Izvlečki 2015-11 vnešeno v SES - SISTsl.sist.si/image/catalog/DOWNLOAD/NOVOSTI/Izvlecki_2015...• kopije standardov JUS (do 25. 6. 1991) tel. 01/ 478 30 63 • posredovanje tujih

Izvlečki v slovenġļini 11 • 2015 . SIST

11Slovenski inštitut za standardizacijo Slovenian Institute for Standardization

Sporočila • Messages

ISSN 1854-1631

INFORMACIJSKA TOČKA IN PRODAJA PUBLIKACIJ Informacijska točka • tematske poizvedbe o slovenskih in odprto pon-čet 8h - 15h�,� �p�e�t� �8�h� �-� �1�3�h tujih standardih pošta Informacijska točka SIST • poizvedbe o slovenskih in tujih tehničnih Šmartinska c. 152, 1000 Ljubljana predpisih (poizvedbena točka WTO/TBT) tel. 01/ 478 30 68 • naročnina na periodične novosti pri standardih faks 01/ 478 30 98 izbranega profila ali iz izbranega seznama e-pošta [email protected] • naročnina na mesečna obvestila o sklicevanju na standarde v tehničnih predpisih Specialna knjižnica s standardoteko odprto �s�r�e�d�a� 8h - 12h pošta Knjižnica SIST Šmartinska c. 152, 1000 Ljubljana tel. 01/ 478 30 15 faks 01/ 478 30 97 e-pošta [email protected] Prodaja strokovne literature odprto pon-čet 8h - 15h�,� �p�e�t� �8�h� �-� �1�3�h • slovenski standardi SIST pošta SIST, prodaja • publikacije SIST Šmartinska c. 152, 1000 Ljubljana • kopije standardov JUS (do 25. 6. 1991) tel. 01/ 478 30 63 • posredovanje tujih standardov faks 01/ 478 30 97 in literature e-pošta [email protected] • licenčne kopije standardov ISO in IEC, ETS, DIN BS in predlogov prEN • Naročila morajo biti pisna (pošta, faks, e-pošta ali osebni obisk); na nadnadno poslanih izvirnikih naročilnic mora biti navedena opomba o prvem naročilu. Prosimo vas, da pri prvem naročilu navedete natančen naslov za račun. Predstavitev na svetovnem spletu http://www.sist.si

OBJAVE · NOVEMBER 2015

4

Objava novih slovenskih nacionalnih standardov – november 2015

SIST/TC DTN Dvigalne in transportne naprave SIST EN 280:2013+A1:2015 SIST EN 280:2013 SIST EN 280:2013/kprA1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 108 str. (N) Premične dvižne delovne ploščadi - Konstrukcijski izračuni - Merila stabilnosti - Konstrukcijske izvedbe - Varnost - Pregledi in preskusi Mobile elevating work platforms - Design calculations - Stability criteria - Construction - Safety - Examinations and tests Osnova: EN 280:2013+A1:2015 ICS: 53.020.99 1.1 Ta evropski standard določa varnostne zahteve in ukrepe za vse tipe in velikosti premičnih dvižnih delovnih ploščadi (MEWP, glej 3.1), ki so namenjene premikanju oseb na delovna mesta, kjer opravljajo delo na delovni ploščadi (WP), z namenom, da osebe prihajajo na delovno ploščad in odhajajo z nje le na dostopnih mestih na nivoju tal ali šasiji. OPOMBA: Stroji za ravnanje z blagom, ki so opremljeni z delovnimi ploščadmi kot zamenljivo opremo, se štejejo za premične dvižne delovne ploščadi. 1.2 Ta evropski standard se uporablja za konstrukcijske izračune, merila stabilnosti, varnostne preglede in preskuse, preden se dajo premične dvižne delovne ploščadi prvič v uporabo. Opredeljuje nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe premičnih dvižnih delovnih ploščadi in opisuje načine za odpravo ali zmanjšanje teh nevarnosti. Ne zajema nevarnosti, ki izhajajo iz: a) uporabe v potencialno eksplozivnih atmosferah; b) elektromagnetne nezdružljivosti; c) dela s ploščadi na zunanjih električnih sistemih pod napetostjo; d) uporabe stisnjenih plinov za nosilne sestavne dele; e) prihajanja na ploščad in odhajanja z nje z drugih nivojev; f) posebnih uporab (npr. železnica, ladje), ki jih urejajo nacionalni ali lokalni predpisi. 1.3 Ta evropski standard se ne uporablja za: a) stroje za dvigovanje do stalnih nivojev (glej npr. standarde EN 81-1 in EN 81-2, EN 12159); b) gasilske in reševalne enote (glej npr. standard EN 1777); c) nevodene delovne košare, ki visijo z dvižnih naprav (glej npr. standard EN 1808); d) dvižni položaj upravljavca na regalnih dvigalih in opremi (glej standard EN 528); e) dvižne ploščadi (glej standarda EN 1756-1 in EN 1756-2); f) delovne ploščadi, ki se vzpenjajo ob jamboru (glej standard EN 1495); g) opremo za sejme; h) dvižne mize (glej standard EN 1570); i) podporno opremo na tleh za letalski promet (glej npr. standarda EN 1915-1 in EN 1915-2); j) dvižne vozniške prostore na vozilih za talni transport (glej standard EN 1726-2). 1.4 Klasifikacija: Premične dvižne delovne ploščadi so razdeljene v dve glavni skupini: a) Skupina A: Premične dvižne delovne ploščadi, pri katerih je navpična projekcija središčnega dela ploščadi pri vseh oblikah ploščadi pri največjem naklonu šasije, ki ga določi proizvajalec, vedno znotraj zunanjih linij. b) Skupina B: Vse druge premične dvižne delovne ploščadi. Kar zadeva pomikanje, se premične dvižne delovne ploščadi delijo na tri tipe: 1) tip 1: pomikanje je dovoljeno le, če je premična dvižna delovna ploščad v konfiguraciji prevoza; 2) tip 2: pomikanje z dvignjeno delovno ploščadjo se nadzira s kontrolne točke na šasiji; 3) tip 3: pomikanje z dvignjeno delovno ploščadjo se nadzira s kontrolne točke na delovni ploščadi. OPOMBA: Tip 2 in tip 3 je mogoče kombinirati.


5

SIST-TP CEN/TR 1459-6:2015

2015-11 (po) (en) 342 str. (V) Vozila za neravne terene - Varnostne zahteve in preverjanje - 6. del: Uporaba EN ISO 13849-1 za vrteča in nevrteča vozila za neravne terene s spremenljivim dosegom Rough-terrain trucks - Safety requirements and verification - Part 6: Application of EN ISO 13849-1 to slewing and non-slewing variable-reach rough-terrain truck Osnova: CEN/TR 1459-6:2015 ICS: 53.060 To tehnično poročilo opisuje metodologijo za oceno tveganja, ki se uporablja za določitev zahtevane ravni delovanja (PLr), kot je določena v standardu EN ISO 13849-1:2008, za posebne z varnostjo povezane dele krmilnih sistemov (SRP/CS) vozil za talni transport z mehanizmom za dviganje s spremenljivim dosegom, ki jih zajemajo standardi prEN 1459-1, prEN 1459-2 in prEN 1459-3. To tehnično poročilo se ne uporablja za z varnostjo povezane dele krmilnih sistemov, ki nimajo električnih/elektronskih sestavnih delov. OPOMBA: Cilj CEN TC150 WG2 je uporabljati enake metode za razvoj prihodnjih standardov (npr. nadaljnji deli standarda EN 1459).

SIST/TC EDO Elektrotehniška dokumentacija SIST EN 61175-1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 53 str. (J) Industrijski sistemi, inštalacije in oprema ter industrijski proizvodi, oznake signalov - 1. del: Osnovna pravila (IEC 61175-1:2015) Industrial systems, installations and equipment and industrial products, designation of signals - Part 1: Basic rules (IEC 61175-1:2015) Osnova: EN 61175-1:2015 ICS: 29.020 Ta del standarda IEC 61175 določa pravila za sestavo oznak za identifikacijo signalov in signalnih povezav. To vključuje oznako za napajanje. Ta del standarda IEC 61175 se uporablja za vse vrste signalov v industrijskih sistemih, inštalacijah in opremi ter industrijskih proizvodih. V njem je obravnavan informacijski vidik signalov in ne njihovo fizično izvajanje. S področja uporabe standarda so izključena splošna pravila za predstavitev informacij pri vmesnikih človek-stroj. Ta del standarda IEC 61175 se prav tako ne uporablja za identifikacijo napeljave, terminalov, ocevja in drugih povezav strojne opreme. OPOMBA: Za namen označevanja žic glejte standard IEC 62491. Ta horizontalni standard je namenjen predvsem tehničnim odborom za pripravo standardov v skladu z načeli vodila IEC Guide 108. Ena od pristojnosti tehničnih odborov je, da med pripravo publikacij uporabljajo horizontalne standarde, kadar je to primerno. Vsebina tega horizontalnega standarda se ne uporablja, razen če je izrecno navedena ali zajeta v ustreznih publikacijah.

SIST/TC IBLP Barve, laki in premazi SIST EN ISO 8623:2015 SIST EN ISO 8623:2013 SIST ISO 8623:1998

2015-11 (po) (en;fr;de) 15 str. (D) Maščobne kisline talovega olja za barve in lake - Preskusne metode in karakteristike (ISO 8623:2015) Tall-oil fatty acids for paints and varnishes - Test methods and characteristic values (ISO 8623:2015) Osnova: EN ISO 8623:2015 ICS: 87.060.99


6

Ta mednarodni standard določa preskusne metode in navaja karakteristike za destilirane maščobne kisline talovega olja za barve in lake.

SIST/TC IEKS Eksplozivi SIST EN 16263-1:2015

2015-11 (po) (en,fr,de) 35 str. (H) Pirotehnični izdelki - Drugi pirotehnični izdelki - 1. del: Terminologija Pyrotechnics articles - Other pyrotechnic articles - Part 1: Terminology Osnova: EN 16263-1:2015 ICS: 71.100.30, 01.040.71 Ta evropski standard določa različne izraze, povezane z oblikovanjem, izdelavo, delovanjem, označevanjem in preskušanjem drugih pirotehničnih izdelkov (razen pirotehničnih izdelkov za vozila in vžigalnih naprav). SIST EN 16263-3:2015

2015-11 (po) (en,fr,de) 36 str. (H) Pirotehnični izdelki - Drugi pirotehnični izdelki - 3. del: Razredi in tipi Pyrotechnic articles - Other pyrotechnic articles - Part 3: Categories and types Osnova: EN 16263-3:2015 ICS: 71.100.30 Ta evropski standard določa postopek za razvrščanje generičnih vrst, podvrst ali posameznih delov drugih pirotehničnih izdelkov (razen pirotehničnih izdelkov za vozila in vžigalnih naprav) v ustrezni kategoriji, P1 in P2, in vsebuje seznam teh izdelkov.

SIST/TC IESV Električne svetilke SIST EN 60061-3:2000/A49:2015

2015-11 (po) (en,fr) 54 str. (J) Vznožki in okovi žarnic in sijalk skupaj s kalibri za kontrolo medsebojne zamenljivosti in varnosti - 3. del: Kalibri - Dopolnilo A49 (IEC 60061-3:1969/A49:2014) Lamp caps and holders together with gauges for the control of interchangeability and safety - Part 3: Gauges (IEC 60061-3:1969/A49:2014) Osnova: EN 60061-3:1993/A49:2015 ICS: 29.140.10 Dopolnilo A49:2015 je dodatek k standardu SIST EN 60061-3:2000. Vsebuje priporočila IEC v zvezi z vznožki in okovi žarnic in sijalk, ki so danes v splošni rabi, skupaj z ustreznimi kalibri, s ciljem zagotoviti mednarodno medsebojno zamenljivost. Ponazorjeni kalibri, čeprav načeloma splošno sprejeti, niso nujno edina oblika, v kateri so lahko narejeni.

SIST/TC IHPV Hidravlika in pnevmatika SIST EN 1171:2015 SIST EN 1171:2003

2015-11 (po) (en;fr;de) 19 str. (E) Industrijski ventili - Litoželezni zasuni Industrial valves - Cast iron gate valves Osnova: EN 1171:2015 ICS: 23.060.30 Ta evropski standard določa zahteve za litoželezne zasune s prirobničnimi, vtičnimi ali spojnimi zaključki.


