Izkoristimo potencial & socialni kapital sleherne generacije !

Izkoristimo potencial & socialni Izkoristimo potencial & socialni kapital kapital sleherne generacije ! sleherne generacije !

DELAVNICA PROJEKTA DialogeS MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE

Anton KokaljLjubljana, 10.6.2014Organizator : Sindikat obrti in podjetnišva Slovenije - SOPS

Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti prednostne usmeritve« in 1.4 prednostne usmeritve: »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti«.

Izkoristimo potencial in socialni kapital sleherne Izkoristimo potencial in socialni kapital sleherne generacijegeneracije

PROBLEMATIKA STARAJOČEGA PREBIVALSTVA - SLOVENIJA

SLOVENIJA

http://www.stat.si/Piramida.asp

Ljubljana, 10.6.2014, Anton Kokalj, DialogeS


PROBLEMATIKA STARAJOČEGA PREBIVALSTVA - SLOVENIJA



PROBLEMATIKA STARAJOČEGA PREBIVALSTVA – EU

Od leta 2005 je „mladih odraslih“ (25-39) vedno manj in ta trend se po letu 2010 močno pospešuje (-16 % med 2010 in 2030). Število ljudi, starih od 40 do 54 let, se je začelo zmanjševati leta 2010. Hkrati se je število starejših od 55 let zvišalo za 9,6 % med 2005 in 2010 in za 15,5 % med 2010 in 2030, nato pa se bo še zviševalo. Podjetja se bodo morala bolj opreti na izkušnje in znanja teh „starajočih se“ delavcev in hkrati aktivno pripraviti mlajše od 55 let, da jih bodo zamenjali. Vendar kljub določenemu napredku stopnja zaposlenosti, starejših od 55 let – 40,2 % leta 2003, pomeni okrog 20,5 milijonov zaposlenih oseb, – ostaja precej za evropskim ciljem, ki je 50 % stopnje zaposlenosti.



PROBLEMATIKA STARAJOČEGA PREBIVALSTVA – EU

Število prebivalcev EU naj bi bilo leta 2060 približno enako kot je sedaj, le da bo povprečna starost mnogo višja: daljša življenjska doba, nižja rodnost, večji pritok priseljencev.

Razmerje med za delo sposobnimi ljudmi (15 do 65 let) in starejšimi se bo s štiri proti ena zmanjšala na dva proti ena. Najbolj naj bi se to razmerje zmanjšalo med 2015 in 2035, ko se bo upokojevala „baby boom“ generacija.



Demografske spremembe so trenutno v ospredju evropskih, nacionalnih in regionalnih politik.

Evropska Komisija spodbuja razpravo in pripravlja podatke, kazalnike in poročila, poudarja potrebo po reformah ter prilagaja predpise o strukturnih skladih in strateške smernice Skupnosti, da bodo podpirali politike za prilagoditev demografskim spremembam.

Zlasti v strategiji za rast Evropa 2020 demografske izzive obravnava večina vodilnih pobud.

Leta 2011 je Evropski parlament sprejel resolucijo, posvečeno posledicam demografskih sprememb za kohezijsko politiko na regionalni ravni.

Države članice pregledujejo svoje davčne sisteme in sisteme socialnega varstva, da bi delavce spodbudile, da bi dlje ostali na trgu dela, mnoge regije pa so na čelu strateškega razmišljanja z ukrepi za obvladovanje svojih specifičnih demografskih izzivov.



PROBLEMATIKA STARAJOČEGA PREBIVALSTVA – VPLIV NA TRG DELA

Staranje prebivalstva bo vplivalo na trg dela. Starejši bodo morali delati dalj časa, potrebne bodo spremembe pokojninskih sistemov in delovnega časa. Povprečna stopnja rasti BDP se bo bistveno zmanjšala, kar pomeni zaviranje rasti in dohodka na prebivalca. Staranje prebivalstva pomeni tudi velik pritisk na javne finance.



