IZVAJANJE PREVENTIVNIH PREGLEDOV

Sandi Jugovac, dipl. var. ing.

GB Koper, Komisija za preventivo GZS

POŽAR TOVORNIH VOZIL

• Lokacija: Topole pri Mengšu

• Datum in čas: 3.5.2015 ob 23:10

• Obseg požara: Požar je zajel 8 tovornih vozil na prostem

Vodja intervencije: Andrej Bizjak, GZ Mengeš

Zakon o varstvu pred požarom (ZVP UPB1, Ur. list RS št. 03/07)

Cilj dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom je varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo.

Za uresničevanje ciljev je potrebno zagotavljati:

1. Načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom;

2. Odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara;

3. Varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja;

4. Preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara in eksplozije za ljudi, živali, premoženje in okolje;

5. Vzpostavitev ekonomskih razmerij med predpisanimi preventivnimi ukrepivarstva pred požarom in pričakovano škodo.

Preventivni ukrepi varstva pred požarom

• prostorski, gradbeni, tehnološki, tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo možnost za nastanek požara, ob njegovem nastanku pa zagotavljajo varno evakuacijo ljudi in premoženja ter preprečujejo njegovo širjenje.

IV. Načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom

Pri pripravi prostorskih aktov je potrebno zagotoviti:

1. Pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja;

2. Potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev;

3. Dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila;

4. Vire za zadostno oskrbo vode z vodo za gašenje.

IV. Načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom

Graditev objektov

1. Pri graditvi objektov morajo biti izponjene zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov;

2. Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objekta ne sme zmanjšati;

3. Poti namenjene intervencijskim vozilom morajo biti označene skladno s predpisi;

Pravilnik o požarni varnosti v stavbah

II. ZAHTEVE ZA VARNOST PRED POŽAROM

Naprave za gašenje in dostop gasilcev

(6. člen)

Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da so zagotovljene:

• Naprave in oprema za gašenje začetnih požarov (za vse uporabnike)

• Naprave in oprema za gašenje (za usposobljene uporabnike in gasilce)

• Vgrajeni sistemi za gašenje požara

RAZVOJ POŽARA V PROSTORU

Požarna preventiva

Požarna preventiva Gasilska operativa

Nastanek požara ČAS

Dostopi, dovozi in delovne površine za gasilska vozila

Pravilnik o požarnem redu

(Ur. list RS št. 52/07 in 34/11)

9.a člen

Intervencijska pot

Intervencijska pot mora biti označena s prometnim znakom alioznačbami na vozišču „intervencijska pot“ v skladu s predpisi oprometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.

Na intervencijski poti mora biti zagotovljen nemoten prehodintervencijskih vozil.

Dostopi, dovozi in delovne površine

Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah

(Ur. list RS št.99/15)

Pot oziroma pas namenjen intervencijskim vozilom na katerem ni dovoljena ustavitev ali parkiranje vozila

Pas mora biti označen z ločilno neprekinjeno črto rumene barve

Velikost znaka 400x400 ali 600x600

Dostopi, dovozi in delovne površine

Pravilnik o požarnem redu (Ur. list RS št. 52/07 in 34/11)

9.b člen

Površine za gasilce ob objektih

Dostopne poti za gasilce in gasilska vozila, postavitvene in delovnepovršine za gasilska vozila morajo biti vedno proste in prehodne.

Dovozne poti za gasilska vozila morejo biti označene z opozorilnimitablami z napisom „Dovozna pot za gasilska vozila“.