7

Ta standard velja za litoželezne zasune, ki se uporabljajo predvsem za industrijsko in splošno uporabo. Vendar se lahko uporabljajo za druge namene, če so izpolnjene zahteve ustreznih standardov zmogljivosti. Razpon nazivnih velikosti je: DN 40; DN 50; DN 65; DN 80; DN 100; DN 125; DN 150; DN 200; DN 250; DN 300; DN 350; DN 400; DN 450; DN 500; DN 600; DN 700; DN 800; DN 900; DN 1 000. Razpon zajetih oznak tlaka je: – izobarne PN 6; PN 10; PN 16; PN 25; – izomorfne, PS 10 bar do PS 1 bar pri sobni temperaturi.

SIST/TC IKER Keramika SIST EN 494:2013+A1:2015 SIST EN 494:2013

2015-11 (po) (en;fr;de) 71 str. (L) Vlaknato-cementne valovite strešne plošče in fazonski kosi - Specifikacija za izdelek in preskusne metode Fibre-cement profiled sheets and fittings - Product specification and test methods Osnova: EN 494:2012+A1:2015 ICS: 91.060.20, 91.100.40 Ta evropski standard določa tehnične zahteve in metode za nadzor ter preskusne metode in pogoje za sprejem za vlaknato-cementne valovite strešne plošče ter njihove vlaknato-cementne fazonske kose za eno ali več navedenih vrst uporabe: – prekrivanje streh; – zaključke notranjih sten; – zaključke zunanjih sten in stropov. V tem evropskem standardu so vlaknato-cementne valovite strešne plošče razvrščene glede na višino njihovih reber in njihove mehanske značilnosti. Ta evropski standard zajema vlaknato-cementne valovite strešne plošče, ojačane z različnimi vrstami vlaken, kot je določeno v točki 5.1.1, s tovarniško nanesenim premazom ali brez njega. Ta evropski standard ne vključuje izračunov v zvezi z izdelavo, oblikovnih zahtev, montažnih tehnik in preverjanja odpornosti nameščenih plošč proti vetru ali dežju. OPOMBA: Nekatere od teh zahtev je mogoče po dogovoru uporabljati za upognjene plošče za posebne uporabe.

SIST/TC IOVO Oskrba z vodo, odvod in čiščenje odpadne vode SIST EN 14516:2015 SIST EN 14516:2006+A1:2010

2015-11 (po) (en;fr;de) 28 str. (G) Kopalne kadi za domačo uporabo Baths for domestic purposes Osnova: EN 14516:2015 ICS: 91.140.70 Ta dokument določa zahteve, preskusne metode in postopke za oceno skladnosti za kopalne kadi za domačo uporabo in osebno higieno, s katerimi se zagotavlja, da bo proizvod, ki je nameščen in vzdrževan v skladu z navodili proizvajalca, izpolnjeval zahteve glede čiščenja in trpežnosti. Ta dokument se uporablja za vse velikosti in oblike kadi. Ta dokument ne zajema kadi za uporabo, za katero veljajo medicinska določila. OPOMBA 1: Za namen tega standarda izraz »domača uporaba« vključuje uporabo v hotelih, namestitvah za študente, bolnišnicah in podobnih stavbah. OPOMBA 2: V Dodatku A so navedene značilnosti materialov, ki se običajno uporabljajo za izdelavo kadi.


8

SIST EN 1610:2015 SIST EN 1610:2001

2015-11 (po) (en) 38 str. (H) Gradnja in preskušanje cevovodov za odvod odpadne vode in kanalizacijo Construction and testing of drains and sewers Osnova: EN 1610:2015 ICS: 23.040.01, 93.030 Ta evropski standard obravnava polaganje in preskušanje vodov in kanalov za odvajanje vode, ki so navadno položeni v zemljo in običajno delujejo v pogojih težnosti (s prosto gladino). Ta evropski standard obravnava tudi gradnjo tlačnih cevovodov, pri čemer je treba po potrebi upoštevati tudi standard EN 805. Ta standard se uporablja tudi za izvedbe vodov in kanalov v jarkih in pod nasipi ali za namestitev nad terenom. Za izvedbo brez izkopa se uporablja standard EN 12889. Dodatno naj bi se upoštevali drugi lokalni predpisi, npr. v zvezi z zdravjem in varnostjo, vzpostavitvijo prvotnega stanja na površini ceste in zahtevami za preskušanje tesnosti. Ta standard se ne uporablja za načrtovanje in oblikovanje v skladu s standardom EN 752. SIST-TP CEN/TR 1295-4:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 23 str. (F) Projektiranje vkopanih cevovodov pri različnih pogojih obremenitve - 4. del: Parametri za zanesljivost projektiranja Structural design of buried pipelines under various conditions of loading - Part 4: Parameters for reliability of the design Osnova: CEN/TR 1295-4:2015 ICS: 23.040.01 Cilj tega tehničnega poročila ni določitev zahtev za projektiranje tlačnih cevovodov, vodov in kanalov za odvajanje vode in odpadnih voda. Te zahteve določa standard EN 1295 1»Projektiranje vkopanih cevovodov pri različnih pogojih obremenitve – 1. del: Splošne zahteve«. To tehnično poročilo se ne uporablja za cevovode, položene na morju, cevovode, podprte s piloti, nevkopane cevovode ali cevovode, položene nad terenom. Za te posebne namestitve je treba upoštevati dodatne dokumente. Posebne razmere (npr. zemeljski plaz, potres, požar) niso vključene v področje uporabe tega dokumenta. Parametri zasnove za izračun vzdolžnih učinkov (vključno z upogibnimi momenti, strižnimi in nateznimi silami, ki nastanejo na primer zaradi neenotnega naleganja in toplotnih premikov ter v primeru tlačnih cevovodov na podlagi Poissonovega razmerja med skrčkom in raztezkom ob spremembi smeri ali križišču) niso zajeti v tem dokumentu.

SIST/TC IPMA Polimerni materiali in izdelki SIST EN ISO 11357-7:2015 SIST EN ISO 11357-7:2013

2015-11 (po) (en;fr;de) 19 str. (E) Polimerni materiali - Diferenčna dinamična kalorimetrija (DSC) - 7. del: Ugotavljanje kristalizacijske kinetike ((ISO 11357-7:2015) Plastics - Differential scanning calorimetry (DSC) - Part 7: Determination of crystallization kinetics (ISO 11357-7:2015) Osnova: EN ISO 11357-7:2015 ICS: 17.200.10, 83.080.01 Ta del standarda ISO 11357 določa dve metodi (izotermično in neizotermično) za preučevanje kristalizacijske kinetike delno kristalničnih polimerov z diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC). Uporablja se samo za taljene polimere. OPOMBA: Te metode niso primerne, če se molekulska struktura polimera med preskušanjem spremeni.


9

SIST/TC ITEK Tekstil in tekstilni izdelki SIST EN ISO 25619-2:2015 SIST EN ISO 25619-2:2009

2015-11 (po) (en;fr;de) 14 str. (D) Geosintetika - Ugotavljanje obnašanja pri tlačni obremenitvi - 2. del: Ugotavljanje obnašanja pri kratkotrajni tlačni obremenitvi (ISO 25619-2:2015) Geosynthetics - Determination of compression behaviour - Part 2: Determination of short-term compression behaviour (ISO 25619-2:2015) Osnova: EN ISO 25619-2:2015 ICS: 59.080.70 Ta del standarda ISO 25619 določa metodo preskušanja indeksa za ugotavljanje obnašanja geosintetike pri kratkotrajni tlačni obremenitvi. Uporablja se lahko za določanje deformacijskega obnašanja pri kratkotrajni tlačni obremenitvi, npr. po izpostavljanju napetosti, tekočinam ali svetlobi. Ta del standarda ISO 25619 se lahko uporablja za nadzor kakovosti. Ni namenjen uporabi za namene projektiranja.

SIST/TC IVAR Varjenje SIST EN ISO 6848:2015 SIST EN ISO 6848:2005

2015-11 (po) (en;fr;de) 17 str. (E) Obločno varjenje in rezanje - Netaljive volframove elektrode - Razvrstitev (ISO 6848:2015) Arc welding and cutting - Nonconsumable tungsten electrodes - Classification (ISO 6848:2015) Osnova: EN ISO 6848:2015 ICS: 25.160.20 Ta mednarodni standard določa zahteve za razvrstitev netaljivih volframovih elektrod za obločno varjenje s ščitom iz inertnega plina ter za varjenje s plazmo, rezanje in vroče brizganje. Informacije o pogojih uporabe teh elektrod so navedene v Dodatku A (informativni).

SIST/TC KAT Kakovost tal SIST EN ISO 11268-3:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 21 str. (F) Kakovost tal - Učinki onesnaževal na deževnike - 3. del: Navodilo za ugotavljanje učinkov v terenskih razmerah (ISO 11268-3:2014) Soil quality - Effects of pollutants on earthworms - Part 3: Guidance on the determination of effects in field situations (ISO 11268-3:2014) Osnova: EN ISO 11268-3:2015 ICS: 13.080.30 Ta del ISO 11268 opisuje tehnike za določanje učinkov snovi na deževnike v terenskih razmerah ter zagotavlja podlago za ugotavljanje učinkov kemikalij, uporabljenih na tleh ali vključenih v tla. SIST EN ISO 16558-1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 24 str. (F) Kakovost tal - Naftni ogljikovodiki, ki predstavljajo tveganje - 1. del: Določevanje alifatskih in aromatskih frakcij hlapnih naftnih ogljikovodikov s plinsko kromatografijo (metoda s statičnim vzorčevalnikom iz plinske faze - headspace) (ISO 16558-1:2015) Soil quality - Risk based petroleum hydrocarbons - Part 1: Determination of aliphatic and aromatic fractions of volatile petroleum hydrocarbons using gas chromatography (static headspace method) (ISO 16558-1:2015) Osnova: EN ISO 16558-1:2015 ICS: 71.040.50, 13.080.10


10

Ta del standarda ISO 16558-1 določa metodo za količinsko določevanje skupnih hlapnih snovi, ki jih je mogoče ekstrahirati, hlapnih alifatskih in aromatskih frakcij naftnih ogljikovodikov na

terenskih vzorcih vlažnih tal s plinsko kromatografijo. Rezultate izvedenega preskusa je mogoče uporabiti za študije ocene tveganja v zvezi z onesnaženjem z naftnimi ogljikovodiki. Metoda se lahko uporablja za vsebnost naftnih ogljikovodikov med XXXX mg/kg in XXXX mg/kg tal, izraženo kot suha snov, za celotno alifatsko frakcijo C5 do C10 in aromatske spojine v območju vrelišča C6 do C10. Za podfrakcije je mogoče doseči nižje mejne vrednosti določevanja. S to metodo so vsi ogljikovodiki z območjem vrelišča 36 °C do 175 °C, n-alkani med C5H12 in C10H22, izoalkani, cikloalkani, BTEX, dialkil in trialkil benzenske spojine določeni kot skupni hlapni naftni ogljikovodiki C5 do C10; poleg tega se določijo hlapne alifatske in aromatske frakcije. Za podfrakcije, predlagane v tem delu standarda ISO xxxxx, se je izkazalo, da so primerne za študije ocene tveganja. Druge podfrakcije med C5H12 in C10H22 pa je mogoče določiti v skladu s tem standardom. SIST-TS CEN ISO/TS 16558-2:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 28 str. (G) Kakovost tal - Naftni ogljikovodiki, ki predstavljajo tveganje - 2. del: Določevanje alifatskih in aromatskih frakcij polhlapnih naftnih ogljikovodikov s plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijsko detekcijo (GC/FID) (ISO/TS 16558-2:2015) Soil quality - Risk-based petroleum hydrocarbons - Part 2: Determination of aliphatic and aromatic fractions of semi-volatile petroleum hydrocarbons using gas chromatography with flame ionisation detection (GC/FID) (ISO/TS 16558-2:2015) Osnova: CEN ISO/TS 16558-2:2015 ICS: 71.040.50, 13.080.10 Ta del standarda ISO 16558-2 določa metodo za količinsko določevanje skupnih polhlapnih snovi, ki jih je mogoče ekstrahirati, polhlapnih alifatskih in aromatskih frakcij naftnih ogljikovodikov na terenskih vzorcih vlažnih tal s plinsko kromatografijo. Rezultate izvedenega preskusa je mogoče uporabiti za študije ocene tveganja v zvezi z onesnaženjem z naftnimi ogljikovodiki. Metoda se lahko uporablja za vsebnost naftnih ogljikovodikov med XXXX mg/kg in XXXX mg/kg tal, izraženo kot suha snov, za celotno alifatsko frakcijo C10 do C40 in aromatsko frakcijo C10 do C40. Za podfrakcije je mogoče doseči nižje mejne vrednosti določevanja. S to metodo so vsi ogljikovodiki z območjem vrelišča 174 °C do 525 °C, n-alkani med C10H22 in C40H82, izoalkani, cikloalkani, alkilni benzeni in alkilni naftaleni ter policiklične aromatske spojine določeni kot skupni polhlapni naftni ogljikovodiki C10 do C40, ki jih je mogoče ekstrahirati; poleg tega se določijo polhlapne alifatske in aromatske frakcije.