PROBLEMATIKA STARAJOČEGA PREBIVALSTVA – VPLIV NA JAVNE FINANCE



PROBLEMATIKA STARAJOČEGA PREBIVALSTVA – ZAPOSLENOST STAREJŠIH



PROBLEMATIKA STARAJOČEGA PREBIVALSTVA – MLADI NA TRGU DELA

Stopnja brezposelnosti mladih je v EU precej višja kot stopnja brezposelnosti povprečne populacije. Stopnja brezposelnosti mladih pod 25 let znaša več kot 23 %, pri čemer je povprečna brezposelnost v EU okoli 10 %. Sicer pa delež brezposelnih mladih v državah članicah niha. Najmanjša je v Nemčiji, največja pa v Grčiji.





PROBLEMATIKA STARAJOČEGA PREBIVALSTVA – MLADI NA TRGU DELA

Stopnja brezposelnosti mladih je v Sloveniji nad evropskim povprečjem. Posebej zaskrbljujoče je, da je med temi kar dve tretjini mladih med 25 in 29 let. Mladi so zelo pogosto prisiljeni delati v prisilnih s.p. jih, preko agencij, študentskega servisa ali brezplačno opravljajo pripravništvo. Več kot 70 % začasno zaposlenih je starih med 15 in 24 let, kar je veliko nad evropskim povprečjem.



ISKANJE REŠITEV ZA STAREJŠE IN MLADE

Prezgodnje odhajanje starejših s strga dela bi po logiki odpiralo delovna mesta mladim. Vendar temu pogosto ni tako. Zaradi ukrepov zaposlovanja v javnem sektorju, se to ne dogaja, po drugi strani pa pogosto starejši, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, te ne želijo. Po drugi strani pa mladi nimajo možnosti izpolniti vse bolj zaostrenih pogojev za zaposlitev. Delodajalci pričakujejo delovne izkušnje in veliko veščin, ki jih izobraževalni sistem sam po sebi ne nudi.




Trenda »umik starejših delavcev s trga dela in pomanjkanje mladih delavcev« v prihodnosti vodita do zmanjšanja usposobljene delovne sile. Znanje starejših se v organizacijah zdi izgubljeno zaradi pomanjkanja prenosa le-tega na mlade sodelavce, po drugi strani, mladi delavci redko prenesejo »novo« tehnološko znanje in veščine starejši generaciji. Kar bi zagotavljajo prenos in izmenjavo znanj in izkušenj na področju dela ter solidarno pomoč med generacijami. Prednosti ? Starejše generacije bi s prenosom znanja ostale dlje časa aktivne na trgu dela, mladi pa bi s prenosom znanja veliko pridobili in lažje vstopali na trg dela. Iz tega vidika je za delodajalce pomembno, da prepoznajo generacijske razlike, jih poskušajo razumeti in prilagoditi delovni proces tako, da bodo zaposleni različnih generacij uspešno sodelovali znotraj posameznih timov v podjetju.




Strategije za povečanje zaposlenosti starejših in mladih (prožna varnost na trgu dela, primerjava z Dansko, ki je imela v začetku devetdesetih 12% brezposelnost, gospodarska rast je znašala 0,8%) Z uvedbo APZ – aktivne politike zaposlovanje jim je uspelo znižati brezposelnost, ki je leta 2000 s 4,3 % dosegla najnižjo raven ( primerljivo s sedanjim stanjem brezposelnosti na Bavarskem), zaposlenost je v istem letu narasla kar na dobrih 76 %. Kot zanimivost, 30 % danskih delavcev zamenja zaposlitev vsako leto, prisotna nizka stopnja zaščite delovnih mest, hkrati ima Danska radodaren sistem socialne varnosti v primeru brezposelnosti. Pomembno vlogo igra socialni dialog (vloga sindikatov). Najpogostejše oblike prožne zaposlitve : zaposlitev za določen čas, zaposlitev z delovnim časom, krajšim od polnega, kot prožna oblika zaposlitve šteje tudi samozaposlitev.