Smernica SZPV 206 (SIST DIN 14090)

Površine za gasilce ob zgradbah

• Dostopne poti

• Dovozne poti za gasilska vozila

• Postavitvene površine

• Delovne površine za gasilska vozila

Dostopne poti

• Širina poti najmanj 1,2 m

• Prehodi visoki najmanj 2,1 m

• Svetla odprtina vrat ali drugih zožitev (90cm x 200cm)

Dovozne poti za gasilska vozila

• Osna obremenitev vozila do 10t

• Ravni deli dovozne poti široki najmanj 3,5 m

• Svetla višina podvozov najmanj 4 m

• V primeru ko poti niso speljane naravnost je širina med 3,5 in 5m na dolžini najmanj 11m pred zavojem

• Vzdolžni naklon dovozne poti sme biti največ 10%

• Stopnice ali robniki ipd. višine največ 8 cm s posnetimi robovi

Stopnice med seboj oddaljene najmanj 10 m

• Dopolnilne table „Dovozna pot za gasilska vozila“

Zapornice ali zaporni količki se morajo odpreti s ključem za nadzemne hidrante DIN 3223 (obešenke lahko do premera zatiča 5mm)

Dovozne poti za gasilska vozila

Delovne površine

• Določene na varnem mestu, blizu evakuacijskih poti, naprav za gašenje in vodnih virov.

• Površina najmanj 6m x 11

• Naklon delovnih površin v nobeno smer ne sme biti večji od 5%

• Napis: INTERVENCIJSKA POVRŠINA

Postavitvene površine

• Rob postavitvene površine na strani objekta : najmanj 3 in največ 9m za stavbe do 18m in največ 6m za stavbe nad 18m

• Nosilnost vozila 18t

• Površina najmanj 6x11m

• Območje med postavitveno površino in objektom, mora biti prosto (brez objektov dreves ali podobnega)

• Če postavitvena površina predstavlja konec dovozne poti, ki je pravokotna na zunanjo steno, mora biti oddaljena najmanj 1m

0značitev površin za gasilce ob zgradbi

TSG -1-001:2018 – Požarna varnost v stavbah

• Potrebno je upoštevati smernico SZPV 206

Oddaljenost delovnih površin od stavbe:

• Eno- ali dvo- stanovanjske stavbe – 50m oz. 80m če so vmes ovire

• Vse ostale stavbe – 20 m oz. 40 m če so vmes ovire

• Stavbe s priključkom na hidrantno omrežje ali suhi dvižni vod – 10m oz. 20 m če so vmes ovire

Krožna dovozna pot okoli stavbe: stavbe posebne družbene skupnosti, za zdravstveno oskrbo, trgovske in industrijske stavbe – površina več kot 5000m2

BOLNIŠNICA IZOLA – DECEMBER 2012

Situacija – požarni načrt (jan 2013)

BOLNIŠNICA IZOLA – AVGUST 2013

BOLNIŠNICA IZOLA – SEPTEMBER 2013

BOLNIŠNICA IZOLA – AVGUST 2014

MARKOVEC – KOPER AVGUST 2013

PRAKTIČNO TESTIRANJE FEBRUAR 2014

MARKOVEC – KOPER APRIL 2015

OSTALO

OSTALO

Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. list RS 114/09)

III. UKREPI ZA VARSTVO GOZDOV PRED POŽAROM

Za učinkovito preprečevanje in gašenje požarov se izdeluje in vzdržuje protipožarna infrastruktura, ki jo tvorijo:

• Protipožarne preseke;

• Izogibališča in vstopne ploščadi na protipožarnih presekah;

• Prostori za izvenletališko pristajanje helikopterjev;

• Protipožarni zidovi in steze;

• Namensko urejeni vodni viri oziroma mesta za oskrbo z vodo za gašenje;

• Table za označevanje gozdne infrastrukture in protipožarne table za opozarjanje.

Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. list RS 114/09)

• Protipožarne preseke – intervencijske gozdne prometnice za potrebe varovanja naravnega okolja pred požari

Razvrščajo se glede na prevoznost gasilskih vozil:

Protipožarne preseke 1. kategorije – GVGP - 1,2 in GCGP - 1,2,3

Protipožarne preseke 2. kategorije – GVGP - 1

OSKRBA Z VODO ZA GAŠENJE

Ustrezni vodni viri za zagotavljanje požarne vode:

• Javno vodovodno omrežje

• Požarni bazeni (omejen vodni vir)

• Neizčrpen vodni vir (naravni in umetni)

