Embed Size (px)
Citation preview
IZVAJANJE POMOČI NA DOMU
Analiza stanja v letu 2012
Končno poročilo
Ljubljana, september 2013
2
Naročnik: MDDSZ, Direktorat za socialne zadeve Kotnikova 28 1000 Ljubljana
Skrbnik naloge pri naročniku: Aleš Kenda
Št. pogodbe: 41023-28/2012
Izvajalec:
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Rimska 8 1000 Ljubljana
Skrbnica naloge pri izvajalcu: Mateja Nagode
Naslov poročila: Izvajanje pomoči na domu, analiza stanja v letu 2012
Avtorji poročila: Mateja Nagode, uni. dipl. soc. Lea Lebar, dipl. družb. inf.
Št. delovnega poročila IRSSV 19/2013 Datum izdaje poročila: 30. september 2013 Izdaja: 01
Kopije: Skrbnik naloge na MDDSZ (1x tiskana verzija, 1x CD) Skrbnica pogodbe na MDDSZ (1x tiskana verzija)
Arhiv IRSSV (1x) Prosti izvodi z dovoljenjem naročnika.
Odgovorna oseba:
mag. Barbara Kobal Tomc, direktorica IRSSV
3
POGOSTO UPORABLJENE KRATICE
APZ Aktivna politika zaposlovanja
CSD Center za socialno delo
IRSSV Inštitut RS za socialno varstvo
MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
PND Pomoč na domu
Pravilnik Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev
- stari: Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 popr., 127/03, 125/04, 120/05 – Odl. US: Ur. I. 192/05-29, 60/05, 120/05, 2/06 popr., 140/06, 120/07, 90/08, 121/08 in 53/09
- novi: Uradni list RS, št. 45/2010, 28/2011, 104/2011 Pravilnik o metodologiji
oblikovanja cen
Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih
storitev, Ur.l. RS, št. 87/2006, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12
ReNPSV 2006–2010 Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za
obdobje 2006–2010, Uradni list RS, št. 39/2006
ReNPSV 2013–2020 Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za
obdobje 2013–2020, Uradni list RS, št. 39/2013
SURS Statistični urad Republike Slovenije
Uredba o oprostitvah Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno
varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 110/2004, 124/2004,
114/2006-ZUTPG, 62/2010-ZUPJS
ZRSZ Zavod RS za zaposlovanje
ZSV Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 3/07 - uradno
prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr. in 41/07 –
popr., 122/2007 Odl. US: U-I-11/07-45, 61/2010-ZSVarPre,
62/2010-ZUPJS, 57/2012
Nekateri uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni
za ženske in moške.
Za osebe, ki izvajajo neposredno socialno oskrbo, uporabljamo izraz socialna
oskrbovalka, saj je ženskega spola skoraj 97 % oseb, ki izvajajo neposredno socialno oskrbo
(Smolej in drugi 2010, 26).
4
KAZALO VSEBINE
1. UVOD .................................................................................................................. 6
2. POMOČ NA DOMU KOT SOCIALNOVARSTVENA STORITEV ................................... 8
3. METODOLOGIJA IZVEDBE ANALIZE .................................................................... 12
4. SPREMLJANJE IZVAJANJA POMOČI NA DOMU V LETU 2012 ................................ 15
4.1. Zagotavljanje storitve po slovenskih občinah .............................................. 15
4.2. Organizacije, ki izvajajo pomoč na domu ..................................................... 16
4.3. Uporabniki pomoči na domu ...................................................................... 19
4.3.1. Uporabniki glede na starost in spol ........................................................................................ 20
4.3.2. Uporabniki glede na upravičenost .......................................................................................... 21
4.3.3. Uporabniki z demenco ............................................................................................................ 22
4.4. Izvajanje pomoči na domu glede na nacionalno postavljene smernice ......... 23
4.5. Sestava pomoči na domu po vsebinskih sklopih .......................................... 27
4.6. Struktura cene pomoči na domu ................................................................. 28
4.6.1. Veljavna cena na uro in celotni stroški na uro ........................................................................ 28
4.6.2. Celotni stroški storitve ............................................................................................................ 34
4.7. Osebe, ki vodijo in koordinirajo pomoč na domu in osebe, ki neposredno
izvajajo pomoč na domu .............................................................................................. 37
4.8. Izvajanje pomoči na domu .......................................................................... 39
4.9. Ocena potreb trenutnih in potencialnih uporabnikov pomoči na domu ....... 42
5. SKLEPNE UGOTOVITVE ...................................................................................... 43
6. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 48
7. PRILOGA ........................................................................................................... 51
5
KAZALO SLIK
Slika 1: Občine glede na status izvajalca (31. 12. 2012)................................................................................. 18
Slika 2: Število uporabnikov pomoči na domu (20062012) .......................................................................... 19
Slika 3: Starostna piramida (31. 12. 2012) ..................................................................................................... 21
Slika 4: Uporabniki glede na izpolnjevanje pogojev upravičenosti do pomoči (2008–2012) ......................... 22
Slika 5: Realizacija cilja ReNPSV (20062010) (v %) ....................................................................................... 25
Slika 6: Delež oseb, starih 65 let in več, ki prejemajo pomoč na domu po regijah (2006–2012).................... 26
Slika 7: Sestava pomoči na domu po sklopih opravil (2008–2012) ................................................................ 28
Slika 8: Povprečna potrjena cena storitve v evrih/uro (31. 12. 2012) ............................................................ 29
Slika 9: Povprečna potrjena cena storitve v evrih/uro (2007–2012) .............................................................. 30
Slika 10: Povprečni celotni stroški storitve v evrih/uro (31. 12. 2012) ........................................................... 32
Slika 11: Povprečni celotni stroški storitve v evrih/uro (2007–2012) ............................................................. 33
Slika 12: Sredstva za izvajanje pomoči na domu s strani občin, države in uporabnikov (20082012) ........... 36
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Izvajalci pomoči na domu glede na status (2007–2012) ........................................................ 17
Preglednica 2: Število občin glede na status izvajalcev (20072012) ............................................................ 18
Preglednica 3: Število uporabnikov pomoči na domu glede na status izvajalcev (31. 12. 2012) ................... 20
Preglednica 4: Število uporabnikov pomoči na domu glede na starost (2006–2012) .................................... 20
Preglednica 5: Realizacija ciljev ReNPSV (2006–2012), ki se vežeta na izvajanje pomoči na domu .............. 24
Preglednica 6: Sestava storitve po vsebinskih sklopih (31. 12. 2012) ............................................................ 27
Preglednica 7: Povprečna potrjena cena in celotni stroški storitve v evrih/uro (2007–2012) ........................ 28
Preglednica 8: Cena storitve za uporabnika in celotni stroški storitve v evrih/uro glede na status izvajalcev
(31. 12. 2012) ........................................................................................................................................................ 31
Preglednica 9: Povprečna potrjena cena in celotni stroški pomoči na domu po regijah (31. 12. 2012)......... 34
Preglednica 10: Podatki o finančnih sredstvih, namenjenih zagotavljanju in izvajanju pomoči na domu v
evrih (20072012) ................................................................................................................................................. 35
Preglednica 11: Vodenje in koordiniranje ter neposredno izvajanje pomoči na domu (20082012)............. 38
Preglednica 12: Povprečno število uporabnikov na eno socialno oskrbovalko (2007–2012) ......................... 38
Preglednica 13: Povprečno število mesečnih obiskov ene socialne oskrbovalke pri enem uporabniku,
povprečni efektivni čas socialne oskrbovalke pri enkratnem obisku uporabnika v minutah in povprečno število
efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec po regijah (v letu 2012) ............................................................. 40
Preglednica 14: Povprečno število mesečnih obiskov ene socialne oskrbovalke pri enem uporabniku,
povprečni efektivni čas socialne oskrbovalke pri enkratnem obisku uporabnika v minutah in povprečno število
efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec glede na status izvajalca (v letu 2012) ..................................... 41
Preglednica 15: Število občin glede na časovno dostopnost storitve (31. 12. 2012)...................................... 42
KAZALO PRILOG
PRILOGA A: Realizacija cilja ReNPSV, 2012 .................................................................................................... 51
PRILOGA B: Osnovni podatki o izvajanju pomoči na domu v letu 2012 ......................................................... 55
6
1. UVOD
Začetki spremljanja izvajanja pomoči na domu1 segajo v leto 2003, ko je Ministrstvo za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) prvič pripravilo
analizo stanja na tem področju v Sloveniji (več o zgodovini spremljanja glej v Nagode 2009,
130–131 in Lukan Civič 2005).
Z namenom vzpostavitve sistematičnega in rednega spremljanja za potrebe oblikovanja
nacionalne statistike na področju izvajanja pomoči na domu v okviru mreže javne službe je
MDDSZ pooblastilo Inštitut RS za socialno varstvo (v nadaljevanju IRSSV)2, ki od leta 2008 po
pooblastilu ministrstva v okviru letnega programa dela in razvoja inštituta redno in
sistematično spremlja izvajanje te storitve po vseh slovenskih občinah.
Zagotavljanje kakovostnih nacionalnih podatkov o pomoči na domu je pomembno in
nepogrešljivo iz več razlogov. Prvi je prav gotovo ta, da je spremljanje stanja in trendov pri
organiziranju in izvajanju pomoči na domu predpogoj za vodenje učinkovite in transparentne
politike. Drugič, ažurno spremljanje omogoča preverjanje uspešnosti doseganja zastavljenih
ciljev nacionalnega programa. Tretjič, podatki predstavljajo temeljni podatkovni vir za delo
strokovnjakov, izvajalcev storitve, raziskovalcev, politikov in drugih načrtovalcev razvoja na
tem področju. Gre namreč za pomembno in najbolj razširjeno socialnovarstveno storitev v
okviru organizirane socialne oskrbe v skupnosti, tj. socialne oskrbe uporabnika na njegovem
domu, ki jo je potrebno omogočiti še večjemu številu prebivalstva, in to na območju celotne
države. Analiza je torej za stroko izjemnega pomena, saj je edini vir podatkov, ki prikazuje
stanje na tem področju na nacionalni ravni in ki kot taka služi pri pripravi smernic in
nadaljnjega razvoja socialnega varstva.
Na IRSSV smo tako v tesnem sodelovanju z MDDSZ do sedaj pripravili že pet analiz (več v
Nagode in drugi 2012), v tem poročilu pa predstavljamo šesto. Najprej na kratko
predstavimo pomoč na domu kot socialnovarstveno storitev, kjer posebej poudarimo
spremembe v zakonodaji v letu 2012, pojasnimo metodologijo zbiranja podatkov o izvajanju
pomoči na domu po vseh slovenskih občinah in nazadnje predstavimo še analizo pridobljenih
podatkov. Dobljene rezultate za leto 2012, kjer je to mogoče, primerjamo s podatki iz
prejšnjih let (2006–2012). Trende na področju pomoči na domu obravnavamo skozi prizmo
uresničevanja ciljev nacionalnega programa - Resolucija o nacionalnem programu socialnega
varstva za obdobje 2006–2010 (v nadaljevanju ReNPSV 2006–2010). V zadnjem, sklepnem,
poglavju na kratko povzamemo stanje na področju zagotavljanja in izvajanja pomoči na
1 V analizi uporabljamo izraz “pomoč na domu”, ki pomeni socialno oskrbo na domu v okviru
socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu. 2 Naloga IRSSV (ustanovila ga je država) je opravljanje informacijske, analitične, strokovno-dokumentacijske
in programske dejavnosti ter izvajanje temeljnega, aplikativnega in razvojno-raziskovalnega dela na področju
socialnega varstva. IRSSV je glede na vlogo, opredeljeno v ustanovitvenem aktu, ustanovljen za to, da zagotavlja
informacijsko podporo ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo pri oblikovanju ukrepov nacionalne politike
socialnega varstva.
7
domu v Sloveniji ter izpostavimo ključne ugotovitve. Zbrani podatki po posameznih občinah
so predstavljeni v prilogah.
8
2. POMOČ NA DOMU KOT SOCIALNOVARSTVENA STORITEV
Pomoč družini na domu po Zakonu o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) predstavlja
eno izmed socialnovarstvenih storitev. Obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru
starosti, invalidnosti ter v drugih primerih, ko pomoč na domu lahko nadomesti
institucionalno varstvo.
Socialna oskrba na domu, ki je ena izmed oblik pomoči družini na domu, je namenjena
osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju,
vendar se zaradi starosti, hude invalidnosti, kronične bolezni ali težje telesne ali duševne
motnje ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne
zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne organizirane oblike praktične pomoči na
domu, s katerimi upravičencem vsaj za določen čas nadomestimo institucionalno varstvo v
zavodu, v drugi organizirani obliki ali v drugi družini.
Standarde in normative socialnovarstvenih storitev, h katerim sodijo tudi storitve
socialne oskrbe na domu, določa Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih
storitev (v nadaljevanju Pravilnik). V letu 2010 je bil sprejet prenovljen Pravilnik, ki je v
primerjavi s prej veljavnim uvedel nekatere spremembe. Omenjeni Pravilnik je bil v letu 2011
še dvakrat spremenjen in dopolnjen3.
Socialna oskrba na domu obsega več sklopov opravil:
- pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč
pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb; vzdrževanje in
nego osebnih ortopedskih pripomočkov;
- gospodinjsko pomoč: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabavo živil in
pripravo enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje
bivalnega dela prostorov in odnašanje smeti; postiljanje in osnovno vzdrževanje
spalnega prostora;
- pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s
prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih
obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava
upravičenca na institucionalno varstvo.
Pomembna novost, ki jo je z letom 2010 prinesel novi Pravilnik in ki ni le terminološka, je,
da je upravičenec upravičen do pomoči na domu le, če potrebuje najmanj dve opravili iz
dveh različnih sklopov prej navedenih opravil. Socialna inšpekcija opozarja, da se lahko
navedeno pravilo razume kot po eno opravilo iz dveh sklopov (dve opravili) ali kot po dve
3 Ur.l. RS, št. 28/2011, Ur.l. RS, št 104/2011.
9
opravilih iz dveh sklopov (štiri opravila) (Arnšek 2013, 18). V pričujoči nalogi določilo
obravnavamo kot dve opravili (po eno opravilo iz dveh sklopov).
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične
sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugih oseb ohranjajo
zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju.
Pod temi pogoji so upravičenci do pomoči na domu naslednje skupine oseb:
- osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso
sposobne za popolnoma samostojno življenje,
- osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja
– če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
- druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za
opravljanje večine življenjskih funkcij,
- kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega
statusa invalida in so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne
pomoči druge osebe nesposobni za samostojno življenje,
- hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo
v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva.
Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične
pomoči, pri kateri sodelujejo strokovni delavec, strokovni sodelavec, neposredni izvajalec
oskrbe (oskrbovalka), upravičenec ter ključni ali odgovorni družinski člani. Opis procesa in
organiziranja socialne oskrbe na domu je bil v letu 20114 spremenjen. Med drugim so bili iz
besedila črtani prostovoljni sodelavci.
Storitev se začne izvajati na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in
vsebuje dva dela. Prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in
sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih
članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino. Opis
drugega dela storitve je bil v 2011 dopolnjen in se sedaj glasi: “Drugi del storitve zajema
vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri
izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev ter neposredno
izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem
obsegu”5. Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu
opravljanja storitve lahko predlagata izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti
zastopnik.
Strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o
obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za
sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med predstavniki
4 Ur.l. RS, št. 28/2011.
5 Ur.l. RS, št. 28/2011.
10
izvajalca in upravičencem traja v povprečju osem ur na upravičenca oziroma do 12 ur na par.
Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu, vendar
največ 20 ur tedensko. V primeru, ko zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izvajalca
neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino.
Socialno oskrbo na domu izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter laični delavci.
Prvi del storitve vodi strokovni delavec iz 69. člena ZSV. Drugi del storitve (vodenje storitve,
koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju
dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev) opravlja strokovni delavec iz
69. člena ali strokovni sodelavec iz 70. člena ZSV z najmanj višješolsko izobrazbo.
Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca opravljajo strokovni sodelavci iz 70.
člena ZSV, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, osebe, ki se
usposabljajo za socialno oskrbo ali nego, lahko pa tudi delavci, ki imajo pridobljeno
nacionalno poklicno kvalifikacijo za izvajanje socialne oskrbe na domu. Posamezna opravila
neposredne socialne oskrbe lahko pod vodstvom strokovnega delavca na podlagi pogodbe o
zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi izvajajo tudi laični in drugi delavci. Pravilnik določa tudi
normativ storitve pomoči na domu, in sicer se storitev organizira po naslednjih načelih:
- ugotavljanje upravičenosti, priprava dogovora o izvajanju storitve, organizacija
ključnih članov okolja in začetno srečanje: en strokovni delavec na vsakih 200
upravičencev, ki imajo sklenjen dogovor z izvajalcem. Ta normativ se izračuna na
povprečno število upravičencev na mesec;
- vodenje storitve, koordinacija izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z
upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah
upravičencev: 0,5 strokovnega delavca ali sodelavca na vsakih 20 neposrednih
izvajalcev oskrbe. V primeru, da neposredni izvajalec oskrbe oskrbuje v povprečju
več kot pet uporabnikov, se lahko uporabi normativ 0,55 strokovnega delavca ali
sodelavca na 20 neposrednih izvajalcev oskrbe;
- neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca – povprečno 110 ur
efektivnega dela (letno) na mesec. V primeru, da gre za posebnost naselja
(razpršenost uporabnikov, dostopnost do uporabnikov in podobno) ali posebno
obravnavo upravičencev, lahko povprečno število efektivnih ur na mesec odstopa
za največ 10 %. Odstopanja, določena v prejšnjih dveh alinejah, so možna v
dogovoru z občino.
Cena standardne storitve pomoči družini na domu, ki se izvaja v mreži javne službe, se
določa po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (v
nadaljevanju Pravilnik o metodologiji oblikovanja cen). Sprejet je bil tudi Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih
storitev6, ki je stopil v veljavo v januarju 2012. Slednji opredeljuje naslednje stroške storitve:
6 Ur.l. RS, št. 6/2012.
11
- stroški strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora7,
- stroški vodenja in koordiniranja neposrednega izvajanja storitve in
- stroški za neposredno izvajanje storitve na domu uporabnikov.
Po prenovljenem pravilniku se pri določanju cene storitve pomoč na domu upoštevajo
navedeni stroški storitve tako, da se le ti najprej zmanjšajo za oprostitev kot je določena v
Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (v
nadaljevanju Uredba o oprostitvah). Preostanek stroškov se nato zmanjša za subvencijo v
višini najmanj 50 % stroškov storitve, ki jo je dolžna zagotoviti občina. Od preostanka
stroškov se odšteje še morebitna višina subvencije s strani Republike Slovenije, ki jo določi
Vlada Republike Slovenije v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju
APZ). Ostanek stroškov se deli s številom efektivnih ur vseh neposrednih izvajalcev oskrbe na
mesec.
Prenovljeni pravilnik dodaja dve še določili, in sicer:
- v primeru, da je uporabnik deležen storitve pomoč na domu v občini, v kateri ima
začasno prebivališče, jo prejema po ceni, kot velja v občini začasnega prebivališča.
Občina stalnega prebivališča je dolžna zagotoviti občinsko subvencijo v višini, kot
sicer znaša subvencija v občini začasnega prebivališča uporabnika. V primeru, da
je uporabnik upravičen tudi do oprostitve v skladu z Uredbo o oprostitvah, občina
stalnega prebivališča zagotovi tudi sredstva za doplačilo v višini oprostitve v
skladu z odločbo centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD);
- občina stalnega prebivališča je dolžna zagotavljati subvencijo in morebitna
sredstva za oprostitev svojega občana največ leto dni, vendar pa se lahko ta rok
podaljša s soglasjem občine.
7 Kot je določeno pri prvem delu storitve v pravilniku, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih
storitev.
12
3. METODOLOGIJA IZVEDBE ANALIZE
ZSV v 43. in 99. členu določa, da organizacija pomoči na domu spada v pristojnost
občine, saj mora občina s pogodbo z javnim zavodom ali s podelitvijo koncesije zagotoviti
mrežo javne službe na tem področju. Iz tega sledi, da pomoč na domu lahko izvajajo javni
zavodi ali zasebni izvajalci, ki jim je občina podelila koncesijo/pogodbo za opravljanje te
socialnovarstvene storitve in s tem zagotovila mrežo javne službe. Z višino subvencije k
storitvi, ki mora po 17. členu Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen znašati najmanj 50
% stroškov storitve, občina uravnava tudi ceno storitve.
Občine so torej subjekti, za katere je mogoče upravičeno predvidevati, da imajo največ
informacij o izvajanju pomoči na domu in da so verodostojen in zanesljiv vir podatkov. Iz
tega razloga IRSSV, tako kot je pred njim že MDDSZ, vsako leto zaprosi vse slovenske občine
za podatke o izvajanju pomoči na domu.
Inštrument, ki ga pri tem uporabljamo, je anketni vprašalnik. Prevzeli smo ga od MDDSZ,
vsako leto ga v sodelovanju z njim sproti prilagajamo ter ga glede na povratne informacije
poročevalcev in glede na vsebinske trende tudi spreminjamo in izboljšujemo. Z anketnim
vprašalnikom pridobivamo večinoma kvantitativne podatke, ki predstavljajo uradno
nacionalno statistiko na področju mreže javne službe pomoči na domu v Sloveniji.
Letošnji anketni vprašalnik je, podobno kot prejšnja leta, sestavljen iz šestih sklopov
vprašanj, ki se nanašajo na:
- podatke o občini,
- podatke o organizaciji, ki v posamezni občini izvaja storitev pomoči na domu oziroma
ima podeljeno koncesijo,
- podatke o uporabnikih pomoči na domu,
- podatke o strukturi storitve pomoči na domu po vsebinskih sklopih,
- podatke o strukturi cene pomoči na domu,
- podatke izvajanju pomoči na domu ter izvajalkah storitve.
Podatke za leto 2012 smo začeli zbirati 5. 2. 2013, ko smo vsem slovenskim občinam
poslali dopis in anketni vprašalnik o izvajanju pomoči na domu v njihovi občini. Anketni
vprašalnik, ki ga je po običajni in elektronski pošti prejelo 2118 slovenskih občin, smo
predhodno uskladili z naročnikom (MDDSZ). Vprašalnik je bil dostopen tudi na spletnem
naslovu IRSSV9, letos pa smo občinam prvič ponudili tudi možnost izpolnitve vprašalnika
preko spleta10. K izpolnitvi anketnega vprašalnika smo občine ponovno pozvali z dopisom,
poslanim 22. 2. 2013. Občine, ki nam do 1. 3. še niso poslale izpolnjenega vprašalnika, smo
8 V letu 2012 je delovalo 211 občin. Občina Ankaran bo kot samostojen subjekt začela delovati v letu 2014.
9 www.irssv.si
10 Vprašalnik je bil dostopen preko spletne strani www.1ka.si.
13
nato pozvali še po telefonu. Pozivanje občin je potekalo dokler nismo prejeli izpolnjenih
anketnih vprašalnikov vseh naslovljenih občin (16. 4. 2013), kar pomeni, da je zbiranje
podatkov trajalo dobra dva meseca. Sledila je logična kontrola prispelih vprašalnikov in nato
še razjasnjevanje morebitnih nejasnosti v odgovorih (po elektronski pošti ali po telefonu).