SIST/TC KAV Kakovost vode SIST EN 16695:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 100 str. (M) Kakovost vode - Navodilo za ocenjevanje biovolumna mikroalg Water quality - Guidance on the estimation of microalgal biovolume Osnova: EN 16695:2015 ICS: 13.060.70 Razvoj usklajenega protokola za oceno biovolumna alg, vključno s priporočenim seznamom geometričnih oblik najpogostejših evropskih taksonov fitoplanktona, ki izpolnjujejo zahteve iz okvirne direktive o vodah. Metode naj bi zagotovile: – mikroskopsko tehniko za merjenje dimenzij celic alg, ki so potrebne za oceno biovolumna fitoplanktona različnih taksonov fitoplanktona, vključno s posamičnimi celicami, oblikami kompleksnih celic in kolonijami; – računske postopke za oceno biovolumna alg, vključno z razmerji biomase; – potrebne postopke za zagotavljanje kakovosti;


11

– navodila za priporočene geometrične oblike za različne taksone fitoplanktona in pripadajoče enačbe za izračun biovolumna.

SIST/TC KDS Kozmetična, dezinfekcijska sredstva in površinsko aktivne snovi SIST EN 14476:2013+A1:2015 SIST EN 14476:2013 SIST EN 14476:2013/kFprA1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 40 str. (H) Kemična razkužila in antiseptiki - Kvantitativni suspenzijski preskus za vrednotenje virucidnega delovanja v medicini - Preskusna metoda in zahteve (faza 2, stopnja 1) Chemical disinfectants and antiseptics - Quantitative suspension test for the evaluation of virucidal activity in the medical area - Test method and requirements (Phase 2/Step 1) Osnova: EN 14476:2013+A1:2015 ICS: 11.080.20 Ta evropski standard določa preskusno metodo in minimalne zahteve za virucidno delovanje kemičnih razkužil in antiseptikov, ki tvorijo homogen, fizikalno stabilen pripravek, če so razredčeni s trdo vodo ali, pri proizvodih, ki so pripravljeni za uporabo (tj. proizvodih, ki med uporabo niso razredčeni), z vodo. Proizvode je mogoče preskušati samo pri 80-odstotni koncentraciji (s prilagojeno metodo v posebnih primerih 97-odstotni), ker dodajanje preskusnih organizmov in moteče snovi vedno povzroči razredčenje. Ta evropski standard velja za proizvode, ki se uporabljajo na področju zdravstva pri higienskem drgnjenju rok, higienskem umivanju rok, dezinfekciji instrumentov s potapljanjem, površinski dezinfekciji z brisanjem, pršenjem, zalivanjem ali na druge načine in dezinfekciji tekstilij. Ta evropski standard se uporablja za področja in primere, ko obstajajo zdravniške indikacije za dezinfekcijo. Te indikacije se pojavljajo pri negi bolnikov, na primer: – v bolnišnicah, javnih zdravstvenih in zobozdravstvenih ustanovah; – v ambulantah šol, vrtcev in domov za starejše; in lahko nastanejo na delovnem mestu ali doma. Vključujejo lahko tudi storitve, kot so pralnice in kuhinje, ki proizvode dostavljajo neposredno bolnikom. OPOMBA 1: Opisana metoda je namenjena določevanju dejavnosti komercialnih oblik ali aktivnih snovi pod pogoji, v katerih se uporabljajo. OPOMBA 2: Ta metoda ustreza preskusu stopnje 1 faze 2. OPOMBA 3: Standard EN 14885 podrobno določa razmerje med različnimi preskusi in priporočili za uporabo.

SIST/TC KON Konstrukcije SIST EN 1991-1-3:2004/A1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 14 str. (D) Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije - 1-3. del: Splošni vplivi - Obtežba snega Eurocode 1 - Actions on structures - Part 1-3: General actions - Snow loads Osnova: EN 1991-1-3:2003/A1:2015 ICS: 91.010.30 Dopolnilo A1:2015 je dodatek k standardu SIST EN 1991-1-3:2004. 1.1 Področje uporabe (1) EN 1991-1-3 vsebuje navodila za določitev vrednosti obtežbe snega pri projektiranju

konstrukcij stavb in gradbenih inženirskih objektov. (2) Ta standard ne velja za kraje, ki ležijo višje od 1500 m nad morjem, če ni določeno drugače. OPOMBA 1: Napotki za obravnavo obtežbe snega v krajih, ki ležijo višje od 1500 m nad morjem, so

lahko v nacionalnem dodatku. (3) Dodatek A vsebuje informacije o projektnih stanjih in razporedu obtežbe na različnih krajih. OPOMBA: Ti posebni kraji so lahko določeni v nacionalnem dodatku.


12

(4) Dodatek B vsebuje oblikovne koeficiente za upoštevanje izjemnih zametov. OPOMBA: Uporaba dodatka B je dovoljena v nacionalnem dodatku.

(5) Dodatek C vsebuje karakteristične vrednosti obtežbe snega na tleh, ki so bile določene z raziskavami po posebnih pogodbah v zvezi s tem evrokodom pri DG III/D3 Evropske komisije.

Namen tega dodatka je: – obvestiti pristojne nacionalne organe in jim pomagati pri dopolnitvi nacionalnih kart, – pomagati pri zagotavljanju, da bi bili pri obravnavi nacionalnih podatkov v državah članicah

uporabljeni uveljavljeni harmonizirani postopki v tem dodatku. (6) Dodatek D vsebuje navodila za določitev obtežbe snega na tleh v skladu s povratno dobo. (7) Dodatek E vsebuje podatke o prostorninski teži snega. (8) Ta del standarda ne vsebuje navodil o posebnih vrstah obtežbe snega, kot so: – obtežba snega zaradi zdrsa ali padca snega z višje strehe, – dodatna obtežba z vetrom zaradi spremembe oblike ali velikosti objekta zaradi snega ali ledu, – obtežba v območjih, kjer sneg leži vse leto, – obtežba z ledom, – bočna obtežba snega (npr. zaradi zametov), – obtežba snega na mostovih.

SIST/TC KŽP Kmetijski pridelki in živilski proizvodi SIST-TP CEN/TR 16875:2015

2015-11 (po) (en) 20 str. (E) Žito in žitni proizvodi - Tehnično poročilo medlaboratorijske študije o določevanju nečistoč v koruzi (Zea mays, L.) in prosu (Sorghum bicolor, L.) Cereal and cereal products - Technical report of the interlaboratory study for the determination of impurities content in maize (Zea mays, L.) and sorghum (Sorghum bicolor, L.) Osnova: CEN/TR 16875:2015 ICS: 67.060 Izraz »nečistoče« se nanaša na vse sestavine vzorca zrnja, ki se razlikujejo od običajnega osnovnega žita. Vključuje naslednje skupine: lomljena zrna, druga žita, zrna, ki so jih poškodovali škodljivci, zrna, ki so se pregrela med sušenjem, nakaljena zrna, tuja semena, nezdrava zrna, tuje snovi in nečistoče živalskega izvora. Načelo določevanja nečistoč je ločiti vse skupine nečistoč od običajnega osnovnega žita v zrnju neoslabljene kakovosti s sejanjem in ročnim prebiranjem podvzorca ter jih količinsko opredeliti. Pri določevanju nečistoč se pojavljajo različne težave. Opredelitev različnih skupin nečistoč je na primer zelo odvisna od izkušenj in znanja preiskovalca. Tudi izkušeni preiskovalci lahko različno določijo lastnosti zrn. Nenazadnje je treba upoštevati dejstvo, da je zrnje tudi po mešanju redko homogeno. Drugače povedano, če bi se vzorec z razdeljevalnikom vzorca razdelil na več delov, bi se lahko količina določene skupine nečistoč med posameznimi deli razlikovala, čeprav pri posamezni določitvi zagotovo ni bilo človeške ali strojne napake. Zaradi teh težav bodo rezultati določevanja različni. Mednarodni medlaboratorijski preskus za določevanje nečistoč, ki je bil izveden v skladu s tem standardom in pri katerem je sodelovalo 14 laboratorijev v 4 državah, je bil izveden s 5 vzorci koruze in 3 vzorci prosa. Sodelujoči laboratoriji so morali vsako določevanje izvesti po dvakrat. Deset laboratorijev je sporočilo rezultate za celoten sklop vzorcev, dva pa le za koruzo. Preskusne snovi so zajemale: – 0,0 % do 2,7 % za lomljena zrna; – 0,2 % do 3,5 % za nečistoče zrn; – 0,0 % do 0,1 % za nakaljena zrna; – 0,5 % do 3,3 % za druge nečistoče; – 1,8 % do 8,7 % za celotne nečistoče. Cilj študije je določiti natančnost, ponovljivost in možnost reprodukcije metode za določevanje nečistoč v vzorcih koruze in prosa. Analize so se izvajale od marca do aprila 2011. Upoštevan je bil standard ISO 5725:1994.


13

SIST/TC MOC Mobilne komunikacije SIST EN 300 175-1 V2.6.1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 38 str. (H) Digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT) - Skupni vmesnik (CI) - 1. del: Pregled Digital Enhanced Cordless Telecommunications (DECT); Common Interface (CI); Part 1: Overview Osnova: EN 300 175-1 V2.6.1 ICS: 33.070.30 V tem dokumentu sta predstavitev in pregled celotnega skupnega vmesnika (CI) za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT). Ta dokument obsega povzetek drugih delov standarda za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije in splošen opis: • ciljev tega dokumenta; • skupnega vmesnika za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije; • arhitekture protokola digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij. V tem dokumentu je tudi obsežen slovar, ki vključuje zlasti skupne definicije vseh tehničnih izrazov, uporabljenih v različnih delih tega dokumenta. Ta dokument vključuje novo generacijo digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, nadaljnji razvoj standarda za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije, ki uvaja širokopasovni govor, izpopolnjene podatkovne storitve, nove tipe rež in druge tehnične izpopolnitve. SIST EN 300 175-2 V2.6.1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 64 str. (K) Digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT) - Skupni vmesnik (CI) - 2. del: Fizična plast (PHL) Digital Enhanced Cordless Telecommunications (DECT); Common Interface (CI); Part 2: Physical Layer (PHL) Osnova: EN 300 175-2 V2.6.1 ICS: 35.100.10, 33.070.30 Ta dokument je eden od delov specifikacije skupnega vmesnika (CI) za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT). Ta dokument določa ureditve fizičnega kanala. Fizični kanali digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij so poti radijske komunikacije med dvema radijskima končnima točkama. Radijska končna točka je del fiksne strukture, tj. fiksni del (FP) v zasebni lasti – običajno bazna postaja, ali prenosni del (PP) – običajno slušalka. Dodelitev enega ali več določenih fizičnih kanalov klicu je opravilo, ki ga izvajajo višje plasti. Fizična plast (PHL) je povezana s plastjo krmiljenja dostopa do prenosnega medija (MAC) in entiteto upravljanja nižjih plasti (LLME). Na drugi strani fizične plasti je medij za radijski prenos, ki je namenjen obsežni skupni uporabi več uporabnikov digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij in različnim radijskim storitvam. Opravila fizične plasti je mogoče združiti v pet kategorij: a) modulacija in demodulacija radijskih nosilcev z bitnim pretokom določene stopnje za ustvarjanje radiofrekvenčnega kanala; b) pridobivanje ter vzdrževanje bitne in režne sinhronizacije med oddajniki in prejemniki; c) oddajanje ali prejemanje določenega števila bitov ob zahtevanem času in na določeni frekvenci; d) dodajanje in odstranjevanje polja sinhronizacije in polja Z, ki se uporablja za zaznavanje trka v zadnji del vozila; e) opazovanje radijskega okolja za sporočanje moči signala. Ta dokument vključuje novo generacijo digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, nadaljnji razvoj standarda za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije, ki uvaja širokopasovni govor, izpopolnjene podatkovne storitve, nove tipe rež in druge tehnične izpopolnitve.