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA OSKRBO Z VODO:• Oskrba z vodo mora biti zanesljiva

• Dovodni cevovodi morajo biti na takšni globini, da voda v njih ne more zamrzniti

• Voda za gašenje ne sme vsebovati delcev, ki bi lahko povzročili zastoj vode v armaturah ali črpalki

• Vsi cevovodi morajo biti napolnjeni s sladko vodo ne glede na vir za oskrbo z vodo za gašenje

• Vir mora imeti zmogljivost in izdatnost, da je možno zagotoviti zahtevani pretok v predvidenem času pri razpoložljivem dinamičnem tlaku

Javno vodovodno omrežje

Količina vode je odvisna od razpoložljivih količin vode v omrežju in

pretočne sposobnosti cevovodov.

Javni vodovod šteje za ustrezni vir, če:

• ima vodovodno omrežje dva ali več vodnih virov

• ima vodovodno omrežje uporabno dovoljenje

• je ob tehničnem pregledu zunanjih hidrantov z meritvijo potrjen doseženi načrtovani pretok pri obratovalnem tlaku

Požarni bazeni

• Požarni bazeni so lahko vkopani, polvkopani ali nadzemni

• Če se kot vir za oskrbo z vodo uporablja višinski požarni bazen brez črpalk mora biti višinska razlika tolikšna, da je na iztoku najvišje ležečega hidranta dosežen obratovalni tlak pri zahtevanem pretoku ob upoštevanju vseh izgub v cevovodu

• Prostornina mora zadostiti celotni načrtovani oskrbi z vodo (2h)

• Požarne bazene je potrebno redno pregledovati

Neizčrpen vodni vir

Med neizčrpne vodne vire štejemo:

• tekoče vode: reke in potoki

• stoječe vode: morje, jezera, ribniki, vodna zajetja

• vodnjaki

Neizčrpni vodni vir mora vsebovati naslednje zahteve:

• iz podatkov o 100-letnih vodah mora biti potrjeno, da vodni vir tudi v najbolj sušnem obdobju zadnjih 100 let zagotavlja načrtovano količino vode

• imeti mora vodno soglasje o uporabi neizčrpnega vodnega vira

NOTRANJE HIDRANTNO OMREŽJE

• Mokro hidrantno omrežje

• Suho/mokro hidrantno omrežje

• Suho hidrantno omrežje

Mokro hidrantno omrežje

• Neposredno povezani s cevovodi za oskrbo s pitno vodi in so pod stalnim tlakom

• Na mestu odvzema so nameščeni notranji hidranti

Slabost:

Vpliv na kvaliteto pitne vode

Notranji EURO hidranti DN 19/25/32/50

• Omarica z vrtljivim kolutom do 180° in poltogo cevjo

• Dolžina cevi največ 30m

• Možnost odklopa cevnega koluta in priklopa C gasilske cevi

Hidrant mora zagotavljat 16 l/min oz. 0,27 l /s (stanovanjsko poslovni objekti ipd.) oziroma 70 l/m oz. 1,16 l/s (skladišča, garaže, trgovine ipd.) pri tlaku 2,5 bar.

Pri visokih stavbah mora zagotavljati pretok 200 l/min oz. 3,33 l/s pri tlaku 4,5 do 8 bar.

Notranji hidranti DN 50

• Omarica z mehko (plosko) gasilsko cevjo

• Dolžina cevi 15 m

• Notranji premer cevi 52 mm

• Ф ustnika 12 mm

Hidrant mora zagotavljat 300 l/min oz. 5 l/s (skladišča in obrati za predelavo gorljivih materialov) pri tlaku 2,5 bar.