Lahko rečemo, da analiza odraža dokaj natančen posnetek stanja na področju izvajanja
pomoči na domu v letu 2012 in vsebuje najrelevantnejše podatke, ki so v tem trenutku na
tem področju v Sloveniji dosegljivi.
Namen tokratne analize je predvsem prikazati stanje v letu 2012. Poleg tega v analizi, kjer
je to možno, prikazujemo tudi trende, ki se nakazujejo iz do sedaj zbranih podatkov (2006–
2012). Ko govorimo o časovni vrsti oziroma ko primerjamo podatke, zbrane v zadnjih sedmih
letih (2006–2012), moramo biti pozorni predvsem na časovni zajem podatkov, ki je po
posameznih letih različen, in sicer:
- prvo zbiranje podatkov smo izvedli ob koncu leta 2007 in v začetku leta 2008, analiza
pa je obravnavala stanje (oziroma mesečno povprečje) v letu 200611 ter v prvi
polovici leta 2007 (Smolej in drugi 2008);
- drugo zbiranje podatkov je potekalo jeseni 2008, analiza se je nanašala na stanje v
prvi polovici leta 2008 (Smolej in drugi 2009);
- tretje zbiranje podatkov smo izvedli v začetku leta 2010, analiza se je nanašala na
stanje v letu 2009 oziroma na stanje na dan 1. 12. 2009 (Smolej in drugi 2010);
- četrto zbiranje podatkov je potekalo v začetku leta 2011, analiza se je nanašala na
stanje v letu 2010 oziroma na dan 1. 12. 2010 (Nagode in drugi 2011);
- peto zbiranje podatkov je potekalo v začetku leta 2012, analiza pa se je nanašala na
stanje v letu 2011, natančneje, stanje na dan 31. 12. 2011 (Nagode in drugi 2012);
- šesto zbiranje podatkov, na katerem temelji pričujoča analiza, je potekalo v začetku
leta 2013, analiza pa se nanaša na stanje v letu 2012, na dan 31. 12. 2012.
Odkar poteka zbiranje podatkov smo torej postopoma prešli na kontinuirano spremljanje
celega leta na presečni datum: 31. 12.12 Kljub temu da se časovni zajem podatkov
(referenčno obdobje/datum) po posameznih letih razlikuje, lahko z določenimi omejitvami
opazujemo neprekinjeno časovno vrsto v večjem delu podatkov. Podatke z različnih časovnih
točk smo tako v analizi pogosto obravnavali enakovredno.
Kot smo že zapisali, smo sčasoma določena vprašanja izločili (na primer spol socialnih
oskrbovalk), nekatera dodali (na primer spol uporabnikov, število dementnih oseb), druga pa
spremenili (na primer celoten obseg sredstev, sestava storitve). Te spremembe smo uvedli
predvsem zato, da vprašalnik ne bi bil predolg, prezahteven in preveč obremenjujoč za
poročevalce. Primerjava nekaterih podatkov zato ni niti mogoča niti smiselna. Ob tem bi radi
11
Za to leto smo zbirali le podatke o številu uporabnikov pomoči na domu in o njihovi starosti. 12
Torej, koliko je bilo upravičencev na ta dan in ne koliko uporabnikov je na ta dan prejelo storitev. Izbira
referenčnega datuma je pogojena z ostalimi statistikami, saj je ta datum najpogosteje uporabljen (glej
Statistični urad Republike Slovenije).
14
opozorili tudi na to, da so podatki iz prvih let zbiranja (2006, 2007) manj popolni od
podatkov, pridobljenih v zadnjem zbiranju (2012), zato jih pogosto izpuščamo iz pregleda.
Dejstvo je, da smo na IRSSV pri prvem zbiranju podatkov največ truda vložili predvsem v to,
da bi bil zajem podatkov kolikor je mogoče popoln. Z drugimi besedami, prizadevali smo si,
da bi prejeli odgovore od vseh občin in pri tem nismo bili toliko pozorni na vsebino podatkov.
Ker je bilo to prvo leto poročanja, nismo imeli osnovnih meril oziroma izhodiščnega stanja,
po katerem bi lahko presojali, kako natančni in verodostojni so pridobljeni podatki.
Pripravljavci analize se zavedamo nepopolnosti nekaterih podatkov, vendar lahko po drugi
strani zagotovimo, da so podatki iz leta v leto bolj zanesljivi in natančni. Kakovost podatkov
je namreč odvisna od različnih dejavnikov, predvsem od učinkovitosti sodelovanja,
vzajemnega interesa in poročevalske ozaveščenosti vseh akterjev, ki sodelujejo v procesu
zbiranja in sporočanja podatkov (IRSSV, predstavniki občin, izvajalci storitve).
Na kakovost zbranih podatkov verjetno vplivajo tudi letne analize, ki so v elektronski
obliki javno dostopne na spletnih straneh tako IRSSV kot MDDSZ, poleg tega pa jih
posredujemo tudi vsem slovenskim občinam in izvajalcem pomoči na domu. Ob
pregledovanju analize poročevalci nemalokrat odkrijejo še kakšno napako oziroma
nepravilnost in nas nanjo tudi opozorijo.
15
4. SPREMLJANJE IZVAJANJA POMOČI NA DOMU V LETU 2012
4.1. Zagotavljanje storitve po slovenskih občinah
Pomoč na domu se je v okviru mreže javne službe na dan 31. 12. 2012 izvajala v 203
slovenskih občinah. Ugotavljamo, da na ta dan v osmih občinah ni bilo nobenega uporabnika
pomoči na domu, od tega:
- je imelo pet občin (Hodoš, Kostel, Solčava, Zavrč in Žetale) sklenjeno
koncesijo/pogodbo z izvajalcem in tudi potrjeno ceno ure pomoči na domu;
- ena občina (Osilnica) je že v letu 2011 sklenila pogodbo o izvajanju s pristojnim
CSD, vendar v praksi do izvajanja še ni prišlo, niti niso sprejeli cene za izvajanje
pomoči na domu;
- dve občini (Horjul in Jezersko) nista niti podelili koncesije za izvajanje pomoči na
domu niti nista sklenili pogodbe z javnim zavodom.
V obdobju spremljanja izvajanja pomoči na domu (2006–2012) se je polagoma
zmanjševalo število občin, v katerih uporabnikov te storitve ni bilo. V preteklih treh letih smo
beležili od devet do enajst takšnih občin, letos je takšnih občin osem, kar je najmanj do
sedaj.
Razlogi, da uporabnikov storitve v omenjenih občinah ni bilo, so različni. Po razgovorih s
predstavniki občin v prvi vrsti ugotavljamo, da je povpraševanje po storitvi v teh občinah,
kjer gre večinoma za vaška okolja z malo prebivalci, relativno nizko in da se ljudje pogosteje
odločajo bodisi za institucionalno varstvo, največkrat pa jim pomagajo njihovi svojci ali
sosedje (družinska in sosedska pomoč). To so kot vzrok navedle štiri občine (Hodoš, Kostel,
Solčava in Žetale), ki so imele sklenjeno koncesijo z izvajalcem in potrjeno ceno pomoči na
domu, vendar pa na dan 31. 12. 2012 niso beležile nobenega uporabnika. V občini Zavrč
posebej poudarijo, da je ključni razlog, zakaj se uporabniki za storitev ne odločijo, cenovni
(cena za uporabnika je ena izmed višjih v Sloveniji in znaša 9,07 EUR). V ostalih občinah
(Osilnica, Horjul in Jezersko) potreb po storitvah ne zaznavajo, v primeru, da bi se potreba
pojavila, bi storitev, kot trdijo predstavniki občin, tudi zagotovili. V občini Horjul so na primer
v letu 2011 sklenili pogodbo s CSD Ljubljana Vič – Rudnik, ki je izvedel analizo potreb po
pomoči na domu med občani. Ugotovili so, da nihče ne želi oziroma ne potrebuje pomoči na
domu. V kolikor bi bila storitev popolnoma brezplačna, bi se tri osebe odločile za prinos
hrane. Občina se je povezala tudi s patronažno službo ter lokalnim društvom upokojencem.
Obljubljajo, da v kolikor se bo v prihodnje pokazala potreba po storitvi, jo bodo svojim
občanom tudi zagotovili.
16
Razlog, da na dan 31. 12. 2012 ni bilo uporabnikov, je tudi metodološki in se veže na
časovni zajem podatkov. V analizi uporabljamo presečni datum in ne obdobje celega leta, kar
pomeni, da štejemo uporabnike samo na ta datum ne glede na to, koliko uporabnikov je bilo
tekom leta. Možno je, da je občina v letu 2012 sicer imela uporabnike pomoči na domu,
vendar ne tudi ob koncu leta. V letu 2012 je takšen primer le občina Žetale, ki ob koncu leta
ni imela uporabnikov, tekom leta pa zgolj eno uporabnico.
Občine so po 43. členu ZSV dolžne organizirati socialnovarstveno storitev pomoči na
domu za svoje občane, kar pomeni, da morajo zagotoviti mrežo javne službe na tem
področju ter skleniti pogodbo ali podeliti koncesijo za izvajanje te socialnovarstvene storitve
vsaj enemu izvajalcu. V letu 2006 šest občin ni zagotovilo storitve svojim občanom (Cankova,
Horjul, Jezersko, Loški potok, Osilnica, Preddvor), v letu 2012 sta takšni občini še dve -
Jezersko in Horjul.
Stanje na področju organiziranja in zagotavljanja pomoči na domu se je torej z leti
nekoliko izboljšalo, čeprav storitev, kljub zakonski obvezi, še vedno ni zagotovljena v vseh
občinah. V nekaterih občinah pa, kot kaže naša analiza, je zagotovljena le pravno formalno.
4.2. Organizacije, ki izvajajo pomoč na domu
V večini občin, ki so v letu 2012 zagotavljale izvajanje pomoči na domu, mrežo javne
službe na tem področju izvaja en izvajalec, le v občinah Ajdovščina in Ljubljana jo izvajata dva
izvajalca (v Ajdovščini CSD Ajdovščina in Zavod Pristan Podnanos, v Ljubljani pa Zavod za
oskrbo na domu Ljubljana in Zavod Pristan Podnanos).
Slovenske občine so imele konec leta 2012 sklenjeno koncesijo oziroma pogodbo o
izvajanju socialnovarstvene storitve pomoči na domu s 77 različnimi izvajalci, med njimi je
bilo največ CSD (37). CSD so tisti, ki so pred dobrimi dvajsetimi leti pričeli razvijati storitev
pomoči na domu v slovenskem prostoru in, kot vidimo, so še danes med številčnejšimi
organizatorji in ponudniki te storitve (več o zgodovini razvoja pomoči na domu v Nagode
2012). Ne glede na to pa skozi zadnja leta opažamo upad števila CSD kot izvajalcev pomoči
na domu ter porast števila domov za starejše in zasebnikov s koncesijo občine. V letu 2012 je
bilo tako v primerjavi z letom 2011 pet CSD manj:
- v občinah Litija in Šmartno pri Litiji je CSD Litija zamenjal Dom Tisje;
- v občini Medvode je CSD Ljubljana – Šiška zamenjal Comett – Zavod za pomoč in
nego na domu;
- v občinah Idrija in Cerkno je CSD Idrija zamenjal Dom upokojencev Idrija d.o.o.;
- v občini Lovrenc na Pohorju je CSD Ruše zamenjal Zavod za patronažo in
dolgotrajno oskrbo na domu, Hriberšek Danica, Lovrenc na Pohorju;
- v občini Metlika je CSD Metlika nadomestil Dom počitka Metlika.
Ugotavljamo, da se je od leta 2007 skupno število različnih izvajalcev rahlo povišalo, in
sicer od 72 v letu 2007, na 77 v letu 2012. V tem času je pomoč na domu v okviru mreže
17
javne službe prenehalo izvajati osem CSD13 in en posebni zavod14, vstopilo pa je sedem
domov za starejše15. V tem obdobju se je v javno mrežo zagotavljanja pomoči na domu na
novo vključilo 12 zasebnikov, izstopili pa so štirje16.
PREGLEDNICA 1: IZVAJALCI POMOČI NA DOMU GLEDE NA STATUS (2007–2012)
2007 (januar–junij) 2009 (1. 12.) 2012 (31. 12.)
N N N AS MIN MAX
Center za socialno delo 45 43 37 3,3 1 15
Dom za starejše in posebni zavod 15 16 21 2,4 1 7
Specializiran zavod za PND* 3 3 2 3,0 1 5
Zasebnik s koncesijo občine** 9 12 17 1,9 1 7
Skupaj 72 74 77 2,7 1 15
* Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD – standardni odklon, ki pove koliko so enote (izvajalci) razpršene okoli aritmetične sredine; MIN – enota (izvajalec) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (izvajalec) z najvišjo vrednostjo.
V povprečju je v letu 2012 en izvajalec izvajal pomoč na domu za 2,7 občin; podobno kot
v letu 2011 (2,8). Kot je razvidno iz Preglednice 1, CSD v primerjavi z ostalimi tipi izvajalcev
povprečno pokrivajo največje število občin (3,3 na en CSD), med njimi največ CSD Ptuj. Ta
javni zavod je pomoč na domu v letu 2012 izvajal v kar 15 občinah. Sledi mu CSD Murska
Sobota, ki je v letu 2012 zagotavljal pomoč na domu v 11 občinah17. Število občin pri ostalih
tipih izvajalcev je v povprečju nekoliko nižje. Domovi za starejše tako pokrivajo povprečno
eno občino manj (2,4 na en dom), med njimi največ Dom starejših občanov Novo mesto, ki
pomoč na domu izvaja v občinah Dolenjske Toplice, Mirna peč, Novo mesto, Straža, Škocjan,
Šmarješke Toplice in Žužemberk. Povprečje je nizko predvsem pri zasebnikih s koncesijo
občine (1,9 na enega izvajalca), med katerimi z visokim številom občin izstopata Zavod
Pristan, ki pomoč na domu izvaja v občinah Ajdovščina, Hrpelje-Kozina, Kamnik, Komen,
Ljubljana in Vipava, v letu 2012 pa prvič tudi v občini Log - Dragomer18, in Comett – Zavod za
pomoč in nego na domu, ki pomoč izvaja v občinah Domžale, Moravče, Vodice in v letu 2012
prvič tudi v občini Medvode19. Kar 58,8 % zasebnikov pomoč na domu izvaja zgolj v eni
občini. Med specializirane zavode za pomoč na domu sodita le Center za pomoč na domu
Maribor in Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. Prvi pomoč na domu izvaja v petih občinah
podravske regije (Duplek, Hoče – Slivnica, Maribor, Rače-Fram, Starše), medtem ko je Zavod
za oskrbo na domu specializiran zgolj za Ljubljano.
13
Idrija, Ljubljana – Šiška, Litija, Metlika, Ruše, Slovenj Gradec, Kamnik in Domžale. 14
Prizma Ponikve. 15
Koroški dom starostnikov - PE Slovenj Gradec, Dom počitka Metlika, Dom Tisje, Dom upokojencev
Vrhnika, Dom za varstvo odraslih Velenje, Dom starejših občanov Preddvor, Dom Danice Vogrinec Maribor 16
Zavod Pelikan Karitas, Pomurski socialni servis, Zora plus, d.o.o., KIP Vizija, d.o.o. 17
V letu 2013 je CSD Murska Sobota izvajanje storitve prenesel na naslednje izvajalce: Dom starejših
Rakičan, Zavod DOMANIA, Dom starejših Kuzma in Posebni socialno-varstveni zavod Hrastovec – enota Hodoš. 18
V letu 2011 je pomoč na domu v občini Log - Dragomer izvajal CSD Vrhnika. 19
V letu 2011 je pomoč na domu v občini Medvode izvajal CSD Ljubljana – Šiška.
18
Med izvajalci pomoči na domu po številu, kljub postopnemu prenašanju storitve na druge
izvajalce, še vedno prevladujejo CSD. V letu 2012 so namreč pomoč na domu izvajali v več
kot polovici slovenskih občin, kot je razvidno tudi iz Slike 1.
SLIKA 1: OBČINE GLEDE NA STATUS IZVAJALCA (31. 12. 2012)
Trend izvajanja pomoči na domu po slovenskih občinah glede na status izvajalca za
obdobje 2007-2012 prikazujemo v naslednji preglednici. Od leta 2007 do leta 2012 se je
povečalo število občin, ki so zagotavljanje storitve prepustile v roke zasebniku (tj. za 14
občin) ali domu za starejše (tj. za 8 občin), zmanjšalo pa se je število občin, kjer storitev
izvaja CSD (tj. za 13 občin) ali specializiran zavod za pomoč na domu (tj. za 3 občine).
PREGLEDNICA 2: ŠTEVILO OBČIN GLEDE NA STATUS IZVAJALCEV (20072012)
2007
(januar–junij)
2008
(januar-
–junij)
2009
(1. 12.)
2010
(1. 12.)
2011
(31. 12.)
2012
(31. 12.)
Center za socialno delo 135 136 135 134 133 122
Dom za starejše in posebni zavod 42 45 42 42 45 50
Specializiran zavod za PND* 9 9 7 7 7 6
Zasebnik s koncesijo občine** 19 17 24 26 27 33
Skupaj 205 207 208 209 212 211
* Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu.
19
4.3. Uporabniki pomoči na domu
Na dan 31. 12. 2012 je bilo v Sloveniji 6.583 uporabnikov pomoči na domu, kar je 41
manj kot v preteklem letu. Število uporabnikov te storitve je sicer od leta 2006 do 2011
počasi naraščalo, ob koncu leta 2012 pa prvič beležimo rahel upad uporabnikov glede na
prejšnje leto.
SLIKA 2: ŠTEVILO UPORABNIKOV POMOČI NA DOMU (20062012)
Na dan 31. 12. 2012 je bilo največ uporabnikov pomoči na domu v občini Ljubljana, in
sicer 748, kar je 6 manj kot leto prej. Nad 200 uporabnikov so imele, podobno kot v letu
2011, tudi naslednje štiri občine: Maribor (348), Novo mesto (301), Celje (267) in Nova
Gorica (206). Z analizo v letu 2011 (Nagode in drugi 2011) smo ugotovili, da je bilo v letu
2010 med prejemniki pomoči na domu v okviru mreže javne službe 12 % takšnih
uporabnikov, ki so prejemali zgolj pripravljen obrok, kar v tem primeru predstavlja le eno od
storitev socialnega servisa. Kljub temu da za leto 2012 tega nismo ponovno eksplicitno
preverjali, na podlagi pogovorov z izvajalci storitve in na podlagi izpolnjenih vprašalnikov (v
delu o sestavi storitve) predvidevamo, da je med uporabniki pomoči na domu tudi v letu
2012 določen delež takšnih, ki prejemajo zgolj pripravljen obrok.
Z velikim povprečnim številom uporabnikov glede na tip izvajalca izstopata specializirana
zavoda za pomoč na domu, ki pokrivata dve največji slovenski mesti in imata posledično
izstopajoče visoko število uporabnikov. Izmed ostalih tipov imajo najvišje povprečno število
uporabnikov domovi za starejše in posebni zavodi (82,7), sledijo jim CSD (80,2). Če
primerjamo javne zavode z zasebniki, ugotovimo, da imajo zasebniki v povprečju manj
uporabnikov20.
20
Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli Mann Whitney U-test. Razlike so
bile statistično značilne pri 5-odstotni stopnji značilnosti (p<0,05).
20
PREGLEDNICA 3: ŠTEVILO UPORABNIKOV POMOČI NA DOMU GLEDE NA STATUS IZVAJALCEV (31. 12. 2012)
Število uporabnikov (31. 12. 2012)
N AS MIN MAX
Center za socialno delo 36 80,2 12 410 Javni: 95,6
(N=59) Dom za starejše in posebni zavod 21 82,7 3 366
Specializiran zavod za PND* 2 534,5 425 644
Zasebnik s koncesijo občine** 17 52,3 3 247 Zasebni: 52,3
(N=17)
Skupaj 76 86,6 3 644 /
* Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD – standardni odklon, ki pove koliko so enote (izvajalci) razpršene okoli aritmetične sredine; MIN – enota (izvajalec) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (izvajalec) z najvišjo vrednostjo.
4.3.1. Uporabniki glede na starost in spol
Več kot 60 % uporabnikov pomoči na domu je bilo ob koncu leta 2012 starih 80 let in
več (4.102 uporabnikov). Njihov delež med uporabniki pomoči na domu v letu 2012 je glede
na prejšnje leto večji za skoraj 5 odstotnih točk (glej Preglednica 4). Delež uporabnikov v
starosti 65 let in več glede na prejšnje leto ostaja nespremenjen (tj. 88,1 %), prav tako delež
uporabnikov v starosti do 65 let (tj. 11,9 %). Delež uporabnikov v starosti 18 let ali manj je bil
ob koncu leta 2012 le 0,2-odstoten. Delež oseb, starih 80 let in več se, podobno kot v celotni
slovenski populaciji21, konstantno povečuje.
PREGLEDNICA 4: ŠTEVILO UPORABNIKOV POMOČI NA DOMU GLEDE NA STAROST (2006–2012)
leto število
vseh
uporabnikov
uporabniki glede na starost
0-64
(število)
0-64
(v %)
65 +
(število)
65 +
(v %)
80 +
(število)
80 +
(v %)
2006 (celo leto)* 5.328,1 714 13,4 4.612,9 86,6 2.624,1 49,2
2007 (januar–junij)* 5.595,2 714,9 12,8 4.880,3 87,2 2.723,7 0,7
2008 (januar– junij)* 5.780 682,4 11,8 5.096,8 88,2 3.085,6 53,4
2009 (1. 12.)** 6.502 826 12,7 5.676 87,3 3.470 53,4
2010 (1. 12.)** 6.575 811 12,3 5.764 87,7 3.674 55,9
2011 (31. 12.)*** 6.624 790 11,9 5.834 88,1 3.814 57,6
2012 (31. 12.)*** 6.583 782 11,9 5.801 88,1 4.102 62,3
* Povprečno število uporabnikov na mesec; ** število uporabnikov na dan 1. 12.; *** število uporabnikov na dan 31. 12.
Podatke smo, tako kot že za leto 2011, zbirali tudi po petletnih starostnih skupinah glede
na spol. Podobno kot lani ugotavljamo, da z naraščanjem starosti narašča tudi delež žensk v
primerjavi z deležem moških. Razlike so najbolj opazne v starostnih skupinah med 70 do 94 21
V prvi polovici leta 2007 je bilo po podatkih SURS-a v celotni populaciji 3,5 % oseb v tej starostni skupini,
v prvem polletju 2009 jih je bilo 3,8 %, konec leta 2010 4,0 %, konec leta 2011 4,2 %, konec leta 2012 pa 4,4 %.