Slovenski ukrepi APZ ( Zakon o urejanju trga dela); izobraževanje in usposabljanje, nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta, spodbude za zaposlovanje, spodbujanje samozaposlovanja, itd.

APZ z vidika zaposlovanja in ohranjanja delovnih mest starejših oseb (subvencije), APZ z vidika zaposlovanja mlajših oseb



ISKANJE REŠITEV ZA STAREJŠE IN MLADE – ZAKONODAJA

UKREPI ZA SPODBUJANJE AKTIVNEGA STARANJA

INFORMIRANJE IN PROMOCIJE TER UKREPI ZA DELODAJALCEIZBOLJŠEVANJE ZAPOSLJIVOSTI STAREJŠIH OSEBVSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZA STAREJŠEMODERNIZACIJA POKOJNINSKE ZAKONODAJEREFORMA TRGA DELA



UKREPI DRŽAVE NA TRGU DELA:

zagotavljanje izvajanja storitev javne službe na področju zaposlovanja (storitev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve) in ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) terzagotavljanje delovanja sistema zavarovanja za primer brezposelnosti,storitvi za trg dela,aktivna politika zaposlovanja (APZ),zavarovanje za primer brezposelnosti in pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti.


Izkoristimo potencial in socialni kapital Izkoristimo potencial in socialni kapital sleherne generacijesleherne generacije1. Storitvi za trg dela: storitev vseživljenjske karierne orientacije (ki je v primerjavi s prejšnjo ureditvijo pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja pridobila bistveno večjo vlogo, saj predstavlja prvi korak na poti do nove zaposlitve),storitev posredovanja zaposlitve.

Izvajanje teh storitev je v pristojnosti Zavoda RS za zaposlovanje kot osrednje institucije na trgu dela, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa lahko za izvajanje storitev za trg dela podeli koncesije tudi drugim izvajalcem.



2. Aktivna politika zaposlovanja (APZ)

APZ je nabor ukrepov, ki se izvajajo na trgu dela z namenom povečevanja zaposlenosti in zmanjševanja brezposelnosti, večje zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanja konkurenčnosti ter prožnosti delodajalcev. V skladu z ZUTD se izvajajo naslednji ukrepi APZ:

UKREP 1 »Usposabljanje in izobraževanje«

UKREP 2 »Nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta«

UKREP 3 »Spodbude za zaposlovanje«

UKREP 4 »Kreiranje delovnih mest«

UKREP 5 »Spodbujanje samozaposlovanja«



Podlage za izvajanje ukrepov APZ so:

Smernice za izvajanje ukrepov APZ za obdobje 2012-2015Načrt za izvajanje ukrepov APZ za leto 2012 Katalog ukrepov APZ

◦ Arhiv katalogov



IZVAJALCI UKREPOV DRŽAVE NA TRGU DELA:

◦ Zavod RS za zaposlovanje

◦ Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje

◦ Koncesionarji



Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ):

ZRSZ je javni zavod, ki je organiziran enotno za območje Republike Slovenije. Zaradi dostopnosti storitev in zagotavljanja pravic po ZUTD izvaja svojo dejavnost na sedežu in po organizacijskih enotah.

◦ Register zunanjih izvajalcev ZRSZ:

Aktivnosti programov APZ lahko izvajajo zunanji izvajalci, ki so uvrščeni v register zunanjih izvajalcev, ki ga vodi ZRSZ. Slednji k zunanjemu izvajalcu napoti osebo iz ciljne skupine programa APZ.



Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije:

Sklad kot izvajalec ukrepov na trgu dela izvaja storitev vse življenjske orientacije, v okviru ukrepov APZ pa nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta ter usposabljanje in izobraževanje.

Koncesionarji:

Domači in tuji pravni subjekti s sedežem v RS lahko pridobijo koncesijo za opravljanje storitev za trg dela (vse življenjska karierna orientacija in posredovanje zaposlitve). Koncesijo na podlagi javnega razpisa podeli ministrstvo, pristojno za delo.