Suho/mokro hidrantno omrežje

• v stanju pripravljenosti je prazen

• so posredno povezani s cevovodi za oskrbo stavb z vodo

• z odprtjem ventila se sistem napolni s požarno vodo

(na najbolj neugodnem mestu najkasneje v 60s)

Suho hidrantno omrežje

• Izključno za dovajanje vode gasilcem in niso povezane z vodovodom

• Suhi dvižni vod ne nadomešča hidrantov (TSG -1-001:2010)

• Priključek za napajanje in priključek za odvzem

• Mora izpolnjevat zahteve standarda DIN 14462-2

• Vgrajeni pri visokih stavbah, podzemnih ali nadzemnih garažah

Priključek za dovod vode

• armatura z 2B, 1B ali 1C priključki, protipovratnim ventilom in cevko za odvodnjavanje

• dobro dostopno, vidno in označeno mesto na zunanji strani

Suhi dvižni vod

• iz pocinkane cevi DN 80

• vgrajena naprava za odzračevanje in protipovratni venil

Odvzemno mesto za gasilce

• armatura z 1C priključkom (lahko je tudi hidrantna omarica)

• načeloma so razporejena na vseh stopniščih (visoke stavbe)

ZUNANJE HIDRANTNO OMREŽJE

TSG -1-001:2010 – Požarna varnost v stavbah

• Hidranti morajo biti praviloma nadtalni

• Do njih mora biti zagotovljen stalen dostop

• Razdalja med hidranti ne sme biti večja od 80m oz. 60m

• Razdalja med hidranti in stavbo ne sme biti manjša od 5 m in ne večja od 80m

• Pri odvzemu vse potrebne količine vode tlak v vodovodu ne sme pasti pod 1,5 bar

ZUNANJE HIDRANTNO OMREŽJE

1. NADZEMNI HIDRANTI

• je viden na daleč, hitro uporaben in dobavlja več vode

• za investitorje je moteč, ker se vanj lahko kdo zaleti in ker je dražji

• odpira se s standardiziranim ključem

• Praviloma se vgrajujejo nadtalni hidranti DN 80 ali DN 100

ZUNANJE HIDRANTNO OMREŽJE

2. PODZEMNI HIDRANT

• imajo to slabost, da jih ni lahko najti, priprava za uporabo je zamudna, ker je treba najprej namestiti podstavek in odmakniti kapo

• dobava vode je manjša, ker je določen manjši svetli premer hidrantnih nastavkov

• večinoma so nameščeni na javnih površinah in označeni z opozorilno tablico

• vgrajujejo se izjemoma, če nadtalni prestavlja preveliko oviro (npr. promet)

Pregled in preizkušanje hidrantnega omrežja

Pregled in preizkušanje hidrantnega omrežja

Zunanje hidrantno omrežje Notranje hidrantno omrežje

Razlika v višini večja od 2 m

Tabela - pretoki

Računska enačba

VAJA

POŽARNI NAČRT

POŽARNI NAČRT

Obvezna izdelava za požarno bolj ogrožene objekte, objekte, kjer se zbira več ljudi in objekte, ki so opremljeni s sončnimi elektrarnami.

Lastnik ali uporabnik takega objekta mora en izvod izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju objekta.

Grafični prikaz situacije objekta in delov objekta z označenimi:

nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito.

Namenjen je za preprečevanje nastanka požara in učinkovito gašenje.

POŽARNI NAČRT

Prikaz objekta v prostoru (situacija) mora zajemati podatke o:

• Legi in namembnosti vseh objektov na zemljišču;

• Stopnji požarne obremenitve;

• Intervencijskih poteh in postavitvenih površinah;

• Visoko in nizkonapetostnih elektrovodih in napravah;

• Plinovodih ali vodih požarno nevarnih snovi;

• Hidrantnih omrežij in dugih vodnih virih za potrebe gašenja;

• Prisotnosti nevarnih snovi in ekspozijsko ogroženih prostorih;

• Gasilskih orodiščih.

POŽARNI NAČRT

Prikaz požarne varnosti objekta mora v tlorisih posameznih etaž zajemati podatke o:

• Mejah požarnih sektorjev;

• Odprtinah v zidovih in stropovih z zaporami;

• Dostopnih poteh;

• Evakuacijskih poteh in stopniščih,

• Posebno požarno nevarnih prostorih;

• Prostorih, kjer se ne sme gasit z vodo;

• Prostorih, v katerih je prisotno sevanje;

POŽARNI NAČRT

• Električnih transformatorjih in napravah za oskrbo z energijo ter stikalih za te naprave;

• Tlačni opremi;

• Legi plinske požarne pipe;

• Vgrajenih sistemih aktivne požarne zaščite, opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom;

• Možnostih notranjega napada.