Iz SI-Stat podatkovnega portala smo uporabili podatke za naslednja obdobja: 2007H1, 2009H2, 2010H2,
2011H2, 2012H2.
21
let, kjer je žensk (3.736) več kot enkrat več od moških (1.650). Sicer pa je tudi v celotni
populaciji prejemnikov pomoči na domu v okviru mreže javne službe precej več žensk kot
moških, in sicer je žensk približno dve tretjini (65,9 %), tj. 4.336.
SLIKA 3: STAROSTNA PIRAMIDA (31. 12. 2012)
4.3.2. Uporabniki glede na upravičenost
Občinam smo zastavili vprašanje o sestavi uporabnikov pomoči na domu glede na
izpolnjevanje pogojev za upravičenost do pomoči, enostavneje rečeno, želeli smo ugotoviti
sestavo uporabnikov glede na vzrok (telesne okvare, bolezni in stanja), zaradi katerega so
upravičeni do pomoči na domu in jo iz tega naslova tudi dejansko prejemajo.
V letu 2012 je velika večina (86,3 % oziroma 5.682) uporabnikov pomoči na domu do te
storitve upravičena zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, precej manj (5,8 %
oziroma 379 uporabnikov) je kronično bolnih oseb in oseb z dolgotrajnimi okvarami zdravja,
ki nimajo priznanega statusa invalida, so pa po oceni pristojnega CSD brez občasne pomoči
druge osebe nesposobne za samostojno življenje. Sledijo druge invalidne osebe, ki jim je
priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij (4,2 %
oziroma 278 uporabnikov), in osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu
duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega
življenja (3,4 % oziroma 224 uporabnikov). Najmanj je hudo bolnih otrok ali otrok s težko
motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v
organizirane oblike varstva (0,3 % oziroma 20 uporabnikov).
22
SLIKA 4: UPORABNIKI GLEDE NA IZPOLNJEVANJE POGOJEV UPRAVIČENOSTI DO POMOČI (2008–2012)22
83,9
83,6
81,9
85,7
86,3
3,5
4,2
3,7
3,0
3,4
4,7
4,9
4,4
4,1
4,2
7,6
7,2
9,8
6,9
5,8
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
2008
2009
2010
2011
2012
starost (5682 uporabnikov) status invalida (ZDVDTPO) (224 uporabnikov)
invalidi s pravico do tuje pomoči in nege (278 uporabnikov) kronična bolezen (379 uporabnikov)
hudo bolni otroci (20 uporabnikov)
V zadnjih letih opažamo (glej Slika 4), da zaradi starosti oziroma pojavov, ki spremljajo
starost, pomoč na domu prejema vse večji odstotek oseb (81,9 % v letu 2010, 85,7 % v letu
2011 in 86,3 % v letu 2012), manj pa je kronično bolnih oseb in oseb z dolgotrajnimi
okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, so pa po oceni pristojnega CSD brez
občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje (9,8 % v letu 2010, 6,9 % v
letu 2011 in 5,8 % v letu 2012).
4.3.3. Uporabniki z demenco
Na Fakulteti za socialno delo so izvedli raziskavo o življenju oseb z demenco in med
drugim ugotovili, da tako neformalni oskrbovalci kot tudi formalne oskrbovalke večkrat
nimajo dovolj znanja o tem, kako ustrezno ravnati in sodelovati z osebo z demenco, in da bi
zato potrebovali dodatna izobraževanja in usposabljanja za tovrstno delo (Mali in drugi 2011,
112). Formalni oskrbovalci, kot poudarja Perko (2011, 158), si želijo več informacij in pisnih
gradiv o tem, kako osebe z demenco živijo v skupnosti, o njihovih potrebah, predvsem pa o
dobrih praksah in načinih dela z osebami z demenco (Perko 2011, 158). Da je pomoč na
domu neprilagojena potrebam osebam z demenco, ugotavlja tudi Volčini (2010, 73). Zaradi
navedenih ugotovitev in vse pogostejšega opozarjanja izvajalcev in stroke, da je med
uporabniki pomoči na domu čedalje več oseb z demenco, kar je deloma verjetno tudi
posledica naraščanja števila starejših uporabnikov (več kot 80 let), smo v letu 2012 v
vprašalnik prvič vključili tudi oceno števila uporabnikov pomoči na domu z demenco23.
Glede na to, da izvajalci v svojih evidencah podatka o bolnikih z demenco sistematično ne
vodijo, smo jih prosili, da podajo oceno o številu uporabnikov, za katere izvajajo storitev
pomoči na domu in za katere menijo, da so dementni. Nekatere občine nam podatka sicer
22
V legendi je v oklepaju zapisano število uporabnikov za leto 2012. 23
Ne glede na stadij demence.
23
niso zagotovile24, kljub temu pa na podlagi podatkov 186 občin25 ugotavljamo, da je bilo
takšnih uporabnikov na dan 31. 12. 2012 1.431. To na populaciji 186 občin v povprečju
predstavlja kar 25,5 % uporabnikov.
4.4. Izvajanje pomoči na domu glede na nacionalno postavljene smernice
Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 20062010 (ReNPSV
20062010) na katero se nanašamo v tem poročilu, je predvidevala zagotovitev pomoči na
domu za vsaj 10.000 oseb, starih 65 let ali več, kar je 3 % oseb v tej starostni skupini, in za
vsaj 900 oziroma 0,05 % drugih odraslih oseb, ki potrebujejo pomoč na domu ali mobilno
pomoč zaradi duševne, telesne ali senzorne motnje, hude bolezni ali drugih razlogov. Dne
24. aprila 2013 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za
obdobje 20132020 (ReNPSV 20132020), ki pa predvideva 3,5 % vključenost (oziroma okoli
14.000 oseb) ciljne populacije26 v dnevno obravnavo v različne (tudi nove) oblike pomoči na
domu, vključno z oskrbo v oskrbovanih stanovanjih.
Kakšna je realizacija ciljev glede na nacionalno postavljene smernice (ReNPSV
20062010), prikazujemo v naslednji preglednici. Za izračun smo uporabili podatke o številu
uporabnikov pomoči na domu starih 65 let in več, ki smo jih pridobili iz podatkovne baze
IRSSV, ter podatke Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) o številu
prebivalcev, starih 65 let in več27. Izračun temelji na agregatnih podatkih28.
24
S podatkom ne razpolagajo; ali pa menijo, da bi bila ocena neprimerna in laična. 25
Ostale občine nam podatka niso posredovale. 26
Tj. osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za
popolnoma samostojno življenje. 27
Iz podatkovnega portala SI-STAT smo uporabili podatke o številu prebivalcev, starih 65 let ali več za
naslednja obdobja: 2006H2, 2007H1, 2008H1, 2009H2, 2010H2 in 2011H2. 28
Povprečna realizacija, izračunana na podlagi povprečja vseh občin, se bistveno ne razlikuje od realizacije,
izračunane na agregatni ravni, je pa običajno nekoliko nižja. Na primer povprečna realizacija za leto 2010 znaša
54,8 %, za leto 2009 znaša 54,5 % in za leto 2008 pa 49,9 %.
24
PREGLEDNICA 5: REALIZACIJA CILJEV RENPSV (2006–2012), KI SE VEŽETA NA IZVAJANJE POMOČI NA DOMU
Leto Cilj: zagotovitev pomoči na domu za vsaj 10.000 oseb,
starih 65 let ali več, kar predstavlja 3 % oseb v tej starostni
skupini.
Cilj: zagotovitev pomoči na domu za vsaj 900 odraslih oseb (oziroma
najmanj 0,05 % odraslih oseb, ki potrebujejo pomoč na domu ali
mobilno pomoč zaradi duševne, telesne ali senzorne motnje, hude
bolezni ali drugih razlogov)29.
Število prejemnikov
PND 65+/ število
starih 65+ v populaciji
Učinek
(v %)
Realizacija
(v %)
Število odraslih, ki prejemajo PND Realizacija
(v %)
2006 4.612,7*/ 316.338 1,5 48,6 / /
2007 4.880,3*/ 319.631 1,5 50,9 714,8* 79,4
2008 5.096,8*/ 326.847 1,6 52,0 682,4* 75,8
2009 5.676**/ 336.860 1,7 56,2 826** 91,8
2010 5.764**/ 339.207 1,7 56,6 812 ** 90,2
2011 5.82730
**/341.192 1,7 57,0 784** (OP)
87,1
2012 5.801**/348.680 1,7 55,5 773** (OP)
85,9
* Povprečno število uporabnikov na mesec; ** število uporabnikov na dan; (OP) upoštevana je populacija od 15-65 let.
Kot lahko vidimo v zgornji preglednici, sta bila v letu 2012 oba cilja realizirana več kot
50-odstotno. Realizacija cilja, ki se nanaša na osebe, mlajše od 65 let, je dosegla 85,9 %. Že
od začetka izvajanja ReNPSV 2006–2010 pa je bolj problematična realizacija cilja, ki se
nanaša na vključitev uporabnikov, starih 65 let in več. Pomoč na domu se je v letu 2012
izvajala za 5.801 oziroma 1,7 % oseb, starih 65 let in več, kar pomeni, da je predviden cilj
realiziran 55,5-odstotno. Trend naraščanja števila starejših uporabnikov te storitve je sicer
opazen (glej Preglednico 4), vendar za delež starejših, ki so vključeni v to storitev, lahko
rečemo, da v zadnjem obdobju stagnira. Naraščanje števila prebivalcev starih 65 let in več je
hitrejše kot naraščanje števila starejših, vključenih v pomoč na domu. Podatki kažejo, da
zastavljeni cilj, to je, zagotovitev socialne oskrbe na domu za vsaj 10.000 oseb, starih 65 let
ali več, kar je 3 % oseb v tej starostni skupini, leta 2012 absolutno ni bil realiziran.
Problem še vedno predstavljajo velike razlike pri zagotavljanju pomoči na domu med
občinami. Če se osredotočimo samo na populacijo starejših, vidimo, da obstajajo občine, ki
so v letu 2012 dosegle zastavljeni cilj nacionalnega programa ali ga celo presegle. To je
uspelo 27 občinam; v letu 2011 je bilo takšnih občin 28, v letu 2010 26, v letih 2008 in 2009
pa 22. Občine Novo mesto, Podčetrtek, Renče – Vogrsko, Šentjernej in Kozje so cilj realizirale
več kot 130-odstotno, kar pomeni, da je v njihovih občinah v storitev pomoči na domu
vključenih med 3,9 % in 5,0 % občanov, starih 65 let ali več. Po drugi strani pa imamo tudi
občine, ki še vedno ne zagotavljajo pomoči na domu (kar smo pojasnili že v poglavju o
zagotavljanju storitve), in občine, ki se zastavljenemu nacionalnemu cilju približujejo
prepočasi.
Realizacijo cilja (v %) po posameznih občinah prikazujemo na naslednjem zemljevidu
(Slika 5). Občine smo razdelili v pet skupin glede na delež realizacije cilja – zagotovitev
pomoči na domu za vsaj 3 % oseb v starosti 65 let in več:
29
Pri računanju realizacije smo za cilj upoštevali 900 odraslih oseb. 30
Število uporabnikov starih 65 let in več ne vsebuje števila uporabnikov občine Mirna, saj za to občino za
leto 2011 še ni bilo razpoložljivih podatkov o številu prebivalcev in izračun posledično ni bil možen.
25
- v prvi skupini je 47 občin, ki so uspele realizirati cilj do 25 %, med njimi so tudi
občine, ki nimajo uporabnikov;
- v drugi skupini je 72 občin, ki so cilj realizirale v 25 % do 50 %;
- v tretji skupini je 43 občin, ki so cilj realizirale v 50 % do 75 %;
- v četrti skupini je 22 občin, ki so cilj realizirale v 75 % do 100 %;
- v zadnji skupini se nahajajo občine (27 občin), ki so uspele realizirati cilj ReNPSV
20062010 ali ga celo preseči (100 % ali več).
V Prilogi A pa prikazujemo še podatke o populaciji oseb starih 65 let in več po posamezni
občini, podatke o tem, koliko starejših oseb naj bi bilo po ReNPSV 2006–2010 vključenih v
pomoč na domu in koliko starejših oseb je v letu 2012 dejansko prejemalo to storitev. Za
vsako posamezno občino prikazujemo tudi realizacijo cilja v odstotkih. Občine z doseženo
oziroma s preseženo realizacijo so označene krepko.
SLIKA 5: REALIZACIJA CILJA RENPSV (20062010) (V %)
Velja ponovno poudariti ugotovitve analize (Nagode in drugi 2011), da med občinami
obstaja statistično pomembna razlika pri uspešnosti doseganja cilja ReNPSV 20062010 v
povezavi z dostavo enega pripravljenega obroka na dan. Tako so v letu 2010 v občinah, kjer
med prejemniki pomoči na domu niso imeli uporabnikov, ki bi prejemali zgolj pripravljen
obrok, cilj ReNPSV 20062010 v povprečju realizirali 50,1-odstotno, v občinah, ki takšne
uporabnike imajo, pa 73,7-odstotno. Čeprav s podatkom o prejemanju zgolj pripravljenega
obroka hrane za leto 2012 ne razpolagamo, dopuščamo možnost, da so, glede na izsledke
omenjene analize, med prejemniki pomoči na domu v mreži javne službe tudi takšni, ki
26
prejemajo zgolj pripravljen obrok hrane in da je posledično realizacija cilja v občinah, kjer so
med uporabniki pomoči na domu tudi tisti, ki prejemajo zgolj kosilo, večja kot v občinah, kjer
teh uporabnikov ne navajajo.
Pri zagotavljanju pomoči na domu obstajajo tudi precejšne regionalne razlike. Podatki
kažejo, da na Koroškem pomoč na domu prejema komaj 0,7 % občanov, starih 65 let in več.
Pod slovenskim povprečjem (1,7 %) so še pomurska, podravska in gorenjska regija ter
osrednja Slovenija. V letu 2012 se je glede na preteklo leto v kar šestih regijah zmanjšala
realizacija cilja, in sicer so to notranjsko-kraška, obalno-kraška, koroška, spodnjeposavska in
osrednjeslovenska regija ter jugovzhodna Slovenija.
Največji delež oseb, starih 65 let in več, ki mu je zagotovljena pomoč na domu, imajo na
Goriškem, kjer so v letu 2012 s 3,1 % vključenih že presegli cilj, zastavljen v nacionalnem
programu. Regiji z dokaj visokim deležem vključenih sta še savinjska regija (2,1 %) ter
Spodnje Posavje (2,2 %).
Razlike med regijami v deležu starejših občanov, uporabnikov pomoči na domu so zelo
velike (goriška s 3,1-odstotno vključenostjo ter koroška z 0,7-odstotno vključenostjo).
Ugotovimo pa lahko, da cilj »zagotovitev socialne oskrbe na domu za vsaj 10.000 oseb, starih
65 let ali več, kar je 3 % oseb v tej starostni skupini« ni postavljen previsoko, saj realizacija
cilja v goriški regiji dokazuje, da je uresničljiv.
Naslednja slika prikazuje delež oseb, starih 65 let in več, ki prejemajo pomoč na domu po
posameznih slovenskih regijah v obdobju od leta 2006 do 2012.
SLIKA 6: DELEŽ OSEB, STARIH 65 LET IN VEČ, KI PREJEMAJO POMOČ NA DOMU PO REGIJAH (2006–2012)
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
% starih 65 let in več, ki prejemajo PND (2006) % starih 65 let in več, ki prejemajo PND (2008)
% starih 65 let in več, ki prejemajo PND (2010) % starih 65 let in več, ki prejemajo PND (2012)
ReNPSV (kriterij do leta 2010)
27
4.5. Sestava pomoči na domu po vsebinskih sklopih
Merjenje sklopa o sestavi pomoči na domu se je v preteklih letih izkazalo za dokaj
problematično, kar smo opazili iz odgovorov v anketnem vprašalniku, na to pa so nas
opozorili tudi nekateri izvajalci, zato smo v letu 2012 to vprašanje zastavili bolj
transparentno. Namesto vprašanja o tem kolikšen delež celotne strukture pomoči na domu je
predstavljal vsak od navedenih sklopov opravil smo v letu 2012 prosili za podatek o številu
uporabnikov, ki so na dan 31. 12. 2012 prejemali določen tip opravil. Na tej osnovi smo sami
izračunali sestavo storitve in sestavo uporabnikov glede na opravila, ki jih prejemajo (glej
naslednjo preglednico).
PREGLEDNICA 6: SESTAVA STORITVE PO VSEBINSKIH SKLOPIH (31. 12. 2012)
OPRAVILA Število
uporabnikov
Sestava
storitve (%)
Sestava
uporabnikov (%)
Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih 3.805 27 58
Gospodinjska pomoč 5.604 40 85
Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov 4.594 33 70
Skupaj 14.003 100 212
Pri številu opravil smo ugotovili, da vsi uporabniki skupaj prejmejo 14.003 opravil iz vseh
treh sklopov, kar v povprečju predstavlja 2,1 opravilo na uporabnika. To je v skladu s 6.
členom Pravilnika, ki navaja, da je upravičenec upravičen do pomoči na domu, če potrebuje
najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov, kar pomeni, da mora biti končno število
opravil vsaj dvakrat višje od skupnega števila uporabnikov. Na podlagi podatkov lahko
rečemo, da je v povprečju na agregatni oziroma nacionalni ravni ta kriterij izpolnjen. Kljub
temu lahko za nekatere občine ugotovimo, da 6. člena Pravilnika ne izvajajo dosledno.
Ponekod (21 občin) je namreč skupno število uporabnikov po opravilih enako številu vseh
uporabnikov ali manjše od dvakratnika števila uporabnikov, kar pomeni, da najmanj en
uporabnik prejema zgolj opravila iz enega sklopa opravil, namesto vsaj iz dveh. V tem
primeru lahko z gotovostjo trdimo, da uporabniki ne prejemajo vsaj dveh opravil iz dveh
različnih sklopov.
Sestava storitve se je v letu 2012 v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko spremenila.
Znatno se je povečal delež pomoči pri ohranjanju socialnih stikov, in sicer z 8,9 % v letu 2009,
do 16,3 % v letu 2011 in kar 32,8 % v letu 2012, upadel pa je delež pomoči pri temeljnih
dnevnih opravilih, ki v letu 2012 znaša 27,2 %, kar je kar 16 odstotnih točk manj kot leto
poprej. Delež gospodinjske pomoči v letu 2012 v primerjavi s prejšnjim letom ostaja enak (40
%). Na spremembo v sestavi storitve, predvsem zaradi povečanja deleža pomoči pri
ohranjanju socialnih stikov, je v veliki meri vplivala sprememba Pravilnika v letu 2010. Razlog
za spremembo v sestavi storitve je, zaradi spremembe vprašanja, do neke mere tudi
metodološki (bolj transparentno izračunavanje).
28
SLIKA 7: SESTAVA POMOČI NA DOMU PO SKLOPIH OPRAVIL (2008–2012)
46,0
48,0
42,5
40,4
40,0
45,0
43,0
44,8
43,3
27,2
9,0
8,9
12,7
16,3
32,8
0% 20% 40% 60% 80% 100%
2008
2009
2010
2011
2012
gospodinjska pomoč pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih pomoč pri ohranjanju socialnih stikov
4.6. Struktura cene pomoči na domu
4.6.1. Veljavna cena na uro in celotni stroški na uro
Povprečna potrjena cena (cena, ki jo plača uporabnik) storitve pomoči na domu na uro
je na dan 31. 12. 2012 znašala 5,27 evrov, kar je 15 centov več kot 31. 12. 2011. To je cena,
ki je veljala ob delavnikih. Za storitve, opravljene ob sobotah, je povprečna potrjena cena
znašala 5,43 evrov, za storitve ob nedeljah 6,54 evra, ob praznikih pa 6,84 evrov.
PREGLEDNICA 7: POVPREČNA POTRJENA CENA IN CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO (2007–2012)
Leto
2007
(januar–junij)*
2008
(januar–junij)*
2009
(1. 12.)**
2010
(1. 12.)**
2011
(31. 12.)**
2012
(31. 12.)**
Povprečna potrjena cena (EUR) 4,18 4,17 4,46 4,39 5,12 5,27
Povprečni celotni strošek (EUR) 13,85 15,09 16,6 17,0 17,3 17,57
* potrjena cena in celotni stroški storitve v letu oziroma trenutno, ** potrjena cena in celotni stroški storitve na dan
Če izračunamo ponderirano povprečno potrjeno ceno na uporabnika na dan 31. 12. 2012
(torej upoštevamo, koliko uporabnikov plačuje določeno potrjeno ceno pomoči na uro), je ta
cena nekoliko nižja, in sicer 4,73 evrov, kar je 23 centov več kot na dan 31. 12. 2011.
V letu 2012 je imela najvišjo ceno za uporabnika občina Loški Potok, znašala pa je 9,69
evra na uro. Sledijo nekatere občine podravske regije, in sicer Cirkulane, Gorišnica, Kidričevo,
Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Zavrč, kjer je cena storitve za uporabnika
znašala 9,07 evra. V ostalih občinah cena za uporabnika ni dosegla 9 evrov. Kako cene
variirajo med slovenskimi občinami, prikazujemo na Sliki 8, kjer posebej označimo občine, ki
so storitev zagotavljale zastonj, občine, kjer cena za uro storitve za uporabnika znaša do 3,5
29
evra, občine s ceno nad 3,5 do 6,5 evra in občine, kjer je cena za uporabnika višja od 6,5 evra
na uro.
SLIKA 8: POVPREČNA POTRJENA CENA STORITVE V EVRIH/URO (31. 12. 2012)
Spremembe v povprečni potrjeni ceni za uporabnika na uro v zadnjih nekaj letih so
razvidne iz naslednje slike, kjer so posebej označene občine, ki najbolj odstopajo od
slovenskega povprečja. V letu 2012 je maksimalna cena na uro v primerjavi s prejšnjim letom
malenkost upadla (iz 9,71 EUR na 9,69 EUR), povprečna cena pa se je v primerjavi z letom
poprej dvignila. Skozi obdobje zadnjih šestih let opažamo, da se cene po slovenskih občinah
postopoma homogenizirajo, tj. da razpon med njimi postaja vse manjši; vendar pa se ta
proces žal v večji meri odvija na račun nižjih namesto visokih cen.