14

SIST EN 300 175-3 V2.6.1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 335 str. (V) Digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT) - Skupni vmesnik (CI) - 3. del: Plast krmiljenja dostopa do prenosnega medija (MAC) Digital Enhanced Cordless Telecommunications (DECT); Common Interface (CI); Part 3: Medium Access Control (MAC) layer Osnova: EN 300 175-3 V2.6.1 ICS: 33.070.30 Ta dokument je eden od delov specifikacije skupnega vmesnika (CI) za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT). Ta dokument določa plast krmiljenja dostopa do prenosnega medija (MAC). Plast krmiljenja dostopa do prenosnega medija je 3. del standarda za skupni vmesnik za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije, plast 2a pa sklada protokolov digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij. Določa tri skupine storitev krmiljenja dostopa do prenosnega medija: • storitev nadzora sporočil za oddajanje; • storitev nadzora sporočil brez povezave; in • storitev nadzora več nosilcev. Poleg tega določa logične kanale, ki jih uporabljajo zgornje storitve, ter kako so ti kanali multipleksirani in preslikani v podatkovne enote storitve (SDU-je), ki se izmenjavajo s fizično plastjo (PHL). Ta dokument vključuje novo generacijo digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, nadaljnji razvoj standarda za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije, ki uvaja širokopasovni govor, izpopolnjene podatkovne storitve, nove tipe rež in druge tehnične izpopolnitve. SIST EN 300 175-4 V2.6.1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 178 str. (R) Digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT) - Skupni vmesnik (CI) - 4. del: Plast krmiljenja podatkovnih povezav (DCL) Digital Enhanced Cordless Telecommunications (DECT); Common Interface (CI); Part 4: Data Link Control (DLC) layer Osnova: EN 300 175-4 V2.6.1 ICS: 35.100.20, 33.070.30 Ta dokument je eden od delov specifikacije skupnega vmesnika (CI) za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT). Ta dokument določa plast krmiljenja podatkovnih povezav (DLC). Plast krmiljenja podatkovnih povezav je 4. del standarda za skupni vmesnik za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije, plast 2b pa sklada protokolov digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij. Za to (pod)plast krmiljenja podatkovnih povezav sta določeni dve ravni delovanja. Imenujeta se nadzorna raven (C-raven) in uporabniška raven (U-raven). C-raven obravnava zlasti vidike signalizacije digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij. Zagotavlja zanesljivo storitev točka-točka, ki s protokolom LAP omogoča prenos sporočil omrežne plasti (NWK), zaščiten pred napakami. Poleg tega C-raven zagotavlja ločeno storitev (oddajanja) točka-več točk (Lb). U-raven obravnava le uporabniške informacije od sprejema do vročitve. Ta raven vključuje večino postopkov digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, ki so odvisni od uporabe. Več nadomestnih storitev (način z vodi in način s paketi) je obravnavanih kot skupina neodvisnih entitet. Vsaka storitev zagotavlja eno ali več podatkovnih povezav U-ravni točka-točka, pri čemer podrobne lastnosti teh povezav določajo zadevne potrebe posamezne storitve. Določene storitve zajemajo širok nabor delovanja, od »nezaščitene z nizko stopnjo zakasnitve« pri govorni uporabi do »visoko zaščitene s spremenljivo zakasnitvijo« pri uporabi z lokalnim omrežjem. OPOMBA: Delovanje krmiljenja podatkovnih povezav ni nujno vezano na neko določeno uporabo. Primer: storitev »nezaščitena z nizko stopnjo


15

zakasnitve« se lahko uporablja tudi za podatkovne uporabe, npr. pri zagotavljanju zaščite podatkov zunaj protokola digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij. Ta dokument uporablja načela in terminologijo modela plasti, kot je opisano v priporočilih ITU-T X.200 [14] in X.210 [15]. Ta dokument vključuje novo generacijo digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, nadaljnji razvoj standarda za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije, ki uvaja širokopasovni govor, izpopolnjene podatkovne storitve, nove tipe rež in druge tehnične izpopolnitve. SIST EN 300 175-5 V2.6.1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 357 str. (Z) Digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT) - Skupni vmesnik (CI) - 5. del: Omrežna plast (NWK) Digital Enhanced Cordless Telecommunications (DECT); Common Interface (CI); Part 5: Network (NWK) layer Osnova: EN 300 175-5 V2.6.1 ICS: 35.100.30, 33.070.30 Ta dokument je eden od delov specifikacije skupnega vmesnika (CI) za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT). Ta dokument določa omrežno plast (NWK). Omrežna plast je 5. del standarda ETSI EN 300 175 in plast 3 sklada protokolov digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij. Ta dokument določa samo C-raven (nadzorno raven) omrežne plasti digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij. Ne vsebuje specifikacije za U-raven (uporabniško raven), ker je U-raven na omrežni plasti digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij enaka nič za vse storitve. C-raven vsebuje vse notranje signalizacijske informacije in protokoli omrežne plasti so združeni v naslednje družine postopkov: • nadzor klicev (CC); • nadomestne storitve (SS); • sporočilna storitev, usmerjena na povezavo (COMS); • sporočilna storitev brez povezave (COMS); • upravljanje mobilnosti (MM); • entiteta kontrole povezave (LCE). Ta dokument uporablja načela in terminologijo modela plasti, kot je opisano v priporočilih ITU-T X.200 [i.3] in X.210 [i.4]. Ta dokument vključuje novo generacijo digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, nadaljnji razvoj standarda za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije, ki uvaja širokopasovni govor, izpopolnjene podatkovne storitve, nove tipe rež in druge tehnične izpopolnitve. SIST EN 300 175-6 V2.6.1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 41 str. (I) Digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT) - Skupni vmesnik (CI) - 6. del: Identitete in naslavljanje Digital Enhanced Cordless Telecommunications (DECT); Common Interface (CI); Part 6: Identities and addressing Osnova: EN 300 175-6 V2.6.1 ICS: 33.070.30 Ta dokument je eden od delov specifikacije skupnega vmesnika (CI) za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT). Ta del določa identitete in strukturo naslavljanja za skupni vmesnik za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije. Za identifikacijo in naslavljanje v splošnem okolju digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij se uporabljajo štiri kategorije identitet: Te štiri kategorije so:


16

• identitete fiksnih delov (FP); • identitete prenosnih delov (PP);

• identitete, povezane s povezavo; • identitete, povezane z opremo. Identitete fiksnih in prenosnih delov se uporabljajo za: • dostop do informacij iz fiksnih delov v prenosne dele; • zahteve za dostop iz prenosnih delov; • identifikacijo prenosnih delov; • identifikacijo fiksnih delov in radijskih fiksnih delov; • storitev pozivanja; • zaračunavanje. Te identitete podpirajo: • različna okolja, npr. stanovanjska, javna ali zasebna; • dobavo globalnih enoličnih identifikacijskih elementov proizvajalcem, montažerjem in upravljavcem na osnovi najmanjšega možnega obsega centralnega skrbništva; • več pravic za dostop za isto prenosno napravo; • svobodo proizvajalcev, montažerjev in upravljavcev na področju strukture identitet fiksnih delov, npr. glede omogočanja pravic za dostop skupinam v sistemih digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij; • pogodbe o gostovanju med omrežji digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, ki jih upravljajo isti ali različni lastniki/upravljavci; • navedbo o domenah za prenose; • navedbo o področjih lokacij, npr. področju pozivanja; • navedbo o področjih naročnin javne storitve. Ta dokument zagotavlja tudi indikatorje dolžine in druga sporočila, ki lahko preglasijo privzeto lokacijo in/ali področje pozivanja, ter navedbe domene, ki jih določa struktura identitet. Identitete, povezane s povezavo, se uporabljajo za identificiranje primerkov protokola, povezanih s klicem, in komunikacijo v omrežju enakovrednih. Identitete, povezane z opremo, se uporabljajo za identificiranje ukradenih PP-jev in izpeljavo privzetega šifriranja identitete za nastavitev klicev v sili za PP-je. Kodiranje informacijskih elementov identitete za sporočila višje plasti je določeno v standardu ETSI EN 300 175-5 [5], točka 7.7. Preverjanje pristnosti uporabnika in kodiranje zahtevata dodatne ključne informacije in sta zunaj obsega tega dokumenta, vendar sta zajeta v drugih delih standarda ETSI EN 300 175 [1] do [8], npr. v ETSI EN 300 175-7 [7]. Ta dokument vključuje novo generacijo digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, nadaljnji razvoj standarda za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije, ki uvaja širokopasovni govor, izpopolnjene podatkovne storitve, nove tipe rež in druge tehnične izpopolnitve. SIST EN 300 175-7 V2.6.1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 161 str. (P) Digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT) - Skupni vmesnik (CI) - 7. del: Varnostne lastnosti Digital Enhanced Cordless Telecommunications (DECT); Common Interface (CI); Part 7: Security features Osnova: EN 300 175-7 V2.6.1 ICS: 33.070.30 Ta dokument je eden od delov specifikacije skupnega vmesnika (CI) za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT). V tem dokumentu so določeni varnostna arhitektura, vrste zahtevanih kriptografskih algoritmov in način njihove uporabe ter zahteve za integriranje varnostnih lastnosti arhitekture v skupni vmesnik za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije. Opisuje tudi načine upravljanja funkcij ter njihovo povezavo z določenimi fiksnimi sistemi digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij in lokalnimi konfiguracijami omrežij. Varnostna arhitektura je določena v okviru varnostnih storitev, ki jih podpira skupni vmesnik, pri čemer mehanizmi tega vmesnika zagotavljajo storitve ter kriptografske parametre, ključe in procese, povezane s temi mehanizmi.


