IZMENJAVA S FRANCIJO

Četrtek, 15. oktober

V šoli smo se zbrali ob 8. uri zjutraj. Slovenski dijaki smo bili zelo veseli, ker so nam ta dan odpadli matematika, fizika in ostali težki predmeti. Najprej je v knjižnici ravnatelj pozdravil francoske dijake s (precej dolgim) govorom, mi pa smo si z zanimanjem ogledovali tuje obraze. Manca nas je popeljala na ogled šole in ob tem smo vsi izkazali svoje odlično (!) znanje francoščine. Zato je naš govor postal neka čudna mešanica francoščine, slovenščine, latinščine in angleščine. Zelo smešno in zanimivo se jim je zdelo, da v šoli nosimo copate (nam pa njihovo neprestano objemanje in poljubljanje kar tako). Naše noge v copatih so celo slikali-od spredaj in od strani.

Sledila je ura pouka. Izbirali so lahko med angleščino in kemijo. Presenečeni so bili nad hrupom in klepetanjem v razredu-menda v Franciji v razredu vlada čista tišina. Ne verjamemo. Smo pa izvedeli, da imajo v šoli grafične kalkulatorje, na katerih je tudi igrica 'Kača', ki jo vsi poznamo s telefonov. Lahko si mislimo, s čim se zaposlujejo med urami.

Malica jim je bila seveda zelo všeč in potem je sledila predstavitev njihove šole. Ne moremo reči, da je bila ravno najzanimivejši del našega druženja, ampak vseeno so se zelo potrudili. Nam je tehnika odpovedala in z našo predstavitvijo ni bilo nič.

Sledila je še ena ura pouka in sicer so lahko izbirali med geografijo, biologijo in matematiko. Mislimo, da jim je bilo malce dolgčas. Potem je sledilo kosilo in nato smo se počasi odpravili v center Ljubljane. Ljubljano smo jim zelo ponosno razkazali. Všeč jim je, da je majhno, mirno in zeleno mesto. Zares je ena najlepših prestolnic Evrope. Na ljubljanski grad pa so komaj prisopihali. Francozi so povsem brez kondicije. Neko dekle je celo nosilo škornje z visoko peto-si lahko predstavljate bolečine?! Po uradnem programu s profesorji smo francoski in slovenski dijaki odšli po svoje. Poizkusili so tradicionalno slovensko hrano-hamburger in krompirček v McDonaldsu. Poizkusili pa so tudi pečen kostanj, ki jim je bil prav tako zelo všeč.

Ker profesorjev ni bilo zraven, smo jih odpeljali v zelo zanimiv ljubljanski bar 'Pr' Skelet'. Tam nismo pili nič alkohola, vseeno pa so fantje med okusoma Laškega in Uniona izbrali zeleno pivce. Sledil je zabaven sprehod po Ljubljani, kjer smo se nasmejali ob francoskih poskusih izgovarjanja 'Pešec prečka cestišče.' Vrnili so nam s neko čudno francosko frazo, ki se sliši nekako takole: 'Šes šešes lahtišes..' Menda govori o nogavicah. Utrujeni smo odšli vsak proti svoji topli postelji.

Pri družinah se je dogajalo marsikaj zanimivega: drug drugega smo naučili nekaj iger s kartami, poskusili borovničke, kranjsko klobaso, štruklje, si ogledali Kamnik in Bled, se skupaj učili igrati na kitaro, šli na koncert, si pogledali film,… Na skupne trenutke s francoskimi prijatelji imamo veliko lepih spominov.

Sobota, 17. oktober

Zjutraj je bilo zelo težko vstati, a nekako smo le prišli v šolo. Sedaj sedimo v računalnici in pišemo ta članek. Malo smo se celo pogovarjali o projektu, zaradi katerega je ta izmenjava sploh potekla. Pogovarjali smo se o stanju v naših državah v 60ih letih. Smo že precej lačni in komaj čakamo kosilo. Upamo, da bomo imeli priložnost spomladi obiskati Saumur in zopet videti Quentina, Fabricea, Camille, Jeana-Baptista, Manon, Juliette, Claro, Marie, Maxima in Valentina.