30
SLIKA 9: POVPREČNA POTRJENA CENA STORITVE V EVRIH/URO (2007–2012)31
V štirih občinah (Brezovica, Ig, Odranci in Škofljica) se pomoč na domu za uporabnike
izvaja brezplačno že ves čas spremljanja izvajanja storitve (2007–2012), saj celotne stroške
izvajanja storitve krijejo iz občinskih sredstev. V letu 2012 se je tem občinam pridružila tudi
Dornava, pri kateri je cena storitve v letu 2011 znašala kar 9,07 evrov, po menjavi izvajalca32
pa je storitev za uporabnika postala brezplačna. Ugodne cene (pod 3 EUR) so tudi v občinah
Lovrenc na Pohorju (2,41 EUR), v Bovcu (2,83 EUR) ter v občinah Benedikt, Cerkvenjak,
Lenart, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana in Sv. Jurij v Slovenskih goricah (v vseh
2,81 EUR). Cena je znatno padla v pomurskih občinah Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava,
Turnišče in Velika Polana (iz 9,71 EUR na 5,94 EUR), narasla pa v občinah Radenci (iz 3,83
EUR na 8,14 EUR), Trzin (iz 4,39 EUR na 8,64 EUR) in Mengeš (iz 4,79 EUR na 8,67 EUR).
V Preglednici 8 so predstavljene cene storitve v občinah glede na status izvajalca. Podatki
kažejo, da imajo najvišjo povprečno ceno storitve za uporabnika domovi za starejše in
posebni zavodi (5,57 EUR), tem pa sledijo zasebniki s koncesijo občine (5,33 EUR), cena pa je
nekoliko nižja pri CSD (5,17 EUR) in predvsem specializiranih zavodih za pomoč na domu
31
Okvirček pri posameznem letu predstavlja srednjih 50 % vseh enot (občin), kar pomeni, da je znotraj
okvirčka zajeta srednja polovica vseh veljavnih cen na uro, ki so jih navedle občine v določenem letu.
Vodoravna črta znotraj okvirčka predstavlja mediano. Mediana je srednja vrednost, ki razdeli zaporedje enot
(občin) na dve enaki polovici. To pomeni, da ima polovica enot (občin) nižjo ceno od mediane, polovica pa višjo.
Ročice navzgor in navzdol predstavljajo zgornjih 25 % enot in spodnjih 25 % enot oziroma občin. Točke nad
ročicami in pod njimi s pripadajočimi imeni so občine, ki najbolj odstopajo od povprečja. 32
Pomoč na domu je v občini Dornava do 31. 5. 2012 izvajal CSD Ptuj, od 1. 6. 2012 pa zasebnik s koncesijo
občine Oskrba in pomoč Olga Lupša, s.p.
31
(4,38 EUR). Zasebniki s koncesijo (5,32 EUR) imajo nekoliko višjo povprečno ceno za
uporabnika od preostalih javnih zavodov (5,26 EUR)33.
PREGLEDNICA 8: CENA STORITVE ZA UPORABNIKA IN CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO GLEDE NA STATUS
IZVAJALCEV (31. 12. 2012)
Cena za uporabnika
(31. 12. 2012)
Celotni stroški storitve
(31. 12. 2012)
N AS MIN MAX N AS MIN MAX
Center za socialno
delo 120 5,17 0,00 9,07
Javni
5,26
(N=176)
120 17,77 12,96 24,35
Javni
17,83
(N=176)
Dom za starejše in
posebni zavod 50 5,57 3,00 9,69 50 17,99 14,68 23,70
Specializiran zavod za
PND* 6 4,38 3,61 4,53 6 17,80 16,34 19,18
Zasebnik s koncesijo
občine** 33 5,33 0,00 8,58
Zasebni
5,32
(N=33)
33 16,18 11,50 18,94
Zasebni
16,18
(N=33)
Skupaj 209 5,27 0,00 9,69 / 209 17,57 11,50 24,35 /
* Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD – standardni odklon, ki pove koliko so enote (izvajalci) razpršene okoli aritmetične sredine; MIN – enota (izvajalec) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (izvajalec) z najvišjo vrednostjo.
Ugotavljamo, da imajo najvišjo povprečno vrednost cene storitve na uro za uporabnika v
jugovzhodni Sloveniji (6,31 EUR), sledita pa ji pomurska regija (5,86 EUR) in obalno-kraška
regija (5,79 EUR). Povprečna cena storitve je najnižja na Goriškem (4,48 EUR), v Podravju
(4,85 EUR), v notranjsko-kraški regiji (4,83 EUR) in na Gorenjskem (4,96 EUR)34. Cene po
regijah med občinami načeloma zelo variirajo. Kot primer lahko navedemo Podravje, kjer
znaša povprečna cena storitve 4,85 evra, razpon cen po občinah pa sega od 0 evra do 9,07
evra. Najmanjšo variabilnost zaznamo med občinami notranjsko-kraške regije, kjer se cene
razprostirajo na kontinuumu od 3,75 evra do 5,7 evra. Nekateri izvajalci so v zadnjem
obdobju uspeli po (vseh) občinah, v katerih zagotavljajo storitev, poenotiti ceno za
uporabnika, in sicer so to Center za pomoč na domu Maribor, CSD Lenart, CSD Radlje ob
Dravi, CSD Ravne na Koroškem, CSD Ribnica, CSD Šentjur pri Celju, CSO Ormož, Dom Tisje,
Dom upokojencev Idrija d.o.o., Sončni dom Maribor in Zavod sv. Rafaela Vransko. Navedemo
lahko tudi CSD Murska Sobota, kjer ima kar 10 od 11 občin isto ceno storitve ter CSD
Lendava in CSD Mozirje, kjer je cena enaka pri 6 od 7 izvajalcih35.
33
Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca.
Razlike niso bile statistično značilne. 34
Pri primerjavi regij smo izvedli analizo variance. Razlike so bile statistično značilne pri 10 % stopnji
značilnosti (p < 0,1). 35
Cena v občini Murska Sobota znaša 5,80 evra, v vseh preostalih občinah, ki jih pokriva CSD Murska
Sobota, pa 7,23 evra. Cena v občinah, ki jih pokriva CSD Lendava, znaša 5,94 evra, z izjemo občine Odranci, kjer
32
Nekateri izvajalci nudijo možnost t. i. rezervacije v primeru pričakovane oziroma
nepričakovane odsotnosti uporabnikov pomoči na domu36. Opredeljujejo jo različno,
predvsem pa opažamo, da je med izvajalci različna cena rezervacije, od npr. 50 % cene
storitve, ki jo plača uporabnik (ZOD Ljubljana) do npr. 80 % cene (CSD Ravne na Koroškem,
CSD Zagorje ob Savi, CSD Vrhnika). V pravilniku Zavoda Jutro cena npr. ni opredeljena.
Predlagamo, da se z analizo v naslednjem letu preveri stanje na območju celotne Slovenije.
Celotni stroški pomoči na domu na uro so na dan 31. 12. 2012 v povprečju znašali 17,57
evrov, kar je za 27 centov več kot na dan 31. 12. 2011. V letu 2012 imata najvišje stroške
storitve občini Loška Dolina (24,34 EUR) in Ilirska Bistrica (24,04 EUR), z najnižjimi stroški pa
izstopata občini Dornava (11,50 EUR) in Lovrenc na Pohorju (12,17 EUR).
Celotne stroške pomoči na domu na uro po občinah prikazujemo na spodnjem
zemljevidu, kjer posebej označimo občine, ki storitve ne izvajajo, občine, kjer celotni stroški
storitve na uro znašajo do vključno 15 evrov, občine, kjer celotni stroški na uro znašajo med
15 in 20 evrov ter tiste občine, kjer so celotni stroški storitve na uro višji od 20 evrov.
SLIKA 10: POVPREČNI CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO (31. 12. 2012)
Trend, ki ga beležimo, je postopno zviševanje celotnih stroškov pomoči na domu na uro,
in sicer iz 13,85 evrov v letu 2007 na 17,57 evrov v letu 2012. Trend postopnega zviševanja
je storitev za uporabnika brezplačna. Cena v občinah, ki jih pokriva CSD Mozirje, znaša 6,04 evra, z izjemo
občine Rečica ob Savinji (5,46 evra). 36
To možnost nekateri izvajalci opredeljujejo v notranjih aktih oziroma v Pravilniku o postopkih pri
uveljavljanju, izvajanju in prekinitvi storitve pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu. Dostopni
so na primer na spletnih straneh CSD Ravne na Koroškem (2010), Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana (2011),
CSD Vrhnika (2011), CSD Zagorje ob Savi (2011), Jutra, zavoda za pomoč in nego na domu (2011).
33
celotnih stroškov pomoči na domu na uro je razviden iz Slike 11, ki obenem prikazuje razpon
višine stroškov med občinami. Pri celotnih stroških pomoči na domu na uro ugotovimo, da z
leti cene ure pomoči na domu postajajo vedno bolj podobne oziroma homogene, da se torej
razlike med občinami zmanjšujejo, kar deloma lahko pripišemo tudi rednemu spremljanju
izvajanja pomoči na domu v zadnjih letih ter distribuciji pridobljenih podatkov širši strokovni
javnosti.
SLIKA 11: POVPREČNI CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO (2007–2012)37
Najvišje povprečne celotne stroške storitve na uro imajo domovi za starejše (17,99 EUR),
vendar pa med samimi javnimi zavodi ni opaznejših razlik (glej Preglednico 8). Povprečna
cena specializiranih zavodov za pomoč na domu na uro namreč znaša 17,80 evra, cena pri
CSD pa 17,77 evra. Izrazito izstopajo zasebniki s koncesijo občine, kjer je povprečna cena na
uro statistično značilno nižja kot je cena pri preostalih treh tipih izvajalcev, in je na dan 31.
12. 2012 znašala 16,18 evra38. Povprečna cena storitve je v javnih zavodih torej za kar 1,62
evra višja kot pri zasebnikih s koncesijo občine.
37
Okvirček pri posameznem letu predstavlja srednjih 50 % vseh enot oziroma občin, kar v našem primeru
pomeni, da je znotraj razpona, ki ga obsega okvirček, zajeta srednja polovica vseh veljavnih cen na uro, ki so jih
navedle občine v določenem letu. Vodoravna črta v sredini okvirčka predstavlja mediano. Mediana je srednja
vrednost, ki razdeli zaporedje enot (občin) na dve polovici. To pomeni, da ima polovica enot (občin) manjšo
vrednost od mediane, polovica pa višjo. Ročice navzgor in navzdol predstavljajo zgornjih 25 % enot in spodnjih
25 % enot (občin). Točke nad ročicami in pod njimi predstavljajo občine, ki najbolj odstopajo od povprečja. 38
Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca.
Razlike so bile statistično značilne pri 1-odstotni stopnji značilnosti (p<0,01).
34
Celotni stroški storitve pomoči na domu na uro so bili v letu 2012, podobno kot leto prej,
najvišji v notranjsko-kraški regiji (21,33 EUR), najnižji pa na Koroškem (14,74 EUR) in v
Zasavju (15,67 EUR)39.
PREGLEDNICA 9: POVPREČNA POTRJENA CENA IN CELOTNI STROŠKI POMOČI NA DOMU PO REGIJAH (31. 12. 2012)
Regija
Povprečna potrjena cena storitve v
evrih na uro
Povprečni celotni stroški storitve v
evrih na uro
AS SD MIN MAX AS SD MIN MAX
Gorenjska 4,96 1,02 3,13 6,50 17,86 2,27 14,52 23,16
Goriška 4,48 1,12 2,83 6,86 19,38 2,37 15,25 22,92
Jugovzhodna Slov. 6,31 1,53 3,78 9,69 18,13 2,53 12,96 23,70
Koroška 5,37 1,71 3,53 7,16 14,74 0,70 13,35 15,98
Notranjsko-kraška 4,83 0,65 3,75 5,70 21,33 3,03 16,44 24,35
Obalno-kraška 5,79 1,39 4,00 8,32 16,72 0,79 15,64 17,98
Osrednjeslovenska 4,94 2,47 0,00 8,67 17,42 1,27 14,64 19,78
Podravska 4,85 2,14 0,00 9,07 16,86 1,69 11,50 19,18
Pomurska 5,86 1,71 0,00 8,14 18,28 1,26 14,87 20,10
Savinjska 5,38 1,22 3,60 8,20 17,10 1,27 13,35 19,74
Spodnjeposavska 5,12 1,20 3,75 6,34 20,13 2,07 18,87 23,22
Zasavska 5,09 1,45 3,47 6,29 15,67 2,81 13,49 18,84
Slovenija 5,27 1,76 0,00 9,69 17,57 2,11 11,50 24,35
Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD – standardni odklon, ki pove koliko so enote (občine) razpršene okoli aritmetične
sredine; MIN – enota (občina) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (občina) z najvišjo vrednostjo.
4.6.2. Celotni stroški storitve
Praviloma obstajata dva vira, iz katerih se krijejo stroški pomoči na domu: prispevki
uporabnikov in občinska sredstva. Poleg omenjenih dveh virov so stroški pomoči na domu v
letu 2012 v določeni meri kriti tudi s sredstvi države, natančneje s sredstvi ZRSZ, namenjeni
ukrepom APZ. V letu 2012 so bila ta sredstva v primerjavi z leti prej, bistveno nižja. V letu
2012 so znašala 289.743,32 evrov, pridobili pa so jih v 40 občinah.
39
Pri primerjavi regij smo izvedli analizo variance. Razlike so bile statistično značilne pri 10 % stopnji
značilnosti (p < 0,1).
35
PREGLEDNICA 10: PODATKI O FINANČNIH SREDSTVIH, NAMENJENIH ZAGOTAVLJANJU IN IZVAJANJU POMOČI NA DOMU
V EVRIH (20072012)
2007
(januar–
junij)
2008
(januar–
junij)
2009
(1. 12.)
2010
(1. 12.)
2011
(31. 12.)
2012
(31. 12.)
Subvencija občine (brez sredstev za oprostitve po Uredbi o oprostitvah)
3.803.656,40 4.304.767,70 10.682.194,97 11.939.634,25 13.827.687,49 15.008.507,65
Plačilo uporabnika (sredstva, ki so jih plačali uporabniki)
ni podatka 2.462.889,60 3.938.952,99 4.096.952,53 3.884.882,8 4.196.810,19
Subvencija države (APZ)
954.579,80 941.030,90 1.899.148,16 2.319.370,56 1.658.153,39 289.743,32
Celotni stroški storitve skupaj
/ 7.708.688,20 16.520.296,12 18.355.957,35 19.370.723,7 19.495.061,16
Sredstva za oprostitve plačila, do katerih so po Uredbi o oprostitvah upravičeni nekateri uporabniki
552.998,20 512.630,20 1.037.888,30 915.478,01 687.056,34 677.301,68
Celotna sredstva za pomoč na domu (skupaj z oprostitvami) so v letu 2012 skupaj znašala
20.172.362,16 evrov (v povprečju 1.681.030,24 evrov mesečno). Občine so za
subvencioniranje pomoči na domu v letu 2012 skupaj namenile 15.008.507,65 evrov, kar je
približno 1.200.000 več kot v letu poprej. Državne subvencije (sredstva iz naslova APZ) so se v
primerjavi s preteklim letom močno znižale in so za leto 2012 znašale 289.743,32 evrov, kar
predstavlja zgolj 17,5 % zneska iz leta 2011. V letu 2012 so občine za doplačila oziroma
oprostitve plačila storitve nekaterim uporabnikom (merila natančno določa Uredba o
oprostitvah) namenile dodatnih 677.301,68 evrov40.
Metodologija zbiranja podatkov o celotnih in posameznih stroških pomoči na domu se je
v obdobju 2007–2012 spreminjala, zato o trendu težko podamo zanesljivo in realno oceno
vsaj zaradi naslednjih razlogov:
- podatki za leti 2007 in 2008 se nanašajo na prvo polletje določenega leta, podatki
za obdobje od 2009 do 2012 pa so zbrani za vse leto;
- podatke za obdobje od 2009 do 2012 smo bolj natančno preverjali, pogosto s
ponovnimi poizvedbami pri poročevalcih;
- za razliko od prejšnjih let, ko smo poročevalce pozivali, da posredujejo podatke iz
obrazca za izračun cene 2/1, smo za leta od 2010 do 2012 spraševali po stroških
storitve iz internih obrazcev oziroma zahtevkov, ki jih izvajalci izstavljajo občini.
40
V vprašalniku smo občine prosili, da pri postavki subvencije občine ne upoštevajo sredstev za oprostitev.
O višini sredstev za oprostitve so poročali v posebni postavki.
36
Na ta način smo ugotovili dejanske stroške storitve v letu 2012 (na podlagi
izstavljenih zahtevkov) in ne le ocene stroškov (obrazec za izračun cene).
Neposredne časovne primerjave so torej zaradi navedenih razlogov nekoliko težje, zato
je pri opazovanju trenda in interpretaciji podatkov potrebno upoštevati navedene omejitve.
SLIKA 12: SREDSTVA ZA IZVAJANJE POMOČI NA DOMU S STRANI OBČIN, DRŽAVE IN UPORABNIKOV (20082012)41
8.609.535 10.682.195 11.939.634 13.827.687,5 15.008.507,7
4.925.779 3.938.953 4.096.953 3.884.882,8 4.196.810,19
1.882.062 1.899.148 2.319.371 1.658.153,4 289.743,32
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2008 (jan. dojun.*2) (EUR)
2009 (1. 12.) (EUR) 2010 (1. 12.) (EUR) 2011 (31. 12.)(EUR)
2012 (31. 12.)(EUR)
subvencija občine (brez oprostitev) plačilo uporabnika subvencija države
Občina ima pri pokrivanju stroškov pomoči na domu zelo pomembno vlogo, saj iz
Pravilnika o metodologiji izhaja, da morajo občine zagotoviti subvencijo v višini najmanj 50 %
stroškov storitve. Glede na podatke o tem, kolikšen delež celotnih stroškov storitve na uro
plača posamezen 'financer', ugotavljamo, da so v letu 2012 slovenske občine glede na
razpoložljive podatke v povprečju zagotavljale 77,0 % vseh sredstev za izvajanje pomoči na
domu (za vodenje in izvajanje neposredne oskrbe, brez oprostitev), zgolj 1,5 % sredstev je
prispevala država, uporabniki pa so prispevali dobro petino sredstev (21,5 %). V primerjavi z
letom 2011 se je tako prispevek občin povečal za 5,6 odstotnih točk, državni prispevek pa
upadel za 7,1 odstotne točke. Delež, ki ga plača uporabnik, je v letu 2012 narasel za 1,4
odstotne točke.
Na podlagi podatkov o celotnih stroških (subvencije občin brez oprostitev + plačilo
uporabnika + subvencija države) storitve pomoči na domu v posamezni občini v letu 2012,
ugotavljamo da so štiri občine (Brezovica, Ig, Odranci in Škofljica) v tem obdobju
zagotavljale 100-odstotno subvencijo k ceni, kar pomeni, da so nosile vse stroške izvajanja in
41
Za leto 2007 nimamo podatka o plačilu uporabnikov, zato to leto ni vključeno v grafični prikaz, pri letu
2008 pa smo podatke za prvo polletje pomnožili z 2. Grafični prikaz lahko služi zgolj kot ocena in ne kot prikaz
realnega stanja.
37
koordiniranja pomoči na domu42. Po drugi strani pa na podlagi istega preračuna
ugotavljamo, da 2 občini v letu 2012 nista zagotavljali vsaj 50 % subvencije k ceni storitve;
ena je dosegla 46,5 % delež storitve, druga pa 47,5 %.
Iz poročanih deležev storitve na efektivno uro, ki jo krije posamezen deležnik, je
razvidno, da so občine v letu 2012 v povprečju krile 68,7 % vseh sredstev, država 1,0 % in
uporabniki 30,3 % sredstev.
4.7. Osebe, ki vodijo in koordinirajo pomoč na domu in osebe, ki neposredno
izvajajo pomoč na domu
Za vodenje in koordiniranje pomoči na domu je bilo v letu 2012 zadolženih 62,4
zaposlenih, kar je 2 osebi manj kot v letu 2011. V obdobju 2008–2012 torej beležimo rahlo
upadanje števila oseb, ki vodijo in koordinirajo storitev pomoči na domu.
Neposredno socialno oskrbo na domu je v letu 2012 izvajalo 911,2 oseb, kar je 1,4 osebe
več kot leta 2011 in 12,9 oseb manj kot v letu 2010. Velika večina (92,7 %) socialnih
oskrbovalk je bilo v letu 2012 redno zaposlenih, 1,3 % je bilo zaposlenih v okviru
subvencioniranih zaposlitev APZ, 4,3 % preko javnih del in 1,7 % v okviru drugih pogodbenih
razmerij. Struktura načinov zaposlitve se je v zadnjem letu pomembno spremenila, in sicer se
je močno zmanjšalo število zaposlenih v okviru subvencioniranja zaposlitev (iz 239,6 v letu
2010 na 34,9 v letu 2011 in zgolj 12 v letu 2012), obenem pa se je izrazito povečalo število
redno zaposlenih socialnih oskrbovalk (iz 571,5 v letu 2010 na 845 v letu 2012). V letu 2012
je v primerjavi z letom 2011 naraslo predvsem število socialnih oskrbovalk, zaposlenih za
nedoločen čas (iz 604,7 na 731), upadlo pa število socialnih oskrbovalk, ki so zaposlene za
določen čas (iz 217,3 na 114). Od vseh redno zaposlenih oskrbovalk, jih je bilo torej v letu
2012 86,5 % zaposlenih za nedoločen čas. Kljub ukinitvi subvencioniranja zaposlitve APZ torej
ne beležimo velikega upada v številu socialnih oskrbovalk, pač pa zgolj spremenjeno
strukturo v načinih zaposlitve, ki gredo v prid rednim zaposlitvam.
42
Poleg teh štirih občin je vse stroške storitve od 1. 6. 2012 naprej krila tudi občina Dornava, saj je ob
menjavi izvajalca stroške v celoti krila občina. Občin, ki na dan 31. 12. 2012 niso imele uporabnikov, so pa v letu
2012 v ta namen zagotovile nekaj občinskih sredstev (od približno 500 evrov do približno 3.300 evrov), pri
izračunu povprečne subvencije nismo upoštevali (Hodoš, Solčava in Žetale).
38
PREGLEDNICA 11: VODENJE IN KOORDINIRANJE TER NEPOSREDNO IZVAJANJE POMOČI NA DOMU (20082012)
Ena oseba, ki izvaja neposredno socialno oskrbo, v povprečju pokriva 7,7 uporabnika.
Razmerje med številom uporabnikov in številom socialnih oskrbovalk se je v zadnjih štirih
letih povečalo za 0,7 (s 7,0 v letu 2007 na 7,7 v letu 2012). Stari Pravilnik je v 6. členu določal
razmerje 1 : 5, kar bi pomenilo, da so socialne oskrbovalke močno preobremenjene ter da se
ta preobremenjenost z leti še stopnjuje. V novem Pravilniku je ta normativ nadomestil
normativ povprečno 110 ur efektivnega dela na mesec. Kljub temu v poročilu prikazujemo
obremenjenost socialnih oskrbovalk glede na normativ iz prejšnjega Pravilnika. Podatki
opozarjajo na to, da se povprečno število uporabnikov na eno socialno oskrbovalko z leti
postopoma povečuje.