17

Varnostni procesi, določni v tem dokumentu, so osnovani na treh kriptografskih algoritmih: • algoritem preverjanja pristnosti; • generator toka ključev za šifriranje plasti kode MAC; in • generator toka ključev in generator kode pristnosti sporočil za preverjeno šifriranje CCM. Vendar je arhitektura neodvisna od algoritma, zato je načeloma mogoče uporabiti algoritme standarda digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, ustrezne lastniške algoritme ali kombinacijo obeh. Uporaba algoritma je določena v tem dokumentu. Integriranje varnostnih lastnosti je določeno v okviru protokolnih elementov in postopkov, ki so potrebni v omrežnih (NWK) plasteh in plasteh krmiljenja dostopa do prenosnega medija (MAC) skupnega vmesnika. Razmerje med varnostnimi lastnostmi in različnimi omrežnimi elementi je opisano glede na lokacije, na katerih bodo zagotovljeni varnostni postopki in funkcije upravljanja. Ta dokument ne obravnava vprašanj uvedbe. Ta dokument na primer ne vsebuje nobene navedbe, ki bi določala uvedbo DSAA ali DSAA2 v PP med proizvodnjo oz. uvedbo DSAA, DSAA2 ali lastniškega algoritma za preverjanje pristnosti v snemljivi modul. Prav tako ta dokument ne določa uvedbe DSC ali DSC2 v strojno opremo vseh PP-jev med proizvodnjo oz. proizvodnje posebnih PP-jev z vgrajenimi DSC, DSC2 ali lastniškimi šiframi. Varnostna arhitektura podpira vse te možnosti, čeprav lahko uporaba lastniških algoritmov omejuje gostovanje in hkratno uporabo PP-jev v različnih okoljih. V okviru standardnih algoritmov za preverjanje pristnosti so DSAA2, DSC2 in CCM močnejši od DSAA in DSC ter zagotavljajo nadstandardno zaščito. DSAA2 in DCS2 temeljita na AES [10] ter sta bila izdelana leta 2011. Tudi CCM temelji na AES [10] in je bil v standard dodan leta 2012. Ta dokument vključuje novo generacijo digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, nadaljnji razvoj standarda za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije, ki uvaja širokopasovni govor, izpopolnjene podatkovne storitve, nove tipe rež in druge tehnične izpopolnitve. Ta dokument vključuje tudi ultra nizko porabo energije (ULE) digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, podatkovno tehnologijo nizke stopnje, ki temelji na digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacijah in je namenjena uporabi M2M z ultra nizko porabo energije. SIST EN 300 175-8 V2.6.1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 149 str. (P) Digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT) - Skupni vmesnik (CI) - 8. del: Kodiranje in prenos govora in zvoka Digital Enhanced Cordless Telecommunications (DECT); Common Interface (CI); Part 8: Speech and audio coding and transmission Osnova: EN 300 175-8 V2.6.1 ICS: 33.070.30 Ta dokument je eden od delov specifikacije skupnega vmesnika (CI) za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije (DECT). Ta del specifikacije skupnega vmesnika za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije določa zahteve za kodiranje in prenos govora ter zvoka. Za ustrezno medsebojno delovanje različnih prenosnih in fiksnih enot je treba določiti zmogljivost prenosa analognih informacij prek digitalne povezave. Pri tem se poleg uporabe skupnega govornega algoritma zahtevajo tudi standardizacija frekvenčnih odzivov, ravni referenčnega govora (ali glasnost) pri radijskem vmesniku in drugi različni parametri. Ta dokument velja za opremo digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, ki vključuje vse potrebne funkcije za zagotavljanje dvosmernih govorjenih pogovorov v realnem času. V tem dokumentu je določenih več govornih storitev, vključno s standardno telefonsko storitvijo na frekvenci 3,1 kHz, širokopasovnim prenosom glasu na frekvenci 7 kHz in super širokopasovno storitvijo na frekvenci 14 kHz. Fiksni del digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, ki zagotavlja takšne storitve, je lahko povezan z omrežjem PSTN/ISDN, zasebnimi omrežji ali internetom. Ni treba, da za uporabo lokalnih zank fiksnih točk v skupni rabi veljajo zahteve iz tega dokumenta.


18

Za sisteme digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, ki so v omrežje PSTN povezani prek analognega vmesnika, so bile dodatne zahteve, uvedene v FP, v največji možni meri

usklajene s standardom ETSI TBR 038 [29]. Povzetek nadzora in uporabe funkcij nadzora odmeva digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij ter smernice z opisom možnosti za proizvajalce in montažerje so na voljo v Dodatku A. Informacije o preizkusnih metodah so na voljo v standardih ETSI EN 300 176-1 [9] in ETSI EN 300 176-2 [10] (prej so bile zajete v standardu ETSI TBR 010 [i.5]). Pri preizkusnih metodah se upošteva, da je DECT digitalni sistem. Ta dokument vključuje novo generacijo digitalnih izboljšanih brezvrvičnih telekomunikacij, nadaljnji razvoj standarda za digitalne izboljšane brezvrvične telekomunikacije, ki uvaja širokopasovni govor, izpopolnjene podatkovne storitve, nove tipe rež in druge tehnične izpopolnitve.

SIST/TC MOV Merilna oprema za elektromagnetne veličine SIST EN 61207-7:2014/AC:2015

2015-11 (po) (en,fr) 1 str. (AC) Prikaz lastnosti analizatorjev plina - 7. del: Analizatorji plina z nastavljivim polprevodniškim laserjem Expression of performance of gas analyzers - Part 7: Tunable semiconductor laser gas analyzer Osnova: EN 61207-7:2013/AC:2015 ICS: 71.040.40 Popravek k standardu SIST EN 61207-7:2014. Ta del standarda IEC 61207 velja za vse vidike analizatorjev, ki uporabljajo absorpcijsko spektroskopijo z uporabo nastavljivega polprevodniškega laserja (TSLAS) za merjenje koncentracije ene ali več plinskih sestavin v plinski zmesi ali hlapih. Velja za analizatorje, ki uporabljajo polprevodniške laserje kot vire ter uporabljajo absorpcijsko spektroskopijo, kot je neposredna absorpcija, FMS, WMS, absorpcijsko spektroskopijo za večkratni prehod, tehnike CRDS, ICOS, PAS in CEAS itd. Velja za »in situ« ali ekstraktivne vrste analizatorjev. Ta standard vključuje naslednje: – določa pogoje in definicije v zvezi s funkcionalnimi lastnostmi plinskih analizatorjev, ki uporabljajo plinsko absorpcijsko spektroskopijo z uporabo nastavljivega polprevodniškega laserja, za stalno merjenje koncentracije plina ali hlapov v izhodnem plinu; – združuje metode, uporabljene za pripravo in preverjanje izjav o funkcionalnih lastnostih takšnih analizatorjev; – določa vrsto preskusov, ki se izvedejo za določitev funkcionalnih lastnosti, in način njihove izvedbe; – zagotavlja osnovne dokumente za podporo uporabi standardov za zagotavljanje kakovosti v skladu s standardom ISO 9001. SIST EN 62769-101-2:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 32 str. (G) Vključitev procesne naprave (FDI) - 101-2. del: Profili - Osnovno procesno vodilo HSE (IEC 62769-101-2:2015) Field Device Integration (FDI) - Part 101-2: Profiles - Foundation Fieldbus HSE (IEC 62769-101-2:2015) Osnova: EN 62769-101-2:2015 ICS: 35.240.50, 25.040.40 Ta del standarda IEC 62769 določa profil IEC 62769 za IEC 61784-1, CP ½ (FOUNDATION™ Fieldbus HSE) 1.


19

SIST EN 62769-103-1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 36 str. (H) Naprave in združevanje v proizvodne sisteme - Vključitev procesne naprave (FDI) - Profili - 103-1. del: PROFIBUS (IEC 62769-103-1:2015) Devices and integration in enterprise systems; Field Device Integration (FDI) - Profiles - Part 103-1: PROFIBUS (IEC 62769-103-1:2015) Osnova: EN 62769-103-1:2015 ICS: 35.240.50, 25.040.40 Ta del standarda IEC 62769 določa profil vključitve procesne naprave (FDI) IEC 62769 za IEC 61784-1_CP 3/1 (PROFIBUS DP)1 in IEC 61784-1_CP3/2 (PROFIBUS PA). SIST EN 62769-103-4:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 39 str. (H) Naprave in združevanje v proizvodne sisteme – Vključitev procesne naprave (FDI) - Profili - 103-4. del: PROFINET (IEC 62769-103-4:2015) Devices and integration in enterprise systems; Field Device Integration (FDI) - Profiles - Part 103-4: PROFINET (IEC 62769-103-4:2015) Osnova: EN 62769-103-4:2015 ICS: 35.240.50, 25.040.40 Ta del standarda IEC 62769 določa profil vključitve procesne naprave (FDI) IEC 62769 za IEC 61784-2_CP 3/4, IEC 61784-2_CP3/5 in IEC 61784-2_CP3/6 (PROFINET1). SIST EN 62769-109-1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 44 str. (I) Vključitev procesne naprave (FDI) - 109-1. del: Profili - HART® in brezžični HART® (IEC 62769-109-1:2015) Field Device Integration (FDI) - Part 109-1: Profiles - HART(r) and WirelessHART(r) (IEC 62769-109-1:2015) Osnova: EN 62769-109-1:2015 ICS: 35.240.50, 25.040.40 Ta del standarda IEC 62769 določa profil vključitve procesne naprave (FDI) IEC 62769 za IEC 61784-1_CP 9/1 (HART®)1 in IEC 61784-1_CP 9/2 (WirelessHART®)1. SIST EN 62769-2:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 138 str. (O) Naprave in združevanje v proizvodne sisteme - Vključitev procesne naprave (FDI) - 2. del: Odjemalec FDI (IEC 62769-2:2015) Devices and integration in enterprise systems; Field Device Integration - Part 2: FDI Client (IEC 62769-2:2015) Osnova: EN 62769-2:2015 ICS: 35.240.50, 25.040.40 Ta del standarda IEC 62769 določa odjemalca vključitve procesne naprave (FDI). Celotna arhitektura vključitve procesne naprave je prikazana na sliki 1. Arhitekturni sestavni deli, ki spadajo na področje uporabe tega dokumenta, so poudarjeni na tej sliki.


20

SIST EN 62769-3:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 63 str. (K) Naprave in združevanje v proizvodne sisteme - Vključitev procesne naprave (FDI) - 3. del: Strežnik FDI (IEC 62769-3:2015) Devices and integration in enterprise systems; Field Device Integration - Part 3: FDI Server (IEC 62769-3:2015) Osnova: EN 62769-3:2015 ICS: 35.240.50, 25.040.40 Ta del standarda IEC 62769 določa strežnik vključitve procesne naprave (FDI). Celotna arhitektura vključitve procesne naprave je prikazana na sliki 1. Arhitekturni sestavni deli, ki spadajo na področje uporabe tega dokumenta, so poudarjeni na tej sliki. SIST EN 62769-4:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 84 str. (M) Vključitev procesne naprave - 4. del: Paketi FDI (IEC 62769-4:2015) Field Device Integration (FDI) - Part 4: FDI Packages (IEC 62769-4:2015) Osnova: EN 62769-4:2015 ICS: 35.240.50, 25.040.40 Ta del standarda IEC 62769 določa pakete vključitve procesne naprave (FDI). Celotna arhitektura vključitve procesne naprave je prikazana na sliki 1. Arhitekturni sestavni deli, ki spadajo na področje uporabe tega dokumenta, so poudarjeni na tej sliki. SIST EN 62769-5:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 59 str. (J) Naprave in integracija v proizvodnih sistemih; Integracija procesne naprave - 5. del: FDI informacijski model (IEC 62769-5:2015) Devices and integration in enterprise systems; Field Device Integration - Part 5: FDI Information Model (IEC 62769-5:2015) Osnova: EN 62769-5:2015 ICS: 35.240.50, 25.040.40 Ta del standarda IEC 62769 določa informacijski model integracije procesne naprave (FDI). Ena od glavnih nalog informacijskega modela je izražanje topologije samodejnega sistema. Zato predstavlja naprave samodejnega sistema ter povezana komunikacijska omrežja, vključno z njihovimi lastnostmi, povezavami in operacijami, ki jih je mogoče izvajati na njih. Zadevni tipi v naslovnem prostoru strežnika integracije procesne naprave sestavljajo nekakšen katalog, ki je sestavljen iz paketov vključitve procesne naprave. Osnovni tipi za informacijski model integracije procesne naprave so ustrezno opredeljeni v poenoteni arhitekturi OPC za naprave (standard IEC 62541-100). Informacijski model integracije procesne naprave določa razširitve za nekaj posebnih primerov ter pojasnjuje, kako se ti tipi uporabljajo in kako se vsebina zgradi iz elementov paketov naprave (DevicePackages). Celotna arhitektura vključitve procesne naprave je prikazana na sliki 1. Arhitekturni sestavni deli, ki spadajo na področje uporabe tega dokumenta, so poudarjeni na tej sliki. SIST EN 62769-6:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 30 str. (G) Naprave in združevanje v proizvodne sisteme - Vključitev procesne naprave (FDI) - 6. del: Načrtovanje tehnologije (IEC 62769-6:2015) Devices and integration in enterprise systems; Field Device Integration - Part6: Technology Mapping (IEC 62769-6:2015) Osnova: EN 62769-6:2015 ICS: 35.240.50, 25.040.40


21

Ta del standarda IEC 62769 določa načrtovanje tehnologije za koncepte iz standarda za vključitev procesne naprave (FDI). Načrtovanje tehnologije se osredotoča na izvajanje v zvezi z odjemalcem vključitve procesne naprave in vtičnikom uporabniškega vmesnika (UIP), ki sta značilna le za platformo delovne postaje, kot je opredeljena v standardu IEC 62769-4:2015, Dodatek E. SIST EN 62769-7:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 66 str. (K) Naprave in združevanje v proizvodne sisteme - Vključitev procesne naprave (FDI) - 7. del: Komunikacijske naprave (IEC 62769-7:2015) Devices and integration in enterprise systems; Field Device Integration - Part 7: Communication Devices (IEC 62769-7:2015) Osnova: EN 62769-7:2015 ICS: 35.240.50, 25.040.40 Ta del standarda IEC 62769 določa elemente, ki izvajajo komunikacijske zmožnosti, t. i. komunikacijske naprave (standard IEC 62769-5). Celotna arhitektura vključitve procesne naprave je prikazana na sliki 1. Arhitekturni sestavni deli, ki spadajo na področje uporabe tega dokumenta, so poudarjeni na tej sliki. Področje uporabe dokumenta v zvezi s paketi vključitve procesne naprave je omejeno na komunikacijske naprave. Komunikacijski strežnik na sliki 1 je primer posebne komunikacijske naprave.

