TRŽENJE HRČKOVE KNJIŽICE POŠTNE BANKE SLOVENIJE, …anketni vprašalnik, z odgovori na vprašanja pa si bomo potem tudi pomagali pri izdelavi diplomske naloge. Poskusili bomo ugotoviti,

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Progam: Ekonomist Modul: Strokovni sodelavec za poštni promet

TRŽENJE HRČKOVE KNJIŽICE POŠTNE BANKE SLOVENIJE, D.D., NA

POŠTNIH ENOTAH Mentorica: mag. Romana Fišer, univ. dipl. ekon. Kandidatka: Cecilija Demšar Somentor: mag. Gorazd Čadež Lektorica: Bernarda Pintar, prof. angl. in slo.

Kranj, maj 2012

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici mag. Romani Fišer za svetovanje in usmerjanje pri ustvarjanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi somentorju Gorazdu Čadežu za nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi lektorici Bernardi Demšar, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

IZJAVA »Študentka Cecilija Demšar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom mag. Romane Fišer.« Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.« Dne:__________________ Podpis:_______________

POVZETEK Diplomsko nalogo z naslovom trženje hrčkove knjižice na poštnih enotah, sem si izbrala zato, ker se mi zdi ključnega pomena, da otroka že od malega naučimo ravnati z denarjem. Pošta Slovenije skupaj s Poštno banko Slovenije, d.d. bančna skupina Nove KBM d.d. organizira za poštne uslužbence razna izobraževanja in usposabljanja za trženje bančnih storitev. Z izobraževanjem in usposabljanjem, se želi dvigniti nivo usposobljenosti znanja in motivacije zaposlenih za pridobivanje novih komitentov. Sad teh izobraževanj so dobri rezultati, saj smo pridobili več komitentov, kot je bilo pričakovati. Prednost Poštne banke Slovenije pred ostalimi bankami je v tem, da lahko svoje storitve trži na 550 poštnih enotah po Sloveniji, ki so odprte od ponedeljka do petka, od jutra do večera in ob sobotah dopoldan, nekatere tudi v nedeljo. V diplomski nalogi sem predstavila Poštno banko Slovenije d.d. in njene storitve, tržno opredelitev, komuniciranje, hrčkovo knjižico, ter na podlagi ankete ugotovila, če porabniki poznajo storitev »HRČKOVA KNJIŽICA« Poštne banke Slovenije d.d. KLJUČNE BESEDE: - trg - tržniki - komuniciranje - Hrčkova knjižica

ABSTRACT I think that it is very important to teach children how to deal with money as soon as possible. That is why I have chosen to write about marketing of savings books for newborns. Post of Slovenia together with the Postal Bank of Slovenia, d.d., Nova KBM bank group, d.d., organizes various postal staff education and training for the marketing of banking services. With that kind of education and training they want to raise the level of knowledge, skills and motivation of employees to acquire new customers. These trainings show good results, as we gain more customers than expected. The main advantage of Postal Bank of Slovenia is that their services can be marketed in 550 post offices across Slovenia that are open from Monday to Friday, from morning to evening and on Saturday mornings, some of them even on Sundays. In the thesis I presented the Postal Bank of Slovenia, d.d., and its services, market definition, communication and »Hrčkova knjižica«.. I also made a survey investigating parents' knowledge about »Hrčkova knjižica«. KEYWORDS:

- market - marketers - communication - Hrčkova knjižica

KAZALO 1 UVOD .................................................................................................................... 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ........................................................................ 1

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA .............................................................................. 1

1.3 METODE DELA ............................................................................................. 2

2 TEORETIČNE OSNOVE ....................................................................................... 2

2.1 PREDSTAVITEV PBS .................................................................................... 2

2.1.1 Nastanek Poštne banke Slovenije, d.d. .................................................... 2

2.1.2 Poslovno omrežje ..................................................................................... 3

2.1.3 Dejavnosti PBS ........................................................................................ 3

2.1.4 Denarne storitve Pošte Slovenije za Poštno banko Slovenije, d. d. .......... 4

2.1.5 Bančne storitve Pošte Slovenije za Poštno banko ................................... 5

2.1.6 Storitve Pošte Slovenije za Novo kreditno banko Maribor, d.d. ................. 6

2.1.7 Izplačilo gotovine preko POS-terminala .................................................... 6

2.2 PBS IN POSLOVANJE S STRANKAMI .......................................................... 7

2.2.1 Posredni stik ............................................................................................. 7

2.2.2 Neposredni stik ......................................................................................... 7

2.2.3 PBS.net .................................................................................................... 7

2.2.4 Zaščitni znak ............................................................................................ 8

2.2.5 Organizacijske enote skupine PBS ........................................................... 8

2.3 DOLGOROČNI CILJI POŠTNE BANKE SLOVENIJE ..................................... 9

3 STORITVE .......................................................................................................... 10

3.1 LASTNOSTI STORITEV ............................................................................... 10

3.2 BANČNE STORITVE .................................................................................... 11

3.2.1 Posebnosti bančnih storitev .................................................................... 11

4 TRŽNA OPREDELITEV ...................................................................................... 12

4.1 OPREDELITEV POJMA TRŽENJE ............................................................... 12

4.2 TRG .............................................................................................................. 12

4.3 TRŽENJE IN TRŽNIKI .................................................................................. 12

4.4 ZNAČILNOSTI TRŽENJA IN POTROŠNJE .................................................. 13

4.5 CILJI TRŽENJA ............................................................................................ 13

5 TRŽNO KOMUNICIRANJE ................................................................................. 14

5.1 POJEM TRŽNEGA KOMUNICIRANJA ZA STORITEV ................................. 14

5.2 KORAKI OBLIKOVANJA UČINKOVITE POLITIKE TRŽNEGA

KOMUNICIRANJA .............................................................................................. 14

5.3 ODZIVNOST PORABNIKA STORITEV ......................................................... 15

6 TRŽENJSKI SPLET ZA BANČNE STORITVE ..................................................... 16

6.1 TRŽENJE BANČNIH STORITEV .................................................................. 16

6.2 ZNAČILNOSTI TRŽENJA BANČNIH STORITEV .......................................... 17

6.3 ZNAČILNOSTI TRŽNEGA KOMUNICIRANJA NA PODROČJU BANČNIH

STORITEV .......................................................................................................... 19

7 VARČEVANJE .................................................................................................... 20

7.1 POJEM VARČEVANJA IN POMEN .............................................................. 20

7.2 MOTIVI VARČEVANJA ................................................................................. 21

7.3 MLADINSKO VARČEVANJE ........................................................................ 21

8 HRČKOVA KNJIŽICA .......................................................................................... 22

8.1 PREDNOSTI OTROŠKEGA VARČEVANJA PRI POŠTI SLOVENIJE .......... 23

9 PONUDBA VARČEVANJ ZA OTROKE V BANKAH ............................................ 24

9.1 TOLI VNLB ................................................................................................... 25

9.2 JEŽEK V ABANKI VIPA ................................................................................ 25

9.3 SITKO V NKBM ............................................................................................ 26

9.4 VREDNOSTNI BONI V GORENJSKI BANKI ................................................ 26

9.5 PAPI V SKB BANKI ...................................................................................... 26

9.6 OSEBNI BANČNIK V VOLKSBANK .............................................................. 27

9.7 UMKO V SPARKASSE ................................................................................. 27

9.8 MEDVEDEK V DELAVSKI HRANILNICI ....................................................... 27

9.9 VREDNOSTNI BON V BANKI KOPER ......................................................... 28

9.10 PALČEK V UNICREDIT BANKI .................................................................. 28

10 ANALIZA REZULTATOV ................................................................................... 29

10.1 OSEBNI RAČUN ZA OTROKA ................................................................... 29

10.2 OSEBNI RAČUN ZA OTROKA PRI BANKAH ............................................. 29

10.3 ODLOČITEV ZA DOLOČENO BANKO ....................................................... 30

10.4 ŽEPNINA ZA OTROKA ............................................................................... 30

10.5 RAZLOGI ZA ŽEPNINO .............................................................................. 31

10.6 POZNAVANJE STORITEV POŠTNE BANKE SLOVENIJE ........................ 31

11 OTVORITEV HRČKOVE KNJIŽICE V OBČINI GORENJA VAS - POLJANE V

OBDOBJU OD 2005−2009 ..................................................................................... 32

12 ODNOS OTROK IN STARŠEV DO DENARJA .................................................. 32

13 PREDLOGI ........................................................................................................ 33

14 ZAKLJUČNE MISLI ........................................................................................... 34

LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 35

KAZALO SLIK ..................................................................................................... 37

KAZALO TABEL ................................................................................................. 37

KAZALO GRAFOV ............................................................................................. 37

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija __________________________________________________________________________________

________________________________________________________________________________

Cecilija Demšar: Trženje Hrčkove knjižice v PBS Stran 1 od 37

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

V današnjih časih je veliko novih izdelkov in storitev, ki vstopijo na trg, obsojenih na neuspeh. Storitve nas spremljajo na vsakem koraku. Lahko bi rekli, da živimo v storitveni družbi. Tako je uspešnost storitvenih podjetij odvisna od kakovosti storitev, ki jih ta podjetja ponujajo, in zadovoljstva ljudi ter organizacij, ki jih uporabljajo. Oblikovanje in izvajanje storitev pa je precej bolj zapleteno in raznovrstno kot razvijanje in prodajanje izdelkov. Porabniki kupujejo nekaj, kar je neotipljivo, ter hkrati spremenljivo in minljivo. Rezultat pa je njihovo zadovoljstvo, navdušenje ali pa tudi razočaranje. V zadnjih letih konkurenca dobiva vse večjo težo v slovenskem bančnem prostoru. Porabniki namreč postajajo vedno bolj zahtevni in vedno manj zvesti. Iz tega razloga so banke spoznale, da so samo zadovoljne stranke tudi lojalne stranke. V današnjih tržnih razmerah tiste banke, ki ne spremljajo preprostega dejstva, da uporabniki vedno bolj ocenjujejo ponudbo na podlagi realne vrednosti in cene, uspejo obdržati le najmanj donosne stranke, medtem ko konkurenti prevzemajo stranke z najvišjo stopnjo donosnosti. Zadovoljne stranke so lojalne stranke. Konkurenca jih zanima šele takrat, ko postanejo nezadovoljne s svojo banko, ter se odzovejo na odnos, s katerim jih banka obravnava in preko konkretnih izkušenj glede kvalitete in fleksibilnosti storitev, ki jim jih banka ponuja. Dejstvo je, da stranke postajajo vedno bolj izkušene. Imajo dostop do globalne ponudbe in velike izbire, zato pričakujejo vedno večjo fleksibilnost ponudnikov finančnih storitev. Ključno torej postaja vprašanje, kakšno vrednost strankam lahko nudi banka in ali bi jim to nudila glede na vrednost posamezne stranke ali skupine strank. Tu se začnejo graditi izboljšave v smislu najboljše storitve, najugodnejše cene ali najboljše rešitve. V diplomski nalogi predstavljam Poštno Banko Slovenije, d.d. – bančna skupina Nove KBM, d.d. (v nadaljevanju Poštna banka) in njihove storitve, pojem trženja in komuniciranja. Večji poudarek pa je seveda na trženju Hrčkovih knjižic PBS za otroke, saj si banka z varčevalnim računom za otroke pridobi komitente, ki bodo to ostali tudi v prihodnosti.

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA

V diplomski nalogi bomo obravnavali storitve Poštne banke, in sicer se bomo osredotočili na njihovo ponudbo za otroke, natančneje Hrčkovo hranilno knjižico. Poštna banka je na slovenskem bančnem trgu že 20 let. Poleg osnovnih bančnih storitev, ki so opredeljene v 3. členu Zakona o bančništvu (sprejemanje depozitov od fizičnih in pravnih oseb ter dajanje kreditov iz teh sredstev za svoj račun in storitve, za katere drug zakon določa, da jih smejo opravljati samo banke), nudi tudi druge finančne storitve. Poštna banka Slovenije, d.d., bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor, d.d., nudi otrokom tudi program otroškega varčevanja s prikupnim hranilnikom (hrčkom). To varčevanje naj bi bilo v pomoč staršem pri uvajanju otroka v zakonitosti denarnega sveta.


________________________________________________________________________________


Predstavili bomo tudi ponudbo otroških varčevanj konkurenčnih bank.

1.3 METODE DELA

Teoretično osnovo smo črpali iz različnih virov strokovne literature različnih avtorjev. Nanaša se predvsem na osnove v povezavi s storitvami in trženjem storitev. Pogosto pa smo za vir podatkov uporabljali internet, saj glede na dostopnost le-tega najlažje pridemo do najnovejših podatkov. Izvedli bomo tudi svojo lastno raziskavo. Naključne obiskovalce poslovalnice Pošte v Gorenji vasi smo prosili, da izpolnijo anketni vprašalnik, z odgovori na vprašanja pa si bomo potem tudi pomagali pri izdelavi diplomske naloge. Poskusili bomo ugotoviti, ali ljudje svojim otrokom odprejo osebne račune in pri kateri banki. Zanimalo nas bo tudi, če otroci prejemajo žepnino in s kakšnim namenom, ter v kolikšni meri poznajo Hrčkovo knjižico.