Glede na velikost in strukturo objekta, se lahko pripravijo tudi požarni načrti za posamezne dele etaže z vrisanimi nevarnostmi.

POŽARNI NAČRT

Prednosti:

• seznanitev z objektom in odgovornimi osebami

• pregled ureditve sistemov, opreme in naprav požarne varnosti

• usposabljanje (vaje, načrti, analize ipd.)

• ustrezno ukrepanje ob požarih in drugih intervencijah

POŽARNI NAČRT

Pravica

Kvalitetno izdelan požarni načrtSvetovanje in podajanje pripomb oziroma poziv k odpravi pomanjkljivosti

Dolžnost

Uporaba zgolj za operativne namene

POŽARNI NAČRT• Omogoča hitro orientacijo v prostoru in preglednost

podatkov

• Prikazuje dejansko stanje

• Vsebuje vse za nas pomembne podatke:

ovire na dovozni poti, nazivi prostorov, gl. ventil od vode, trafo postaja, plinohram, gl. el. stikalo, požarna centrala ipd.

• Hramba: osrednja enota, lokalna enota – izdaja potrdila

• Uporaba: varnostnik, vzdrževalec...

• Ažuriranje 2-3 leta

POŽARNO VAROVANJE

Pravilnik o požarnem varovanju (Uradni list št.107/07 in 92/10)

Požarno varovanje je varovanje premoženja pred požarom. Vključuje tehnično in fizično požarno varovanje.

Tehnično požarno varovanje

Tehnično varovanje obsega:

• nadzor prenosa signalov od vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v varovanem objektu do varnostno nadzornega centra (VNC);

• prenos povezav oziroma informacij z varnostniki oz. gasilci;

• obveščanje in ukrepanje ob požaru.

Opravlja ga operater VNC v skladu z načrtom požarnega varovanja.

Fizično požarno varovanje

Fizično varovanje obsega:

• Preventivni pregled objekta med obhodom;

• Preverjanje stanja po prejetem signalu;

• Obveščanje gasilske enote ob požaru oziroma gašenje začetnega požara ter drugo ustrezno ukrepanje;

Opravlja ga varnostnik oziroma gasilci v skladu z načrtom požarnega varovanja.

Načrt požarnega varovanja

Vsebina:

• Določitev objekta in način požarnega varovanja;

• Način ukrepanja in čas predviden za ukrepanje;

• Način obveščanja ReCO in način obveščanja lastnika objekta;

• Način vstopanja in gibanja po objektu;

• Požarni načrt, če je predviden za objekt;

• Izdelava poročila;

• Čas odprave okvar na sistemu, ki je v upravljanju izvajalca varovanja;

POŽARNO VAROVANJE

Požarno varovanje bolj ogroženih industrijskih in drugih poslovnih objektov v katerih obstaja vsaj srednja do povečana požarna (st. 4) ogroženost lahko izvajajo tudi poklicne ali prostovoljne gasilske enote.

Pogoji:

• Na območje objekta morajo priti najkasneje v 10 min od alarma oziroma poziva;

• Enota ne sme biti oddaljena več kot 5 km od varovanega objekta;

• Najmanj vozilo GV-1 in 3 gasilci.

POŽARNO VAROVANJE

Zagotavljanje prenosnih poti – signalov:

• Prenos do mesta, kjer se opravlja stalno dežurstvo v gasilski enoti.

• Odziv na prekinitev linije, alarma ali napako je lahko največ 30s.

Sistem AJP

Preventivni pregledi (Pravila gasilske službe Ur. list 52/10)

Preventivni pregledi: požarnih okolišev, stanovanjskih, poslovnih, industrijskih in drugih objektov.