SIST/TC NAD Naftni proizvodi, maziva in sorodni proizvodi SIST EN ISO 6142-1:2015 SIST EN ISO 6142:2006

2015-11 (po) (en;fr;de) 48 str. (I) Analiza plinov - Priprava kalibracijskih plinskih zmesi - 1. del: Gravimetrijska metoda za zmesi razreda I (ISO 6142- 1:2015) Gas analysis - Preparation of calibration gas mixtures - Part 1: Gravimetric method for Class I mixtures (ISO 6142- 1:2015) Osnova: EN ISO 6142-1:2015 ICS: 71.040.40 Ta del standarda ISO 6142 določa gravimetrično metodo za pripravo kalibracijskih plinskih zmesi v valjih s sledljivimi vrednostmi molskega deleža (deleža količine) enega ali več sestavnih delov. V tem delu standarda ISO 6142 je opisana metoda za izračun negotovosti, povezane z deležem količine posameznega sestavnega dela. Ta izračun negotovosti zahteva vrednotenje prispevkov k negotovosti zaradi dejavnikov, ki vključujejo postopek tehtanja, stopnjo čistosti sestavnih delov, stabilnost mešanice in preverjanje končne mešanice. Ta del standarda ISO 6142 se uporablja samo za mešanice plinastih ali povsem uplinjenih sestavnih delov, ki jih je mogoče v valj dovesti v plinastem ali tekočem stanju. Ta del standarda ISO 6142 obravnava dvo- in večkomponentne mešanice plinov, vključno z vrstami mešanic zemeljskih plinov. Metode za serijsko proizvodnjo več kot ene mešanice v enotnem postopku niso vključene v tem delu standarda ISO 6142. Ta del standarda ISO 6142 zahteva oceno stabilnosti mešanice za njeno predvideno obdobje uporabe (najdaljše obdobje skladiščenja), ne uporablja pa se za sestavne dele, ki nehote reagirajo med sabo. Ta del standarda ISO 6142 zahteva tudi določitev in kvantifikacijo nečistoč v vsakem osnovnem plinu ali tekočini, uporabljeni pri pripravi mešanice.


22

SIST/TC POZ Požarna varnost SIST EN 12101-3:2015 SIST EN 12101-3:2002 SIST EN 12101-3:2002/AC:2005

2015-11 (po) (en;fr;de) 100 str. (M) Sistemi za nadzor dima in toplote - 3. del: Specifikacija za ventilatorje za odvod dima in toplote Smoke and heat control systems - Part 3: Specification for powered smoke and heat control ventilators (Fans) Osnova: EN 12101-3:2015 ICS: 23.120, 13.220.20 Ta evropski standard določa zahteve in metode za preskušanje električnih ventilatorjev za nadzor dima in toplote, ki so predvideni za vgradnjo kot del električnega ventilacijskega sistema za nadzor dima in toplote. Določa tudi postopek odobritve nabora električnih ventilatorjev za nadzor dima in toplote ter njihovih pogonov na podlagi najmanjšega števila preskusov. Navedenih je več vrst ventilatorjev: a) serijsko proizvedeni ventilatorji za nadzor dima in toplote; b) impulzni/potisni ventilatorji za nadzor dima in toplote; c) neserijsko proizvedeni ventilatorji za nadzor dima in toplote. SIST EN 16712-1:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 17 str. (E) Prenosna oprema za črpanje in uporabo gasilnih sredstev iz gasilskih črpalk - Prenosna oprema za izdelavo gasilne pene - 1. del: Primešalniki penil Portable equipment for projecting extinguishing agents supplied by fire fighting pumps - Portable foam equipment - Part 1: Inductors PN 16 Osnova: EN 16712-1:2015 ICS: 13.220.10 1.1 Ta standard določa zahteve in preskuse v zvezi s primešalniki penil PN 16, ki se uporabljajo za porazdeljeno dodajanje tekočih penil ali drugih aditivov v vodni tok in delujejo v skladu z Venturijevim načelom. 1.2 Ta standard se ne uporablja za primešalnike penil, vgrajene v samosprožilne ročnike za peno. SIST EN 16712-2:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 9 str. (C) Prenosna oprema za črpanje in uporabo gasilnih sredstev iz gasilskih črpalk - Prenosna oprema za izdelavo gasilne pene - 2. del: Sesalna cev za penilo Portable equipment for projecting extinguishing agents supplied by fire fighting pumps - Portable foam equipment - Part 2: Pick-up tubes Osnova: EN 16712-2:2015 ICS: 13.220.10 1.1 Ta dokument določa zahteve za delovanje in preskusne metode za sesalne cevi za penilo. Ta dokument se uporablja za sesalne cevi za penilo velikosti od DN 20 do DN 50, ki se uporabljajo za sesanje penil ali aditivov, ter določa njihove zahteve in preskusne postopke. OPOMBA 1: Sesalne cevi za penilo se uporabljajo zlasti za sesanje penil ali aditivov s primešalniki penil v skladu s standardom prEN 16712-1. OPOMBA 2: Sesalne cevi za penilo je mogoče uporabiti tudi za sesanje drugih snovi (npr. vpojnih sredstev). 1.2 Ta evropski standard se ne uporablja za sesalne cevi za penilo, ki so bili izdelane, preden je bil ta dokument objavljen kot evropski standard.


23

SIST EN 16712-3:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 18 str. (E) Prenosna oprema za črpanje in uporabo gasilnih sredstev iz gasilskih črpalk - Prenosna oprema za izdelavo gasilne pene - 3. del: Kombiniran ročnik za težko in srednjo peno PN 16 Portable equipment for projecting extinguishing agents supplied by fire fighting pumps - Portable foam equipment - Part 3: Low and medium expansion handheld foam branchpipes PN 16 Osnova: EN 16712-3:2015 ICS: 13.220.10 1.1 Ta dokument se uporablja za ročnike za težko in srednjo peno, ki jo uporabljajo gasilske in reševalne službe, ter določa njihove specifikacije in preskusne postopke. OPOMBA: V tem dokumentu se izraz »ročnik« uporablja tudi za »ročnik za peno«. 1.2 Ta dokument se ne uporablja za ročnike za peno, ki so bili izdelani pred objavo tega dokumenta.

SIST/TC STV Steklo, svetloba in razsvetljava v gradbeništvu SIST EN 12150-1:2015 SIST EN 12150-1:2001

2015-11 (po) (en;fr;de) 37 str. (H) Steklo v gradbeništvu - Toplotno kaljeno natrij-kalcijevo silikatno varnostno steklo - 1. del: Definicija in opis Glass in building - Thermally toughened soda lime silicate safety glass - Part 1: Definition and description Osnova: EN 12150-1:2015 ICS: 81.040.20 Ta evropski standard določa toleranco, ploskost, obdelavo robov, drobljenje ter fizične in mehanske lastnosti monolitnega ploskega toplotno kaljenega natrij-kalcijevega silikatnega varnostnega stekla, ki se uporablja v gradbeništvu. Informacije o ukrivljenem toplotno kaljenem natrij-kalcijevem silikatnem varnostnem steklu so navedene v dodatku A, vendar ta proizvod ni del tega evropskega standarda. Druge zahteve, ki niso določene v tem evropskem standardu, je mogoče uporabiti za toplotno kaljeno natrij-kalcijevo silikatno varnostno steklo, ki je vgrajeno v sestave, npr. lepljeno steklo ali izolacijsko steklo, ali pa ga je treba dodatno obdelati, npr. z nanosi. Dodatne zahteve so določene v ustreznem standardu za proizvod. Toplotno kaljeno natrij-kalcijevo silikatno varnostno steklo v tem primeru ne izgubi mehanskih ali toplotnih lastnosti. Ta evropski standard ne obravnava stekla, ki je bilo po kaljenju peskano.

SIST/TC TLP Tlačne posode SIST EN 13480-8:2012/A2:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 11 str. (C) Kovinski industrijski cevovodi - 8. del: Dodatne zahteve za cevovode iz aluminija in aluminijevih zlitin Metallic industrial piping - Part 8: Additional requirements for aluminium and aluminium alloy piping Osnova: EN 13480-8:2012/A2:2015 ICS: 77.140.75, 77.150.10 Dopolnilo A2:2015 je dodatek k standardu SIST EN 13480-8:2012. Ta del tega evropskega standarda poleg splošnih zahtev za industrijske cevovode v skladu s serijo standardov EN 13480:2012 in standardom CEN/TR 13480-7:2002 določa zahteve za industrijske cevne sisteme iz aluminija ali aluminijevih zlitin.


24

SIST EN ISO 17871:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 15 str. (D) Plinske jeklenke - Ventili jeklenk za hitro sprostitev - Specifikacija in preskušanje tipa (ISO 17871:2015) Gas cylinders - Quick-release cylinder valves - Specification and type testing (ISO 17871:2015) Osnova: EN ISO 17871:2015 ICS: 23.020.30, 23.060.40 Ta mednarodni standard v povezavi s standardoma ISO 10297:2014 in ISO 14246:2014 določa zasnovo, tipsko preskušanje, označevanje, preskuse izdelave ter zahteve za preiskovanje ventilov jeklenk za hitro sprostitev, ki se namestijo na prenosne plinske jeklenke za večkratno polnjenje nestrupenih, neoksidativnih in nekorozivnih stisnjenih ali utekočinjenih plinov ali gasilnih sredstev s stisnjenimi plini, ki se uporabljajo za gašenje požarov, zaščito pred eksplozijami in reševanje. OPOMBA 1: Tovrstni ventili jeklenk za hitro sprostitev se uporabljajo predvsem v proizvodnji protipožarne opreme. Vendar se uporabljajo tudi v proizvodnji zračnih blazin za zaščito v snežnih plazovih, napihljivih rešilnih čolnov in podobnih proizvodov. Ta mednarodni standard zajema funkcijo ventila jeklenke za hitro sprostitev kot zaporo. Ta mednarodni standard se ne uporablja za ventile jeklenk za hitro sprostitev za kriogensko opremo, prenosne gasilnike ali utekočinjeni naftni plin (LPG). OPOMBA 2: Ta mednarodni standard zajema tudi ventile za hitro sprostitev za jeklenke za večkratno polnjenje pogonskega goriva, ki se uporabljajo kot del prenosnih gasilnikov, če se te jeklenke prevažajo ločeno.

SIST/TC TOP Toplota SIST EN ISO 9972:2015 SIST EN 13829:2001

2015-11 (po) (en) 35 str. (H) Toplotne značilnosti stavb - Ugotavljanje prepustnosti za zrak obodnih konstrukcij - Metoda tlačne razlike z uporabo ventilatorja (ISO 9972:2015) Thermal performance of buildings - Determination of air permeability of buildings - Fan pressurization method (ISO 9972:2015) Osnova: EN ISO 9972:2015 ICS: 91.120.10 Ta standard je namenjen merjenju tesnosti obodnih konstrukcij ali delov obodnih konstrukcij na prostem. Določa uporabo mehanskega ustvarjanja nadtlaka ali podtlaka obodnih konstrukcij ali delov obodnih konstrukcij. Opisuje merjenje pretoka zraka prek niza razlik med zunanjim in notranjim statičnim tlakom. Ta standard je namenjen merjenju puščanja zraka fasad obodnih konstrukcij pri enoconskih obodnih konstrukcijah.

