi 5, 5a in 6 napajajo predvsem hiše ob glavni cesti, cevovod 7 poteka do kmetije Kaplan, medtem ko skrbi cevovod 8 za napajanje hiš okoli stare domačije Mlinar. Na glavni kanal se v fazi 2.2 priključuje 1 sekundarni cevovod dolžine 100 m. Sekundarni kanal 9 služi za napajanje področij Kod in kmetije Srakovnik, v tej fazi se priključi tudi zaselek Ravne Ves, vključno s Šolo in prostori krajevne skupnosti. Na glavni kanal se v fazi 2.3 priključujejo 4 sekundarni cevovodi skupne dolžine 903 m. Sekundarni kanali skrbijo za napajanje kmetij ob cesti, ki povezuje zaselek Ravne Ves in Spodnje Ravne. Cevovod 10b oskrbuje z vodo kmetije Strnak in Pik ter cerkev Svetega Duha. 3.2 Terminski plan izvedbe načrtovanih objektov

2013 2014 2015 ČN za pitno vodo Vodovodno omrežje


13

4 OBRAČUNSKA OBMOČJA Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe. Določi se za vsako posamezno komunalno opremo posebej. Na takem območju se je na določeni parceli možno priključiti na komunalno opremo brez dodatne širitve obstoječega omrežja (komunalno že opremljeno zemljišče oziroma možnost hišnega priključka). Možnost priključevanja je različno definirana, razlika je bistvena med samimi omrežji (vodovod, kanalizacija) in cestami ter drugimi javnimi odprtimi in zelenimi površinami. Celotno območje, ki se opremlja, je lahko razdeljeno na več obračunskih območij komunalne opreme, če območje investicije zajema več geografsko in funkcionalno zaokroženih območij z ločenimi območji možnega priključevanja na posamezni vod komunalne opreme. Območje, obravnavano v tem programu opremljanja, ki se opremlja z vodovodnim omrežjem, je enotno. Program opremljanja za območje dela naselja Ravne v občini Šoštanj zajema naslednje obračunsko območje:

- vodovod: VO_Ravne.


14

Slika 2: Obračunsko območje vodovoda


15

5 SKUPNI STROŠKI 5.1 Vodovodno omrežje Skupni stroški obsegajo vse stroške, ki so povezani s projektiranjem in gradnjo posamezne vrste komunalne opreme na obračunskem območju. Skupni stroški vrednosti investicije komunalne infrastrukture na obravnavanem območju, ki se upoštevajo v programu opremljanja, so prikazani v tabeli 3, v tabeli 2 pa so prikazani stroški za celo občino Šoštanj. Vse vrednosti so brez DDV. Tabela 2: Skupni stroški nove infrastrukture v evrih – občina Šoštanj Čistilna naprava Grmov vrh 1.652.681 Čistilna naprava Čujež 603.895 Čistilna naprava Mazej 602.015 Zajetje in magistralni vodovod Ljubija 713.313 Magistralni vodovod Paka 367.489 Primarni cevovod Severna veja 174.645 Primarni cevovod Ravne 766.018 Sekundarni cevovod Ravne 500.000 SKUPAJ 5.380.056 V Programu opremljanja stavbnih zemljišč in meril za odmero komunalnega prispevka za območje občine Šoštanj (LUZ, april 2008) je površina parcel za obračunsko območje vodovoda VO določena v višini 5.349.747 m2, neto tlorisna površina objektov pa 1.475.728 m2. Glede na površine, upoštevane v tem programu opremljanja, predstavljajo le-te okoli 1,5 % vseh površin, opremljenih z vodovodno komunalno opremo. Zato so stroški iz Tabele 2, ki se nanašajo na celotno občino Šoštanj, v tem programu opremljanja zajeti v višini 1,5 %, Primarni cevovod Ravne je upoštevan v vrednosti 50%, saj je v prihodnje možna nadaljnja priključitev sekundarnih vodov na ta cevovod. Tabela 3: Skupni stroški nove infrastrukture v evrih – Ravne Čistilna naprava Grmov vrh 24.790 Čistilna naprava Čujež 9.058 Čistilna naprava Mazej 9.030 Zajetje in magistralni vodovod Ljubija 10.700 Magistralni vodovod Paka 5.512 Primarni cevovod Severna veja 2.620 Primarni cevovod Ravne 383.000 Sekundarni cevovod Ravne 300.000 SKUPAJ 744.710 Tabela 4: Skupni stroški po območjih – vodovod v evrih

Območje Skupni stroški

Primarna oprema

Sekundarna oprema

Skupaj

VO_Ravne 444.710 300.000 744.710


16

6 IZRAČUN KOMUNALNEGA PRISPEVKA 6.1 Podlage za odmero komunalnega prispevka Podlage za odmero komunalnega prispevka so obračunska območja, stroški komunalne opreme, preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. Komunalni prispevek za priključevanje na komunalno opremo se zaračunava na osnovi naslednjih podlag za odmero komunalnega prispevka:

- obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme, - izračunane skupne in obračunske stroške opremljanja po posameznih vrstah komunalne

opreme in po obračunskih območjih, - preračun obračunskih stroškov opremljanja na m2 parcele oziroma na m2 neto tlorisne

površine objekta po posameznih vrstah komunalne opreme in obračunskih območjih. Za posamezno vrsto komunalne opreme se določijo obračunska območja. Za posamezno obračunsko območje se določijo skupni stroški komunalne opreme v tem obračunskem območju. Skupni stroški obsegajo vse stroške, ki so povezani s projektiranjem in gradnjo komunalne opreme na obračunskem območju. Financirajo se iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov. Občina določi delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom. Ta se na zavezance prenese kot komunalni prispevek. Vsota vseh komunalnih prispevkov, ki se bodo po oceni zbrali, predstavlja obračunske stroške. 6.2 Izračun komunalnega prispevka Komunalni prispevek se izračuna tako, da se ugotovi, na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt, ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za vsako posamezno komunalno opremo se določi znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju. Seštevek zneskov je komunalni prispevek, ki se ga odmeri zavezancu. Znesek za vsako posamezno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju se izračuna tako, da se seštejeta delež komunalnega prispevka za posamezno vrsto komunalne opreme, ki odpade na parcelo, in delež, ki odpade na neto tlorisno površino objekta, in sicer kot je prikazano v naslednji enačbi:

KP(ij) = (A(parcela) * Cp(ij) * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Ct(ij) * Dt)

KP(ij) - znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju,

A(parcela) - površina parcele, Cp(ij) - obračunski stroški, preračunani na m2 parcele na obračunskem območju za

posamezno vrsto komunalne opreme, Dp - delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka (min. 0,3 in max. 0,7; Dp + Dt =

1), K(dejavnost) - faktor dejavnosti (min. 0,7 in max. 1,3; če z odlokom ni določeno drugače, se šteje,

da je K(dejavnost) enak 1,0),


17

A(tlorisna) - neto tlorisna površina objekta, Ct(ij) - obračunski stroški, preračunani na m2 neto tlorisne površine objekta na obračunskem

območju za posamezno vrsto komunalne opreme, Dt - delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka (min. 0,3 in

max. 0,7; Dp + Dt = 1), i - posamezna vrsta komunalne opreme, j - posamezno obračunsko območje. 6.3 Podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka Program opremljanja lahko določi predvsem naslednja podrobnejša merila:

- razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine (Dp in Dt, pri čemer je največje dopustno razmerje 0,3 : 0,7 za eno ali drugo merilo),

- faktor dejavnosti (K(dejavnost)- za posamezne vrste objektov se določi glede na pretežno dejavnost. Pri določitvi vrst objektov glede na dejavnost je potrebno upoštevati predpise ki urejajo uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena. Za posamezne vrste objektov se določi v sorazmerju z obremenjevanjem komunalne opreme glede na prevladujočo dejavnost v objektu. Faktor dejavnosti se lahko za različne vrste objektov določi v razponu od 0,7 do 1,3). V skladu s 83. členom ZPNačrt se za posamezne vrste objektov predpiše delne ali celotne oprostitve plačila komunalnega prispevka.

V programu opremljanja stavbnih zemljišč z vodovodnim omrežjem na območju Raven v občini Šoštanj se delež komunalnega prispevka, ki se obračuna glede na površino parcele in delež, s katerim se bremeni neto površine objekta, upošteva v razmerju 30:70. To pomeni, da s tretjino vpliva na višino komunalnega prispevka cena opremljanja kvadratnega metra parcele in z dvema tretjinama cena opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta. Faktorje za posamezne objekte glede na pretežno rabo se določi v skladu z uporabo enotne klasifikacije vrst objektov (Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, Uradni list RS, št. 109/2011). Glede namembnosti objekta se pri izračunu površin objekta uporabljajo faktorji udeležbe (K) pri izračunanem komunalnem prispevku, ki so podani v sledeči tabeli.


18

Tabela 5: Faktorji dejavnosti za objekte Šifra (CC-SI) Faktor dejavnosti

Kdejavnosti Vrsta objektov

1211 1,3 Gostinske stavbe 1212 0,8 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev

(turistične kmetije z nastanitvijo) 122 1,2 Poslovne in upravne stavbe 123 1,2 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 1242 0,7 Garažne stavbe 125 1,15 Industrijske stavbe in skladišča 1271 0,7 Nestanovanjske kmetijske stavbe 2130 0,7 Letališke steze 230 1,3 Industrijski gradbeni kompleksi 241 0,7 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas Komunalni prispevek se revalorizira z indeksom cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod "Gradbena dela – ostala nizka gradnja", glede na izhodišče cene iz odloka o tem programu opremljanja, ki velja na dan uveljavitve odloka o odmeri komunalnega prispevka.