Komisije za preventivne preglede – imenuje gasilske organizacije ali gasilske enote

Namen pregledov:

Ocena stanja požarne varnosti na operativnem območju za katerega je enota odgovorna.

Sestava komisije:

Predsednik in dva člana

Izkazuje se s pooblastilom gasilske organizacije ali gasilske enote, ki jo je imenovala.

Preventivni pregledi

Pregled lahko opravi le z soglasjem lastnika ali uporabnika posameznega objekta.

Pred pregledom je potrebno pojasniti namen, cilj in vsebino preventivnega pregleda ter predstaviti člane komisije.

Opravi se lahko pregled zgolj tistih objektov, opreme in naprav na podlagi katerih lahko oceniš stanje požarne varnosti objekta.

Med preventivnim pregledom se lahko zaprosi za podatke in pojasnila v zvezi s požarno varnostjo ter na podlagi ocene stanja se lahko da strokovna navodila, nasvete, predloge in opozorila.

O preventivnem pregledu se piše zapisnik v dveh izvodih – eden za lastnika

Ugotovljena neposredna nevarnost za nastanek požara – obvesti Požarno inšpekcijo - IRSVNDR

Preventivni pregledi-namen, cilj, vsebina

Namen:

• Seznanitev z objektom

• Svetovanje in pomoč (začetno gašenje, vaja evakuacije, požarna straža ipd.)

Cilj:

Učinkovito ukrepanje v primeru požara

Vsebina:

• Usmerjeni požarno varnostni ukrepi

Dokumentacija – Požarni načrt

Dokumentacija – Požarni načrt

Preventivni pregledi – vsebina

Površine za gasilska vozila: prevoznost, označbe;

Ovire na dovozni poti: vrata, rampe – način odpiranja;

Kontaktne osebe: varnostnik, receptor, direktor idr.;

Zunanje hidrantno omrežje: dostopnost, označbe;

Zbirno mesto: ustreznost, označbe;

Vhodi: način odpiranja;

Plinska požarna pipa, TP, prikolop za suho (sprinkler) hidrantno omrežje, gl. vodovodni ventil, gl. elektro stikalo, plinska postaja, ipd.

Preventivni pregledi – vsebina

Notranji hidranti – označbe, dostopnost;

El. omarice in stikala, požarna centrala – lokacija, navodila;

Požarno bolj tvegani prostori – kurilnica, arhiv, skladišča ipd.;

Prostori, kjer se ne sme gasit z vodo – server sobe, telekomunikacije;

Prostori s prisotnimi nev. snovmi (kurilno olje, klor, kužne snovi...);

Požarni sektorji – prehodi;

Sončna elektrarna – označbe, varnostna stikala.

Preventivni pregledi - vsebina

Ocenjevalni list – Check listaVsebina: da ne Opomba:

POVRŠINE ZA GASILCE

Proste, prehodne in označene

ZUNANJE HIDRANTNO OMREŽJE

Označeno in pregledano

ZBIRNO MESTO EVAKUACIJE

Določeno in označeno

PLINSKA POŽARNA PIPA

Dostopna in označena

SUHO HIDRANTNO OMREŽJE

Priključek - označen in vzdrževan

SPRINKLER OMREŽJE

Priključek - označen in vzdrževan

SONČNA ELEKTRARNA

Označeno (objekt in varnostno stikalo)

Zapisnik - vsebina

• Naziv obeh organizacij

• Naslov dokumenta in namen pregleda

• Datum in čas trajanje

• Prisotne osebe – ime in priimek, delavno mesto

• Vsebina oziroma ocena stanja – ugotovitve in predlogi

• Kraj in datum izdelave zapisnik

• Podpis predsednika komisije

Zapisnik

Domače okolje – stanovanjski objekti

Preventivne delavnice

• Lokacija

• Čas dogajanja

• Ciljna skupina

• Sodelujoči

• Namen in cilj

• Program

• Terminski plan

• Obveščanje

ELABORAT

Domača naloga

sandi.jugovac77@gmail.com

Rok: 10.12.18

Hvala za pozornost.