2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 PREDSTAVITEV PBS

Od samega začetka poslovanja Poštna banka Slovenije deluje preko razvejane in najbolj enakomerno razporejene mreže poštnih enot. Vse pošte v Sloveniji, skupaj jih je 556, oziroma njihova okenca za denarno poslovanje so tudi okenca Poštne banke. Delovni čas pošt je ugoden (daljši), saj so odprte tudi ob sobotah. Banka je v začetku ponujala le nekaj osnovnih klasičnih bančnih storitev, danes pa nudi celovito paleto bančnih in finančnih storitev. Banka skozi čas povečuje obsege poslovanja, širi ponudbo in daje poudarek kakovosti poslovanja v banki, ki se odraža v ponudbi storitev in v odnosu do komitentov. Glede na porast obsega poslovanja in razvoja poslovnih funkcij banka krepi tudi podporne funkcije, predvsem na področju uvajanja informacijskega sistema v obliki novih povezanih aplikativnih podpor za masovne bančne posle. Poštna banka je v letu 2004 postala članica bančne skupine Nove KBM, d.d., in s tem članica širše finančne skupine Nove KBM, d.d., ki prek različnih podjetij ponuja celotno paleto finančnih storitev. Vključitev v bančno skupino za Poštno banko Slovenije pomeni novo poglavje v njenem nadaljnjem razvoju (PBS 2009, str. 19).

2.1.1 Nastanek Poštne banke Slovenije, d.d. S svojim delovanjem je pričela 1. julija 1992. Skoraj leto dni pred začetkom delovanja so banko ustanovile nekdanje slovenske organizacije PTT prometa kot delniško družbo za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev na temelju Zakona o bančništvu in Zakona o gospodarskih družbah. Banka je po razpadu Jugoslavije in potem, ko je svojo filialo v Sloveniji zaprla Poštna hranilnica, prevzela njene posle. Lastništvo banke je razdeljeno med Novo KBM, d. d., ki ima 55-odstotni delež, in Pošto Slovenije, d.o.o., ki ima 45-odstotni delež (PBS, 2009, str. 15).


________________________________________________________________________________


Poštna banka je relativno mlada banka, čeprav je hkrati res, da njen razvoj sloni na tradiciji denarnega poslovanja pošt. Tako štejemo 15. februar 1919 za začetek organiziranega slovenskega poštnega bančništva, saj je tega dne začel poslovati Poštni čekovni urad za Slovenijo v Ljubljani (Grden, 2002, str. 4). Banka je v začetku opravljala predvsem vlogo prevzemnice poslov Poštne hranilnice. Tako je bilo na začetku zaposlenih le 48 ljudi. Hitro se je preusmerila tudi v širjenje storitev za prebivalstvo, saj je imela že v začetku močno razvejano mrežo pošt z več kot 900 okenci. V Poštni banki je nekajkrat prišlo tudi do sprememb v lastništvu. Leta 1993 so se PTT podjetja združila v enovito PTT podjetje Slovenije in PBS je dobila enega samega delničarja. Po ločitvi PTT podjetja na Pošto Slovenije, d.o.o., in Telekom Slovenije, p.o., je banka neodplačano prešla v last Republike Slovenije in tako postala državna banka. Specifičen način poslovanja in neločljiva povezanost s Pošto Slovenije sta porajala potrebo po skupni strategiji razvoja poštnega okenca, pa tudi po ureditvi medsebojnih odnosov na drugih področjih sodelovanja. Po odločitvi Vlade RS, sprejeti decembra 1996, je Pošta Slovenije postala nova lastnica banke. V letu 2004 je prišlo do nove menjave lastniškega deleža v Poštni banki Slovenije. Večinski, 55-odstotni lastnik je postala Nova Kreditna banka Maribor, medtem ko Pošta Slovenije ostaja drugi največji lastnik s 45 odstotki. Leta 1998 je PBS sprejela globalno razvojno strategijo in prenesla sedež banke v Maribor. Banka danes vodi veliko število transakcijskih računov pravnih oseb, saj imajo prenovljen in uspešen informacijski sistem ter opravljeno reformo plačilnega prometa. Banka je sprejela globalne strategije in tako uvaja nove storitve in dopolnjuje obstoječe storitve za svoje komitente. Skupaj s Pošto Slovenije, ki je strateška partnerica, razvija tako poslovno omrežje kot tudi infrastrukturo in trženje denarnih in bančnih storitev. Na ta način poskuša v čim večji meri izkoristiti prednosti omrežja, saj je le-to široko razvejano, kar se predvsem kaže v lahki teritorialni kot tudi časovni dostopnosti.

2.1.2 Poslovno omrežje Poslovno omrežje tvori 550 pošt, ki opravljajo storitve za prebivalstvo v imenu in za račun Poštne banke. Od tega na 354 poštah opravljajo tudi menjalniške posle. Za potrebe elektronskega poslovanja ima banka devetnajst lastnih bankomatov, sicer pa je komitentom na voljo celotno omrežje bankomatov v Sloveniji. Omrežje pošt v Sloveniji so začele uporabljati tudi pravne osebe, in sicer za storitve plačilnega prometa (PBS, 2003, str. 32).

2.1.3 Dejavnosti PBS Poštna banka opravlja poleg osnovnih bančnih storitev, ki so opredeljene v 3. členu Zakona o bančništvu (sprejemanje depozitov od fizičnih in pravnih oseb ter dajanje kreditov iz teh sredstev za svoj račun in storitve, za katere drug zakon določa, da jih smejo opravljati samo banke), tudi druge finančne storitve. Banka opravlja samo tiste storitve po Zakonu o bančništvu, za katere je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev, in sicer: - sprejemanje depozitov, - dajanje kreditov, ki vključujejo:

- potrošniške kredite,


________________________________________________________________________________


- hipotekarne kredite, - odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring), - financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na

podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnimi instrumenti (fortfeiting),

- storitve plačilnega prometa po Zakonu o plačilnem prometu razen storitev upravljanja plačilnih sistemov,

- izdajanje in upravljanje plačilnih instrumentov (na primer kreditnih kartic in potovalnih čekov),

- izdajanje garancij in drugih jamstev, - trgovanje za svoj račun ali račun strank:

- s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, - trgovanje za svoj račun:

- z instrumenti denarnega trga, - s prenosljivimi vrednostnimi papirji (PBS, 2009, str. 15).

Poštna banka ponuja tudi možnost poslovanja preko spletne poslovalnice PBS.net. Storitev je namenjena tako fizičnim kot pravnim osebam. Poslovanje preko interneta omogoča komitentom udoben in varen način bančnega poslovanja in prinaša vrsto prednosti: popolno preglednost poslovanja, dostopnost štiriindvajset ur na dan vse dni v letu, prihranek časa, saj ni treba hoditi v banko ali na pošto, nižjo provizijo kot pri plačevanju v banki ali na pošti ipd. Z vstopom PBS v bančno skupino NKBM so nastale nove okoliščine. PBS bo lahko komitentom ponudila še večji nabor storitev ter se tako še korak približala željam in potrebam svojih trenutnih in bodočih komitentov.

2.1.4 Denarne storitve Pošte Slovenije za Poštno banko Slovenije, d. d. Denarne storitve so lahko dostopne, saj lahko občani na vseh poštah opravijo vse, od najenostavnejšega vplačila položnic do odprtja osebnega računa pri Poštni banki Slovenije, d.d. – bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor, d.d. Na poštnih okencih so v ponudbi naslednje denarne storitve: 1. Storitve plačilnega prometa:

- vplačila plačilnih nalogov BN 02 in UPN - vplačila posebnih položnic PP 02 - izplačila nakaznic – plačilnih nalogov BN 02 in UPN

2. Vplačila in izplačila poštnih nakaznic S poštno nakaznico stranka lahko na varen način pošlje denar naslovnikom v Sloveniji. Obrazec za nakazilo je na voljo brezplačno na vseh poštah. 3. Mednarodni poštni plačilni promet Poteka z mednarodnimi poštnimi nakaznicami. Sporazumi o izmenjavi mednarodnih poštnih nakaznic so sklenjeni z 19 državami, in sicer z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Ciprom, Češko, Dansko, Francijo, Hrvaško, Italijo, Luksemburgom, Makedonijo, Nemčijo, Nizozemsko, Portugalsko, Španijo, Švedsko ter s Švico. Z nekaterimi zgoraj navedenimi državami poteka izmenjava mednarodnih poštnih nakaznic elektronsko preko sistema Eurogiro.Te države so: Avstrija, Belgija,


________________________________________________________________________________


Danska, Hrvaška, Nemčija, Portugalska, Švedska in Švica. Z ostalimi navedenimi državami poteka promet preko pošte. 4. Vplačila in izplačila odkupnih poštnih nakaznic Z mednarodno odkupno nakaznico se lahko pošlje denar naslovnikom v določenih tujih državah, z nekaterimi pa je vzpostavljen tudi obojestranski promet pošiljk s storitvijo ODK. Obrazec za nakazilo je na voljo brezplačno na vseh poštah. Seznam držav, s katerimi je vzpostavljen poštnonakazniški promet, in seznam držav, s katerimi je vzpostavljen obojestranski promet pošiljk s storitvijo odkupnina, je na voljo na vseh poštah. Storitve za Poštno banko Slovenije, d.d., – bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor, d.d., so namenjene fizičnim in pravnim osebam.

2.1.5 Bančne storitve Pošte Slovenije za Poštno banko Predstavljamo storitve za Poštno banko, ki so namenjene fizičnim osebam – prebivalstvu. Večje pošte odkupujejo in prodajajo tujo gotovino v skladu s tečajno listo Poštne banke. Komitenti Poštne banke lahko na vseh poštnih okencih opravljajo naslednje storitve:

- OSEBNI RAČUN Transakcijski račun, ki ga Poštna banka imenuje osebni račun, je temelj sodobnega bančnega poslovanja. Z njim imetniki poslujejo tako v evrih kot tudi v devizah. S paletorazličnih finančnih storitev imetniku v vsakem trenutku omogoča dostop do denarja. - HRANILNA KNJIŽICA Na evrsko in devizno hranilno knjižico imetnik lahko polaga gotovino in gotovino z nje tudi dviguje. Hranilno knjižico lahko uporabi tudi za prenos sredstev ob zapadlosti vezanih vlog in varčevanja. - VARČEVANJA IN DEPOZITI Na voljo so naslednje varčevalne storitve: otroško varčevanje Hrčkova knjižica, varčevanje z odpovednim rokom, postopno varčevanje in depoziti z različnimi vrstami vezave sredstev. - PLAČILNE KARTICE Na poštah zainteresirani lahko oddajo vlogo za pridobitev kartic Activa, ActivaMastercard, Activa Visa. - KREDITI Vsi, ki želijo uresničiti svoje želje, še preden uspejo zanje privarčevati dovolj denarja, lahko pridobijo Mini kredit, Hitri kredit, Potrošniški kredit ali Stanovanjski kredit. - PBS.net Na poštah se lahko odda zahtevek za opravljane storitev PBS.net.


________________________________________________________________________________


- MONETA Na poštah se lahko odda zahtevek za izdajo Monete. - MENJALNIŠKO POSLOVANJE ZA FIZIČNE OSEBE Na poštah odkupujemo in prodajamo tujo gotovino v skladu s tečajno listo Poštne banke. Seznam pošt, ki opravljajo storitve menjalniškega poslovanja, je na voljo na vseh poštah. Z naslova deviznega poslovanja pa pošte opravljajo storitve (odprtje, vplačila, izplačila) po deviznih hranilnih vlogah, deviznih depozitih in multivalutnih osebnih računih. Nakazilo v tujino z bremenitvijo osebnega računa pa je možno opraviti na vseh enotah pošt. Storitve se na poštnih okencih izvajajo v prek spleta, kar pomeni, da se opravljena transakcija (vplačilo in izplačilo) na poštnem okencu takoj in ažurno odrazi v spremembi stanja na računu komitenta v Poštni banki. - TRANSKACIJSKI RAČUN ZA PRAVNE OSEBE Pravne osebe, samostojni podjetniki in društva lahko odprejo transakcijski račun na vseh poštah. Pošte pri odpiranju sodelujejo tako, da prevzamejo dokumentacijo od strank in jo pošljejo Poštni banki. Imetnik transakcijskega računa lahko na vseh poštah opravlja dvige, pologe gotovine in plačila v domači in tuji valuti ter brezgotovinske prenose sredstev na račune doma in v tujini.