PREGLEDNICA 12: POVPREČNO ŠTEVILO UPORABNIKOV NA ENO SOCIALNO OSKRBOVALKO (2007–2012)
Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Povprečno število uporabnikov na eno socialno oskrbovalko 7,0 7,6 8,1 8,3 7,8 7,7
Dobra desetina (10,6 %) občin se srečuje s pomanjkanjem kadra za izvajanje neposredne
socialne oskrbe na domu. Na vprašanje niso odgovorile štiri občine (Horjul, Jezersko, Osilnica
in Zavrč).44 Izvajalci se s kadrovskimi težavami soočajo zaradi različnih razlogov, ki ostajajo
približno enaki, kot so že opisani v poročilu preteklih let. Razloge ponovno lahko strnemo v
naslednje skupine:
- razlogi, ki se nanašajo na socialne oskrbovalke (odsotnosti socialnih oskrbovalk
zaradi bolniških odsotnosti in rednih letnih dopustov; težave pri pridobivanju oseb
z ustreznimi delovnimi izkušnjami in primerno izobrazbo (v bazi brezposelnih oseb
na ZRSZ); težave pri pridobivanju oseb z ustreznimi karakternimi značilnostmi;
problem nezanesljivosti v okviru obstoječega dopolnilnega dela; osebe, ki bi bile
43
Pri vsoti upoštevamo tudi druga pogodbena razmerja, pri čemer ne razpolagamo z informacijo, za
kolikšen delež zaposlitve gre. Študentskega dela nismo upoštevali. 44
Občini Ljubljana in Ajdovščina imata po dva izvajalca pomoči na domu, pri čemer en izvajalec storitve v
občini Ajdovščina občuti pomanjkanje kadrov, drugi pa ne. To občino smo šteli k občinam, kjer izvajalec občuti
pomanjkanje kadrov.
Zaposleni
2008
(povprečno
št. na mesec)
2009
(1. 12.)
2010
(1. 12.)
2011
(31. 12.)
2012
(31. 12.)
Za vodenje in koordiniranje storitve 70,3 66,9 63,8 64,4 62,4
Za neposredno socialno oskrbo43
780,1 847,6 924,1 909,8 911,2
- redno zaposlene 478,9 551,7 571,5 821,9 845,0
- za nedoločen čas / / / 604,7 731,0
- za določen čas / / / 217,3 114,0
- subvencionirane zaposlitve APZ 242,0 215,1 239,6 34,9 12
- javna dela (APZ) 49,0 64,8 77,5 33,0 38,9
- druga pogodbena razmerja 10,3 16,0 35,5 20,0 15,3
39
primerne za to delo, se zaradi boljšega plačila zaposlujejo v sosednjih državah
(npr. Italiji));
- razlogi, ki se nanašajo na samo delo (fizično zahtevno delo s starejšo populacijo in
osebami s posebnimi potrebami, terensko delo; potreba po lastnem vozilu za delo
na terenu; nestandardni in neenakomerno porazdeljen delovni čas);
- razlogi, ki se nanašajo na uporabnike in izvajanje same storitve zanje (povečano
povpraševanje po pomoči na domu; povečano povpraševanje po daljših in
številčnejših dnevnih obiskih; nihanje v številu uporabnikov; skoncentrirane
potrebe in želje uporabnikov in svojcev po izvajanju pomoči v jutranjem in
dopoldanskem času ter v času dežurstev: zvečer, ob koncih tedna in med
prazniki);
- »sistemski« razlogi (okrnjeni proračuni občin, ki tako ne odobrijo novih zaposlitev,
omejitve pri kandidiranju v programih javnih del).
4.8. Izvajanje pomoči na domu
V povprečju je v letu 2012 ena socialna oskrbovalka obiskala posameznega uporabnika
18,1-krat na mesec. Spremembe v povprečnem številu obiskov socialne oskrbovalke pri
enem uporabniku na mesec v zadnjih štirih let niso velike: v prvem polletju leta 2007 je bilo v
povprečju 16,3 obiskov, v prvem polletju 2008 jih je bilo 17,3, v letu 2009 in 2010 17,5 in v
letu 2011 18,1. Z zelo visoko povprečno frekvenco obiskov ene oskrbovalke pri enem
uporabniku na mesec v letu 2012 izstopata predvsem občini Tabor (43 obiskov) in Bistrica ob
Sotli (36 obiskov), med regijami pa spodnjeposavska z 21,1 obiska in koroška s povprečno
20,0 obiski na mesec. Najnižje povprečje mesečnih obiskov ene oskrbovalke pri enem
uporabniku imajo v zasavski regiji (14,8 obiska)45. Podatki po regijah so prikazani v naslednji
preglednici.
Tudi letošnji podatki dokazujejo, da socialna oskrbovalka za enkratni obisk pri uporabniku
povprečno porabi uro efektivnega časa, natančneje 59,8 minute. V letu 2009 je efektivni čas
znašal 63,3 minute, v letu 2010 63,4 minute, v letu 2011 pa 60,1 minute. Z najdaljšim
povprečnim časom pri enem obisku najbolj izstopata Koroška, kjer oskrbovalke za enkratni
obisk uporabnika povprečno porabijo 86 minut efektivnega časa, in Zasavje (81 minut)46. V
občinah Destrnik, Hrastnik in Mislinja efektivni čas oskrbovalke pri enem obisku presega dve
uri. Občini Destrnik in Mislinja imata po tri uporabnike, občina Hrastnik pa 58.
45
Pri primerjavi regij smo izvedli analizo variance. Razlike niso bile statistično značilne. 46
Pri primerjavi regij smo izvedli analizo variance. Razlike so bile statistično značilne pri 1-odstotni stopnji
značilnosti (p<0,01).
40
PREGLEDNICA 13: POVPREČNO ŠTEVILO MESEČNIH OBISKOV ENE SOCIALNE OSKRBOVALKE PRI ENEM UPORABNIKU,
POVPREČNI EFEKTIVNI ČAS SOCIALNE OSKRBOVALKE PRI ENKRATNEM OBISKU UPORABNIKA V MINUTAH IN POVPREČNO
ŠTEVILO EFEKTIVNIH UR NA SOCIALNO OSKRBOVALKO NA MESEC PO REGIJAH (V LETU 2012)
Povprečno število obiskov
ene socialne oskrbovalke
pri enem uporabniku na
mesec (2012)
Povprečni efektivni čas
socialne oskrbovalke v
minutah pri enkratnem
obisku uporabnika (2012)
Povprečno število
efektivnih ur na socialno
oskrbovalko na mesec
(2012)
Regija AS SD MIN MAX AS SD MIN MAX AS SD MIN MAX
Gorenjska 19,6 8,2 5,0 31,0 48,6 16,2 30,0 80,0 95,4 15,3 63,4 111,0
Goriška 17,6 6,5 5,0 26,1 40,6 19,5 22,0 85,0 114,2 18,3 83,4 150,9
Jugovzhodna Slov. 18,5 5,7 4,8 26,0 42,3 12,9 19,0 60,0 83,7 22,1 40,0 117,0
Koroška 20,0 2,4 16,0 23,8 86,0 22,8 42,9 140,0 101,9 8,3 87,5 110,0
Notranjsko-kraška 16,4 3,0 11,0 20,0 43,4 29,1 0,7 75,0 95,8 11,0 83,8 115,0
Obalno-kraška 19,6 2,6 18,0 25,2 46,9 14,1 30,0 70,0 92,5 15,3 72,8 113,0
Osrednjeslovenska 16,2 5,6 4,8 28,0 51,4 19,7 15,0 76,2 96,7 21,5 11,0 126,0
Podravska 16,1 3,4 6,8 20,0 79,8 21,1 54,0 138,0 99,0 14,2 82,3 126,1
Pomurska 19,7 3,9 10,0 27,0 58,3 16,7 11,0 90,0 103,7 22,8 10,0 130,0
Savinjska 19,2 7,6 4,0 43,0 60,5 27,1 15,0 120,0 106,1 21,7 34,9 180,0
Spodnjeposavska 21,1 8,2 9,9 27,9 70,0 29,4 40,0 110,0 60,0 44,3 5,7 104,0
Zasavska 14,8 11,3 3,5 26,0 80,7 78,4 30,0 171,0 125,3 29,8 102,1 158,9
Slovenija 18,1 5,7 3,5 43,0 59,8 26,0 0,7 171,0 99,2 21,3 5,7 180,0
Legenda: AS – povprečje oziroma aritmetična sredina; SD – standardni odklon, ki pove, kako so enote (občine) razporejene okoli
aritmetične sredine; MIN – enota (občina) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (občina) z največjo vrednostjo.
Ponovno moramo opozoriti na ugotovitve analize iz prejšnjega leta (Nagode in drugi
2012). Namreč, ugotavljali smo, da je bil povprečen efektivni čas socialne oskrbovalke pri
enkratnem obisku uporabnika v tistih občinah, kjer so upoštevali tudi zgolj prinos obroka,
krajši kot v občinah, ki uporabnikov, ki bi prejemali zgolj obrok hrane, niso imele.
Socialne oskrbovalke so imele v letu 2012 povprečno 99,2 efektivnih ur na mesec, leto
pred tem pa 103,1 uro. Najnižje povprečje smo zabeležili v spodnjem Posavju (60,0), najvišje
pa v Zasavju (125,3)47. Natančnejši podatki o povprečnem številu efektivnih ur na socialno
oskrbovalko na mesec po regijah so predstavljeni v Preglednici 13.
Kot lahko razberemo iz naslednje preglednice so izvajalke pri zasebnikih s koncesijo
občine v letu 2012 opravile povprečno največje število obiskov pri enem uporabniku na
mesec (19,6 obiska), število je nekoliko nižje pri CSD (17,5 obiskov), občutno nižje pa pri
specializiranih zavodih za pomoč na domu (14,9). Povprečni efektivni čas enega obiska pri
uporabniku je najvišji v specializiranih zavodih za pomoč na domu (66,9 minute), nekoliko
nižji pri CSD (62,6 minut), občutno nižji pa pri zasebnikih (58,1 minute) in predvsem pri
domovih za starejše in posebnih zavodih (53,6 minute). Tudi povprečno število efektivnih ur
je najvišje pri zasebnikih s koncesijo občine (103,4), nižje pa pri CSD (98,2 uri) ter domovih za
starejše in posebnih zavodih (98,3 ure). Na danih podatkih ugotavljamo, da imajo javni
47
Pri primerjavi regij smo izvedli analizo variance. Razlike so bile statistično značilne pri 1-odstotni stopnji
značilnosti (p<0,01).
41
zavodi v primerjavi z zasebniki nekoliko nižje povprečno število obiskov izvajalke pri enem
uporabniku ter nižje povprečno število efektivnih ur, višji pa povprečni efektivni čas enega
obiska pri uporabniku48.
PREGLEDNICA 14: POVPREČNO ŠTEVILO MESEČNIH OBISKOV ENE SOCIALNE OSKRBOVALKE PRI ENEM UPORABNIKU,
POVPREČNI EFEKTIVNI ČAS SOCIALNE OSKRBOVALKE PRI ENKRATNEM OBISKU UPORABNIKA V MINUTAH IN POVPREČNO
ŠTEVILO EFEKTIVNIH UR NA SOCIALNO OSKRBOVALKO NA MESEC GLEDE NA STATUS IZVAJALCA (V LETU 2012)
Povprečno število obiskov
ene socialne oskrbovalke
pri enem uporabniku na
mesec (2012)
Povprečni efektivni čas
socialne oskrbovalke v
minutah pri enkratnem
obisku uporabnika (2012)
Povprečno število
efektivnih ur na socialno
oskrbovalko na mesec
(2012)
N AS MIN MAX N AS MIN MAX N AS MIN MAX
Center za socialno
delo 117 17,5 4,0 27,9 117 62,6 0,7 138,0 117 98,2 5,7 150,9
Dom za starejše in
posebni zavod 50 18,9 3,5 31,0 50 53,6 15,0 171,0 50 98,3 40,0 180,0
Specializiran zavod
za PND* 6 14,9 11,0 19,5 6 66,9 51,0 82,5 6 101,8 84,0 114,0
Zasebnik s
koncesijo občine** 33 19,6 5,0 43,0 33 58,1 33,4 92,8 33 103,4 11,0 137,3
Skupaj 206 18,1 3,5 43,0 206 59,8 0,7 171,0 206 99,2 5,7 180,0
Javni: 17,8 (N=173)
Zasebni: 19,6 (N=33)
Javni: 60,1 (N=173)
Zasebni: 58,1 (N=33)
Javni: 98,4 (N=173)
Zasebni: 103,4 (N=33)
* Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD – standardni odklon, ki pove koliko so enote (izvajalci) razpršene okoli aritmetične sredine; MIN – enota (izvajalec) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (izvajalec) z najvišjo vrednostjo.
Kot je razvidno iz Preglednice 15 skupno 89 občin (42,2 %) zagotavlja storitev pomoči na
domu poleg rednega delovnega časa ob delovnikih dopoldne tudi v popoldanskih urah ter ob
sobotah, nedeljah in praznikih (torej vsak dan dopoldne in popoldne). 98 občin (46,4 %)
zagotavlja poleg obiskov v rednem, dopoldanskem delovnem času med tednom tudi obiske v
popoldanskih urah, 112 občin (53,1 %) pa omogoča obiske tudi ob sobotah. V 103 (48,9 %)
občinah so obiski zagotovljeni tudi ob nedeljah in praznikih. Vseeno pa 86 občin (41,2 %)
uporabnikom zagotavlja pomoč na domu le med tednom in samo v dopoldanskem času.
Zagotavljanje pomoči na domu oziroma časovna dostopnost storitve vse dni v letu in v
popoldanskem času v določenih okoljih še vedno ostaja problem.
48
Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca.
Razlike niso bile statistično značilne.
42
PREGLEDNICA 15: ŠTEVILO OBČIN GLEDE NA ČASOVNO DOSTOPNOST STORITVE (31. 12. 2012)
dopoldne popoldne sobota nedelja in prazniki število občin
89
13
2
7
8
1
86
Ob koncu leta 2012 je 8,7 % (ali 571) uporabnikov pomoči na domu storitev prejemalo
tudi popoldne, 15,1 % (ali 995) pa tudi ob sobotah in 13,3 % (ali 878) ob nedeljah in
praznikih. Dobra dva odstotka (ali 140) uporabnikov sta vsaj občasno potrebovala istočasno
neposredno socialno oskrbo dveh socialnih oskrbovalk.
Občine smo prosili, naj navedejo, koliko oseb, ki so izrazile željo po storitvi pomoči na
domu, so v letu 2012 zavrnili, kljub dejstvu, da so bili do nje upravičeni. Občin, ki so v letu
2012 zavrnili vsaj eno osebo, je bilo 14, kar je 6,8 % vseh občin, ki zagotavljajo izvajanje
pomoči na domu v okviru mreže javne službe. V letu 2009 je bilo takih občin 44, v letu 2010
25, v letu 2011 pa 16. Izvajalci pomoči na domu so v letu 2012 skupno zavrnili 74 oseb.
Razlogi za zavrnitev so večinoma povezani s pomanjkanjem kadra, predvsem z zasedenostjo
socialnih oskrbovalk oziroma pomanjkanjem le teh v določenih terminih dneva oziroma v
določenem obdobju leta. Največ zavrnitev je bilo namreč zaradi tega, ker je uporabnik
potreboval in želel storitev v točno določenem terminu zjutraj oziroma dopoldne ali pa
zvečer, izvajalec pa mu v želenem terminu zaradi prezasedenosti oskrbovalk storitve ni
mogel zagotoviti. Nekaj uporabnikov je bilo zavrnjenih zaradi odsotnosti socialnih oskrbovalk
zaradi dopustov ali bolniškega staleža.
Nekaj razlogov za zavrnitev se nanaša tudi na želje oziroma potrebe uporabnikov po
takem obsegu izvajanja storitve, ki ne sodijo v okvir pomoči na domu (npr. občasno izvajanje
storitve, le ko bi jo uporabnik potreboval; potreba po večjem obsegu pomoči kot je to
določeno v Pravilniku).
4.9. Ocena potreb trenutnih in potencialnih uporabnikov pomoči na domu
Občine smo v anketnem vprašalniku prosili, da ocenijo dodatne potrebe trenutnih
uporabnikov pomoči na domu v njihovi občini in število potencialnih uporabnikov, za katere
se storitev ne izvaja. Ocene potreb so večinoma podali izvajalci storitve. Ocenjujejo, da bi
156 uporabnikov, ki so ob koncu leta 2012 prejemali pomoč na domu, potrebovalo
izvajanje storitve v povečanem obsegu dopoldne, 183 uporabnikov bi pomoč potrebovalo
tudi popoldne, 203 pa tudi ob sobotah in 226 ob nedeljah in praznikih. Izvajalci so ocenili,
da bi ob koncu leta 2012 pomoč na domu potrebovalo še približno 330 oseb, vendar se
zanje storitev iz različnih razlogov ni izvajala.
43
5. SKLEPNE UGOTOVITVE
Spremljanje stanja in osnovnih trendov na področju izvajanja socialnovarstvene storitve
pomoč na domu je predpogoj za vodenje učinkovite in transparentne politike na tem
področju, potrebno je pri spremljanju doseganja ciljev nacionalnega programa socialnega
varstva ter tudi zaradi pridobitve drugih pomembnih informacij o tej storitvi. Analiza je torej
za stroko izjemnega pomena, saj je edini vir podatkov, ki zajema stanje na omenjenem
področju na nacionalni ravni in kot taka služi pri pripravi smernic in razvoja socialnega
varstva. Občinam (in tudi izvajalcem storitve) lahko služi za to, da se v načinih organiziranja
in zagotavljanja pomoči na domu med seboj primerjajo oziroma da stanje v svoji občini
primerjajo z nacionalnim stanjem. Torej lahko analiza predstavlja tudi vzvod za vpeljavo
določenih ukrepov in sprememb.
O stanju na tem področju je Slovenija dolžna poročati tudi nekaterim mednarodnim
inštitucijam (na primer OECD), zato je analiza pomembna tudi na mednarodni ravni.
Analiza izvajanja pomoči na domu vključuje vseh 211 slovenskih občin in predstavlja 100-
odstotno zajetje podatkov. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V primeru napak
ali nejasnosti smo podatke preverili pri poročevalcih (občine in izvajalci) in jih ustrezno
popravili. V tem pogledu dobljeni podatki in iz njih izhajajoči rezultati dajejo dokaj zanesljivo
in realno sliko o izvajanju pomoči na domu v Sloveniji. Analiza se nanaša na leto 2012
(oziroma na dan 31. 12. 2012) in je že šesta zaporedna letna analiza, ki jo je opravil IRSSV.
Kjer je mogoče, podatke, pridobljene s to analizo, primerjamo s podatki iz prejšnjih analiz,
tako da je razviden trend razvoja v obdobju od leta 2006 do leta 2012.
Glavne ugotovitve analize za leto 2012 v primerjavi s podatki za pretekla leta strnjeno
predstavimo v nadaljevanju.
- Ugotavljamo, da na dan 31. 12. 2012 osem občin ni imelo niti enega uporabnika
pomoči na domu, od tega je pet občin imelo sklenjeno koncesijo/pogodbo z
izvajalcem in tudi potrjeno ceno ure pomoči na domu; ena občina je sklenila
pogodbo o izvajanju s pristojnim CSD, vendar v praksi do izvajanja storitve še ni
prišlo niti niso sprejeli cene za izvajanje pomoči na domu; dve občini (Jezersko in
Horjul) pa nista niti podelili koncesije za izvajanje pomoči na domu niti nista
sklenili pogodbe z javnim zavodom. V obdobju spremljanja izvajanja pomoči na
domu (2006–2012) se je število občin, v katerih uporabnikov storitve ni bilo,
polagoma zniževalo.
- Pomoč na domu je v okviru javne službe v letu 2012 izvajalo 77 različnih izvajalcev
(v letu 2011 je bilo izvajalcev 76, v letu 2010 75, v letu 2009 in 2008 74, v letu
2007 pa 72), med njimi je bilo, tako kot vsa leta doslej, največ CSD.
44
- Na dan 31. 12. 2012 je bilo v Sloveniji 6.583 uporabnikov pomoči na domu. Število
uporabnikov te storitve se od leta 2006 počasi zvišuje, ob koncu leta 2012 pa
prvič opažamo rahel upad števila uporabnikov glede na preteklo leto (0,62-
odstoten).
- Med uporabniki pomoči na domu je približno dve tretjini žensk (65,9 %).
- Velika večina uporabnikov, tj. 88,1 %, je stara 65 let in več, več kot 60 %
uporabnikov (62,3 %) pa je starih 80 let in več; mlajših od 65 let je dobra desetina
(11,9 %).
- Ocenjujemo, da je med uporabniki pomoči na domu, približno četrtina oseb z
demenco (25,5 %).
- Povprečna potrjena cena (to je cena, ki jo plača uporabnik) storitve pomoči na
domu na uro po občinah je na dan 31. 12. 2012 znašala 5,27 evra, kar je 15 centov
več kot na dan 31. 12. 2011. Povprečna potrjena cena za storitve, opravljene ob
nedeljah, je na dan 31. 12. 2012 znašala 6,54 evrov, za storitve, opravljene ob
sobotah 5,43 evre, za storitve, opravljene med prazniki pa 6,84 evre. Povprečna
potrjena cena na uporabnika na dan 31. 12. 2012 (v kateri je upoštevano, koliko
uporabnikov plačuje določeno potrjeno ceno pomoči na uro) znaša 4,73 evrov.
- Celotni stroški pomoči na domu na uro so na dan 31. 12. 2012 v povprečju znašali
17,57 evrov, kar je 27 centov več kot 31. 12. 2011. Povprečna cena storitve
pomoči na domu na uro je statistično značilno nižja pri zasebnikih (pri javnih
povprečna cena znaša 17,8 evra, pri zasebnikih s koncesijo občine pa 1,62 evra
manj, tj. 16,18 evra).
- Glede na podatke o tem, kolikšen delež celotnih stroškov storitve na uro plača
posamezen 'financer', ugotavljamo, da so v letu 2012 slovenske občine (za
vodenje in izvajanje neposredne oskrbe, brez oprostitev) prispevale 77,0 %
sredstev, 1,5 % sredstev je bilo zagotovljenih s strani države, dobro petino (21,5
%) sredstev pa so prispevali uporabniki.
- V letu 2012 je največ uporabnikov (85 %) prejemalo gospodinjsko pomoč, 70 % jih
je prejemalo pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, 58 % pa pomoč pri temeljnih
dnevnih opravilih; v povprečju je uporabnik prejel 2,1 opravili.
- Glede na sestavo storitve, je v letu 2012 glavnino storitve predstavljala
gospodinjska pomoč (40 %), tretjino pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (33 %),
najmanjši delež pa pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (27 %).