19

7 PRERAČUN OBRAČUNSKIH STROŠKOV NA ENOTO MERE Podlaga za odmero komunalnega prispevka so obračunski stroški opremljanja z določeno komunalno opremo - vodovod, ki se za določeno obračunsko območje izračunajo na naslednji način: S(o) = S(s) * (1-k(drugi viri)), kjer je: S(o) - obračunski stroški opremljanja z določeno vrsto komunalne opreme na obračunskem

območju, ki so osnova za izračun komunalnega prispevka; S(s) - višina skupnih stroškov, izračunanih po metodi nadomestitvenih stroškov za določeno vrsto

komunalne opreme na obračunskem območju. 7.1 Obračunski stroški Za predvideno komunalno opremo so strani kohezijskega sklada EU in RS zagotovljena nepovratna sredstva v višini 81,45 %. Tabela 6: Seznam sofinanciranih investicij

Drugi viri (občinski proračun) za predvideno vodovodno omrežje so ocenjeni v višini 35 % od skupnih stroškov, kar znaša 260.649 evrov. Tabela 7: Obračunski stroški za komunalno opremo (vodovodno omrežje) - Ravne

Obračunsko območje OBRAČUNSKI STROŠKI

Primarna/magistralna oprema

Sekundarna oprema

Skupaj

VO_RA 70.000 51.844 121.844

Skupni stroški

Nepovratna sredstva

Lastna sredstva

Čistilna naprava Grmov vrh 24.790 20.191 4.599 Čistilna naprava Čujež 9.058 7.378 1.680 Čistilna naprava Mazej 9.030 7.355 1.675 Zajetje in magistralni vodovod Ljubija 10.700 8.715 1.985 Magistralni vodovod Paka 5.512 4.490 1.022 Primarni cevovod Severna veja 2.620 2.134 486 Primarni cevovod Ravne 383.000 311.954 71.046 Sekundarni cevovod Ravne 300.000 0 300.000 SKUPAJ 744.710 362.217 382.493


20

7.2 Določanje vsote površin parcel na obračunskem območju Vsota površin vseh parcel oziroma delov parcel na obračunskem območju se najnatančneje določi na podlagi evidence zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč. Za obravnavano območje so podatki povzeti po evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije, ažuriranih v juniju 2013, zbranih v Prostorskem informacijskem sitemu. Za parcelo, za katero se odmeri komunalni prispevek, se skladno z določbami drugega in tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka šteje ali zemljiška parcela ali njen del, na katerem je mogoče graditi objekt ali je objekt že zgrajen in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. V kolikor parcela objekta ni določena, se po Pravilniku o merilih za odmero komunalnega prispevka (5. člen) upošteva stavbišče x 1,5. Tabela 8: Površine parcel obračunskega območja v m2

Obračunsko območje ∑Aparcele VO_Ravne 80.256 7.3 Določanje vsote neto tlorisnih površin objektov Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po slovenskem standardu SIST ISO 9836, ki ureja način izračunavanja površin objektov. Za določanje vsote neto tlorisni površin se je uporabil kataster stavb, ki trenutno predstavlja najboljšo zbirko podatkov površin objektov. Skupna neto tlorisna površina objektov, ki jo upoštevamo v tem programu opremljanja z zajetimi obstoječimi in predvidenimi objekte, je prikazana v spodnji tabeli. Tabela 9: Površine tlorisov obračunskih območij v m2 Obračunsko območje ∑Atlorisi VO_Ravne 18.847


21

7.4 Preračun obračunskih stroškov na enoto mere Skupni stroški opremljanja so izračunani za vsako vrsto komunalne opreme posebej po obračunskih območjih. Iz njih se določijo obračunski stroški, ki se preračunajo na enoto mere. Izračunajo se na enoto površine parcele, na enoto površine tlorisa ločeno za primarno in sekundarno opremo. Izračuni obračunski stroški na enoto mere so:

VODOVOD Obračunsko območje

Strošek na m2 parcele (€/m2) Strošek na m2 neto tlorisne površine objekta (€/m2)

Magistralna in primarna komunalna oprema

Sekundarna komunalna oprema

Skupaj Magistralna in primarna komunalna oprema

Sekundarna komunalna oprema

Skupaj

VO_Ravne 0,87 0,65 1,52 3,71 2,75 6,46


22

8 ZAKLJUČKI Področje opremljanja s komunalno opremo je dinamično področje. Spremembe vplivajo na program opremljanja in posledično na odmero komunalnega prispevka. Nadgrajujejo in izboljšujejo se podatkovne zbirke, kar vpliva na izračune. Spreminjajo se lastništva parcel in s tem prioritete pozidave oziroma druge uporabe zemljišča. Za kvalitetne programe opremljanja so potrebne kvalitetne podatkovne baze, zato je le-te potrebno konstantno dopolnjevati in posodabljati. Zbirke podatkov, ki so potrebne za kvalitetno izdelavo programov opremljanja, so: - evidenca stavbnih zemljišč, - evidenca neto tlorisnih površin, - faktor izrabe zemljišč, - natančna opredelitev obstoječe komunalne infrastrukture - in podobno. Zaradi zgoraj navedenih sprememb in izboljšav je potrebno programe opremljanja v določenih časovnih intervalih posodabljati in nadgrajevati s tekočimi spremembami.


23

9 PRILOGE Grafična priloga 1: Obračunsko območje VO_Ravne

Documents

IZDELOVALEC KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. Koroška ... Ravne.pdf · Ker se površina stavbnega zemljišča ob tovrstnih gradnjah ne spremeni, se ta del ne upošteva pri obračunu