◦ Register o podeljenih koncesijah za opravljanje storitev za trg dela (.xls) (4. 4. 2013)



ZAPOSLOVANJE MLADIH – JAMSTVO ZA MLADE

Ključni cilji jamstva so:

izboljšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev,hitrejša aktivacija mladih brezposelnih inzmanjšanje stopnje brezposelnosti mladih.Več o Jamstvu za mlade in predvidenih ukrepih: TUKAJ



AKTUALNI UKREPI AKTIVNE POLITIKE ZA POSLOVANJA MLADIH

Oprostitev plačila prispevkov za zaposlitev mladih

Vračilo prispevkov za prvo zaposlitev

Mentorstvo za mlade – za mlade do 30 let, ki se prvič zaposlijo

Zaposli me plus

Delovni preizkus za mlade




Oprostitev plačila prispevkov za zaposlitev mladih

Z ukrepom je delodajalec, ki zaposli mlado osebo, prvih 24 mesecev oproščen plačila prispevkov za: socialno varnost (prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti). Več: TUKAJ.




Vračilo prispevkov za prvo zaposlitev

Ukrep se nanaša na vračilo prispevkov delodajalca, ki za nedoločen čas zaposli osebo, ki je mlajša od 26 let ali je mama, ki skrbi za otroka do 3. leta starosti. Več: TUKAJ.




Mentorstvo za mlade – za mlade do 30 let, ki se prvič zaposlijo

Z ukrepom lahko delodajalci pridobijo subvencijo za zaposlitev in izvajanje mentorstva osebi, ki se prvič zaposli in je stara do 30 let ter hkrati usposobijo mentorja. Namen ukrepa je tudi spodbujanje medgeneracijskega prenosa znanj in izkušenj. Več: TUKAJ.




Zaposli me plus

Ukrep omogoča delodajalcu pridobitev subvencije v višini 5.000 EUR za zaposlitev brezposelnih starejših, invalidov, prebivalcev območij z visoko stopnjo brezposelnosti, Romov in dolgotrajno brezposelnih oseb. Več: TUKAJ.




Delovni preizkus za mlade

Namen javnega povabila je izvedba delovnega preizkusa za mlade brezposelne, stare do 29 let, na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu. Aktivnost traja od najmanj 100 ur do največ enega meseca. Delodajalec mora ob tem zagotoviti ustrezno mentorstvo, delovno opremo in primeren prostor. Več: TUKAJ.



STAREJŠI KADRI V MENTORSKIH IN SVETOVALNIH PROGRAMIH

Mentorski programi so izvrstno orodje za prenos znanja med generacijami. Seveda je treba ob tem zgraditi primerno medgeneracijsko vez, saj se sodelovanje samo od sebe ne bo zgodilo. Starejši praviloma ne želijo "soliti pameti", mladina ne sprašuje. Zato je treba spodbuditi dialog. Bolj zavzeti zaposleni lahko znanja tudi zapisujejo. Tako nastanejo katalogi znanja, ki imajo za podjetja trajno vrednost.



KONCEPTI ZA PRENOS ZNANJA, SPRETNOSTI IN IZKUŠENJ

Podjetja lahko starejšim zaposlenim tudi pomagajo poiskati in uresničiti njihove „talente“. Če želiš razmišljati o novem, moraš imeti za to motiv. Ta pot je morda nekoliko dražja, vendar izvedljiva. Še posebno, če bi pri tem sodeloval Zavod RS za zaposlovanje.

Gre za to, da podjetje z zaposlenim poišče njegova skrita znanja ali hobije, ki niso povezani s samo zaposlitvijo, so pa za podjetje lahko koristni. Nekatera podjetja bodo cenila lastnega gasilca ali pa namesto najete kuhinje pomagala strastni kuharici, ki ni več kos napornemu tempu za tekočim trakom, da sama prevzame pripravo prehrane.