2.1.6 Storitve Pošte Slovenije za Novo kreditno banko Maribor, d.d. Komitenti Nove Kreditne banke Maribor lahko na vseh poštnih okencih opravljajo naslednje storitve:

- vplačilo na transakcijski račun fizičnih oseb s knjižico in kartico - izplačilo s transakcijskega računa fizičnih oseb s knjižico in kartico - vpogled v stanje na transakcijskem računu fizičnih oseb - odpiranje transakcijskih računov fizičnim osebam - otvoritev depozitov - odobritev kreditov (takojšnji kredit Nove KMB na poštnih okencih)

Storitve se na poštnih okencih izvajajo v prek spleta, kar pomeni, da se opravljena transakcija (vplačilo ali izplačilo) na poštnem okencu takoj in ažurno odrazi v spremembi stanja na računu komitenta v Novi Kreditni banki Maribor. S takšnim načinom izvajanja storitev so se zelo približali komitentom Nove Kreditne banke Maribor, ki lahko na katerikoli poti razpolagajo z vsemi sredstvi v okviru dovoljenega stanja. Nova Kreditna banka Maribor, d.d., komitentom zaračunava storitev, ki jih opravljajo na tistih poštah, kjer sta v kraju tudi poslovalnica ali bankomat Nove Kreditne banke Maribor, d.d.

2.1.7 Izplačilo gotovine preko POS-terminala Gotovino se lahko izplačuje imetnikom kartic ActivaMaestro, Maestro, ActivaMastercard, Mastercard,DinersClub in American Express. Pri tem je potrebno poudariti, da gre za dvig gotovine, za katerega Pošta Slovenije ne zaračuna


________________________________________________________________________________


provizije in ne za plačilo storitev. Banka izdajateljica oz. izdajatelj kartic pa lahko storitev svojim komitentom zaračuna v skladu s svojimi ceniki.

2.2 PBS IN POSLOVANJE S STRANKAMI

Poštna banka s svojimi strankami posluje na poseben način. S Pošto Slovenije ima namreč sklenjeno pogodbo o medsebojnem sodelovanju. V njej so opredeljene plačilne storitve, ki jih Pošta Slovenije opravlja na poštah v imenu in na račun PBS, ter storitve, ki jih PBS opravlja za Pošto Slovenije. PBS prihaja v stik s svojimi komitenti na tri načine:

- posredno - neposredno - s pomočjo interneta.

2.2.1 Posredni stik Za Poštno banko večino storitev opravijo zaposleni Pošte Slovenije pri poštnih okencih. Tako sta Poštna banka in Pošta Slovenije poleg pogodbe o medsebojnem sodelovanju v posameznih izvedbenih pogodbah natančneje določili vrste storitev, način njihovega opravljanja in druge, s tem povezane zadeve. Z rednimi sestanki se pogodbeni stranki dogovarjata in obveščata o vseh relevantnih informacijah, ki bi lahko vplivale na uspešnost poslovanja.

2.2.2 Neposredni stik Poštna banka ima pri opravljanju svojih poslovnih dejavnosti tudi neposreden stik s strankami. V okviru Sektorja poslovanja s pravnimi osebami Maribor in Ljubljana ima banka organizirana predstavništva v Celju, Kranju in Murski Soboti, v okviru Sektorja poslovanja s prebivalstvom pa delujeta komercialna centra v Mariboru in Ljubljani. Poštna banka se trudi pridobivati komitente z osebnim pristopom predvsem v ciljni skupini malih podjetnikov in zasebnikov.

2.2.3 PBS.net Oktobra 2003 je Poštna banka ponudila komitentom tudi storitve elektronskega bančništva. Na ta način je poleg svojih spletnih strani vzpostavila še en neposreden stik s svojimi strankami. Čeprav brezosebno, pa elektronsko bančništvo prinaša koristi tako komitentom kot banki. Medtem ko se stranke izognejo vrstam, prihranijo čas in lahko opravijo svoje bančne posle varno, enostavno, ceneje ter kadarkoli in kjerkoli, kjer je vzpostavljen dostop do interneta, pa ima banka možnost spremljanja transakcij, pridobivanja podatkov o komitentih, znižanja stroškov ipd. Predvsem je velika pridobitev možnost neposredne komunikacije s strankami v realnem času s pomočjo internetnih orodij (elektronska pošta, forumi, ankete itd.).


________________________________________________________________________________


2.2.4 Zaščitni znak Banka pri svojem poslovanju poleg firme uporablja znak, ki ga sestavljata kombinacija velikih črk PBS in pika v značilni pisavi in barvni kombinaciji z oznako, da je članica bančne skupine Nove Kreditne banke Maribor, kar je natančneje določeno z Aktom o blagovni znamki banke (PBS 2008, str. 1).

2.2.5 Organizacijske enote skupine PBS Organizacijska struktura banke izhaja iz njenega položaja, in sicer: pokrivanja celotnega slovenskega prostora, obvladovanja masovnih poslov, ki se izvajajo na vseh poštah v državi. Banka je bila ob koncu leta 2008 organizirana tako, kot je predstavljeno v nadaljevanju. Uprava banke s štabnimi službami: pooblaščenec uprave, svetovalec uprave, pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja, ekspert za varnostno politiko, služba notranje revizije, služba bonitet in obvladovanja tveganj, tajništvo banke. Poslovni sektorji: Sektor poslovanja s prebivalstvom, Sektor poslovanja s pravnimi osebami Maribor, Sektor poslovanja s pravnimi osebami Ljubljana, Sektor zakladništva, Sektor plačilnega prometa in elektronskega bančništva. Strokovno-podporni sektorji: Sektor upravljalnega računovodstva, Sektor informatike, Sektor pravnih, kadrovskih in splošnih zadev ter marketinga, Služba za tehnologijo in organizacijo, Sektor podpore. V okviru Sektorja poslovanja s pravnimi osebami Maribor in Ljubljana ima banka organizirana predstavništva v Kopru, Kranju, Celju in Murski Soboti, v okviru Sektorja poslovanja s prebivalstvom pa komercialna centra Maribor in Ljubljana. Specifičnost delovanja Poštne banke je ta, da se aktivnosti odvijajo tudi prek poštnih enot v državi. Zaposleni na poštah, ki opravljajo storitve za banko, so delavci Pošte Slovenije, d.o.o. (PBS 2009, str. 49).


________________________________________________________________________________


2.3 DOLGOROČNI CILJI POŠTNE BANKE SLOVENIJE

V tem delu bi rada prikazala pomembnejše dolgoročne cilje banke, ki so: - rast banke s povečanjem bilančne vsote in porastom tržnega deleža, merjenega z bilančno vsoto; - razvoj banke z uvajanjem novih storitev in dopolnjevanjem obstoječih storitev za komitente banke; - razvoj poslovne mreže in infrastrukture povsod tam, kjer še ni v celoti ali delno prisotna po vrstah komitentov in storitvah, ki jih banka ne pokriva z mrežo pošt; - trženje denarnih oziroma bančnih storitev skupaj s Pošto Slovenije kot strateškim poslovnim partnerjem – sodelovanje sledi ciljem za doseganje maksimalne sinergije na trgu, za povečanje prihodkov in zmanjševanje stroškov na enoto storitev; - izvajanje aktivnosti po posebnem programu pri vključevanju banke v predvidene povezave z novim strateškim partnerjem; - delovanje na trgu kot banka s celovito ponudbo klasičnih bančnih storitev, kar pomeni vzpostavitev takih storitev, ki jih banka še nima; - izkoriščanje prednosti banke, ki se v odnosu do komitenta zaradi široke poštne mreže kažejo predvsem v njeni lahki dostopnosti tako teritorialno kot časovno; - ohranjanje in izboljšanje podobe in ugleda banke, ki deluje v interesu in v zadovoljstvo komitentov, delničarjev in zaposlenih; - izbira najprimernejših in učinkovitih prodajnih poti za vsako vrsto komitentov in storitev. Da bi Poštna banka lahko dosegla te cilje, igra tukaj pomembno vlogo tudi tržno komuniciranje, ki banki pomaga pri zadovoljitvi potreb, ki jih imajo komitenti, zaposleni, pa tudi lastniki banke in poslovni partnerji. Konkurenca na slovenskem trgu je ob vstopu tujih bank vedno hujša. Za komitenta je potrebno razvijati storitve, ki bodo čimbolj zadovoljevale njegove potrebe. To pa ni dovolj. Te novo razvite storitve je potrebno komitentu znati tudi prodati. Pri prodaji teh storitev pa je banki v pomoč oglaševanje, pospeševanje prodaje, stiki z javnostmi in osebna prodaja. Instrumente tržnega komuniciranja je potrebno pravilno uporabljati in jih vključiti v politiko in organiziranje banke (Dragič, 2004, str. 45).


________________________________________________________________________________


3 STORITVE

Kotler (2003, str. 444) opredeli storitev kot dejanje ali delovanje, ki ga ena stran lahko ponudi drugim, je po svoji naravi neotipljivo in ne pomeni posedovanja česarkoli. Proizvodnja storitve je lahko ali pa tudi ne povezana s fizičnim izdelkom. Poleg te klasične definicije, ki jo navaja večina avtorjev, je zelo posrečena tudi malce hudomušna opredelitev Gummessona, ki jo v svoji knjigi navajata Lovelock in Wirtz (2004, str. 9): »Storitev je nekaj, kar lahko kupimo ali prodamo, vendar tega ne moremo vreči na tla.« Storitve so lahko različno in na več načinov prepletene z izdelki. Storitvena komponenta, ki jo podjetja vključujejo v svojo ponudbo, se razteza od čistega izdelka do čiste storitve.

3.1 LASTNOSTI STORITEV

Osnovne lastnosti storitev, po katerih se le-te razlikujejo od izdelkov, so naslednje (Kotler, 2003, str. 446): - Neopredmetenost Izdelke lahko vidimo, občutimo, slišimo, okusimo ali vonjamo. Skladno s tem bo kupec takoj po nakupu izdelka lahko ugotovil in ocenil, ali je uspel zadovoljiti svojo potrebo. Tega pri storitvah ne moremo narediti tako preprosto. Kupci se bodo zato poskušali na drug način prepričati o kakovosti storitve, ki jo nameravajo kupiti. Najprej bodo ocenili prostor, kjer kupujejo, in ljudi, ki storitev prodajajo, potem pa še opremo, cene, simbole, komunikacijsko gradivo in podobno. Kljub temu, da je bančna storitev nematerialni izdelek, so pri njegovem kakovostnem oblikovanju in ponudbi potrebni visoko kakovostna tehnologija in visoko usposobljeni ljudje (Jauk, 1998, str. 8). Predvsem kontakt ponudnik-kupec je izredno pomemben za uspešnost trženja bančnih storitev in izgradnje zvestobe kupca. Pri storitvah, kot so bančne, kjer posameznik svoja sredstva zaupa finančni ustanovi, v zameno pa dobi le pogodbo, je še posebej pomemben vtis, ki ga nanj naredijo okolica in ljudje, ki njegov denar vzamejo. Težko je pričakovati uspeh, če bo zaposleni nesamozavesten in dajal vtis neizobraženosti in bi npr. ob sklepanju rentnega varčevanja najprej prebiral navodila, kako to storiti. Banke morajo veliko vlagati v razvoj in nadgradnjo informacijskih tehnologij, najbolj pomembno pa je, da redno vlagajo v izobraževanje zaposlenih. Strokovno usposobljeni in zaupanja vredni zaposleni bodo kupce bančnih storitev prepričali, da postanejo uporabniki njihovih storitev, da bodo zadovoljni ter posledično tudi zvesti. - Praviloma neločljivost porabnika in izvajalca storitve Medtem ko izdelke izdelajo, skladiščijo in s pomočjo posrednikov dostavljajo do porabnikov, se storitve praviloma naredijo in porabijo istočasno. Posebnost trženja storitev je pogosta vključenost porabnika v izvedbo storitve. Na končni izid tako vplivata oba, porabnik storitve in ponudnik storitve. - Minljivost


________________________________________________________________________________


Fizične izdelke lahko v večini primerov skladiščimo za kasnejšo prodajo. Storitev ne moremo. Minljivost storitev sama po sebi ni problem, dokler je povpraševanje stalno. Nenadne spremembe in nihanja pa lahko ponudniku storitev povzročijo precejšnje probleme. Vsak mesec se tako pojavijo dnevi (izplačilo plač in pokojnin, vplačila položnic), ko se vrste pred okenci podaljšajo. Čakanje seveda ni prijetno, vendar pa banke ne morejo preprosto naročiti nove delovne sile iz skladišča. Takšne zagate poskušajo rešiti z elektronskim bančništvom, bankomati ipd. - Spremenljivost Spremenljivost storitev se kaže v tem, da so odvisne od tega, kdo, kje in kdaj jih izvaja.