SIST/TC UZO Upravljanje z okoljem SIST EN ISO 14001:2015 SIST EN ISO 14001:2005 SIST EN ISO 14001:2005/AC:2009

2015-11 (po) (en;fr) 46 str. (I) Sistemi ravnanja z okoljem - Zahteve z navodili za uporabo (ISO 14001:2015) Environmental management systems - Requirements with guidance for use (ISO 14001:2015) Osnova: EN ISO 14001:2015 ICS: 13.020.10 Ta mednarodni standard določa zahteve za sistem ravnanja z okoljem, ki ga lahko organizacija uporabi za izboljšanje svojih učinkov ravnanja z okoljem. Ta mednarodni standard je namenjen organizacijam, ki si prizadevajo sistematično upravljati svoje odgovornosti na področju ravnanja z okoljem in tako prispevati k trajnostnemu varovanju okolja.


25

Ta mednarodni standard bo organizacijam v pomoč pri doseganju predvidenih rezultatov sistema ravnanja z okoljem, ki bodo dodana vrednost za okolje, organizacijo in vpletene strani. Skladno z okoljevarstveno politiko organizacije vključujejo predvideni rezultati sistema ravnanja z okoljem naslednje točke: – večji učinki ravnanja z okoljem; – izpolnitev obveznosti glede skladnosti; – doseganje okoljskih ciljev. Ta mednarodni standard se uporablja za vse organizacije ne glede na velikost, vrsto in naravo ter za okoljevarstvene vidike na področju njihovih dejavnosti, proizvodov in storitev, za katere organizacija določi, da jih lahko nadzira ali nanje vpliva ob upoštevanju njihove življenjske dobe. Ta mednarodni standard ne določa posebnih meril za učinek ravnanja z okoljem. Ta mednarodni standard je mogoče v celoti ali delno uporabiti za sistematično izboljšanje ravnanja z okoljem. Vendar sklici na skladnost s tem mednarodnim standardom niso sprejemljivi, razen če so v sistem ravnanja z okoljem organizacije vključene vse njegove zahteve, ki morajo biti izpolnjene brez izjeme.

SIST/TC VAZ Varovanje zdravja SIST EN 556-2:2015 SIST EN 556-2:2004

2015-11 (po) (en;fr;de) 16 str. (D) Sterilizacija medicinskih pripomočkov - Zahteve za medicinske pripomočke, ki morajo biti označeni s "STERILNO" - 2. del: Zahteve za medicinske pripomočke, izdelane v aseptičnem okolju Sterilization of medical devices - Requirements for medical devices to be designated ''STERILE" - Part 2: Requirements for aseptically processed medical devices Osnova: EN 556-2:2015 ICS: 11.080.01 Ta evropski standard določa zahteve za medicinske pripomočke, izdelane v aseptičnem okolju, z oznako »STERILNO«. OPOMBA: V tem standardu se uporabljajo direktive EU za medicinske pripomočke (glej razdelek Literatura), ki določajo, da je uporaba oznake »STERILNO« za medicinski pripomoček dovoljena samo na podlagi potrjenega postopka izdelave in sterilizacije. Zahteve za potrditev in rutinsko kontrolo aseptične proizvodnje so določene v EN ISO 13408-1. Posebne zahteve za aseptično proizvodnjo trdnih medicinskih pripomočkov in kombiniranih proizvodov so določene v EN ISO 13408-7 (v pripravi).

SIST/TC VGA Varnost električnih aparatov za gospodinjstvo in podobne namene SIST EN 50416:2005/A1:2015

2015-11 (po) (en;fr) 17 str. (E) Gospodinjski in podobni električni aparati - Varnost - Posebne zahteve za komercialne električne prenosne pomivalne stroje - Dopolnilo A1 Household and similar electrical appliances - Safety - Particular requirements for commercial electric conveyor dishwashing machines Osnova: EN 50416:2005/A1:2015 ICS: 97.040.40 Dopolnilo A1:2015 je dodatek k standardu SIST EN 50416:2005. To točko standarda EN 60335-1 nadomešča naslednje besedilo. Ta evropski standard obravnava varnost električnih prenosnih pomivalnih strojev za pomivanje krožnikov, posode, steklene posode, jedilnega pribora in podobnih izdelkov (npr. pladnjev, vsebnikov za hrano) s pripomočki za gretje vode ali sušenje s pihanjem vročega zraka ali brez njih, ki niso namenjeni za gospodinjsko uporabo in katerih nazivna napetost ne presega 250 V za enofazne stroje med linijskim in nevtralnim vodnikom ter 480 V za druge stroje. Tlak za razprševanje ne sme presegati vrednosti 1 MPa. Ti stroji


26

so zasnovani tako, da se priključijo na vir oskrbe z vročo in/ali mrzlo vodo. Ta standard se ne uporablja za – premične stroje, – plinske grelne aparate, ki so del prenosnih pomivalnih strojev, –

stroje, namenjene za dezinfekcijo, – stroje, namenjene za uporabo na krovu morskih plovil in letal, – stroje, zasnovane posebej za industrijske namene (npr. stroji, ki se uporabljajo v prehranjevalni industriji za čiščenje vsebnikov za pakiranje končnih izdelkov (npr. stroji za čiščenje steklenic), in stroji, ki se uporabljajo v procesih izdelave), – transportne naprave z ločenim pogonom, ki niso zaprte v stroj, – stroje, namenjene za uporabo na mestih s posebnimi pogoji (npr. v korozivnem ali eksplozivnem okolju (prah, hlapi ali plin)).

SIST/TC VSN Varnost strojev in naprav SIST EN 12331:2015 SIST EN 12331:2004+A2:2010

2015-11 (po) (en;fr;de) 42 str. (I) Stroji za predelavo hrane - Stroji za mletje mesa - Varnostne in higienske zahteve Food processing machinery - Mincing machines - Safety and hygiene requirements Osnova: EN 12331:2015 ICS: 67.260 1.1 Ta evropski standard določa zahteve za načrtovanje in izdelavo strojev za mletje mesa (glej sliki 1a in 1b), ki se uporabljajo na stalnem mestu. Stroji, ki jih zajema ta evropski standard, se uporabljajo za zmanjšanje velikosti svežega ali zmrznjenega mesa, mesnih izdelkov in rib z rezanjem z garnituro rezalnega orodja. Ta evropski standard ne vključuje strojev za mletje mesa za domačo uporabo. Polnilne stroje za mletje mesa zajema EN 12463 »Stroji za predelavo hrane – Polnilniki in pomožni stroji – Varnostne in higienske zahteve«. Ta evropski standard velja samo za stroje, ki so bili izdelani po datumu objave tega evropskega standarda. Ta evropski standard ne zajema strojev za mletje mesa v povezavi z uporabo pridržitvenega nožnega stikala. Ta evropski standard zajema: – stroje za mletje mesa, ki se uporabljajo v trgovinah in pripravljalnicah; – stroje za mletje mesa, ki se uporabljajo v kuhinjah za pripravo klobas in salam; – stroje za mletje mesa za industrijsko uporabo; – pomožne pripomočke. Ta evropski standard določa obseg kritja nevarnosti. Kar zadeva druge nevarnosti, ki jih ta evropski standard ne zajema, naj bi bili stroji v skladu s standardom EN ISO 12100, kjer je to primerno. Ta evropski standard ne obravnava posebnih zahtev za krmiljenje strojev za mletje mesa z nožnim stikalom. 1.2 Ta evropski standard zajema naslednje vrste: – stroj za mletje mesa s pladnjem, polnilno odprtino in potisnim nastavkom (premer polnilne odprtine <= 52 mm (glej sliko 3)); – stroj za mletje mesa s pladnjem, polnilno odprtino, omejevalno ploščo in potisnim nastavkom (premer polnilne odprtine > 52 mm (glej sliko 4)); – stroj za mletje mesa s polnilnim lijakom in pokrovom, polžnim transporterjem, z 1) mešalnim polžem v polnilnem lijaku ali brez njega (glej sliko 5); – stroj za mletje mesa s polnilnim lijakom, s pokrovom ali brez njega, s polžnim transporterjem, z 1) mešalnim polžem v polnilnem lijaku ali brez njega, z nalagalnikom (zvezno ali nezvezno nalaganje). Stroji za mletje mesa so sestavljeni iz podstavka stroja, ohišja polža s polžem, polnilnega pladnja ali lijaka, polžnega transporterja (včasih je vključen dodatni mešalni polž v polnilnem lijaku), garniture rezalnega orodja, blokirne matice, nalagalnika, pogonskega motorja ter (odvisno od vrste stroja) električnih, hidravličnih in pnevmatskih sestavnih delov. Vključujejo tudi različne varnostne naprave kot primere v točki 5. Stroji za mletje lahko na primer vključujejo naslednje dele opreme: – podaljševalno roko; – ejektor ali ekstraktor; – zaščitni pokrov prek odvodne odprtine;


27

– pokrov prek dovodne odprtine polnilnega lijaka; – transportni nosilec za blokirno matico, garnituro orodja, polž in polžni transporter; – dvižno napravo za blokirno matico, nabor orodij, polž in polžni transporter; – nalagalnik. 1.3 Predvidena uporaba Sveže ali zmrznjeno meso, mesni izdelki ali ribe se v stroj za mletje mesa nalagajo ročno ali prek nalagalnika. Proizvod se nalaga na polža prek potisnega nastavka ali polžnega transporterja, njegova velikost pa se zmanjša z garnituro rezalnega orodja. Stroji za mletje mesa niso namenjeni za čiščenje z vodnim curkom pod tlakom. Vendar je treba predvideti, da ni mogoče zagotoviti, da ta metoda v praksi ne bo nikoli uporabljena. Za obravnavo te možnosti naj bi se upoštevale zahteve iz točke 5.3.3.2. Ta evropski standard določa vse velike nevarnosti, nevarne situacije in primere, povezane s stroji za mletje mesa, kadar se ti uporabljajo v skladu s predvidenim namenom in pod pogoji pričakovane nepravilne uporabe, ki jih določa proizvajalec (glejte točko 4). Ta evropski standard določa nevarnosti, do katerih lahko pride pri začetku uporabe, delovanju, čiščenju, uporabi, vzdrževanju in izločitvi stroja iz uporabe. 1) V tem primeru naj bi se upoštevala določila standarda EN 13570. SIST EN 13870:2015 SIST EN 13870:2005+A1:2010

2015-11 (po) (en;fr;de) 46 str. (I) Stroji za predelavo hrane - Stroji za razrezovanje/razkosavanje na zrezke/zarebrnice - Varnostne in higienske zahteve Food processing machinery - Portion cutting machines - Safety and hygiene requirements Osnova: EN 13870:2015 ICS: 67.260 Ta dokument zajema stroje za razrezovanje/razkosavanje in pribor. Ta dokumentu določa obseg vključenosti nevarnosti. Ta dokument določa zahteve za načrtovanje in izdelavo strojev za razrezovanje/razkosavanje. Stroji, ki jih zajema ta dokument, se uporabljajo za neprekinjeno razkosavanje svežega, dimljenega ali zamrznjenega mesa s kostmi ali brez ali podobnih proizvodov z rezilom. Ta dokument obravnava vse velike nevarnosti, nevarne situacije in primere, povezane s stroji in napravami, kadar se uporabljajo, kot je predvideno, in pod pogoji, ki jih predvidi proizvajalec. Ta dokument določa nevarnosti, do katerih lahko pride pri začetku uporabe, delovanju, vzdrževanju in izločitvi stroja iz uporabe. Ta dokument ne obravnava posebnih nevarnosti nalagalnikov. Ta dokument se ne uporablja za stroje za razrezovanje/razkosavanje, ki so bili izdelani pred datumom, ko je CEN objavil ta dokument. Ta dokument zajema naslednje vrste strojev: – stroje za razrezovanje/razkosavanje z odvodno držo; – stroje za razrezovanje/razkosavanje z odvodnim koritom; SIST EN 1674:2015 SIST EN 1674:2002+A1:2010

2015-11 (po) (en;fr;de) 42 str. (I) Stroji za predelavo hrane - Stroji za valjanje testa - Varnostne in higienske zahteve Food processing machinery - Dough sheeters - Safety and hygiene requirements Osnova: EN 1674:2015 ICS: 67.260 Ta standard določa varnostne in higienske zahteve za zasnovo in izdelavo strojev za valjanje testa, ki se uporabljajo v prehrambeni industriji in prodajalnah (pekarne, slaščičarne, delikatese, gostinski obrati itd.) za zmanjšanje debeline trdne mase testa z valjanjem. Postopek običajno vključuje pomikanje testa naprej in nazaj med valjema, razmik med katerima je mogoče postopno zmanjševati z ročno ali samodejno nastavitvijo. Standard obravnava tehnične varnostne zahteve za transport, namestitev, nastavitev, upravljanje, čiščenje in vzdrževanje teh strojev.