- Za vodenje in koordiniranje pomoči na domu je v letu 2012 skrbelo 62,4
zaposlenih (v letu 2011 64,4 zaposlenih, v letu 2010 63,8 zaposlenih, v letu 2009
66,9 zaposlenih, v letu 2008 pa 70,3 zaposlenih), neposredno socialno oskrbo na
domu pa je izvajalo 911,2 oseb, kar je za 1,4 osebe več kot preteklo leto in za 12,9
oseb manj kot v letu 2010. Velika večina (92,7 %) socialnih oskrbovalk je bila v
letu 2012 redno zaposlena, 1,3 % je bilo zaposlenih v okviru subvencioniranih
zaposlitev APZ, 4,3 % preko javnih del in 1,7 % v okviru drugih pogodbenih
45
razmerij. Struktura načina zaposlitve se je v zadnjem letu pomembno spremenila,
in sicer v prid rednim zaposlitvam socialnih oskrbovalk.
- Ena oskrbovalka, ki je izvajala neposredno socialno oskrbo v letu 2012, je v
povprečju pokrivala 7,7 uporabnika.
- V povprečju je v letu 2012 ena socialna oskrbovalka vsakega uporabnika obiskala
18,1 - krat na mesec.
- Socialna oskrbovalka je v letu 2012 za en obisk uporabnika v povprečju porabila
eno uro, natančneje, 59,8 minute efektivnega časa (v letu 2011 60,1 minute).
- Socialne oskrbovalke so imele v letu 2012 povprečno 99,2 efektivne ure na
mesec, v letu pred tem 103 ure, v letu 2010 104, v letu 2009 pa 105,8 ure.
- Skupno 89 občin (42,2 %) zagotavlja storitev pomoči na domu poleg rednega
delovnega časa ob delovnikih dopoldne tudi v popoldanskih urah ter ob sobotah,
nedeljah in praznikih (torej vsak dan dopoldne in popoldne), torej tri občine več
kot v letu 2011.
- Izvajalci so ocenili, da bi ob koncu leta 2012 pomoč na domu potrebovalo še
približno 330 oseb, vendar storitve zanje zaradi različnih razlogov niso izvajali (v
letu 2011 je bilo teh oseb 450).
Število uporabnikov pomoči na domu se torej od leta 2006 počasi zvišuje, saj se je število
uporabnikov v tem obdobju povišalo za 23,6 %, kljub temu pa lahko za zadnje obdobje
(2010–2012) ugotovimo, da število uporabnikov pomoči na domu v mreži javne službe,
stagnira. Razloge lahko, poleg že znanih (finančni, organizacijski, kadrovski), iščemo tudi v kar
znatnem povišanju cene pomoči na uro za uporabnika. Povprečna potrjena cena se namreč
konstantno zvišuje - od 4,18 evra na uro v letu 2007 na 5,27 evra v letu 2012. Zasledujemo
sicer postopen trend homogeniziranja cen (tj. manjše razlike v ceni med občinami) za
uporabnika na agregatni oziroma nacionalni ravni, vendar se proces v večji meri odvija na
račun poviševanja nizkih cen kot pa na račun zniževanja visokih cen. Ugotavljamo namreč, da
se je maksimalna cena na uro v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 le znatno znižala (tj. za
0,02 evra), število občin, ki svojim uporabnikom storitev zagotavlja zastonj oziroma po nizkih
cenah pa ne narašča. Po drugi strani opažamo, da so nekateri izvajalci pričeli s procesom
poenotenja cen za uporabnika po tistih občinah, v katerih zagotavljajo storitev, tj. da imajo
vse ali vsaj večina občin, v katerih pomoč na domu izvaja en izvajalec, isto ceno za
uporabnika (poenotenje gre nemalokrat v smeri zvišanja cen).
V obdobju spremljanja izvajanja pomoči na domu po slovenskih občinah, opažamo, da se
izvajanje storitve izpod okrilja CSD, ki so pred dobrimi dvajsetimi leti pričeli z izvajanjem
pomoči na domu in ki so še vedno glavni ponudnik, polagoma prenaša na druge izvajalce. Na
to področje namreč vstopa čedalje večje število domov za starejše ter zasebnikov s koncesijo
občine. Pogosto prenosu botruje cena storitve, pa tudi vse večja obremenjenost CSD z
drugimi dejavnostmi ter napovedana reorganizacija CSD. Po drugi strani vidimo razlog tudi v
vse večji pripravljenosti domov za starejše za širjenje svoje ponudbe v skupnost, na dom
uporabnika. Zasebniki s koncesijo občine pa so pogosto tisti, ki ponudijo nižjo ceno storitve.
46
Ob tem poudarjamo, da je ne glede na to kdo storitev zagotavlja, pomembno tesno
sodelovanje med različnimi organizacijami, ki delujejo na določenem območju. Pri tem
mislimo tako na CSD, domove za starejše, zasebnike kot tudi na patronažno službo, društva
upokojencev in podobno. S sodelovanjem je lažje identificirati vse potrebe v lokalnem okolju
in jih na ustrezen način zadovoljevati bodisi z obstoječimi storitvami bodisi z dopolnjevanjem
in razvijanjem novih oblik pomoči in storitev.
V zadnjih dveh letih beležimo okrog 910 socialnih oskrbovalk, med katerimi je velika
večina redno zaposlenih (93 %). Med redno zaposlenimi je bilo v letu 2012 86,5 % socialnih
oskrbovalk zaposlenih za nedoločen čas. Ugotavljamo torej, da ukinitev sredstev APZ v prvi
vrsti ni bistveno vplivalo na zmanjšanje števila zaposlenih, pač pa zgolj na strukturo
zaposlitev oziroma kadra. Gre za pozitiven vpliv, saj se je močno povečalo število redno in za
nedoločen čas zaposlenih socialnih oskrbovalk. Med negativni posledicami ukinitve sredstev
APZ pa je prav gotovo povišanje cene na račun uporabnika.
Ugotavljamo, da stopnja realizacije nacionalnega cilja v zadnjih nekaj letih praktično
stagnira, saj se od leta 2009 storitev konstantno zagotavlja za 1,7 % oseb, starih 65 let in več
(predvideni cilj je 3 %). Razlogi za prenizko realizacijo cilja so prav gotovo številni in
kompleksni ter odvisni od vseh ravni zagotavljanja in organiziranja storitve (država, občina,
izvajalec, (potencialni) uporabnik). Identifikacija razlogov tudi presega cilje in namen
pričujoče analize. Kljub temu lahko na podlagi večletnih analiz nanizamo nekatere
ugotovitve, ki se vendarle navezujejo na omenjeno problematiko. Ugotavljamo, da je v
nekaterih občinah povpraševanje po storitvi majhno ali ga sploh ni, iz česar lahko sklepamo
da potencialni uporabniki in njihove družine bodisi storitve ne poznajo, torej o storitvi niso
dovolj informirani, bodisi je ne sprejemajo za eno od oblik oskrbe starejšega človeka, ki za
opravljanje vsakdanjih opravil potrebuje pomoč druge osebe. Nekateri se raje odločijo za
odhod v dom za stare, v nekaterih primerih ali okoljih pa veliko oskrbe prejmejo v okviru
družinske in sosedske pomoči. Na drugi strani pa obstajajo občine, kjer povpraševanje
presega ponudbo in kjer se srečujejo s pomanjkanjem financ, ustreznega kadra za izvajanje
storitve ter z različnimi organizacijskimi problemi. Ob tem je vreden razmislek, ali bi bilo
smiselno v izvajanje pomoči na domu v okviru mreže javne službe vključiti večje število
izvajalcev (tj. da bi občina podelila več koncesij in ne zgolj ene) in ob tem seveda paziti, da bi
bila cena za uporabnika enaka ne glede na to, kateri izvajalec izvaja storitev.
Organizacija pomoči na domu spada v pristojnost občin, ki z višino subvencije uravnavajo
ceno storitve. Prav v previsoki ceni storitve v nekaterih občinah tudi lahko iščemo razloge za
majhno vključenost starejših v to storitev. Kljub temu da obstaja zakonska obveza, da občine
za svoje občane zagotovijo pomoč na domu, ta pomoč ni zagotovljena v vseh občinah. Veliko
je torej odvisno od posamezne občine, njene razvitosti in družbene občutljivosti oziroma
odgovornosti. Po drugi strani pa lahko, glede na to, da je realizacija cilja ReNPSV 20062010
v veliki meri odvisna od zakonskih regulacij, manjšo realizacijo zastavljenega cilja pripišemo
tudi dejstvu, da v opazovanem obdobju ni bila spremenjena oziroma sprejeta nova
zakonodaja, ki ureja to področje (na primer Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za
dolgotrajno oskrbo).
47
Kljub temu pa ugotavljamo, da zastavljeni cilj, torej zagotovitev pomoči na domu za vsaj
10.000 oseb, starih 65 let ali več, kar je 3 % oseb v tej starostni skupini, najverjetneje ni
zastavljen previsoko, saj so pa primer na Goriškem ta cilj že presegli. Ocenjujemo, da je
potrebno to pomembno storitev še naprej spodbujati in razvijati, ob tem pa ne smemo
pozabiti tudi na druge pomembne storitve v skupnosti (na primer varovanje na daljavo).
Ukrepe za večjo dostopnost (cenovno, krajevno in časovno) pomoči na domu in drugih oblik
skupnostne skrbi, ki lahko vsaj za nekaj časa ali popolnoma nadomestijo institucionalno
varstvo, bi bilo smiselno usmeriti predvsem v tiste slovenske regije, v katerih je vključenost
starejšega prebivalstva v storitev pomoči na domu majhna oziroma podpovprečna in kjer je
dostopnost infrastrukture in storitev že v splošnem slaba, socialna izključenost pa posledično
toliko večja.
48
6. VIRI IN LITERATURA
- Arnšek, T. (2013): Vsebinsko poročilo o ugotovitvah inšpekcijskih nadzorov v letu
2012 za storitve: institucionalno varstvo starejših, pomoč družini na domu kot
socialna oskrba na domu, socialni servis. Ljubljana: Inšpektorat RS za delo. Dostopno
na:
http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/Varnost_in_zdravje_pri_delu/
Socialne_zadeve/POROCILO_IVS-PDD-SoS_2012.pdf (dne: 28. 5. 2013).
- Lukan Civič, M. (2005): Reforma sistema zdravstvene nege in socialne oskrbe starih
ljudi v pluralnem sistemu blaginje: magistrsko delo. Brdo pri Kranju: Fakulteta za
podiplomske državne in evropske študije.
- Mali, J., Mešl, N., Rihter, L. (2011): Socialno delo z osebami z demenco – raziskovanje
potreb oseb z demenco in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
- Nagode, M. (2009): Organizirana pomoč za stare ljudi, ki živijo na domu: pomoč na
domu in varovanje na daljavo. Maribor: Aristej.
- Nagode, M., Jakob Krejan, P., Smolej, S. (2011): Izvajanje pomoči na domu: analiza
stanja v letu 2010. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo.
- Nagode, M., Jakob Krejan, P., Smolej, S. (2012): Izvajanje pomoči na domu: analiza
stanja v letu 2011. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo.
- Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, Uradni list RS,
št. 87/2006, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09.
- Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju, izvajanju in načinu prenehanja izvajanja
storitve pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu v Jutru, Zavodu za
pomoč in nego na domu. 2011. Dostopno na: http://www.zavodjutro.si/?p=pravilnik
(dne: 4. 6. 2013).
- Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju, izvajanju in prekinitvi storitve pomoč družini na
domu v obliki socialne oskrbe na domu Centra za socialno delo Ravne na Koroškem.
2010. Dostopno na:
http://www.csd-ravne.si/prikazi_data.php?tip=euro_dokumenti_id&idd=1605 (dne:
4. 6. 2013).
- Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju, izvajanju in prekinitvi storitve pomoč družini na
domu v obliki socialne oskrbe na domu v Centru za socialno delo Vrhnika. 2011.
Dostopno na:
csd-vrhnika.com/index.php?option=com_content&task=view&id=69&Itemid=72
(dne: 4. 6. 2013).
- Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju, izvajanju in prekinitvi storitve pomoč družini na
domu v obliki socialne oskrbe na domu v Centru za socialno delo Zagorje ob Savi.
2011. Dostopno na:
http://www.csd-zagorje.si/cms/wp-content/uploads/2011/01/PRAVILNIK-o-
49
postopkih-pri-uveljavljanju-izvajanju-in-prekinitvi-storitve-PND.pdf (dne: 4. 6. 2013).
- Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju, izvajanju in prekinitvi storitve pomoč družini na
domu v obliki socialne oskrbe na domu v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana. 2011.
Dostopno na: http://www.zod-lj.si/o-zavodu/pravilnik (dne: 4. 6. 2013).
- Nagode, M. (2012): Dvajset let izvajanja socialnovarstvene storitve pomoč na domu v
Sloveniji (1991–2011). V Čas beži, a pušča sledi: 50 let centrov za socialno delo in 15
let Skupnosti centrov za socialno delo, ur. Kuzmanič Korva, Darja, 189212. Ljubljana:
Skupnost centrov za socialno delo.
- Perko, L. (2011): Oskrba oseb z demenco na domu. V Demenca – izziv za socialno
delo, ur. Mali, Jana in Miloševič Arnold, Vida, 157166. Ljubljana: Fakulteta za
socialno delo Univerze v Ljubljani.
- Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Uradni list RS, št.
52/95, 2/98, 19/99, 28/99 popr., 127/03, 125/04, 120/05 – Odl. US: U.I.: 192/05-29,
60/05, 120/05, 2/06 popr., 140/06, 120/07, 90/08, 121/08 in 53/09.
- Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Uradni list RS, št.
45/2010.
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o standardih in normativih
socialnovarstvenih storitev, Uradni list RS, št. 28/2011.
- Spremni tekst k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno
oskrbo. Gradivo za medije. Dostopno na:
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/170
22010_gradivo_mediji.pdf (dne: 29. 3. 2010)
- Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010,
Uradni list RS 39/2006.
- Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020,
Uradni list RS 39/2013.
- Smolej S., Nagode M., Jakob P., Žiberna V. (2008): Analiza izvajanja pomoči na domu.
Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo.
- Smolej S., Nagode M., Jakob P., Žiberna V., Jerina P., Kenda A.: (2009): Izvajanje
pomoči na domu. Analiza stanja januar–junij 2008. Ljubljana: Inštitut RS za socialno
varstvo.
- Smolej, S., Nagode, M., Jakob Krejan P. (2010): Izvajanje pomoči na domu. Analiza
stanja v letu 2009. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo.
- Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev,
Uradni list RS 110/2004, 124/2004, 114/2006.
- Volčini, M. (2010): Prilagajanje oskrbe na domu potrebam oseb z demenco. Ljubljana:
Fakulteta za socialno delo.
- Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo,
114/06 – ZUTPG, 5/07 sklep, 23/07 – pop., 41/07 – pop., 5/08 sklep, 73/08 sklep,
8/09 sklep in 53/09 sklep.
50
- Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, Uradni list RS, št.
41/1983, 114/2006-ZUTPG, 122/2007 Odl. US: U-I-11/07-45, 61/2010-ZSVarPre.
51
7. PRILOGA
PRILOGA A: Realizacija cilja ReNPSV, 2012
Občina Število prebivalcev, starih
65 let in več (SLO)
3 % od populacije,
stare 65 let in več
Število uporabnikov PND,
starih 65 let in več
% realizacije
cilja ReNPSV
Ajdovščina 3056 91,68 82 89,4
Apače 586 17,58 15 85,3
Beltinci 1362 40,86 11 26,9
Benedikt 286 8,58 3 35,0
Bistrica ob Sotli 274 8,22 4 48,7
Bled 1654 49,62 32 64,5
Bloke 318 9,54 3 31,4
Bohinj 1075 32,25 13 40,3
Borovnica 611 18,33 9 49,1
Bovec 680 20,4 23 112,7
Braslovče 885 26,55 17 64,0
Brda 1107 33,21 43 129,5
Brezovica 1785 53,55 43 80,3
Brežice 4567 137,01 49 35,8
Cankova 299 8,97 2 22,3
Celje 8780 263,4 240 91,1
Cerklje na Gorenjskem 1076 32,28 15 46,5
Cerknica 2006 60,18 31 51,5
Cerkno 771 23,13 11 47,6
Cerkvenjak 291 8,73 3 34,4
Cirkulane 378 11,34 4 35,3
Črenšovci 599 17,97 5 27,8
Črna na Koroškem 615 18,45 5 27,1
Črnomelj 2487 74,61 39 52,3
Destrnik 356 10,68 3 28,1
Divača 646 19,38 8 41,3
Dobje 160 4,8 3 62,5
Dobrepolje 729 21,87 16 73,2
Dobrna 319 9,57 11 114,9
Dobrova-Polhov Gradec 1175 35,25 29 82,3
Dobrovnik 242 7,26 4 55,1
Dol pri Ljubljani 751 22,53 11 48,8
Dolenjske Toplice 536 16,08 7 43,5
Domžale 5082 152,46 54 35,4
Dornava 401 12,03 1 8,3
Dravograd 1641 49,23 9 18,3
Duplek 999 29,97 7 23,4
Gorenja vas- Poljane 1020 30,6 10 32,7
Gorišnica 636 19,08 0 0,0
Gorje 542 16,26 13 80,0
Gornja Radgona 1508 45,24 19 42,0
Gornji Grad 562 16,86 4 23,7
Gornji Petrovci 455 13,65 6 44,0
Grad 443 13,29 5 37,6
Grosuplje 2636 79,08 37 46,8
Hajdina 643 19,29 3 15,6
Hoče Slivnica 1937 58,11 27 46,5
Hodoš 90 2,7 0 0,0
Horjul 506 15,18 0 0,0
52
Občina Število prebivalcev, starih
65 let in več (SLO)
3 % od populacije,
stare 65 let in več
Število uporabnikov PND,
starih 65 let in več
% realizacije
cilja ReNPSV
Hrastnik 1889 56,67 58 102,3
Hrpelje-Kozina 742 22,26 13 58,4
Idrija 2226 66,78 70 104,8
Ig 925 27,75 32 115,3
Ilirska Bistrica 2725 81,75 24 29,4
Ivančna Gorica 2214 66,42 40 60,2
Izola 2812 84,36 68 80,6
Jesenice 3527 105,81 60 56,7
Jezersko 120 3,6 0 0,0
Juršinci 349 10,47 3 28,7
Kamnik 4369 131,07 33 25,2
Kanal ob Soči 1119 33,57 36 107,2
Kidričevo 1170 35,1 3 8,5
Kobarid 863 25,89 33 127,5
Kobilje 111 3,33 0 0,0
Kočevje 2754 82,62 76 92,0
Komen 660 19,8 12 60,6
Komenda 719 21,57 3 13,9
Koper 9046 271,38 99 36,5
Kostanjevica na Krki 420 12,6 9 71,4
Kostel 176 5,28 0 0,0
Kozje 586 17,58 23 130,8
Kranj 9161 274,83 144 52,4
Kranjska Gora 1110 33,3 33 99,1
Križevci 712 21,36 2 9,4
Krško 4211 126,33 141 111,6
Kungota 754 22,62 24 106,1
Kuzma 260 7,8 5 64,1
Laško 2493 74,79 50 66,9
Lenart 1378 41,34 11 26,6
Lendava 2121 63,63 29 45,6
Litija 2123 63,69 27 42,4
Ljubljana 1 48752 1462,56 649 44,4
Ljubno 450 13,5 6 44,4
Ljutomer 2179 65,37 10 15,3
Logatec 1878 56,34 12 21,3
Log-Dragomer 678 20,34 6 29,5
Loška Dolina 740 22,2 4 18,0
Loški Potok 400 12 1 8,3
Lovrenc na Pohorju 516 15,48 17 109,8
Luče 257 7,71 1 13,0
Lukovica 737 22,11 5 22,6
Majšperk 698 20,94 7 33,4
Makole 333 9,99 3 30,0
Maribor 22396 671,88 305 45,4
Markovci 678 20,34 3 14,7
Medvode 2807 84,21 49 58,2
Mengeš 1234 37,02 15 40,5
Metlika 1404 42,12 5 11,9
Mežica 677 20,31 7 34,5
Miklavž na Dravskem polju 1156 34,68 21 60,6
Miren-Kostanjevica 859 25,77 31 120,3
Mirna 390 11,7 7 59,8
Mirna peč 371 11,13 8 71,9
Mislinja 676 20,28 2 9,9
Mokronog - Trebelno 487 14,61 5 34,2
Moravče 648 19,44 6 30,9
53
Občina Število prebivalcev, starih
65 let in več (SLO)
3 % od populacije,
stare 65 let in več
Število uporabnikov PND,
starih 65 let in več
% realizacije
cilja ReNPSV
Moravske Toplice 1144 34,32 15 43,7
Mozirje 711 21,33 13 60,9
Murska Sobota 3615 108,45 16 14,8
Muta 521 15,63 2 12,8
Naklo 889 26,67 4 15,0
Nazarje 421 12,63 2 15,8
Nova Gorica 5987 179,61 191 106,3
Novo mesto 5746 172,38 289 167,7
Odranci 248 7,44 5 67,2
Oplotnica 593 17,79 13 73,1
Ormož 2258 67,74 32 47,2
Osilnica 93 2,79 0 0,0
Pesnica 1391 41,73 29 69,5
Piran 3183 95,49 66 69,1
Pivka 951 28,53 32 112,2
Podčetrtek 543 16,29 24 147,3
Podlehnik 281 8,43 1 11,9
Podvelka 416 12,48 5 40,1
Poljčane 927 27,81 7 25,2
Polzela 1092 32,76 16 48,8
Postojna 2401 72,03 69 95,8
Prebold 867 26,01 18 69,2
Preddvor 722 21,66 3 13,9
Prevalje 1333 39,99 6 15,0
Ptuj 4299 128,97 34 26,4
Puconci 1102 33,06 10 30,2
Rače-Fram 1080 32,4 14 43,2
Radeče 776 23,28 28 120,3
Radenci 1009 30,27 13 42,9
Radlje ob Dravi 1083 32,49 11 33,9
Radovljica 3608 108,24 45 41,6
Ravne na Koroškem 1951 58,53 13 22,2
Razkrižje 226 6,78 3 44,2
Rečica pri Savinji 404 12,12 6 49,5
Renče-Vogrsko 770 23,1 34 147,2
Ribnica 1505 45,15 19 42,1
Ribnica na Pohorju 197 5,91 2 33,8
Rogaška Slatina 1683 50,49 32 63,4
Rogašovci 480 14,4 6 41,7
Rogatec 455 13,65 14 102,6
Ruše 1291 38,73 46 118,8
Selnica ob Dravi 823 24,69 17 68,9
Semič 600 18 14 77,8
Sevnica 3049 91,47 68 74,3
Sežana 2317 69,51 31 44,6
Slovenj Gradec 2534 76,02 9 11,8
Slovenska Bistrica 3722 111,66 49 43,9
Slovenske Konjice 2111 63,33 38 60,0
Sodražica 409 12,27 6 48,9
Solčava 96 2,88 0 0,0
Središče ob Dravi 425 12,75 5 39,2
Starše 720 21,6 21 97,2
Straža 555 16,65 18 108,1
Sv. Jurij ob Ščavnici 494 14,82 7 47,2
Sv. Jurij v Slovenskih Goricah 342 10,26 7 68,2
Sv. Trojica v Slovenskih Goricah 327 9,81 4 40,8
Sveta Ana 357 10,71 1 9,3
54
Občina Število prebivalcev, starih
65 let in več (SLO)
3 % od populacije,
stare 65 let in več
Število uporabnikov PND,
starih 65 let in več
% realizacije
cilja ReNPSV
Sveti Andraž v Slovenskih goricah 146 4,38 1 22,8
Sveti Tomaž 349 10,47 2 19,1
Šalovci 325 9,75 9 92,3
Šempeter - Vrtojba 1180 35,4 45 127,1
Šenčur 1293 38,79 11 28,4
Šentilj 1320 39,6 34 85,9
Šentjernej 1018 30,54 40 131,0
Šentjur 2959 88,77 46 51,8
Šentrupert 419 12,57 7 55,7
Škocjan 425 12,75 4 31,4
Škofja Loka 3720 111,6 47 42,1
Škofljica 1223 36,69 34 92,7
Šmarje pri Jelšah 1712 51,36 32 62,3
Šmarješke Toplice 511 15,33 13 84,8
Šmartno ob Paki 457 13,71 14 102,1
Šmartno pri Litiji 890 26,7 4 15,0
Šoštanj 1365 40,95 40 97,7
Štore 855 25,65 10 39,0
Tabor 265 7,95 6 75,5
Tišina 641 19,23 10 52,0
Tolmin 2345 70,35 55 78,2
Trbovlje 3198 95,94 42 43,8
Trebnje 1798 53,94 32 59,3
Trnovska vas 179 5,37 1 18,6
Trzin 625 18,75 6 32,0
Tržič 2633 78,99 18 22,8
Turnišče 489 14,67 4 27,3
Velenje 4416 132,48 90 67,9
Velika Polana 256 7,68 5 65,1
Velike Lašče 717 21,51 26 120,9
Veržej 245 7,35 2 27,2
Videm 802 24,06 3 12,5
Vipava 946 28,38 17 59,9
Vitanje 336 10,08 6 59,5
Vodice 638 19,14 4 20,9
Vojnik 1490 44,7 25 55,9
Vransko 457 13,71 15 109,4
Vrhnika 2456 73,68 13 17,6
Vuzenica 414 12,42 4 32,2
Zagorje ob Savi 2945 88,35 45 50,9
Zavrč 184 5,52 0 0,0
Zreče 874 26,22 23 87,7
Žalec 3582 107,46 83 77,2
Železniki 1057 31,71 6 18,9
Žetale 217 6,51 0 0,0
Žiri 829 24,87 18 72,4
Žirovnica 854 25,62 20 78,1
Žužemberk 683 20,49 11 53,7
Slovenija 348.680 10.460,4 5.801 55,5
*Število prebivalcev, starih 65 let in več v drugem polletju 2012 (najnovejši podatki). Vir: SURS, podatkovni portal SI-STAT.