3.2 BANČNE STORITVE

3.2.1 Posebnosti bančnih storitev V posameznih državah storitve obravnavajo različno, najpogosteje pa se uporablja definicija storitve po Kotlerju (2004, str. 444), ki je opredelil storitev kot »dejanje ali delovanje, ki ga ena stran ponudi drugi in je po svoji naravi neotipljivo in ne pomeni posedovanja česar koli.« Bančne storitve imajo sicer vse značilnosti storitev, vendar se pri bančnih storitvah še bolj kaže neotipljivost storitve, saj bi, ko gre za denar, komitenti radi čim več različnih potrdil, da se bodo transakcije primerno izvedle. Temu so tako namenjeni izpiski, potrdila in podobno, s čimer banke skušajo neotipljivost storitve zmanjšati na stopnjo, na kateri se bo kupec počutil varnega, in mu neotipljivo prikazati z otipljivim. Tako porabnik kupuje niz obljub, dokazilo o kakovosti storitve pa dobi šele po porabi storitve. Porabnik mora tako iskati fizične dokaze o storitvi zaradi odsotnosti fizične substance v podobi, ugledu, velikosti, zaposlenemu osebju in podobno. Šele vkolikor je s temi fizičnimi dokazi, ki mu predstavljajo kakovost storitve, zadovoljen, bo z banko vzpostavil dolgoročno razmerje (Vesel, 2002, str. 6)


________________________________________________________________________________


4 TRŽNA OPREDELITEV

4.1 OPREDELITEV POJMA TRŽENJE

Trženje je družbeni in vodstveni proces, ki omogoča posameznikom in skupinam, da dobijo to, kar potrebujejo in želijo, tako, da ustvarijo, ponudijo in z drugim izmenjajo izdelke, ki imajo vrednost. Beseda trženje je prevod angleške besede marketing, ki je izpeljanka iz besede »market«, kar pomeni trg. Tega sestavljajo vsi potencialni kupci s specifičnimi željami in potrebami. Tu se vrši proces ponudbe in povpraševanja. Izhajajoč iz delitve trga na ponudbo in povpraševanje lahko razdelimo partnerje v trženju na dve skupini:

- potrošniki, ki kupujejo oziroma uporabljajo proizvode ali storitev, in - proizvajalce, ki te proizvode ali storitve proizvajajo, izvajajo ali prodajajo.

Trženje tako temelji na naslednjih predpostavkah:

- proizvodnji izdelkov in izvajanju storitev za potrebe porabnikov, - količinskem in kakovostnem zadovoljevanju teh potreb, - tržnih aktivnosti, ki zagotavljajo uspešno prodajo.

Vsako podjetje se mora osredotočiti na želje in potrebe ciljnega trga porabnikov, če želi doseči svoje podjetniške cilje. Glede na to, da je konkurenca na trgu velika, si morajo proizvajalci prizadevati, da bodo potrošniki izbrali prav njihov proizvod ali storitev. Ob tem pa ne seveda ne smemo pozabiti na blaginjo družbe, ki pa ne sme biti v nasprotju z željami in potrebami porabnikov.

4.2 TRG

Trg sestavljajo vsi potencialni kupci, ki jim je skupna določena potreba ali želja in so pripravljeni izpeljati menjavo, da bi zadovoljili to potrebo ali željo. Prvotno je trg pomenil kraj, kjer so se zbrali kupci in prodajalci z namenom, da bi menjali blago. Moderna gospodarstva delujejo po načelu delitve po delu, kjer se vsakdo specializira, opravi svoje delo in dobi plačilo – za denar si kupi stvari, ki jih potrebuje.

4.3 TRŽENJE IN TRŽNIKI

Trženje je družbeni in upravljavski proces, s pomočjo katerega organizacije in posamezniki dobijo, kar potrebujejo ali želijo, tako da ustvarijo, ponudijo in medsebojno zamenjujejo izdelke, ki imajo vrednost. Tržnik pričakuje od druge strani odziv, ki naj bi pomenil bodisi nakup, bodisi prodajo. Tržnik je lahko oboje, kupec ali prodajalec. Običajno je tržnik podjetje, ki oskrbuje trg končnih porabnikov ob prisotnosti tekmecev.


________________________________________________________________________________


Ena mlajših bank v slovenskem prostoru , je Poštna banka, v kateri so zaposleni usposobljeni bančniki iz drugih bančnih okolji. In prav ti izvajajo določene trženjske aktivnosti preko poštnih okenc.

4.4 ZNAČILNOSTI TRŽENJA IN POTROŠNJE

Obnašanje potrošnika je del splošnega človekovega vedenja, pri čemer ločimo: - socialno situacijo, v kateri je človek, - sile, ki iz okolja delujejo nanj, - naloge, ki jih prevzema v skladu s svojimi dejavnostmi in - stališča ter znanja, ki so mu potrebna za opravljane dejavnosti

O nakupu se odloči posameznik, ki želi zadovoljiti potrebo. Kupec ima mnogo izkušen in vrednot, ki so bile vsaj deloma oblikovane v družbi, v stikih s prijatelji in ob drugih srečanjih. Odločitve posameznika in stališča so odvisne od:

- ekonomskih, - socialnih in - kulturnih razmer.

Trženje – tako prodajno kot nabavno, je ena najbistvenejših vezi med podjetjem in njegovimi okolji. Natančneje, trženje je posrednik med notranjim okoljem podjetja in zunanjim tržnim okoljem podjetja. Razumevanje ciljev in interesov, ki so gibala v teh okoljih je predpogoj za uspešno trženje in posredno za uspešnost podjetja nasploh. Podjetje ki se iz tržnega okolja oskrbuje z materialnimi in nematerialnimi sredstvi za delovanje, je uspešno le, če uspeva okolju prodati svoje izdelke in storitve. Podjetje je lastnina tistih, ki so vanj vložili kapital, vežejo ga z okoljem neštete človeške vezi. Poznamo SWOT analizo. To je analiza notranjega in zunanjega okolja. SWOT = strenght, weaknes, oprtunities, threaths (prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti, nevarnosti). Vodja v poslovnih organizacijah mora ugotoviti, katere so glavne priložnosti in nevarnosti, prednosti in pomanjkljivosti v zvezi s skupino izdelkov, ki jih trži.

4.5 CILJI TRŽENJA

Čeprav je trženje nadvse pomembna dejavnost za organizacijo in pogoj za preživetje in uspešnost, pa je trženje le ena izmed usklajenih dejavnosti. Zato so ciljitemeljne politike trženja in razvojne politike trženja in cilji tekoče politike trženja upravičeni in koristni le, če so podrejeni smotrom in ciljem storitvenega podjetja v celoti. Konkretne cilje za dano storitveno podjetje v danih okoliščinah je seveda treba zasnovati posebej. Vsekakor naj bodo merljivi – bodisi posredno ali neposredno, absolutno ali primerjalno. Ciljem kaže zatem prirediti standarde uspešnosti – ponavadi v letih delovanja podjetja.


________________________________________________________________________________


5 TRŽNO KOMUNICIRANJE

5.1 POJEM TRŽNEGA KOMUNICIRANJA ZA STORITEV

Poleg zagotavljanja kakovostnih in porabnikom dostopnih storitev ter privlačnih cen mora podjetje tudi komunicirati s sedanjimi in prihodnjimi porabniki. Tržno komuniciranje je zapleten proces, ki obsega organizacijo, sredstva, metode in sporočila, s katerimi storitveno podjetje prenaša informacije o temeljnih značilnostih storitev, da bi se lahko porabniki lažje in hitreje odločili za nakup. Za storitveno podjetje sploh ni vprašljivo, ali naj komunicira, ampak kako, kaj in komu naj sporoča o sebi in svojih storitvah. Splet trženjskih komunikaciji sestavljajo dejavnosti:

- osebna prodaja, - oglaševanje, - stiki z javnostmi, - pospeševanje prodaje.

Glavni cilji tržnega komuniciranja so:

- obveščanje porabnika o dejavnostih storitvenih podjetij in o njihovih storitvah, - ponavljanje že znanega obvestila o storitvah, - prepričevanje porabnikov, da nakup reklamirane storitve daje več koristi kot

nakup druge podobne storitve, - miselno povezovanje porabnikov z določenimi storitvami in storitvenimi

podjetji.

Tržno komuniciranje je lahko osebno ali neposredno: - osebna komunikacijska pot vključuje dve ali več oseb, ki neposredno

komunicirajo druga z drugo (od ust do ust, po telefonu ipd.); osebna komunikacijska pot je zelo učinkovita zaradi možnosti posamične predstavitve storitev in osebnega vpliva pri prvih nakupih;

- sporočila lahko potekajo tudi po neosebni komunikacijski poti, brez osebnih stikov – med takšne poti spadajo sporočila v tisku (časopisi, revije), po radiu in televiziji, prek računalniških povezav, interneta ipd.

5.2 KORAKI OBLIKOVANJA UČINKOVITE POLITIKE TRŽNEGA KOMUNICIRANJA

Tržno komuniciranje je specifična oblika procesa komuniciranja, pri katerem je sporočevalec ponavadi podjetje, svoje sporočilo pa namenja potrošniku (kupcu). Namen tržnega komuniciranja je vzpostavitev zveze med potrošnikom in podjetjem. Podjetje naj bi se opiralo na dvosmerno in ne enosmerno komuniciranje, saj naj bi omogočilo potrošniku, da odgovori. S komuniciranjem razumemo določen proces obveščanja in informiranja, ki predstavlja tok informacij vsaj med dvema osebama, v obeh smereh. Beseda »komunikacija« izvira iz latinskega glagola »communicare«, ki pomeni, »napraviti skupno« ali »deliti kaj s kom«, iz njega nastali glagol »komunicirati« pa pomeni


________________________________________________________________________________


sporočiti. S komuniciranjem razumemo določen proces informiranja med dvema stranema, ki imata za to določen vzajemni interes (Lorbek, 1979, str. 9). Izraz tržno komuniciranje se nanaša na proces informiranja, ki se odvija med podjetjem in potrošniki v obeh smereh. To medsebojno obveščanje je pogojeno z vzajemnim interesom, ki se kaže pri podjetju v njegovem cilju čim bolje informirati potrošnika o svoji dejavnosti in biti čim bolje informirano o reagiranju potrošnika na dane informacije zato, da bi dosegalo trajne poslovne uspehe, pri potrošniku pa, da je čim bolje informiran in pripravljen dati informacije o svojem reagiranju, zato da bi mogel čim bolje zadovoljevati svoje potrebe v smislu dolgoročnega blagostanja (Lorbek, 1979, str. 11). Cilji tržnega komuniciranja morajo biti vedno povezani in usklajeni s cilji trženja oziroma morajo iz njih izhajati. Smiselni cilji komunikacije so:

- pridobivanje porabnikov, ki izdelek poznajo, a ga še niso preizkusili, - povečevanje deleža porabnikov, ki so izdelek preizkusili in so mu bolj

naklonjeni kot drugim, - pridobivanje porabnikov, ki se do izdelka še niso opredelili.

Za dosego omenjenega so nujno potrebni skrbno načrtovanje, izvedba in kontrola ter upravljanje procesa tržnega komuniciranja. Lorbek (1979, str. 226–228) navaja cilje po posameznih instrumentih komuniciranja.

- Cilj oglaševanja je bodoče potrošnike pravilno informirati o imenu, osnovnih lastnostih izdelka in o drugih sestavinah marketinškega spleta, predvsem pa, da se zavedajo oglaševanega izdelka, oziroma da ga spoznajo.

- Cilj osebne prodaje je ravno tako informirati potencialne potrošnike o sestavinah marketinškega spleta in o bistvenih sestavinah izdelka in storitve, ki ostanejo nejasne in dvomljive, pa so zelo pomembne za potrošnikovo odločitev. Glavni cilj je, da potrošniki kupijo ponujeni izdelek.

- S cilji pospeševanja prodaje poskušamo vplivati na bodoče kupce, da se začnejo zavedati izdelka. V ta namen organiziramo sejme, razstave, tekmovanja, znižanje cen ali damo popuste.

- Cilji odnosov z javnostjo pa so usmerjeni v različne dele javnosti. Glavni cilj je, da se v javnosti vzbudi ugodno stališče do podjetja, kar vpliva na učinkovitost celotnega tržnega komuniciranja. Cilj tega instrumenta je vedno določen.

Cilji komunikacije so v veliki meri odvisni od števila ljudi, ki izdelek že poznajo in so ga morda tudi že preizkusili (Kotler, 1996, str. 604).

5.3 ODZIVNOST PORABNIKA STORITEV

Porabnike ločimo glede na njihovo nakupno vedenje na naslednje skupine: - porabniki, ki so pripravljeni takoj sprejeti nove storitve, brž ko zanje zvedo; to

so praviloma ljudje z višjimi dohodki; - simpatizerji novosti so predvsem mlajši porabniki; - zgodnja in pozna skupina porabnikov se odloča za nakup, ko je prejšnja

skupina že preverila novost, od obveščanja do sprejema in seznanjanja z novo storitvijo preteče kar nekaj časa, vendar lahko na hitrejše odločitve vplivamo z oglaševanjem, opisi kakovosti storitev in osebnimi stiki;


________________________________________________________________________________


- neodločeni porabniki pa so skupina, na katero le težko vplivamo s tržnim komuniciranjem; njihovi glavni nakupni motivi so ekonomski, saj praviloma porabljajo storitve, ki so najnujnejše.

