Izhodišče akcijske raziskave:

PLESI NA OSNOVNI ŠOLI

mag. Milan Koželj

1.Opredelitev (identifikacija) izhodiščnega problemaVprašanja ob operativnih težavah (ob njih se formira akcijaka skupina):

Zakaj so šolski prostori in njena okolica po plesu v neredu?

Kako preprečiti okajenost nekaterih učencev, ki spremlja šolske plese?

Kako izničiti slab sloves šole, ki se širi po kraju ob šolskih plesih?

Ali so šolski plesi potrebni? Ali so učenci dovolj zreli, da prevzamejo odgovornost za red?

Ali so šolski plesi legitimni s stališča pedagoške stroke?

Ali plesi spadajo v šolske prostore?

Ali je res potrebno dodatno obremenjevati učitelje z dežurstvi na šolskih plesih?

Končno skupinsko poimenovanje problema:

Odsotnost pozitivnih vzgojno-izobraževalnih učinkov šolskih plesov.

Raziskovalno vprašanje:

Kako naj pedagoški kolektiv vpliva na učence,

da bodo šolski plesi postali kreativni del oblikovanja kulture šole?

2. Poglabljanje razumevanja problema

Opis začetne situacije (dejstev): Šolski ples organizirajo oddelki osmih (zadnjih), razredov, po enega v šolskem letu ob petkih zvečer, nanj lahko povabijo prijatelje ali bivše sošolce, oddelki se sami domenijo z učitelji, kdo je pripravljen dežurati in so sami poskrbeli za glasbo in tehnične pripomočke. Posledice so vedno iste: zamazani šolski prostori zaradi pomanjkljivega preobuvanje v copate, prazne steklenice sumljivega vonja po garderobi, čiki po okolici šole …

Zbiranje podatkov: intervjuji, triangulacija razrednih ur (učitelj, učenec, opazovalec-ŠSS), anketa z vprašanji odprtega tipa, (kritični prijatelji: starši, čistilke)

Ugotovitev (razlaga dejstev-diagnostično): Učenci menijo, da je šolski ples njihova neodtujljiva pravica, neke vrste začasna amnestija, v okviru katere je dovoljeno marsikaj – v zameno za “teror”, ki ga doživljajo pri šolskih aktivnostih. Na šolskem plesu se po njihovem lahko (legitimno) sprostijo tudi zatrta “tabu” čustva, od rosne ljubezni do “petelinastih” špetirjev med najstniškimi tovarišijskimi skupinami. Ob tem doživljajo kot popolnoma normalno, da je na šolskem plesu dovoljeno začasno ignorirati nekatera hišna pravila pravila ter pravila bontona.

Ugotovitev (razlaga dejstev-akcijske hipoteze): Akcijska skupina predlaga oblikovanje normativnih pravil za organizacijo šolskega plesa, ob katerem bi sodelovali tudi učenci. V fazi zbiranja podatkov je bilo namreč ugotovljeno, da bodo učenci (na osnovi neustrezne prakse) težko sprejemali spremembe ustaljenega in prikladnega režima šolskih plesov.

3. Priprava akcijskega načrta

Pred organizacijo naslednjega šolskega plesa člani akcijske skupine izmed sebe imenujejo tri člane v komisijo za pripravo Pravilnika o organizaciji in izvedbi šolskih plesov, ob sodelovanju ŠSS pa s svojo namero seznanijo šolski parlament ter ga pozovejo, da imenuje v komisijo tri učence. (Ti načeloma nasprotujejo vsaki spremembi in jih je potrebno “postaviti na realna tla” z dejstvom, da šola praviloma ni dolžna kakorkoli sodelovati pri organizaciji šolskih plesov.) Komisija bo na podlagi dogodkov na vsakem naslednjem plesu ustrezno dopolnjevala Pravilnik. Na prvem sestanku komisije je konsenzualno sprejetih prvih pet členov Pravilnika :

1. Šolski plesi so dodatna dejavnost, ki jo šola v sodelovanju z učenci lahko organizira kot sestavni del vzgojno – izobraževalnega procesa.

2. Šolski plesi so zabavno-sprostitvena dejavnost, v okviru katere učenci, upoštevajoč določene meje in pravila, sproščajo energijo ob druženju in glasbi, poglabljajo medsebojne stike z vrstniki in sošolci ter se praktično soočajo z osnovami priprav in organizacije sodobnih načinov zabave.

3. Oddelek, ki organizira ples, lahko v imenu šole nabira sponzorske prispevke, izkupiček je sestavni del oddelčne blagajne.

4. Oddelku, ki ples organizira, so brezplačno na voljo tehnični pripomočki šole, vendar je zanje odgovoren.

5. Oddelek, ki ples organizira, pripravi program plesa in usmerja njegov potek, skrbi za red in čistočo šolskih prostorov, nosi pa tudi odgovornosti za preventivno preprečevanje nezaželenih deliktov.

4. Izvedba akcijskega načrtaPRVI AKCIJSKI KORAK - Člani akcijske skupine kot dežurni učitelji spremljajo

dogodke na naslednjem šolskem plesu A (opazovanje, opisi dogajanja, pogovori z učenci, izmenjava refleksij, kritični prijatelji …). Po poglobljenem posvetu komisije po plesu A, se v komisijo vključijo trije predstavniki staršev, v pravilniku pa se dodajo še 6., 7. in 8. člen:

6. Red in kulturno raven plesa nadzirajo dežurni učitelji in starši, ki o deliktih in možnih nepravilnostih poročajo učiteljskemu zboru in vodstvu šole, v primeru hujših kršitev in nepravilnosti pa se ples predčasno prekine.

7. Ob predčasni prekinitvi plesa morajo vsi učenci nemudoma zapustiti šolske prostore in oditi domov. Upiranja in nekulturna negodovanja se kaznujejo po pravilniku o vzgojnih ukrepih.

8. Če je oddelek, ki organizira ples, zaradi njegove predčasne prekinitve prikrajšan pri izkupičku sponzorstva, se vodstvo oddelka in šole s povzročitelji delikta in njihovimi starši pogovori o ustreznem povračilu škode.

DRUGI AKCIJSKI KORAK – po naslednjem šolskem plesu B in zapletih okrog njegove začetne organizacije (sorodne metode spremljanja), predlaga komisija, da se v pravilnik doda 9. člen:

9. O vrstnem redu, datumih in trajanju plesov, se oddelki dogovarjajo sproti preko svojega razrednika. Učenci oddelka zagotovijo dežurstvo staršev na plesu, šola pa organizira dežurstvo učiteljev po razporedu.

5. Izhodišča za graditev teorije:

Vzgojne probleme v šoli je mogoče učinkovito in uspešno razreševati z normativnimi akti, če ob njihovem nastajanju enakovredno sodelujejo: UČENCI, STARŠI IN UČITELJI.

Na predmetni stopnji osnovne šole je večino učencev razmeroma težko pritegniti v objektivno argumentirano (demokratično) razpravo, ki presega njihove ozke najstniške interese.

Starši so izjemno zainteresirani za sodelovanje pri razreševanju pedagoških problemov, če jih zavod vanje vključi legitimno in protokolarno.

Šolski plesi so pomemben element dejavnega sproščanja najstniške energije, plemenitenja socialnih stikov in poglabljanja medsebojnih čustvenih vezi – a zavod mora nad njimi obdržati pravico usmerjanja in postavljanja meja …