Legenda: s krepkim tiskom so označene občine, ki so realizirale cilj ReNPSV.
55
PRILOGA B: Osnovni podatki o izvajanju pomoči na domu v letu 2012 *Podatki o skupnih letnih stroških izvajanja pomoči na domu so izračunani na podlagi internih zahtevkov oziroma obrazcev, ki jih izvajalci izstavljajo občini. Celotna sredstva vsebujejo tudi
oprostitve. V preglednici ni manjkajočih podatkov, prazni prostori pomenijo, da tam 'pojava' v opazovanem obdobju ni bilo (na primer uporabnikov, subvencije države in podobno).
** Pri izračunu treh študentk nismo upoštevali.
*** V občinah Velenje in Šmartno ob Paki je veljavna cena storitve pomoči na domu za uporabnika odvisna od višine prihodkov v preteklem letu. Uporabniki plačujejo ceno v razponu med 0,81
evra na uro (90 % subvencija) do 8,14 evra na uro (50 % subvencija).
OB
ČIN
A
OR
GA
NIZA
CIJA
Število
up
orab
niko
v
(31
. 12
. 20
12
)
Po
trjen
a cen
a v EU
R/u
ro (3
1. 1
2.
20
12
)
Ce
lotn
i stroški
v EUR
/uro
(31
. 12
.
20
12
)
Sub
ven
cija ob
čine
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Sub
ven
cija države
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Ce
lotn
a sred
stva za izvajan
je v le
tu 2
01
2
(v evrih
)*
Število
up
orab
niko
v
na e
no
oskrb
ovalko
Število
socialn
ih
oskrb
ovalk
Št. red
no
zapo
slen
ih
socia
lnih
oskrb
ovalk
Izvajanje
PN
D
po
po
ldn
e
Izvajanje
PN
D o
b
ne
de
ljah in
prazn
ikih
Št. ose
b, ki b
i
po
treb
ovale
PN
D
Ajdovščina Center za socialno delo Ajdovščina 41 5,00 16,62 94.663,98 6.306,72 145.568,16 5,47 7,5 6,5 NE DA 2
Ajdovščina Zavod za socialno oskrbo Pristan 52 5,00 16,27 112.288,69 160.398,42 7,43 7 6 NE DA
Apače Center za socialno delo Gornja Radgona 21 4,38 17,44 47.571 63.423,00 7,14 2,94 2,94 DA DA
Beltinci Center za socialno delo Murska Sobota 12 7,23 17,90 20.318,01 33.581,48 12,00 1 1 DA DA
Benedikt Center za socialno delo Lenart 4 2,81 17,39 13.276,24 14.791,84 5,97 0,67 0,67 NE NE
Bistrica ob Sotli Senior, center za pomoč starejšim, Lidija
Umek s.p. 6 5,00 15,58 26.030,44 37.823,07 3,00 2 2 DA DA 4
Bled Dom dr. Janka Benedika Radovljica 33 5,21 16,16 72.764,55 95.975,09 8,25 4 4 DA DA
Bloke Center za socialno delo Cerknica 5 5,00 22,36 13.549,22 25.146,12 5,00 1 1 NE NE
Bohinj Zavod sv. Martina 14 6,01 18,58 52.135,97 73.415,44 4,67 3 3 DA DA
Borovnica Center za socialno delo Vrhnika 12 5,00 18,99 35.219,74 43.049,78 8,00 1,5 1,5 NE NE
Bovec Center za socialno delo Tolmin 26 2,83 22,10 43.953,94 51.440,42 13,00 2 2 NE NE 1
Braslovče Dom Nine Pokorn Grmovje 18 4,92 17,65 21.320,32 3.742,61 36.277,78 10,59 1,7 1,19 DA DA 2
Brda Center za socialno delo Nova Gorica -
Center za pomoč na domu Klas 45 5,11 22,92 78.936,97 5.430,75 119.541,52 11,25 4 3 NE DA 3
Brezovica Center za socialno delo Ljubljana Vič-
Rudnik 45 0,00 15,78 92.717,99 92.717,99 15,00 3 3 NE NE
Brežice Center za socialno delo Brežice 60 6,34 18,87 103.380,75 148.176,00 10,00 6 6 NE NE
Cankova Center za socialno delo Murska Sobota 2 7,23 17,90 3.464,54 4.990,12 0 DA DA
56
OB
ČIN
A
OR
GA
NIZA
CIJA
Število
up
orab
niko
v
(31
. 12
. 20
12
)
Po
trjen
a cen
a v EU
R/u
ro (3
1. 1
2.
20
12
)
Ce
lotn
i stroški
v EUR
/uro
(31
. 12
.
20
12
)
Sub
ven
cija ob
čine
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Sub
ven
cija države
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Ce
lotn
a sred
stva za izvajan
je v le
tu 2
01
2
(v evrih
)*
Število
up
orab
niko
v
na e
no
oskrb
ovalko
Število
socialn
ih
oskrb
ovalk
Št. red
no
zapo
slen
ih
socia
lnih
oskrb
ovalk
Izvajanje
PN
D
po
po
ldn
e
Izvajanje
PN
D o
b
ne
de
ljah in
prazn
ikih
Št. ose
b, ki b
i
po
treb
ovale
PN
D
Celje Dom ob Savinji Celje - Center za pomoč
na domu 267 4,10 18,39 612.851 44.861 802.206,00 8,61 31 28 DA DA
Cerklje na
Gorenjskem Pomoč družini na domu, Janja Kos s.p. 16 6,50 14,52 19.949,63 36.145,52 7,04 2,273 1 DA DA
Cerknica Center za socialno delo Cerknica 35 5,14 21,59 75.808,17 7.895,40 107.309,02 7,78 4,5 3,5 NE DA
Cerkno Dom upokojencev Idrija d.o.o. 13 5,27 18,01 21.206 30.568,00 8,67 1,5 1,5 NE NE
Cerkvenjak Center za socialno delo Lenart 4 2,81 17,39 12.900,70 15.272,24 5,97 0,67 0,67 NE NE
Cirkulane Center za socialno delo Ptuj 4 9,07 18,14 8.794,60 16.970,24 4,00 1 1 NE NE
Črenšovci Center za socialno delo Lendava 6 5,94 20,10 27.613 30.345,00 5,31 1,13 1,13 NE NE 4
Črna na Koroškem Center za socialno delo Ravne na
Koroškem 5 3,53 15,21 13.026,01 2.511,85 20.703,98 4,00 1,25 1,25 DA DA
Črnomelj Center za socialno delo Črnomelj 50 6,38 15,68 102.283,22 135.459,12 8,33 6 6 DA DA 2
Destrnik Center za socialno delo Ptuj 3 6,00 18,14 19.790,94 30.866,94 1,50 2 2 NE NE
Divača Dom upokojencev Sežana 8 8,32 17,98 10.936,70 20.497,40 4,00 2 2 DA DA
Dobje Center za socialno delo Šentjur pri Celju 3 5,34 19,74 10.165,35 12.579,87 6,00 0,5 0,5 NE NE
Dobrepolje Zavod sv. Terezije 18 5,50 18,57 33.758,07 45.444,26 12,00 1,5 1,5 NE NE
Dobrna Dom ob Savinji Celje - Center za pomoč
na domu 13 3,80 17,90 31.128 37.654,00 6,50 2 2 DA DA
Dobrova-Polhov
Gradec
Center za socialno delo Ljubljana Vič-
Rudnik 34 5,57 15,61 35.932,85 44.878,84 17,00 2 2 NE NE
Dobrovnik Center za socialno delo Lendava 4 5,94 20,10 9.009 10.852,00 9,76 0,41 0,41 NE NE 3
Dol pri Ljubljani ŽAREK UPANJA, osebne
storitve, Andreja Orel s.p. 13 7,45 16,49 31.770,48 67.635,54 3,25 4 1 DA DA 10
Dolenjske Toplice Dom starejših občanov Novo mesto 8 5,25 20,33 11.377,05 206,82 15.985,44 21,05 0,38 0,38 DA DA
Domžale Comett - Zavod za pomoč in nego na
domu 65 7,97 16,45 203.296,36 269.122,39 4,06 16 16 DA DA
Dornava Oskrba in pomoč Olga Lupša s.p. 3 0,00 11,50 11350,57 15.921,63 2,00 1,5 1,5 NE NE
57
OB
ČIN
A
OR
GA
NIZA
CIJA
Število
up
orab
niko
v
(31
. 12
. 20
12
)
Po
trjen
a cen
a v EU
R/u
ro (3
1. 1
2.
20
12
)
Ce
lotn
i stroški
v EUR
/uro
(31
. 12
.
20
12
)
Sub
ven
cija ob
čine
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Sub
ven
cija države
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Ce
lotn
a sred
stva za izvajan
je v le
tu 2
01
2
(v evrih
)*
Število
up
orab
niko
v
na e
no
oskrb
ovalko
Število
socialn
ih
oskrb
ovalk
Št. red
no
zapo
slen
ih
socia
lnih
oskrb
ovalk
Izvajanje
PN
D
po
po
ldn
e
Izvajanje
PN
D o
b
ne
de
ljah in
prazn
ikih
Št. ose
b, ki b
i
po
treb
ovale
PN
D
Dravograd Center za socialno delo Dravograd 12 5,22 13,35 40.722 62.643,00 3,00 4 4 DA NE
Duplek Center za pomoč na domu Maribor 10 4,53 19,18 40.507,98 53.064,24 10,00 1 1 NE NE
Gorenja vas-
Poljane Center za socialno delo Škofja Loka 17 5,42 23,16 26.626,43 35.558,56 11,33 1,5 1 NE NE
Gorišnica Center za socialno delo Ptuj 1 9,07 18,14 5.883,18 11.524,72 2,00 0,5 0,5 NE NE
Gorje Dom dr. Janka Benedika Radovljica 13 4,54 16,29 38.095,16 50.875,90 6,50 2 2 DA DA
Gornja Radgona Center za socialno delo Gornja Radgona 22 4,38 17,44 58.852 77.843,00 6,04 3,64 3,64 DA DA
Gornji Grad Center za socialno delo Mozirje 4 6,04 16,64 5.874,37 8.935,62 8,00 0,5 0,5 NE NE
Gornji Petrovci Center za socialno delo Murska Sobota 6 7,23 17,90 13.816,45 23.869,84 6,00 1 1 DA DA
Grad Center za socialno delo Murska Sobota 8 7,23 17,90 15.623,88 26.960,56 8,00 1 1 DA DA
Grosuplje Dom starejših občanov Grosuplje 40 6,77 16,92 101.968,53 137.371,01 10,00 4 4 NE NE 5
Hajdina Center za socialno delo Ptuj 3 4,10 18,14 12.165,60 16.034,10 3,75 0,8 0,8 NE NE
Hoče Slivnica Center za pomoč na domu Maribor 30 4,53 18,73 74.226,33 96.078,15 7,50 4 4 NE NE
Hodoš Center za socialno delo Murska Sobota 0 7,23 17,90 671,11 671,11 0 NE NE
Horjul NE NE
Hrastnik Dom starejših Hrastnik 58 5,50 18,84 75.512 99.580,00 13,18 4,4 4 NE NE
Hrpelje-Kozina Zavod za socialno oskrbo Pristan 13 6,50 16,26 23.066,45 38.298,57 6,50 2 2 NE NE
Idrija Dom upokojencev Idrija d.o.o. 77 5,27 18,47 110.277,00 151.510,00 19,25 4 4 DA DA
Ig Center za socialno delo Ljubljana Vič-
Rudnik 36 0,00 14,64 87.083,51 87.083,51 12,00 3 3 NE NE
Ilirska Bistrica Center za socialno delo Ilirska Bistrica 30 5,70 24,04 72.397,43 2.985,04 96.154,72 7,50 4 3 NE DA
Ivančna Gorica Dom starejših občanov Grosuplje 42 7,00 19,78 121.885,06 152.332,68 10,50 4 4 DA NE
Izola Center za socialno delo Izola 78 4,00 16,69 216.576,63 300.514,73 5,57 14 14 DA DA
Jesenice Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja
Jesenice 70 3,42 17,76 190.398,57 235.808,20 6,36 11 11 DA DA
Jezersko 0
Juršinci Center za socialno delo Ptuj 3 4,10 18,14 9.121,52 11.511,82 3,00 1 1 NE NE
58
OB
ČIN
A
OR
GA
NIZA
CIJA
Število
up
orab
niko
v
(31
. 12
. 20
12
)
Po
trjen
a cen
a v EU
R/u
ro (3
1. 1
2.
20
12
)
Ce
lotn
i stroški
v EUR
/uro
(31
. 12
.
20
12
)
Sub
ven
cija ob
čine
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Sub
ven
cija države
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Ce
lotn
a sred
stva za izvajan
je v le
tu 2
01
2
(v evrih
)*
Število
up
orab
niko
v
na e
no
oskrb
ovalko
Število
socialn
ih
oskrb
ovalk
Št. red
no
zapo
slen
ih
socia
lnih
oskrb
ovalk
Izvajanje
PN
D
po
po
ldn
e
Izvajanje
PN
D o
b
ne
de
ljah in
prazn
ikih
Št. ose
b, ki b
i
po
treb
ovale
PN
D
Kamnik Zavod za socialno oskrbo Pristan 38 3,46 16,12 99.401,40 25.200 174.158,28 5,43 7 7 NE DA 6
Kanal ob Soči Center za socialno delo Nova Gorica -
Center za pomoč na domu Klas 38 5,42 22,46 55.041,42 5.603 76.639,93 12,67 3 2 NE NE 1
Kidričevo Center za socialno delo Ptuj 3 9,07 18,14 7.553,59 14.056,72 5,00 0,6 0,6 NE NE
Kobarid Center za socialno delo Tolmin 35 3,16 19,45 74.784,01 87.797,93 8,75 4 4 NE NE
Kobilje Center za socialno delo Lendava 1 5,94 20,10 4.731 5.503,00 5,00 0,2 0,2 NE NE 2
Kočevje Jutro, zavod za pomoč in nego na domu 95 5,60 17,29 99.317,41 14.698,08 176.417,54 9,50 10 6 DA DA 3
Komen Zavod za socialno oskrbo Pristan 15 5,44 16,29 14.911,61 5.609 34.404,25 7,50 2 2 NE NE
Komenda Zavod Medgeneracijsko središče
Komenda 4 4,54 17,17 13.584,00 18.446,34 4,00 1 1 DA DA
Koper Center za socialno delo Koper 116 5,10 17,49 304.134,51 434.589,81 6,11 19** 18 DA DA 8
Kostanjevica na
Krki Center za socialno delo Krško 12 5,88 19,21 36.622,88 194,22 41.983,93 7,06 1,7 1,61 DA DA
Kostel Center za socialno delo Kočevje 0 6,48 12,96
Kozje Senior, center za pomoč starejšim, Lidija
Umek s.p. 26 4,28 15,78 58.143,04 80.191,94 6,50 4 4 DA DA 5
Kranj Dom upokojencev Kranj 154 4,20 16,46 409.942 558.860,00 5,80 26,56 26,56 DA DA
Kranjska Gora Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja
Jesenice 37 3,13 16,76 138.419,08 170.205,45 4,11 9 9 DA DA
Križevci Center za socialno delo Ljutomer 4 4,10 18,15 16.355 20.491,00 5,13 0,78 0,78 DA DA 2
Krško Center za socialno delo Krško 158 3,75 19,21 378.282,62 1.978,29 452.716,85 9,13 17,3 16,39 DA DA
Kungota Center za socialno delo Pesnica 25 4,70 17,28 72.421,68 90.062,73 5,00 5 3 NE NE
Kuzma Center za socialno delo Murska Sobota 8 7,23 17,90 16.098,43 25.949,33 8,00 1 1 DA DA
Laško Center za socialno delo Laško 59 3,92 17,81 170.059,90 222.849,15 6,56 9 9 DA DA
Lenart Center za socialno delo Lenart 18 2,81 16,12 46.627,55 53.397,16 7,26 2,48 2,48 NE NE
Lendava Center za socialno delo Lendava 34 5,94 20,10 75.375 89.870,00 10,00 3,4 3,4 NE NE 10
Litija Dom Tisje 28 3,80 17,74 58.604,32 78.155,25 6,51 4,3 4,3 DA DA 9
59
OB
ČIN
A
OR
GA
NIZA
CIJA
Število
up
orab
niko
v
(31
. 12
. 20
12
)
Po
trjen
a cen
a v EU
R/u
ro (3
1. 1
2.
20
12
)
Ce
lotn
i stroški
v EUR
/uro
(31
. 12
.
20
12
)
Sub
ven
cija ob
čine
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Sub
ven
cija države
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Ce
lotn
a sred
stva za izvajan
je v le
tu 2
01
2
(v evrih
)*
Število
up
orab
niko
v
na e
no
oskrb
ovalko
Število
socialn
ih
oskrb
ovalk
Št. red
no
zapo
slen
ih
socia
lnih
oskrb
ovalk
Izvajanje
PN
D
po
po
ldn
e
Izvajanje
PN
D o
b
ne
de
ljah in
prazn
ikih
Št. ose
b, ki b
i
po
treb
ovale
PN
D
Ljubljana Zavod za oskrbo na domu Ljubljana
(ZOD) 644 3,61 18,02 1.873.740,40 2.167,74 2.312.054,33 5,66 113,75 106,75 DA DA
Ljubljana Zavod za socialno oskrbo Pristan 104 3,35 16,74 282.056,11 361.304,77 5,78 18 15 DA DA 4
Ljubno Center za socialno delo Mozirje 8 6,04 16,56 19.003,93 29.978,41 5,88 1,36 1,36 NE NE
Ljutomer Center za socialno delo Ljutomer 17 4,10 16,79 43.607 64.180,00 5,45 3,12 3,12 DA DA 3
Logatec Center za socialno delo Logatec 14 6,00 18,45 17.114,07 24.020,07 14,00 1 1 NE NE
Log-Dragomer Zavod za socialno oskrbo Pristan 6 5,36 18,04 11.617,04 16.720,91 6,00 1 1 NE NE
Loška Dolina Center za socialno delo Cerknica 8 3,75 24,35 26.305,59 29.112,50 8,00 1 1 NE NE
Loški Potok Dom starejših občanov Grosuplje -
Enota Loški Potok 1 9,69 19,38 468,16 790,35 12,50 0,08 0,08 NE NE
Lovrenc na Pohorju
Zavod za patronažo in dolgotrajno
oskrbo na domu, Hriberšek Danica,
Lovrenc na Pohorju 19 2,41 12,17 37.862,01 45.448,67 6,33 3 3 NE NE 3
Luče Center za socialno delo Mozirje 1 6,04 16,74 780,48 901,28 5,56 0,18 0,18 NE NE
Lukovica Dom počitka Mengeš 5 5,88 18,43 26.163,07 38.440,51 2,94 1,7 1,7 NE NE
Majšperk Center za socialno delo Ptuj 7 4,10 18,14 28.344,13 36.440,23 3,18 2,2 2,2 NE NE
Makole Center za socialno delo Slovenska
Bistrica 6 4,50 16,50 13.764,98 18.232,38 12,00 0,5 0,5 DA NE
Maribor Center za pomoč na domu Maribor 348 4,53 16,34 829.542,83 1.045.224,51 7,03 49,5 49,5 DA DA 9
Markovci Center za socialno delo Ptuj 4 4,10 18,14 14.271,31 18.096,61 2,50 1,6 1,6 NE NE
Medvode Comett - Zavod za pomoč in nego na
domu 52 3,29 18,94 201.733,99 244.402,08 5,78 9 9 DA DA
Mengeš Dom počitka Mengeš 17 8,67 18,05 32.404,10 63.211,22 6,42 2,65 2,65 NE NE
Metlika Dom počitka Metlika 7 4,90 14,98 9.890,62 14.889,09 9,33 0,75 0,75 NE NE 10
Mežica Center za socialno delo Ravne na
Koroškem 7 3,53 15,21 14.465,46 2.511,85 21.874,98 4,00 1,75 1,75 DA DA
Miklavž na Dom Danice Vogrinec Maribor 21 3,00 15,23 69.731 700 84.858,00 4,20 5 5 NE NE 3
60
OB
ČIN
A
OR
GA
NIZA
CIJA
Število
up
orab
niko
v
(31
. 12
. 20
12
)
Po
trjen
a cen
a v EU
R/u
ro (3
1. 1
2.