6 TRŽENJSKI SPLET ZA BANČNE STORITVE

Trženjski splet je skupek trženjskih orodij, ki jih podjetje uporablja z namenom doseganja svojih trženjskih ciljev na ciljnem trgu.

6.1 TRŽENJE BANČNIH STORITEV

Politika trženja organizacije naj bo usklajena sestavina celotne politike podjetja. Trženje ni samo sebi namen. V politiki programa in v politiki podjetja je politika trženja le ena od usklajenih sestavin: ni uspešnega trženja brez dobre proizvodnje, ni koristnih proizvodov brez razvoja, ni uspešne cene brez obvladovanja stroškov, ni podpore trženju brez zadovoljstva zaposlenih. Seveda ima trženje za vsako podjetje svojo politiko – cilje in strategije za doseganje teh ciljev. Strategije obsegajo dejavnost, urejenost in sredstva za doseganje ciljev. Običajno ljudje trženje razumejo kot ustvarjanje, promocijo ter posredovanje izdelkov in storitev, a je mnogo več kot to. Vključuje tudi vplivanje na raven, sestavo in čas povpraševanja za doseg ciljev podjetja (Kotler, 2004, str. 3–5). Potočnik (2004, str. 180) pa pravi, da trženje zajema tiste dejavnosti, ki se nanašajo na trženjsko delovanje podjetja in na prodajanje na različnih trgih. Z drugimi besedami je trženje družbeni proces, kjer skupine in posamezniki ustvarjene izdelke in storitve, ki imajo vrednost, prosto izmenjujejo, in s tem dobijo, kar potrebujejo in želijo (Kotler, 2004, str. 9). Čeprav je trženjsko komuniciranje ključno, pa banke samo z aktivnostmi trženjskega komuniciranja ne morejo narediti vsega. Danes uspeh bank sloni predvsem na motiviranosti, usposobljenosti in pripravljenosti zaposlenih v bankah, to je na človeškem faktorju. Zaposleni so ključni pri trženju storitev, še bolj pa to velja za bančne storitve, saj imajo osrednjo vlogo pri pridobitvi, gradnji in ohranjanju odnosov s kupci. Ta pogled na trženje storitve je pripeljal do koncepta, ki mu pravimo notranje trženje. Notranje trženje temelji na predpostavki, da se mora storitveno podjetje osredotočiti na svoje zaposlene oziroma notranji trg, preden bo uspešno na trgu s porabniki. S tem, ko usmerimo trženjske napore najprej na zaposlene, naj bi se razvila tržna usmerjenost tudi med zaposlenimi in bi ti tako lažje prepričali končne porabnike k nakupu storitve. Po tem konceptu naj bi bili zaposlovanje, usposabljanje, komunikacija in administracija odločilni pri uspehu storitvenega podjetja (Berkowitzetal., 1994, str. 684). Veliko oglaševalcev pri izdelavi oglasa za bančno storitev naleti na probleme že ob prvi oviri oglaševanja finančnih storitev in izdelkov, in sicer pri neotipljivosti financ. Finančni proizvod le redko lahko prikažemo s sliko, saj so depoziti, posojila, obveznice, glavnice, svetovanje in krediti neotipljivi. Večina oglaševalcev je navajena v ospredje postaviti izgled izdelka, kar tu ni mogoče. Pri izdelku je na primer zelo pomembno, da se kupec zaveda, kako izdelek izgleda, saj ga bo le tako v trgovini prepoznal in kupil, pri bančnih storitvah pa takšen prikaz ni mogoč. Zaradi abstraktnosti financ je tudi težko slediti pravilu oglaševanja, ki pravi, da moramo biti


________________________________________________________________________________


v oglasu konkretni. Precej težko je namreč biti konkreten pri stvareh, kot so osebni računi, dobički na delnice ali obresti zavarovanja. Dodatno nevšečnost povzroča dejstvo, da je večina prednosti banke vezana na odstotke, naj si bodo to odstotki obrestnih mer ali pa nizke premije na zavarovanje. Vendar večina ljudi, ki jim je storitev namenjena, ne zazna pomembnosti teh odstotkov, zato zanje nimajo nobenega čustvenega naboja. Finančni strokovnjak bo kaj hitro spoznal, da je 12% kar 20% več kot 10% in bo zaradi tega navdušen, večino ljudi pa takšne številke le zmedejo. Dodatno zaplete situacijo še dejstvo, da velika večina ljudi sploh ne ve, kolikšno obrestno mero plačujejo oziroma dobivajo sedaj, zato je poudarjanje te dimenzije neučinkovito. Posledica tega je, da je najbolje odstotek prevesti v besedo. Pri tem je treba prikazati kar nekaj kreativnosti in iznajdljivosti. Oglaševanje bank je oteženo tudi zaradi širokega nabora storitev, ki ga le-te ponujajo. Za vsako storitev moramo namreč oblikovati segmente, določiti potrebe in želje teh skupin ter oglas prirediti tej novi skupini (Benn, 1986, str. 5–13). Za banke, še posebno to velja za poslovalnice v manjših krajih, je pomembno lokalno trženje, to je ciljno trženje, ki vodi k trženjskim programom, posebno prilagojenim potrebam in željam skupin uporabnikov v določeni soseski, kraju ali manjšem mestu (Kotler, 2004, str. 282).

6.2 ZNAČILNOSTI TRŽENJA BANČNIH STORITEV

Banke so v preteklosti imele precej lažje delo, kar se tiče pridobitve in ohranjanja strank. Najpomembnejše je bilo, da so svoje poslovalnice bogato uredile, za okence postavile bolj ali manj prijazne bančne uslužbence, v ponudbi pa so imele le nekaj bančnih storitev. Samoumevno je namreč bilo, da bodo stranke same prišle v banko in jih sploh ni bilo potrebno posebej vabiti. Stranke so bile navajene v banki kupiti, kar so dobile, saj možnosti izbire ni bilo. Bilo je namreč manj konkurence in tako so lahko banke same določale ponudbo in dajale strankam na izbiro le to, da sprejmejo dane pogoje ali pa se ponudbi odpovedo. Z razvojem pa so ljudje postajali vedno bolj izobraženi in zahtevni. Banke so se začele zavedati vpliva konkurence, pomembnosti ponudbe ter obsega povpraševanja. V Sloveniji deluje 19 bank. Glede na majhen prostor in število prebivalcev lahko rečemo, da je to veliko. Tako se komitenti odločajo med velikim številom bank, katerih ponudba je zelo podobna, zato je za posamezno banko tudi zelo pomembno, da s komitenti vzpostavi dolgotrajen odnos. Boj za komitente tako med bankami postaja zahteven. Banke se na različne načine trudijo, da bi postale drugačne od konkurence. Tako so začele razvijati storitve, širiti, diferencirati in prilagajati ponudbo in se hitro obračati k potrebam strank. Za trženje finančnih storitev veljajo štiri filozofije trženja (Miš Svoljšak, 2000, str. 11–12 ).

- Koncept osnovne ponudbe predvideva, da bodo stranke »kupile« tiste storitve, ki jim jih banka ponudi glede na presojo, kaj bo najlažje in najbolje prodala strankam.

- Proizvodni koncept predvideva, da je strankam za odločitev o »nakupu« storitve najpomembnejša kakovost in temu ustrezna cena. Banke tako vso pozornost posvečajo kakovosti storitev.


________________________________________________________________________________


- Prodajni koncept banke – s tem konceptom se zavedajo, da stranke ne bodo uporabljale njihovih storitev. Vso pozornost zato posvečajo agresivni prodaji. V ospredju so prodajni cilji, potrebe strank pa so ob strani.

- Trženjski koncept se ocenjuje kot najbolj primerna prava filozofija za dolgoročen uspeh banke na trgu. Temelji na prizadevanju banke, da bi spoznala želje in potrebe potrošnikov na bančnem trgu ter jim prilagodila tako storitev kot svoje poslovanje. Vsa pozornost je usmerjena na zadovoljevanje finančnih potreb strank. Na trgu naj bi bila uspešna tista banka, ki bi te potrebe zadovoljevala učinkoviteje kot njena konkurenca.

Trženje izdelkov je lažje kot trženje storitev. Izdelke in njihove značilnosti lahko zaznamo s čutili, kar pri storitvah ni mogoče. Trženje bančnih storitev se je v slovenskem prostoru pričelo z namenom obvladovanja vse večje konkurence. Banke morajo namreč svoje poslovanje prilagoditi potrebam, ki se pojavljajo na trgu. Banke rešujejo finančne probleme komitentov ter zadovoljujejo njihove potrebe in želje. Banke morajo pri trženju svojih storitev usmeriti svoje aktivnosti v to, da njihove storitve zadovoljijo pričakovanja strank. Najpomembnejše pri trženju je dojemanje pričakovanega in zaznanega. To vrzel opisujeta Zeithamlova in Bitnerjeva (1996, str. 37). Vzroki za nastanek vrzeli, kjer je pričakovano večje od zaznanega, so predstavljeni v nadaljevanju. - Nepoznavanje pričakovanj strank – običajno je to glavni problem podjetij. V podjetje je potrebno zajeti vodstvo podjetja, zaposlene v razvoju in trženju in vse tiste, ki delajo neposredno s strankami. Večje kot je v podjetju nepoznavanje pričakovanja strank, večja je vrzel, ki nastane med pričakovanim in zaznanim. O pričakovanjih strank v podjetjih največkrat izvejo iz tržnih raziskav. - Oblikovanje napačnih storitev in standardov – nastane, če v podjetju poznajo pričakovanja strank, ne oblikujejo pa storitev in standardov, ki bi ta pričakovanja izpolnila. To je v podjetju pogosto povezano s stroški. Zadovoljstvo strank in izpolnitev njihovih pričakovanja je dolgoročni proces, ki najprej zahteva vlaganja, rezultate pa pokaže skozi daljši čas. Kratkoročni dejavniki pa so stroški in dobiček. Iz tega sledi, da bo moralo veliko podjetij spremeniti svojo strategijo in bolj poudariti stopnjo pomembnosti zadovoljstva strank. - Neizvajanje standardov storitev – pomeni, da zaposleni ne izpolnjujejo standardov, ki jih ima podjetje za svoje storitve. Do tega običajno pride, ker standardi niso usklajeni z zaposlenimi, tehnologijo, sistemi, ki so potrebni za izpolnjevanje standardov. Za odpravljanje tega mora podjetje zagotoviti vire za izpolnjevanje standardov, kot so izšolani zaposleni, ustrezna tehnologija, opredelitev nepredvidljivih situacij med stranko in zaposlenim, ustrezno reagiranje ob povečanju in zmanjšanju povpraševanja. - Neizpolnjevanje obljub strankam – gre za obljube, ki so jih strankam dali v podjetju. Stranke si na podlagi teh obljub ustvarijo določena pričakovanja, ki jih morajo v podjetju izpolniti, če želijo doseči zadovoljstvo strank. Vzrok te vrzeli so prevelike ali nepravilne obljube, dane preko oglaševanja in prodajnega osebja, neusklajenost med trženjsko in izvajalsko funkcijo ter različnimi postopki med enotami v podjetju. Ker se trg bančnih storitev spreminja in je konkurenca vse večja, je vidno tudi vse večje prodiranje marketinškega managmenta, to je metodičnega ravnanja pri obdelovanju trga. V času spremembe trga so vodenje evidence o potrebah strank, usmerjeno načrtovanje, koordinirana uporaba marketinških instrumentov in kontrola uspeha potrebni sestavni del poslovne politike banke (Ščap, 1998, str. 24).


________________________________________________________________________________


Prihodnost pri poslovanju predstavlja za banke velik izziv. Slovenski bančni prostor namreč postaja sestavni del evropskega prostora in se ne bo več mogel izmikati konkurenci domačih in tujih bank. Banke si bodo s trdim delom morale izboriti svoj prostor na trgu z razvojem in uspešno uvedbo storitev na trg.