KONCEPTI ZA PRENOS ZNANJA, SPRETNOSTI IN IZKUŠENJ - MENTORSKE SHEME

Cilj programa mentorskih shem je podjetjem in njihovim zaposlenim omogočiti urejeno izvajanje uvajanja novo zaposlenih. Izkušeni in usposobljeni mentorji po naprej izdelanem programu uvajajo novo zaposlene, jim predstavijo podjetje, splošno organizacijo, način dela in jih uvedejo v delovni proces, da lahko novo zaposleni čim prej prične samostojno opravljati delo.



KONCEPTI ZA PRENOS ZNANJA, SPRETNOSTI IN IZKUŠENJ - KROŽNO ZAPOSLOVANJE

Krožno zaposlovanje je proces v katerem se brezposelne osebe usposabljajo in izobražujejo z namenom, da nadomestijo zaposlene v podjetjih za čas njihove odsotnosti z delovnega mesta. Model krožnega zaposlovanja je več kot le preprosto tržno orodje, ki bi omogočalo preproste rešitve za nizko kvalificirane dolgotrajno brezposelne osebe, niti ni le preprosto orodje za kontinuirano usposabljanje, ki bi podjetjem omogočilo vzdrževati in razširjati veščine zaposlenih, ob sočasnem vzdrževanju proizvodne funkcije. Krožno zaposlovanje povezuje politiko izobraževanja in usposabljanja s politiko zaposlovanja. Omogoča realizacijo omejenih rešitev ključnih vprašanj v razmerju med usposabljanjem in zaposlovanjem.



KONCEPTI ZA PRENOS ZNANJA, SPRETNOSTI IN IZKUŠENJ - MEDGENERACIJSKI MENAGEMENT

medgeneracijski prenos znanja in izkušenj je ključen za sodobno družbo, predstavljati mora dvosmerni proces, tudi mlade je potrebno spodbujati k idejamnovi ukrepi (mentorske sheme, job rotation) lahko predstavljajo konkretno aktivnost v medgeneracijskemu transferu znanjadoprinos starejših v družbi se mora omogočiti vsem, ki to želijo in dokler to želijo, prehod v pokoj naj bo mehak in postopenuspešni managerji so ljudje, ki dozorijo, torej s starostjo in z izkušnjami, imajo osebno pozitiven odnos do starejših oseb ter obvladajo medgeneracijsko upravljanjepravi kadrovski manager je razvojnik podjetja, rast podjetja predstavlja tudi akumulacijo znanjadolgoročno uspešno podjetje je kombinacija različnih generacij, ne zgolj intenzivnost dela brez prenosa znanjav slovenski družbi delna upokojitev praviloma ni finančno zanimiva (pomanjkanje iniciativ)za družbo je izrednega pomena zadržati starejše ljudi v delovnem procesu, obdržati ter predajati njihovo znanje in izkušnje,v skladu z evropskimi trendi daljšanja delovne aktivnosti



HVALA ZA VAŠO POZORNOST !

Projekt DialogeS: »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu«.

Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti prednostne usmeritve« in 1.4 prednostne usmeritve: »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti«.


VIRI:http://www.cek.ef.uni-lj.si/UPES/bole748.pdf;http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/mejas1005-B.pdf;http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6268;http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52005DC0094&from=EN;http://www2.fu.uni-lj.si/diplome/pdfs/magistrska/jaklicksenja.pdf;http://www.sindikat-zsss.si/attachments/article/1076/ProblemskaAnalizaPolozajaMladih_DecentProjectForDecentWork_SindikatMladiPlus.pdf;http://kc.uni-lj.si/v-srediscu/-/asset_publisher/iI1V78WdnFc3/content/aktualni-ukrepi-aktivne-politike-zaposlovanja-mladihhttp://www.dnevnik.si/posel/zaposl/1042422411https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=medgeneracijski+managementhttp://www.agrotate.net/Sl/content.asp?id=12


Documents

Izkoristimo potencial & socialni kapital sleherne generacije !