20
12
)
Ce
lotn
i stroški
v EUR
/uro
(31
. 12
.
20
12
)
Sub
ven
cija ob
čine
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Sub
ven
cija države
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Ce
lotn
a sred
stva za izvajan
je v le
tu 2
01
2
(v evrih
)*
Število
up
orab
niko
v
na e
no
oskrb
ovalko
Število
socialn
ih
oskrb
ovalk
Št. red
no
zapo
slen
ih
socia
lnih
oskrb
ovalk
Izvajanje
PN
D
po
po
ldn
e
Izvajanje
PN
D o
b
ne
de
ljah in
prazn
ikih
Št. ose
b, ki b
i
po
treb
ovale
PN
D
Dravskem polju
Miren-Kostanjevica Center za socialno delo Nova Gorica -
Center za pomoč na domu Klas 34 4,00 20,73 48.255,24 6.426,74 72.537,98 11,33 3 2 NE NE 2
Mirna peč Dom starejših občanov Novo mesto 9 5,60 20,38 12.238,75 321 16.767,37 9,00 1 1 DA DA
Mislinja Dom za varstvo odraslih Velenje 3 3,75 15,14 29.677,00 36.600,68 3,00 1 1 NE NE
Mokronog -
Trebelno Dom starejših občanov Trebnje 9 8,11 17,48 21.431,47 35.647,05 6,00 1,5 1,5 NE NE 3
Moravče Comett - Zavod za pomoč in nego na
domu 7 5,19 17,12 12.528,61 18.158,78 7,00 1 1 NE NE
Moravske Toplice Center za socialno delo Murska Sobota 19 7,23 17,90 30.462,01 49.429,97 9,50 2 2 DA DA
Mozirje Center za socialno delo Mozirje 14 6,04 16,73 25.780,72 39.445,25 6,42 2,18 2,18 NE NE
Murska Sobota Center za socialno delo Murska Sobota 26 5,80 17,90 55.767,07 84.488,69 5,78 4,5 4,5 DA DA
Muta Center za socialno delo Radlje ob Dravi 2 7,16 14,32 15.609,68 27.774,51 1,96 1,02 1,02 NE NE
Naklo Dom upokojencev Kranj 8 5,63 21,06 38.135 47.233,00 4,04 1,98 1,98 DA DA
Nazarje Center za socialno delo Mozirje 2 6,04 16,89 8.779,51 13.396,00 2,74 0,73 0,73 NE NE
Nova Gorica Center za socialno delo Nova Gorica -
Center za pomoč na domu Klas 206 4,17 18,71 431.334,91 5.690,53 597.454,84 8,41 24,5 23,5 DA DA 15
Novo Mesto Dom starejših občanov Novo mesto 301 5,50 18,43 286.030,74 5.756,08 404.876,63 20,69 14,55 14,55 DA DA
Odranci Center za socialno delo Lendava 13 0,00 20,10 11.227 11.227,00 31,71 0,41 0,41 NE NE 3
Oplotnica Center za socialno delo Slovenska
Bistrica 17 3,00 16,50 39.672,40 46.854,25 6,80 2,5 2,5 DA NE
Ormož CSO Ormož, Center za starejše občane
d.o.o. 33 5,87 14,68 52.899,66 90.919,67 8,25 4 4 NE DA 10-15
Osilnica Center za socialno delo Kočevje 0 0,00 0
Pesnica Center za socialno delo Pesnica 31 4,80 15,72 109.388,04 129.394,44 5,17 6 5 NE NE
Piran Center za socialno delo Piran 77 4,95 15,64 211.114,83 8.665,44 287.808,88 4,97 15,5 12,5 DA DA 30
Pivka Center za socialno delo Postojna 38 4,71 19,22 100.207,88 121.990,68 8,44 4,5 4,5 NE DA 3
61
OB
ČIN
A
OR
GA
NIZA
CIJA
Število
up
orab
niko
v
(31
. 12
. 20
12
)
Po
trjen
a cen
a v EU
R/u
ro (3
1. 1
2.
20
12
)
Ce
lotn
i stroški
v EUR
/uro
(31
. 12
.
20
12
)
Sub
ven
cija ob
čine
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Sub
ven
cija države
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Ce
lotn
a sred
stva za izvajan
je v le
tu 2
01
2
(v evrih
)*
Število
up
orab
niko
v
na e
no
oskrb
ovalko
Število
socialn
ih
oskrb
ovalk
Št. red
no
zapo
slen
ih
socia
lnih
oskrb
ovalk
Izvajanje
PN
D
po
po
ldn
e
Izvajanje
PN
D o
b
ne
de
ljah in
prazn
ikih
Št. ose
b, ki b
i
po
treb
ovale
PN
D
Podčetrtek Senior, center za pomoč starejšim, Lidija
Umek s.p. 26 4,54 15,51 77501,05 108.014,50 6,50 4 4 DA DA 5
Podlehnik Center za socialno delo Ptuj 1 9,07 18,14 4.386,17 9.392,81 2,00 0,5 0,5 NE NE
Podvelka Center za socialno delo Radlje ob Dravi 5 7,16 14,32 23.461,04 41.489,93 3,29 1,52 1,52 NE NE
Poljčane Center za socialno delo Slovenska
Bistrica 9 5,21 16,50 13.879,49 17.936,08 9,00 1 1 DA NE
Polzela Dom Nine Pokorn Grmovje 16 5,19 18,97 12.941,91 1.981,38 22.282,80 17,78 0,9 0,63 DA DA 2
Postojna Center za socialno delo Postojna 81 4,68 16,44 129.420,10 168.155,82 11,57 7 7 NE DA
Prebold Dom Nine Pokorn Grmovje 20 5,86 18,15 19.172,04 3.082,15 34.042,77 14,29 1,4 0,98 DA DA 2
Preddvor Dom starejših občanov Preddvor 3 5,93 14,82 1.998,18 2.370,24 15,00 0,2 0,2 NE NE 5
Prevalje Center za socialno delo Ravne na
Koroškem 8 3,53 15,21 31.341,52 2.511,85 46.528,15 4,00 2 1,75 DA DA
Ptuj Center za socialno delo Ptuj 37 6,00 18,14 118.133,16 20.223,12 193.094,27 3,98 9,3 9,3 NE NE
Puconci DOMANIA, Zavod za dnevno varstvo
starejših in pomoč na domu 15 6,44 14,87 40.668,30 76.668,96 5,00 3 3 DA DA 5-10
Rače-Fram Center za pomoč na domu Maribor 15 4,53 17,62 27.726,86 36.873,17 7,50 2 2 NE NE
Radeče Center za socialno delo Laško 30 4,12 18,74 45.927,82 1.680,87 61.543,96 10,00 3 3 DA DA
Radenci Center za socialno delo Gornja Radgona 14 8,14 17,44 17.225 29.688,00 10,61 1,32 1,32 DA DA
Radlje ob Dravi Center za socialno delo Radlje ob Dravi 13 7,16 14,32 42.167 72.396,52 4,42 2,94 2,94 NE NE
Radovljica Dom dr. Janka Benedika Radovljica 49 3,44 17,20 165.432,73 198.564,04 6,13 8 8 DA DA
Ravne na
Koroškem
Center za socialno delo Ravne na
Koroškem 16 3,53 15,21 40.287,45 2.511,85 57.702,49 8,00 2 1,75 DA DA
Razkrižje Center za socialno delo Ljutomer 4 4,50 18,15 8.844 16.484,00 3,96 1,01 1,01 DA DA 2
Rečica pri Savinji Center za socialno delo Mozirje 6 5,46 17,79 12.606,17 18.068,90 6,59 0,91 0,91 NE NE
Renče-Vogrsko Center za socialno delo Nova Gorica -
Center za pomoč na domu Klas 39 3,85 19,61 65.288,88 5.399,05 90.675,36 9,75 4 3 NE NE 2
Ribnica Center za socialno delo Ribnica 22 5,00 17,52 51.415,17 65.797,70 7,83 2,81 2,81 DA DA
62
OB
ČIN
A
OR
GA
NIZA
CIJA
Število
up
orab
niko
v
(31
. 12
. 20
12
)
Po
trjen
a cen
a v EU
R/u
ro (3
1. 1
2.
20
12
)
Ce
lotn
i stroški
v EUR
/uro
(31
. 12
.
20
12
)
Sub
ven
cija ob
čine
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Sub
ven
cija države
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Ce
lotn
a sred
stva za izvajan
je v le
tu 2
01
2
(v evrih
)*
Število
up
orab
niko
v
na e
no
oskrb
ovalko
Število
socialn
ih
oskrb
ovalk
Št. red
no
zapo
slen
ih
socia
lnih
oskrb
ovalk
Izvajanje
PN
D
po
po
ldn
e
Izvajanje
PN
D o
b
ne
de
ljah in
prazn
ikih
Št. ose
b, ki b
i
po
treb
ovale
PN
D
Ribnica na Pohorju Center za socialno delo Radlje ob Dravi 2 7,16 14,32 5.958,96 10.641,60 3,57 0,56 0,56 NE NE
Rogaška Slatina Comett domovi d.o.o, Pegazov dom 37 6,14 17,07 71.448,83 105.839,80 8,71 4,25 4,25 DA DA
Rogašovci Center za socialno delo Murska Sobota 9 7,23 17,90 13.892,80 22.910,15 9,00 1 1 DA DA
Rogatec Center za socialno delo Šmarje pri
Jelšah 15 4,30 13,35 36.403,46 50.494,53 7,50 2 2 DA DA
Ruše Sončni dom Maribor, družba za storitve
d.o.o. 50 3,55 14,30 126.735,68 161.941,03 7,14 7 7 DA NE
Selnica ob Dravi Sončni dom Maribor, družba za storitve
d.o.o. 19 3,55 17,53 63.322,41 79.402,14 4,75 4 4 DA NE
Semič Center za socialno delo Črnomelj 20 3,78 15,50 47.657,96 53.982,03 6,67 3 3 NE NE
Sevnica Center za socialno delo Sevnica 75 4,50 23,22 162.219 27.504 238.007,00 7,50 10 6 DA DA 18
Sežana Dom upokojencev Sežana 32 6,21 16,72 42.765,56 69.065,13 8,00 4 4 DA DA
Slovenj Gradec Koroški dom starostnikov - PE Slovenj
Gradec 11 5,50 15,98 25.756,10 36.070,87 5,50 2 2 NE DA
Slovenska Bistrica Center za socialno delo Slovenska
Bistrica 60 5,21 16,50 172.260,46 223.671,53 6,67 9 8 DA NE
Slovenske Konjice Lambrechtov dom Slovenske Konjice 45 5,50 17,45 125.083,83 182.028,76 5,63 8 6 DA DA
Sodražica Center za socialno delo Ribnica 7 5,00 17,52 12.237,54 17.390,10 7,45 0,94 0,94 DA DA
Solčava Center za socialno delo Mozirje 0 6,04 16,71 585,16 585,16 0,00 0,18 0,18 NE NE
Središče ob Dravi CSO Ormož, Center za starejše občane
d.o.o. 6 5,87 14,68 14.349,42 19.532,00 4,00 1,5 1,5 NE DA 5-7
Starše Center za pomoč na domu Maribor 22 4,53 16,96 45.004,15 63.449,04 7,33 3 3 NE NE
Straža Dom starejših občanov Novo mesto 18 7,00 20,37 31.625,27 564,43 42.559,51 12,59 1,43 1,43 DA DA
Sv. Trojica v
Slovenskih Goricah Center za socialno delo Lenart 5 2,81 16,12 14.804,57 16.522,54 6,49 0,77 0,77 NE NE
Sveta Ana Center za socialno delo Lenart 2 2,81 17,39 14.273,08 15.753,28 2,99 0,67 0,67 NE NE
Sveti Andraž v Center za socialno delo Ptuj 1 9,07 18,14 2.291,87 4.441,46 10,00 0,1 0,1 NE NE
63
OB
ČIN
A
OR
GA
NIZA
CIJA
Število
up
orab
niko
v
(31
. 12
. 20
12
)
Po
trjen
a cen
a v EU
R/u
ro (3
1. 1
2.
20
12
)
Ce
lotn
i stroški
v EUR
/uro
(31
. 12
.
20
12
)
Sub
ven
cija ob
čine
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Sub
ven
cija države
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Ce
lotn
a sred
stva za izvajan
je v le
tu 2
01
2
(v evrih
)*
Število
up
orab
niko
v
na e
no
oskrb
ovalko
Število
socialn
ih
oskrb
ovalk
Št. red
no
zapo
slen
ih
socia
lnih
oskrb
ovalk
Izvajanje
PN
D
po
po
ldn
e
Izvajanje
PN
D o
b
ne
de
ljah in
prazn
ikih
Št. ose
b, ki b
i
po
treb
ovale
PN
D
Slovenskih goricah
Sv. Jurij ob Ščavnici Center za socialno delo Gornja Radgona 9 4,38 17,44 17.887 24.172,00 7,76 1,16 1,16 DA DA
Sv. Jurij v
Slovenskih Goricah Center za socialno delo Lenart 7 2,81 16,12 13.005,86 16.135,30 9,33 0,75 0,75 NE NE
Sveti Tomaž CSO Ormož, Center za starejše občane
d.o.o. 2 5,87 14,68 9.765,30 14.726,55 4,00 0,5 0,5 NE DA 4
Šalovci Center za socialno delo Murska Sobota 10 7,23 17,90 18.294,53 30.863,94 10,00 1 1 DA DA
Šempeter - Vrtojba Center za socialno delo Nova Gorica -
Center za pomoč na domu Klas 48 3,10 19,27 73.341,09 5.801,30 97.313,94 12,00 4 3 NE DA 4
Šenčur Dom upokojencev Kranj 13 5,63 20,45 38.033 48.411,00 6,50 2 2 DA DA
Šentilj Center za socialno delo Pesnica 37 4,80 15,97 88.801,70 106.336,18 5,29 7 5 NE NE
Šentjernej Center za socialno delo Novo mesto 42 5,08 16,92 64.419,36 92.028,48 10,50 4 4 NE NE
Šentjur Center za socialno delo Šentjur pri Celju 52 5,34 16,89 84.446 8.782,30 131.153,97 8,67 6 5 DA NE
Šentrupert Dom starejših občanov Trebnje 8 8,11 17,48 13.056,41 21.276,26 8,00 1 1 NE NE 3
Škocjan Dom starejših občanov Novo mesto 4 8,20 23,70 10.204,83 256,68 14.478,08 7,84 0,51 0,51 DA DA
Škofja Loka Center za socialno delo Škofja Loka 55 5,42 18,79 102.550,96 146.101,53 8,46 6,5 6 NE DA 15
Škofljica Center za socialno delo Ljubljana Vič-
Rudnik 37 0,00 16,99 51.773,74 51.773,74 18,50 2 2 NE NE
Šmarje pri Jelšah Center za socialno delo Šmarje pri
Jelšah 42 5,00 14,92 81.840,53 119.142,16 7,00 6 6 DA DA
Šmarješke Toplice Dom starejših občanov Novo mesto 13 8,50 22,41 25.698,32 579,06 42.170,30 9,22 1,41 1,41 DA DA
Šmartno ob Paki Center za socialno delo Velenje 16 8,20*** 17,50 46.112,49 55.473,33 6,40 2,5 2,5 NE NE
Šmartno pri Litiji Dom Tisje 6 3,80 17,74 11.856,17 14.920,87 1,00 6 5 NE NE 4
Šoštanj Center za socialno delo Velenje 43 5,73 17,63 132.174,07 6972,42 175.159,53 8,60 5 4 DA DA
Štore Dom ob Savinji Celje - Center za pomoč
na domu 11 3,60 18,20 26.870 34.638,00 11,00 1 1 DA DA
Tabor Zavod sv. Rafaela Vransko 6 7,50 15,95 10.989,60 23.137,73 4,29 1,4 1,4 DA DA
64
OB
ČIN
A
OR
GA
NIZA
CIJA
Število
up
orab
niko
v
(31
. 12
. 20
12
)
Po
trjen
a cen
a v EU
R/u
ro (3
1. 1
2.
20
12
)
Ce
lotn
i stroški
v EUR
/uro
(31
. 12
.
20
12
)
Sub
ven
cija ob
čine
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Sub
ven
cija države
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Ce
lotn
a sred
stva za izvajan
je v le
tu 2
01
2
(v evrih
)*
Število
up
orab
niko
v
na e
no
oskrb
ovalko
Število
socialn
ih
oskrb
ovalk
Št. red
no
zapo
slen
ih
socia
lnih
oskrb
ovalk
Izvajanje
PN
D
po
po
ldn
e
Izvajanje
PN
D o
b
ne
de
ljah in
prazn
ikih
Št. ose
b, ki b
i
po
treb
ovale
PN
D
Tišina Center za socialno delo Murska Sobota 13 7,23 17,90 24.652,66 42.642,72 13,00 1 1 DA DA
Tolmin Center za socialno delo Tolmin 60 3,70 21,48 138.503,86 170.345,18 9,23 6,5 6,5 NE DA
Trbovlje Dom upokojencev Franc Salamon
Trbovlje 48 6,29 14,68 102.632,88 144.468,54 9,60 5 5 DA DA
Trebnje Dom starejših občanov Trebnje 36 6,61 17,48 59.673,76 88.590,93 9,73 3,7 3,7 NE NE 9-12
Trnovska vas Center za socialno delo Ptuj 1 4,10 18,14 6.409,17 8.418,17 20,00 0,05 0,05 NE NE
Trzin Dom počitka Mengeš 7 8,64 18,11 15.930,24 26.648,97 6,09 1,15 1,15 NE NE
Tržič Dom Petra Uzarja Tržič 18 5,86 18,48 33.434,37 48.487,52 6,00 3 3 DA DA
Turnišče Center za socialno delo Lendava 6 5,94 20,10 24.935 27.648,00 6,45 0,93 0,93 NE NE 3
Velenje Center za socialno delo Velenje 101 8,14*** 17,26 257313,18 28.019,53 343.855,24 6,85 14,75 10,75 DA DA
Velika Polana Center za socialno delo Lendava 7 5,94 20,10 9.211 13.566,00 13,46 0,52 0,52 NE NE 3
Velike Lašče Center za socialno delo Ljubljana Vič-
Rudnik 29 4,55 15,66 42.897,22 49.471,09 14,50 2 2 NE NE
Veržej Center za socialno delo Ljutomer 2 4,10 18,15 8.419 11.758,00 3,39 0,59 0,59 DA DA 2
Videm Center za socialno delo Ptuj 3 6,00 18,14 19.291,25 28.648,25 4,29 0,7 0,7 NE NE
Vipava Zavod za socialno oskrbo Pristan 19 6,86 15,25 25.772,81 47.899,48 6,33 3 3 NE NE
Vitanje Lambrechtov dom Slovenske Konjice 9 4,50 16,18 32.750,30 46.686,65 4,50 2 2 DA DA
Vodice Comett - Zavod za pomoč in nego na
domu 5 8,58 17,17 14.259,37 28.518,74 5,00 1 1 DA DA
Vojnik Dom ob Savinji Celje - Center za pomoč
na domu 25 3,70 18,03 52.500 66.686,00 8,33 3 3 DA DA
Vransko Zavod sv. Rafaela Vransko 15 7,50 15,95 21.000,93 35.630,42 9,38 1,6 1,6 DA DA
Vrhnika Dom upokojencev Vrhnika 17 4,50 19,28 26.909 34.208,00 11,33 1,50 1,5 NE NE
Vuzenica Center za socialno delo Radlje ob Dravi 5 7,16 14,32 10.790,20 19.160,25 5,21 0,96 0,96 NE NE
Zagorje ob Savi Center za socialno delo Zagorje 54 3,47 13,49 156.222 333 212.805,00 3,18 17 12 DA DA 40-50
Zavrč Center za socialno delo Ptuj 0 9,07 18,14 0,00
Zreče Lambrechtov dom Slovenske Konjice 26 4,50 17,63 74.696,31 103.909,89 6,50 4 4 DA DA
65
OB
ČIN
A
OR
GA
NIZA
CIJA
Število
up
orab
niko
v
(31
. 12
. 20
12
)
Po
trjen
a cen
a v EU
R/u
ro (3
1. 1
2.
20
12
)
Ce
lotn
i stroški
v EUR
/uro
(31
. 12
.
20
12
)
Sub
ven
cija ob
čine
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Sub
ven
cija države
v le
tu 2
01
2 (v EU
R)*
Ce
lotn
a sred
stva za izvajan
je v le
tu 2
01
2
(v evrih
)*
Število
up
orab
niko
v
na e
no
oskrb
ovalko
Število
socialn
ih
oskrb
ovalk
Št. red
no
zapo
slen
ih
socia
lnih
oskrb
ovalk
Izvajanje
PN
D
po
po
ldn
e
Izvajanje
PN
D o
b
ne
de
ljah in
prazn
ikih
Št. ose
b, ki b
i
po
treb
ovale
PN
D
Žalec Dom Nine Pokorn Grmovje 91 5,02 18,08 88.051,07 13.209,22 140.559,78 15,17 6 4,2 DA DA 3
Železniki Center za socialno delo Škofja Loka 6 4,17 19,56 19.191,59 23.037,90 4,00 1,5 1 NE NE
Žetale Center za socialno delo Ptuj 0 4,10 18,14 3.285,30 4.451,75 0 NE NE
Žiri Center za socialno delo Škofja Loka 19 5,42 16,00 29.352,40 43.570,79 7,60 2,5 2 NE NE
Žirovnica Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja
Jesenice 21 4,33 17,64 28.469,14 37.730,73 10,50 2 2 DA DA
Žužemberk Dom starejših občanov Novo mesto 13 5,00 19,35 51.564,19 868,95 67.507,84 6,77 1,92 1,92 DA DA
Mirna Dom starejših občanov Trebnje 7 6,49 17,48 11.059,85 18.089,14 8,75 0,8 0,8 NE NE 3
SLOVENIJA 6.583 5,27 17,57 15.008.507,65 289.743,32 20.172.362,85 7,7 911,203 845,03 DA = 98
DA = 103
okvirno 330
![Ljubljana 2016 - mddsz.gov.si · al.]. - Dopolnjena izd. - Ljubljana : Izobraževalno raziskovalni inštitut, 2016 ISBN 978-961-93927-1-3 1. Oreški, Suzana 284769792 RECENZIJA Pred](https://img.pdfslide.tips/doc/110x75/5c39858109d3f23a308c4261/ljubljana-2016-mddszgovsi-al-dopolnjena-izd-ljubljana-izobrazevalno.jpg)