6.3 ZNAČILNOSTI TRŽNEGA KOMUNICIRANJA NA PODROČJU BANČNIH STORITEV

Zaradi sprememb na gospodarskih in finančnih trgih in zaradi vedno bolj izobraženih in zahtevnih potrošnikov sta se trženje in tržno komuniciranje spremenila tudi na področju bančništva. Banke so se začele zavedati, da komitenti ne prihajajo več k njim kar sami od sebe, kadar potrebujejo neko bančno storitev, in da za njihov obstoj in ustvarjanje dobička ne smejo čakati, da stranka vstopi skozi njihova vrata. Pomembna sprememba na gospodarskih in finančnih trgih je vsekakor bila pojavljanje novoustanovljenih domačih bank in prihod tujih bank. Prihod novih bank je tako narekoval razvoj in diferenciacijo storitev. Pa vendarle tudi to ni bilo dovolj. Stranke so se naučile iskati najcenejšo ponudbo bančnih storitev, ki v danem trenutku najbolje zadovoljujejo njihove potrebe. Stranko je torej potrebno povabiti v banko, ponuditi njej najprimernejšo in najugodnejšo storitev ter jo obdržati kot dolgoročnega komitenta banke. Marketing bančnih storitev se razlikuje od marketinga drugih podjetij po tem, da ni ločitve nabavnega in prodajnega trga in da imajo bančni posli poseben značaj. Zaradi pokrivanja nabavnega in prodajnega trga se mora banka kot rešitelj problemov drugih storitev obrniti na isto skupino strank, ki jo smatramo kot eno enoto (Ščap, 1998, str. 24). Bančne storitve so zahtevne in specifične, zato tudi banke pri trženju storitev uporabljajo orodja tržnega komuniciranja in poleg oglaševanja, osebne prodaje in odnosov z javnostmi, vedno bolj poudarjajo pospeševanje prodaje, neposredno trženje in individualno obravnavo. Oglasna sporočila so klasična in resna. Banke z oglaševanjem želijo izpostaviti tradicijo in konzervativnost. Na ta način hočejo potrošnike prepričati, da so vredne zaupanja. Bančni oglasi so zelo kvalitetni, tako po obliki kot po produkciji, saj s tem banke želijo pokazati, da strankam nudijo le najboljše. Eden pomembnejših elementov trženjskega spleta pri trženju bančnih storitev je njihovo prodajno osebje, ki je v neposrednem stiku s komitentom oziroma potencialnimi komitenti banke. Bančni uslužbenci morajo zato biti izobraženi, motivirani in podprti z ustrezno ponudbo. Od strank morajo znati pridobiti informacije, jim svetovati. Banke svojo pozornost usmerjajo tudi v neposredno trženje, kar do sedaj ni bilo dobro razvito. Potrebno je omeniti tudi individualno obravnavo fizičnih oseb. Zaradi množičnosti posla na področju poslovanja s fizičnimi osebami se banke niso kaj dosti trudile okoli komitentov. Vendar pa se že opažajo spremembe tudi na tem področju, saj najbolj razvite banke ustanavljajo oddelke in zaposlujejo nove kadre, s čimer želijo tudi fizičnim osebam ponuditi individualno obravnavno in svetovanje pri nakupu bančnih storitev.


________________________________________________________________________________


Opaziti je tudi, da banke kratkoročno povečujejo prodajo storitev z akcijami pospeševanja prodaje. Dolgoročno oglaševanje pripomore k dvigu prepoznavnosti banke na trgu in k zadrževanju oziroma konstantnemu povečevanju določenega obsega prodaje.

7 VARČEVANJE

Varčevanje dandanes predstavlja izziv mladim staršem oz. vsem tistim, ki vlagajo v stanovanjska in pokojninska varčevanja pri tem pa še razmišljajo o varčevanju za otrokovo prihodnost. Večina še vedno največji delež sredstev zaupa bankam, čeravno so vse pogostejše tudi naložbe v sklade in delnice. Ravnanje z denarjem je nekaj, česar se mora otroka naučiti oz. priučiti − je ena izmed spretnosti, ki jih mora osvojiti za normalno funkcioniranje v družbi. Podobno kot za večino spretnosti in vrlin tudi tukaj velja pravilo zgodnjega privajanja oz. učenja. Namen varčevanja kot takega bi torej lahko predstavljal pot do osamosvojitve. Slednjega se moramo zavedati in biti zato pri tem še bolj dosledni. Banke in hranilnice nam že ob rojstvu otroka ponujajo številne in raznolike oblike varčevanja. Bodoči komitenti navadno vse pregledajo in premislijo, katera izmed ponudb je dolgoročno najbolj perspektivna. Finančna vzgoja otrok je v današnji potrošniško družbi nujno potrebna. Pri otrocih je treba privzgojiti odnos ter občutek do denarja. Zelo priljubljena je med otroci postala tako imenovana žepnina − je nek otrokov denar, nek prihodek, s katerim sam razpolaga. Pogosto je odvisen od družinskega proračuna, lahko tudi miselnosti in navad družine, nemalokrat pa tudi od družbe, v kateri se gibljemo. Ljudje smo socialna bitja in posnemanje, pravzaprav zgodnje učenje nekih vzorcev, je v naši naravi. Vzorci ostajajo zakoreninjeni globoko v nas in nas spremljajo skozi celo življenje, tudi ko smo odrasli in se oziramo po drugih, koliko žepnine dajejo svojim otrokom. Starši si morajo postaviti konkretne, realne vzgojno-finančne cilje. Otroku morajo zagotoviti pravo vsoto denarja, vendar ne preveč, saj bo oškodovan in bo prosil za več, in ne premalo, saj ne bo razvil občutka odgovornosti in samostojnosti. Pritok denarja naj bo reden, vedno v istih intervalih oz. na isti dan v mesecu ali tednu. Slednje ne sme služiti kot kazen, lahko pa služi kot nekakšno vzgojno sredstvo, ki otroka dodatno motivira in uči odgovornosti (http://www.maminajdi.si/druzina/varno-varcevanje).

7.1 POJEM VARČEVANJA IN POMEN

Varčevanje vključuje skrb za prihodnost. Varčevanje kot pojem predstavlja odpovedovanje porabi v danem trenutku. Bančna definicija pojma varčevanje pa predstavlja porabo v kasnejšem obdobju in ne narekuje odpovedovanja porabi v sedanjosti.


________________________________________________________________________________


7.2 MOTIVI VARČEVANJA

Razlogov, zakaj ljudje varčujemo, je veliko in so zelo različni. Ljudje imamo raznolike potrebe in naši življenjski slogi, zamisli in videnje prihodnosti so specifični pri vsakem posamezniku. Motivi za varčevanje se povečujejo v prostoru in času, saj vsaka nova generacija oblikuje nove navade in želje za prihodnost. Skupna lastnost vseh motivov varčevanja prihaja iz časovnega neskladja med našim dohodkom in našo potrošnjo. Da bi si lahko v obdobju, ko so naši prilivi minimalni ali jih sploh ni, privoščili potrošnjo, moramo zato v obdobjih prilivov varčevati. Crnković (1984, str. 67) pravi, da prebivalstvo varčuje z različnimi nameni, kot so: - varna prihodnost, - ustvaritev trajnega premoženja (npr. hiša), - zadovoljitev posebnih želja in potreb (npr. nakup avtomobila), - zavarovanje (življenjsko, zdravstveno), - presežek dohodkov nad izdatki. Z vprašanjem varčevanja in potrošnje prebivalstva se je veliko ukvarjal tudi Keynes. Menil je, da v glavnem obstaja osem motivov, ki vplivajo na posameznika, da se odpove potrošnji svojih dohodkov (Keynes, 1987, str. 76): - ustvarjanje rezerv za nepričakovane primere, - uživanje obresti in povečevanje vrednosti, - zagotavljanje boljšega standarda v prihodnosti, - doseganje občutka neodvisnosti in varnosti, - zapuščanje imetja naslednikom, - zagotavljanje kapitala za uresničitev raznih načrtov, - zagotavljanje sredstev za šolanje otrok, - skopost.

7.3 MLADINSKO VARČEVANJE

Banke velik pomen pripisujejo mladinskemu varčevanju, saj na ta način poskušajo vzgajati svoje bodoče komitente. Zaradi tega banke mladino prav tako obravnavajo kot pomembne varčevalce. Na dolgi rok je namreč pomembno, da se banke posvečajo mladim, da pridobijo njihovo zaupanje, saj bodo otroci na podlagi pozitivnih izkušenj v mladosti banki ostali zvesti tudi kasneje, ko bodo začeli dobivati redne dohodke. Tako banke uporabljajo različne propagandne ukrepe, da opozarjajo mlade na pomembnost varčevanja.


________________________________________________________________________________


8 HRČKOVA KNJIŽICA

Denar nas spremlja vse življenje, zato je zelo pomembno, da znamo z njim pametno ravnati. Poštna banka Slovenije, d.d., bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor,d.d., nudi otrokom program otroškega varčevanja s prikupnim hranilnikom (hrčkom). To varčevanje naj bi bilo v pomoč staršem pri uvajanju otroka v zakonitosti denarnega sveta. Hrčkova knjižica je namenjena otrokom do 12. leta starosti, kasneje pa jo lahko spremenijo v mladinski osebni račun. Tako imajo en problem pred vstopom v srednjo šolo rešen, saj lahko na račun prejemajo štipendijo, žepnino itd. Z njim lahko brezplačno poslujejo v času študija na vseh bančnih avtomatih po Sloveniji in seveda na poštnih enotah, ki so v vsakem kraju.

Slika 1: Naslovna stran Hrčkove knjižice (Vir: Poštna Banka Slovenije, d. d.)

Slika 2: 1. in 2. stran Hrčkove knjižice (Vir: Poštna banka Slovenije, d.d.)


________________________________________________________________________________


Hrčkova knjižica se lahko odpre na vsaki pošti v Sloveniji ali v komercialnem centru banke. To lahko storijo starši otroka ali zakoniti zastopniki z osebnim dokumentom in davčno številko starša in otroka. Ob pričetku varčevanja otrok prejme knjižico z motivom hrčka na prvi strani in prisrčen hranilnik v obliki hrčka, ki je v različnih barvah. To storitev Poštna banka Slovenije, d.d., nudi uporabnikom od leta 2005. Sredstva na hranilno knjižico se lahko polagajo kadarkoli in v poljubnih zneskih. Vsak znesek je po pologu vezan petnajst dni, potem pa so sredstva prosto razpoložljiva.Otvoritev, vodenje in ukinitev Hrčkove knjižice so brezplačni.

Ob odprtju je na knjižico potrebno položiti najmanj 5 evrov. Nato se denar na hranilno knjižico polaga kadarkoli. Tudi višina pologov je poljubna. Otrok lahko prinese le nekaj kovancev, lahko pa kot pravi hrček prinese celo zalogo. Otroku starši pojasnijo, da bo denar v banki shranjen, v Hrčkovo knjižici pa bo napisano, koliko denarja je prinesel in koliko se ga je že nabralo.

8.1 PREDNOSTI OTROŠKEGA VARČEVANJA PRI POŠTI SLOVENIJE

- knjižica je brezplačna, - obresti so bistveno višje kot na navadni knjižici, - ob koncu leta je otrok nagrajen z lepim darilcem, večja vsota denarja je

privarčevana, lepša je nagrada, - otrok se bo ob varčevanju s hrčkom na prikupen način učil ravnati z denarjem, - denar je v banki na varnem tudi pred otrokovimi trenutnimi željami, ki se večkrat

izkažejo za nepomembne.


________________________________________________________________________________


9 PONUDBA VARČEVANJ ZA OTROKE V BANKAH

Banka Naziv storitve Obrestna mera NLB Toli račun 0,2* NKBM Sitkovo varčevanje 0,39** Abanka Ježkovo varčevanje 1,3 SKB Papi 1,6*** Unicredit bank Palček 1,25 Banka Koper Varčevanja za mlade 1,2 Banka Celje Herman – varčevanje mladih 2,95**** Raiffeisen banka Otroško varčevanje Maxi 0,52 Gorenjska banka Varčevalni račun mladih 1,11 Sparkasse Umko 2,25***** Hypo-Alpe-Adria bank Hypop 0,59****** Volksbank Hranilne vloge za otroke 2,5 Probanka Varčevalni račun 2,3 PBS Hrčkova knjižica 1,5

Opomba: obrestne mere so informativne in veljajo na dan 1.9.2009; *o.m. za vloge na vpogled, sicer je za varčevalne račune minimalni polog in stanje 100 EUR, obrestna mera pa 0,66% (denar je na razpolago po 7 dneh); **1-mesečni EURIBOR -0,10%; *** za varčevalne vloge nad 2 leti; ****obrestna mera velja ob pogoju, da je denar vezan eno leto; *****obrestna mera je odvisna od stanja na računu, za zneske do 100 EUR, je o.m. 2,25%, nad 100 EUR je 2,50%, nad 250 EUR znaša o.m. 2,75% in nad 500 EUR 2,85% ter na 1.000 EUR 1,15 EUR; ******o.m. za vloge na vpogled je 0,10%, za varčevalne vloge pa enomesečni EURIBOR+0,10% (denar je na razpolago po petih dneh).

Tabela 1: Ponudba varčevanj za otroke v bankah

Vir: http://www.finance.si

Kaj imajo skupnega Medvedek, Hrček, Toli, Umko, Sitko inPapi? Za vsemi ljubkimi imeni stoji velika banka. Gre za varčevalne in osebne račune, ki so namenjeni najmlajšim.

V nadaljevanju si bomo podrobneje pogledali, kaj banke ponujajo najmlajšim. Večini je skupno, da je njihov cilj predvsem izobraževanje in pridobivanje prihodnjih komitentov. Njihove storitve so posebej prilagojene in jih navadno predstavljajo simpatične maskote oziroma podobe, lepe barvaste varčevalne knjižice in kartice, tudi posebej prilagojeni bankomati in podobno. Poleg tega bankirji skušajo starše prepričati še z različnimi ugodnostmi, vrednostnimi boni, nagradami, tudi z denarjem.

Koliko malčki privarčujejo na bančnih računih v petih letih, če na mesec polagajo po 30 evrov?


________________________________________________________________________________


Banka Trenutna obrestna mera (v %)

Skupaj privarčevani denar po petih letih (v evrih)

Varčevalni račun za malčke Papi v SKB 4,77 2.036 Sitko v Novi KBM 4,45 2.019 Banka Koper 4,20 2.006 Hrček v PBS 3,20 1.954 Ježek v Abanki 2,90 1.939 Gorenjska banka * 2,30 1.909 Palček v Unicredit banki 2,22 1.905 Umko v Sparkasse* n.p. n.p.

Standardni varčevalni račun ** Banka Celje 5,10 2.054 Delavska hranilnica 4,85 2.041 Nova ljubljanska banka 4,39 2.016 Volksbank* 4,29 2.011 Probanka 4,15 2.003 Raiffeisen banka 4,06 1.999 Deželna banka Slovenije 3,85 1.988 Hypo Alpe-Adria Bank 3,75 1.983

Viri: banke, lastni izračun; op.: izračuni so informativne narave; pri izračunu smo upoštevali trenutne obrestne mere v začetku junija; večina bank ima spremenljive obrestne mere in se oblikujejo na podlagi 3-, 6- ali 9-mesečnega EURIBOR; pri NKBM gre za rentno varčevanje, kjer po izteku varčevalnega obdobja privarčevana sredstva leto dni ostanejo v mirovanju, banka pa jih obrestuje – po koncu dobe mirovanja, varčevalec v šestem letu prejme na račun 2.105 EUR; pri Gorenjski banki gre za varčevalni račun ta mlade – v ponudbi imajo varčevanje le za manj kot pet let, za Moje finance pa so naredili le informativni izračun; v Volksbank je najmanjši mesečni polog 50 EUR, izjemoma so informativno izračunali za 30 EUR; iz Sparkasse izračuna niso želeli posredovati, **nimajo posebnega varčevalnega računa za novorojenčke.

Tabela 2: Varčevanje novorojencev v bankah Vir: http://www.finance.si

9.1 TOLI V NLB

Račun Toli je namenjen polaganju bankovcev in kovancev. Za vsakih sedem pologov na otroškem avtomatu Tolimatu v obdobju treh mesecev otroci prejmejo praktično nagrado. Denar na računu Toli se ne obrestuje, z izjemo 0,2 odstotka na leto za pozitivno stanje. Ob odprtju računa prejmejo novorojenčki deset evrov in praktično darilo. Otroci pa so še brezplačno nezgodno zavarovani. Starši, ki varčujejo v korist otroka, lahko izbirajo med številnimi oblikami varčevanja.

Slika 3: Toli v NLB (Vir: http://www.nlb.si/toli-racun)

9.2 JEŽEK V ABANKI VIPA


________________________________________________________________________________


Ježkovo varčevanje in včlanitev v klub Ježek sta namenjena otrokom do 15. leta starosti. Sedemletni otroci lahko ob privolitvi staršev prosto razpolagajo s svojim denarjem. Za to prejmejo kartico otroškega varčevanja, ki je hkrati identifikacijski dokument za razpolaganje z denarjem na varčevalnem računu s knjižico.

Obresti so spremenljive in se pripisujejo letno ter ob koncu varčevanja. Ob odprtju je treba položiti minimalni polog v višini dva evra, nadaljnja višina pologov ni omejena. Zneski morajo biti na računu vsaj dva tedna. Otroško varčevanje pomeni 60 odstotkov vseh varčevanj v starostni skupini do 15 let.

9.3 SITKO V NKBM

NKBM najmlajšim ponuja Sitkovo varčevanje, ki je primerno do 10. leta. Mladi varčevalci lahko izberejo med rentnim varčevanjem − banka ob odprtju v letu dni od rojstva otroka podari 60 evrov ali varčevalno knjižico z odpovednim rokom nad 31, 91 ali 181 dni. Minimalni polog je 15 evrov, banka za odprtje knjižice podari 40 evrov.

Slika 4: Sitko v NKBM (Vir: http://www.nkbm.si/sitkovo-varcevanje)

9.4 VREDNOSTNI BONI V GORENJSKI BANKI

Gorenjska banka obdari novorojenčke, rojene v gorenjskih porodnišnicah, s čestitko in bonom v vrednosti 20 evrov. Tisti, ki se rodijo na novoletni dan in na svetovni dan varčevanja, prejmejo 40 evrov. Enak znesek prejme vsakdo, ki se rodi kot dvojček ali trojček. Starši lahko v letu dni od otrokovega rojstva unovčijo bon. Poleg brezplačnega odprtja osebnega računa prejmejo hranilnik in knjigo Naš otrok: prvo leto. Število rojstev se giblje od 1.800 do dva tisoč, prav toliko je izročenih bonov. Starši jih unovčijo le dobro tretjino.

Slika 5: Vrednostni bon v Gorenjski banki (Vir: http://www.gbkr.si/poslovne-finance/pripomocki/slovar/darilni-bon-banke-pri-rojstvu-otroka/)

9.5 PAPI V SKB BANKI

http://www.finance.si/minifipo/5860580000/Nova-kreditna-banka-Maribor

http://www.finance.si/minifipo/5103061000/Gorenjska-banka


________________________________________________________________________________


Starši z varčevalnim računom zvestobe Papi, ki je namenjen otrokom do 14. leta, postopno varčujejo za uresničitev poznejših ciljev. Za disciplinirano varčevanje priporočajo redne mesečne pologe po 20 evrov ali več. Za vsako varčevalno leto prejmejo dodatne odstotne točke. Obrestna mera je spremenljiva. Otroci so brezplačno nezgodno zavarovani za primer smrti. Od vseh dolgoročnih varčevanj na varčevalnem računu zvestobe ima Papi kar 45-odstotni delež.

Slika 6: Papi v SKB bankiki (Vir: http://www.skb.si/osebne-finance/papi/kdo-je-papi)

9.6 OSEBNI BANČNIK V VOLKSBANK

Starši lahko novorojenčkom odprejo brezplačen osebni račun. Malčki ob odprtju računa dobijo osebnega bančnika. Pri petih letih lahkogredo na prvo bančno svetovanje, kjer spoznajo delovanje banke in možnosti varčevanja. Večinoma se otroci odločajo za polletna varčevanja, saj z žepnino privarčujejo za svojo prvo igračo.

Takšni računi zavzemajo štiriodstotni delež vseh transakcijskih računov. Posebnega varčevalnega računa za malčke še nimajo. Na standardnih varčevalnih računih pa je minimalni mesečni polog za kratkoročno varčevanje 75 evrov, za srednje- ter dolgoročno pa 50 evrov.

9.7 UMKO V SPARKASSE

Najmlajši varčujejo z računom Umko. Na osnovno obrestno mero, ki je 0,5 odstotka, prejmejo dodatne bonus obresti. Na primer − za do sto evrov privarčevanega denarja so skupne obresti 3,10 odstotka. Za vsakih nadaljnjih privarčevanih sto evrov se skupna obrestna mera okrepi in lahko doseže največ 4,5 odstotka. Ta se zanimivo občutno zniža, ko ima otrok privarčevanih več kot tisoč evrov, saj se spusti na 1,75 odstotka. V banki so pojasnili, da se zniža iz varnostnih razlogov, da starši tega ne bi izkoriščali zase. V banki ocene privarčevanega denarja v petih letih niso želeli posredovati.

Slika 7: Umko v Sparkasse (Vir: http://www.sparkasse.si/kdo-je-umko)

9.8 MEDVEDEK V DELAVSKI HRANILNICI


________________________________________________________________________________


Novorojenčkom ponujajo Medvedkovo varčevanje in včlanitev v Medvedkov klub. Ob vsakem pologu prihrankov iz hranilnika Medvedek varčevalec prejme nalepko na evidenčni kartonček. Za vsakih deset nalepk dobi darilo. Za pozitivno stanje se privarčevani denar na osebnem računu obrestuje po 0,8-odstotni obrestni meri. V zadnjih treh mesecih so odprli 127 računov. Starši lahko v korist otroka izbirajo različne oblike varčevanja.

Slika 8: Medvedek v Delavski hranilnici (Vir: http://www.delavska-hranilnica.si/)

9.9 VREDNOSTNI BON V BANKI KOPER

Starši, ki so komitenti Banke Koper, ob rojstvu otroka prejmejo ali vrednostni bon za 20 evrov, ki ga lahko takoj unovčijo, ali bon za 40 evrov, ki pomeni nadaljnje petletno varčevanje. Trenutna obrestna mera je 4,2 odstotka in je spremenljiva. Poleg bona dobijo še zgoščenko z glasbo za dojenčke.

9.10 PALČEK V UNICREDIT BANKI

Otrokom do 11. leta ponujajo bančni paket Palček. Trenutna obrestna mera je 2,22 odstotka. Ob odprtju varčevalnega računa je potreben polog v vrednosti 20 evrov. Novorojenčkom, katerih starši so komitenti banke, v obdobju največ šestih mesecev po rojstvu otroka in hkratnem odprtju osebnega in varčevalnega računa na varčevalni račun nakažejo 20 evrov.

Slika 9: Palček v Unicredit banki(Vir: http://www.unicreditbank.si)

V Probanki , Raiffaisen banki , Banki Celje , Hypo Alpe-Adrii Bank ter Deželni banki Slovenije nimajo posebne ponudbe za novorojenčke.

http://www.finance.si/minifipo/5092221000/Banka-Koper

http://www.finance.si/minifipo/5459702000/Probanka

http://www.finance.si/minifipo/5706491000/Raiffeisen-banka

http://www.finance.si/minifipo/5026121000/Banka-Celje

http://www.finance.si/leksikon/2162/Hypo-Alpe-Adria-Bank-A.G.

http://www.finance.si/minifipo/5349907000/De%C5%BEelna-banka-Slovenije

http://www.finance.si/minifipo/5349907000/De%C5%BEelna-banka-Slovenije


________________________________________________________________________________


10 ANALIZA REZULTATOV

10.1 OSEBNI RAČUN ZA OTROKA

GRAF 1: Ali ste za svojega otroka že odprli osebni račun?

69 %

31 %

DA

NE

Graf 1: Osebni računi za otroka (Vir: Lastni)

Rezultati ankete kažejo, da večina ljudi ob rojstvu otroka zanj odpre osebni račun. 69 % anketiranih je namreč za svojega otroka že odprlo osebni račun. Ostalih 31 % vprašanih za svojega otroka še ni odprlo osebnega računa.

10.2 OSEBNI RAČUN ZA OTROKA PRI BANKAH

60 %

20 % 20 %

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

GORENJSKA BANKA POŠTNA BANKA

SLOVENIJE

NOVA KREDITNA

BANKA MARIBOR

GRAF 2: Pri kateri banki ste odprli osebni račun za otroka?

Graf 2: Osebni računi za otroka pri bankah (Vir: Lastni)

Rezultati ankete kažejo, da je največ ljudi odprlo osebni račun pri Gorenjski banki, nato pri Poštni banki Slovenije ter v Novi Kreditni banki Maribor. Kar 60 % vprašanih je svojemu otroku odprlo osebni račun pri Gorenjski banki.


________________________________________________________________________________


10.3 ODLOČITEV ZA DOLOČENO BANKO

18 %

73 %

9 %

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

ZARADI DELOVNEGA

ČASA

KER IMAM ŽE SAM

ODPRT RAČUN PRI TEJ

BANKI

DRUGO

GRAF 3: Zakaj ste se odločili za to banko?

Graf 3: Odločitev za določeno banko (Vir: Lastni)

Večina (73 %) odpre bančni račun pri izbrani banki zaradi dejstva, da imajo že sami odprt račun pri tej banki. 18 % vprašanih se odloči za izbrano banko zaradi delovnega časa, 9 % pa zaradi drugih razlogov (izkušnje z osebjem, lokacija…).

10.4 ŽEPNINA ZA OTROKA

GRAF 4: Ali svojemu otroku dajete žepnino?

DA; 54 %

NE; 46 %

DA

NE

Graf 4: Žepnina za otroka (Vir: Lastni)

54 % anketiranih daje svojim otrokom žepnino.


________________________________________________________________________________


10.5 RAZLOGI ZA ŽEPNINO

83 %

17 %

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

90 %

DA SE NAUČI RAVNATI Z

DENARJEM

ZA DOBRO OPRAVLJENO DELO

GRAF 5: Zakaj svojemu otroku dajete žepnino?

Graf 5: Razlogi za žepnino (Vir: Lastni)

Iz rezultatov ankete je razvidno, da je glavni razlog, zaradi katerega starši otrokom dajejo žepnino ta, da se naučijo ravnati z denarjem.

10.6 POZNAVANJE STORITEV POŠTNE BANKE SLOVENIJE

Graf 6: Poznavanje storitev Poštne banke Slovenije (Vir: Lastni)

21 % anketiranih pozna storitev Hrčkove knjižice. Anketirani najbolj poznajo osebni račun s kartico (42 %).

42%

26%

21%

0%

5% 5%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

OSEBNI RAČUN S

KARTICO

OSEBNI RAČUN S

KNJIŽICO

HRČKOVA KNJIŽICA DEPOZIT VARČEVANJE Z

ODPOVEDNIM ROKOM

POSTOPNO

VARČEVANJE

GRAF 6: Katere storitve Poštne banke Slovenije so vam poznane?


________________________________________________________________________________


11 OTVORITEV HRČKOVE KNJIŽICE V OBČINI GORENJA VAS - POLJANE V OBDOBJU OD 2005−2009

Tabela 3: Število odprtih Hrčkovih knjižic v Občini Gorenja vas - Poljane v obdobju 2005−2009

Leto Število rojenih otrok

Število otvoritev Hrčkovih knjižic

Delež

2005 89 14 16 % 2006 99 18 18 % 2007 107 3 3 % 2008 119 5 4 % 2009 110 10 9 %

(Vir: Lastni)

12 ODNOS OTROK IN STARŠEV DO DENARJA

Trg se v današnjih časih srečuje z izredno pomembno in vplivno skupino porabnikov, in sicer z otroki in mladino. Otroci so prek medijev zasičeni s podobami novih izdelkov, blagovnih znamk in seveda tudi bančnih storitev. Sporočilo pa je skoraj vedno takojšnje zadovoljstvo. Najtežja stvar je naučiti otroka, kako upravljati z lastnim denarjem in kako si zgraditi trdno finančno prihodnost. Ekonomsko vedenje otrok se prične že zgodaj v otroštvu. Določeni dejavniki, kot so izkušnje pri porabi denarja, navade staršev, socialne razmere, močno vplivajo na hitrost, s katero se otrok razvija v varčevalnem vedenju. Obstaja dejstvo, da znajo tisti otroci, ki so jih starši naučili varčevati(žepnino, denar, ki ga prejmejo za neko dobro opravljeno delo itd.), kasneje v življenju bolje upravljati z denarjem in sredstvi. Skrivnost v učenju otrok veščin upravljanja z denarjem je pravzaprav enostavna, in sicer, da jim znamo prisluhniti. Otroci imajo namreč čisto drugačne kratkoročne in dolgoročne cilje kot odrasli, zato moramo varčnost in varčevanje zanje malo prilagoditi. Z otrokom se moramo pogovoriti o njegovih željah in mu pomagati, da bo redno in dovolj zgodaj začel varčevati in vztrajal na poti do uspeha.


________________________________________________________________________________


13 PREDLOGI

Banke v času krize in močne konkurence med seboj tekmujejo, katera bo ponudila novim komitentom boljše pogoje in večje ugodnosti. Tudi zaposleni na poštnih okencih smo se znašli med temi bankami. Stalna naloga Poštne banke je pridobivanje novih komitentov. Prednost Poštne banke Slovenije, d.d., pred drugimi bankami je v tem, da posluje preko mreže poštnih enot po vsej Sloveniji. Poštne enote so odprte od jutra do večera in ob sobotah. Glede na rezultate raziskave in ankete pa bo potrebno še veliko narediti glede promocije Poštne banke Slovenije, d.d. Promocija bi lahko potekala na primer v medijih, saj rezultati ankete kažejo, da samo 21 % anketiranih pozna otroško varčevanje s Hrčkovo knjižico pri Poštni banki Slovenije, d.d. Poštna banka Slovenije, d.d., bi morala skupaj s poštnimi uslužbenci in bančnimi svetovalci pripraviti program za sodelovanje v osnovnih šolah in vrtcih. Predstaviti bi bilo potrebno maskoto Hrčka, ki bi lahko uprizoril igrico o varčevanju. Na koncu pa bi otrokom razdelil zgibanke, v katerih bi bilo opisano otroško varčevanje s Hrčkovo knjižico in praktična darilca (bonboni, nalepke …). Zgibanke bi otroci odnesli domov, da bi se s tem seznanili tudi starši. V zgibankah bi bilo potrebno starše obvestiti, da Poštna banka Slovenije, d.d., po otrokovem 12. letu starosti brezplačno odpre osebni račun s kartico, na katerega lahko otrok v nadaljevanju šolanja prejema žepnino, štipendijo. Za uspešno obojestransko sodelovanje, bi lahko Poštna banka Slovenije, d.d., šolo oziroma vrtec nagradila z določeno denarno nagrado ali nakupom igrač. Poštna banka Slovenije, d.d., bi se morala povezati tudi z občinami in pripraviti ponudbo za otvoritev varčevanja s Hrčkovo knjižico za novorojence. Občine namreč za vsakega novorojenega otroka podarijo določen denarni znesek. Potrebno bi bilo tudi povečati denarni znesek, ki ga Poštna banka Slovenije nameni za vsako novo otvoritev varčevanja s Hrčkovo knjižico.


________________________________________________________________________________


14 ZAKLJUČNE MISLI

Če poštni uslužbenci hočemo biti pri trženju bančnih storitev uspešni, si moramo prizadevati za zadovoljstvo obstoječih komitentov Poštne banke in za pridobitev novih komitentov. Moramo pa upoštevati tudi dejstvo, da je število na novo pridobljenih komitentov Poštne banke odvisno tudi od gostote prebivalstva, ki spada k določeni pošti, in drugih komercialnih bank, ki so v istem kraju. Od zaposlenih na poštnih okencih se pričakuje, da izpolnjujejo določene načrte pri poslovanju s strankami. S trženjskim komuniciranjem banke porabnikom sporočajo, kakšne storitve ponujajo in jih prepričajo, da je njihova ponudba boljša od konkurenčne. Ključni dejavnik uspeha banke leži v človeškem faktorju, in sicer v motiviranosti in usposobljenosti zaposlenih. To je razvidno tudi iz prodajnih akcij PoBa in PoBaII. To je skupni projekt Pošte Slovenije in Poštne banke Slovenije. V teh akcijah smo zaposleni na poštnih okencih dokazali, da znamo in zmoremo, saj smo presegli zastavljeni načrt pri pridobitvi novih komitentov. Vseh teh rezultatov pa ne bi bilo, če nas zaposlenih na poštnih okencih Poštna banka Slovenije skupaj s Pošto Slovenije ne bi motivirala z denarnimi nagradami in pa seveda s stalnim strokovnim in osebnostnim izpopolnjevanjem. Vendar pa je denar samo eden od motivacijskih sredstev, druga zelo pomembna stvar je osebna ali javna pohvala, ki se je nadrejeni morajo posluževati, saj uslužbenec, ki čuti, da njegovo delo cenijo in spoštujejo, lahko doseže izredne cilje. Žal je v današnjih časih tako, da ljudje delajo za denar, vendar pa naredimo za priznanje, nagrado ali pohvalo še nekaj več. Za Poštno banko Slovenije, d.d., je dolgoročni uspeh odvisen od stopnje zadovoljstva tako zaposlenih kot tudi uporabnikov bančne ponudbe.


________________________________________________________________________________


LITERATURA IN VIRI

Bergauer Jarc, M. (2010). Internetno bančništvo za podjetja na primeru Poštne banke Slovenije. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. Buček, M. (2004). Varčevanje prebivalstva v slovenskih poslovnih bankah. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. Crnković, R. (1984). Finančni trg. Maribor: Obzorja. Dragić, G. (2004). Tržno komuniciranje Poštne banke Slovenije. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. Grden, M. J. (2002). Pogled v zgodovino. Interno glasilo PBS, št. 2, str. 4−5. Gregorčič, S. (2004). Projekt Program zvestobe strank na primeru PBS, d.d Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. Jauk, M. (1998). Trženje bančnih produktov in tržne strategije bank. Bančni vestnik, št. 4, str. 8−11. Končina, M. (1996). Tržne strategije in investicijsko bančništvo. Bančni vestnik, št. 5, str. 32−35. Kotler, P. (2004). Management trženja. Ljubljana: GV založba.

Kotler, P. (1996). Marketing Management – Trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga. Lampe, A. (2006). Trženjsko komuniciranje osebnih računov za otroke. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Lorbek, F. (1979). Osnove komuniciranja v marketingu. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Mayer, J. (1997). Konkurenčne prednosti so logična posledica navdušenih strank. Bančni vestnik, št. 4, str. 22−24. Miš Svoljšak, I. (2000). Bančne storitve niso čokolada. Ljubljana. Propro 7, str. 11−12. Poštna banka Slovenije, d.d. – bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor, d. d. 2009. Splošni pogoji vodenja transakcijskih računov in opravljanja plačilnih storitev za pravne osebe, podjetnike in zasebnike, društva, civilno pravne osebe – Interno gradivo.


________________________________________________________________________________


Poštna banka Slovenije, d.d. – bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d. d. 2009. Splošni pogoji poslovanja preko elektronske banke – interno gradivo. Poštna banka Slovenije, d.d. – bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d. d. 2009. Letno poročilo 2008 – interno gradivo. Ščap, Š. (1998). Oblikovanje politike marketinga v bankah in hranilnicah. Murska Sobota: samozaložba. Vesel, A. (2002). Trženje bančnih storitev. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. SPLETNE STRANI: http://www.finance.si/print.php?tip=1&id=217357 (25. 10. 2011) http://www.nlb.si/toli-racun (22. 11. 2011) http://www.nkbm.si/sitkovo-varcevanje (22. 11. 2011) http://www.gbkr.si/poslovne-finance/pripomocki/slovar/darilni-bon-banke-pri-rojstvu-otroka (22. 11. 2011) http://www.skb.si/osebne-finance/papi/kdo-je-papi (22. 11. 2011) http://www.sparkasse.si/kdo-je-umko (22. 11. 2011) http://www.delavska-hranilnica.si (22. 11. 2011) http://www.unicreditbank.si (22. 11. 2011)

http://www.finance.si/print.php?tip=1&id=217357

http://www.nlb.si/toli-racun%20(22

http://www.nkbm.si/sitkovo-varcevanje%20(22

http://www.gbkr.si/poslovne-finance/pripomocki/slovar/darilni-bon-banke-pri-rojstvu-otroka%20(22

http://www.gbkr.si/poslovne-finance/pripomocki/slovar/darilni-bon-banke-pri-rojstvu-otroka%20(22

http://www.skb.si/osebne-finance/papi/kdo-je-papi%20(22

http://www.sparkasse.si/kdo-je-umko%20(22

http://www.delavska-hranilnica.si/

http://www.unicreditbank.si/


________________________________________________________________________________


KAZALO SLIK

Slika 1: Naslovna stran Hrčkove knjižice (Vir: Poštna Banka Slovenije, d. d.) ......... 22 Slika 2: 1. in 2. stran Hrčkove knjižice (Vir: Poštna banka Slovenije, d.d.) .............. 22 Slika 3: Toli v NLB (Vir: http://www.nlb.si/toli-racun) ............................................... 25 Slika 4: Sitko v NKBM (Vir: http://www.nkbm.si/sitkovo-varcevanje) ....................... 26 Slika 5: Vrednostni bon v Gorenjski banki (Vir: http://www.gbkr.si/poslovne-finance/pripomocki/slovar/darilni-bon-banke-pri-rojstvu-otroka/) ............................. 26 Slika 6: Papi v SKB bankiki (Vir: http://www.skb.si/osebne-finance/papi/kdo-je-papi) ............................................................................................................................... 27 Slika 7: Umko v Sparkasse (Vir: http://www.sparkasse.si/kdo-je-umko) .................. 27 Slika 8: Medvedek v Delavski hranilnici (Vir: http://www.delavska-hranilnica.si/) .... 28 Slika 9: Palček v Unicredit banki(Vir: http://www.unicreditbank.si) .......................... 28

KAZALO TABEL

Tabela 1: Ponudba varčevanj za otroke v bankah .................................................. 24 Tabela 2: Varčevanje novorojencev v bankah ........................................................ 25 Tabela 3: Število odprtih Hrčkovih knjižic v Občini Gorenja vas - Poljane v obdobju 2005−2009 ............................................................................................................. 32

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Osebni računi za otroka (Vir: Lastni) ........................................................... 29 Graf 2: Osebni računi za otroka pri bankah (Vir: Lastni) ......................................... 29 Graf 3: Odločitev za določeno banko (Vir: Lastni) ................................................... 30 Graf 4: Žepnina za otroka (Vir: Lastni) .................................................................... 30 Graf 5: Razlogi za žepnino (Vir: Lastni) .................................................................. 31 Graf 6: Poznavanje storitev Poštne banke Slovenije (Vir: Lastni) ........................... 31

Documents

TRŽENJE HRČKOVE KNJIŽICE POŠTNE BANKE SLOVENIJE, …anketni vprašalnik, z odgovori na vprašanja pa si bomo potem tudi pomagali pri izdelavi diplomske naloge. Poskusili bomo ugotoviti,