28

Ta standard obravnava vse velike nevarnosti, nevarne situacije in dogodke, povezane s stroji za valjanje testa, kadar se uporabljajo v skladu s predvidenim namenom in pod pogoji pričakovane

nepravilne uporabe, ki jih določa proizvajalec (glejte točko 5). Hrup se ne obravnava kot velika nevarnost. To proizvajalca ne odvezuje odgovornosti za zmanjšanje hrupa in objavo podatkov o hrupu. Zato je v dodatku B navedena oznaka preskusa hrupa. Izključeni so naslednji stroji: – poskusni in preskusni stroji, ki jih razvija proizvajalec; – gospodinjski aparati. Ta standard se ne uporablja za stroje za valjanje testa, ki so bili izdelani, preden je bil ta dokument objavljen kot standard EN. SIST EN ISO 18217:2015 SIST EN 1218-4:2004+A2:2009

2015-11 (po) (en;fr;de) 58 str. (J) Varnost lesnoobdelovalnih strojev - Stroji za lepljenje robnih trakov z verižnim dodajanjem (ISO 18217:2015) Safety of woodworking machines - Edge-banding machines fed chain(s) (ISO 18217:2015) Osnova: EN ISO 18217:2015 ICS: 79.120.10 Ta dokument obravnava vse velike nevarnosti, nevarne situacije in dogodke iz točke 4, ki se nanašajo na stroje za lepljenje robnih trakov z verižnim dodajanjem, pri katerih se nalaganje in odstranjevanje izvajata ročno ter je največja višina obdelovanca 75 mm. Stroj je namenjen za obdelavo enega konca (stroj za obdelavo enega konca) ali obeh koncev (stroj za obdelavo obeh koncev) masivnega lesa, ivernih plošč, vlaknenih plošč ali vezanih plošč in teh materialov, prevlečenih s slojem ali obrobo iz plastike, v enem hodu. Obdelovanec se dovaja skozi obdelovalne enote prek vgrajenega podajalnika. Za namene tega dokumenta je stroj za lepljenje robnih trakov z verižnim dodajanjem v nadaljevanju imenovan »stroj«. Ta dokument se ne uporablja za stroje za enostransko in dvostransko lepljenje robnih trakov z verižnim dodajanjem s celotnim ohišjem, kot je opredeljeno v točki 3.3.10. Ta dokument ne obravnava nobenih nevarnosti v zvezi z: a) mehanskim nalaganjem obdelovanca na posamezen stroj; ali b) uporabo posameznega stroja v kombinaciji s katerim koli drugim strojem (kot delom proizvodne linije); ali c) uporabo orodij za delo med polovicama stroja (glej 3.3.1); ali d) uporabo laserja. V tem dokumentu niso obravnavane nevarnosti v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (EMC) za računalniško numerično vodene (CNC) stroje. Ta dokument se primarno uporablja za stroje, ki so bili izdelani po tem, ko je CEN objavil standard.

SIST/TC ŽEN Železniške električne naprave SIST-TS CLC/TS 50459-1:2015 SIST-TS CLC/TS 50459-1:2006

2015-11 (po) (en;fr;de) 23 str. (F) Železniške naprave - Komunikacijski, signalni in procesni sistemi - Evropski sistem za vodenje železniškega prometa - Vmesnik človek-stroj - 1. del: Splošna načela za prikaz informacij ERTMS/ETCS/GSM-R Railway applications - Communication, signalling and processing systems - European Rail Traffic Management System - Driver-Machine Interface - Part 1: General principles for the presentation of ERTMS/ETCS/GSM-R information Osnova: CLC/TS 50459-1:2015 ICS: 35.240.60, 13.180, 03.220.30 Ta tehnična specifikacija opisuje način razporeditve in prikaza informacij sistema ERMTS in drugih informacij z ergonomskega vidika. Podrobneje opisuje informacije, ki ne spadajo na področje uporabe tega standarda ERA ERTMS 015560:2015. Ta tehnična specifikacija navaja več ergonomskih podrobnosti kot trenutne specifikacije ERTMS/GSM-R. Ta tehnična specifikacija določa ergonomijo za vmesnik človek-stroj (DMI) za naslednje načine uporabe: – samostojni vlakovni radijski sistemi ERTMS/GSM-R;


29

– vlakovni nadzorni sistemi, ki niso ERTMS/ETCS; – drugi tehnični sistemi, ki so trenutno na voljo v tirnih vozilih. Ergonomija vključuje: – splošne ureditve (struktura dialoga, zaporedja, filozofija postavitve, filozofija barv); – simboli; – zvočne informacije; – ureditve podatkovnih vnosov. Ta tehnična specifikacija je omejena na ergonomske vidike in ne določa tehnologije, ki se uporablja za izvajanje, vendar podaja smernice za izvajanje zahtev na podlagi različnih vrst tehnologije (zaslonske tipke, naprave z zaslonom na dotik, LCD, elektromehanski instrumenti, indikatorske lučke itd.). Ta tehnična specifikacija se uporablja za vse vlake, opremljene s sistemom ERTMS/ETCS, in vlake, opremljene z radijskim vmesnikom človek-stroj (GSM-R). Področje uporabe 1. dela standarda CLC/TS 50459 je določitev ergonomskih načel za vmesnik med voznikom in zgoraj navedenimi aplikacijami. TDD je zunaj področja uporabe skupine standardov CLC/TS 50459. Za elemente človeških dejavnikov (npr. prikaz informacij, mesto prikaza, zorni koti in ureditev zaslonov) glej skupino prEN 16186.

SS SPL Strokovni svet SIST za splošno področje SIST EN 16602-70-55:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 60 str. (J) Zagotavljanje varnih proizvodov v vesoljski tehniki - Mikrobiološka preiskava letalske strojne opreme in čistih prostorov Space product assurance - Microbiological examination of flight hardware and cleanrooms Osnova: EN 16602-70-55:2015 ICS: 07.100.99, 49.140 Ta standard določa preskusne postopke za kvantitativno in/ali kvalitativno mikrobiološko preiskavo površin letalske strojne opreme in v mikrobiološko nadzorovanih okoljih (npr. površine čistih prostorov, zrak v čistih prostorih, sistemi izolacije). Opisane so naslednje preskusne metode: • vzorčenje površin in zraka ter odkrivanje bioloških onesnaževal z brisi, stičnimi ploščami in vzorčevalniki zraka ter z naknadno kultivacijo za ugotavljanje biološke obremenitve; • vzorčenje bioloških onesnaževal na podlagi analize DNK brisov. Preskusne metode, opisane v tem standardu, se uporabljajo za nadzor mikrobiološke onesnaženosti vesoljskih plovil s posadko ali brez nje, lansirnikov, tovorov, poskusov, podporne opreme na tleh in čistih sob z omejitvami planetarne zaščite. Ta standard se ne nanaša na nadzor molekularne onesnaženosti. Ta standard se ne nanaša na načela in osnovno metodologijo za nadzor čistih sob in povezanih nadziranih okolij z omejitvami glede onesnaženosti z delci. Ta standard se lahko prilagodi posameznim lastnostim in omejitvam vesoljskega projekta v skladu s standardom ECSS-S-ST-00. SIST EN 16602-70-56:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 23 str. (F) Zagotavljanje varnih proizvodov v vesoljski tehniki - Zmanjšanje biološke obremenitve v parni fazi za letalsko strojno opremo Space product assurance - Vapour Phase Bioburden Reduction for Flight Hardware Osnova: EN 16602-70-56:2015 ICS: 49.140 Ta standard določa postopke za zmanjšanje mikrobiološke onesnaženosti letalske strojne opreme s hlapi vodikovega peroksida. Postopki, določeni v tem standardu, vključujejo:


30

• zmanjšanje mikrobiološke onesnaženosti izpostavljenih površin; • zmanjšanje mikrobiološke onesnaženosti v nadzorovanih zunanjih in vakuumskih okoljih.

Ta standard določa tudi zahteve za staranje letalske strojne opreme, razvoj cikla zmanjševanja biološke obremenitve in opremo za izvajanje postopka zmanjšanja biološke obremenitve. Ta standard se lahko prilagodi posameznim lastnostim in omejitvam vesoljskega projekta v skladu s standardom ECSS-S-ST-00C. SIST EN 16602-70-57:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 29 str. (G) Zagotavljanje varnih proizvodov v vesoljski tehniki - Zmanjšanje biološke obremenitve s suho vročino za letalsko strojno opremo Space product assurance - Dry Heat Bioburden Reduction for Flight Hardware Osnova: EN 16602-70-57:2015 ICS: 49.140 Ta standard določa postopke za zmanjšanje mikrobiološke onesnaženosti letalske strojne opreme s toploto. Postopki, opisani v tem standardu, vključujejo: • zmanjšanje mikrobiološke onesnaženosti izpostavljenih površin, matiranih površin in v materialih; • zmanjšanje mikrobiološke onesnaženosti v suhih, zunanjih in nenadzorovanih vlažnih okoljih. Ta standard določa tudi zahteve za staranje letalske strojne opreme, razvoj cikla zmanjševanja biološke obremenitve in opremo za izvajanje postopka zmanjšanja biološke obremenitve. Ta standard se lahko prilagodi posameznim lastnostim in omejitvam vesoljskega projekta v skladu s standardom ECSS-S-ST-00. SIST EN 16602-70-58:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 44 str. (I) Zagotavljanje varnih proizvodov v vesoljski tehniki - Kontrola biološke obremenitve čistih prostorov Space product assurance - Bioburden control of cleanrooms Osnova: EN 16602-70-58:2015 ICS: 13.040.35, 49.140 Ta standard vzpostavlja načela in osnovno metodologijo za mikrobiološki nadzor čistih sob in povezanih nadziranih okolij z omejitvami planetarne zaščite. Ta standard ne obravnava: • nadzora mikrobiološke onesnaženosti strojnih delov vesoljskih plovil; • nadzora molekularne onesnaženosti. Vključeni so sklici na druge dokumente; • predpisov o požarni varnosti (glej regulativne zahteve in drugo nacionalno ali lokalno dokumentacijo). Ta standard ne določa metod za ugotavljanje ravni mikrobiološke čistosti in ravni čistosti delcev. Vključeni so sklici na druge dokumente. Ta standard se lahko prilagodi posameznim lastnostim in omejitvam vesoljskega projekta v skladu s standardom ECSS-S-ST-00. SIST EN 16603-31-02:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 68 str. (K) Vesoljska tehnika - Oprema za dvofazni toplotni transport Space engineering - Two-phase heat transport equipment Osnova: EN 16603-31-02:2015 ICS: 49.140 Ta standard določa zahteve za opremo za dvofazni toplotni transport (TPHTE) za uporabo pri toplotnem nadzoru vesoljskih plovil.


31

Ta standard se uporablja za dejavnosti, povezane s kvalifikacijo nove strojne opreme. Zahteve za zanke s pogonom prek mehanskih črpalk (MPDL) niso vključene v trenutno različico tega standarda. Ta standard vključuje definicije, zahteve in dokumente z definicijami zahtev iz standardov ECSS-E-ST-10-02, ECSS-E-ST-10-03 in ECSS-E-ST-10-06, ki se uporabljajo za kvalifikacijo TPHTE. Zato se ti trije standardi ne uporabljajo za kvalifikacijo TPHTE. Ta standard vključuje tudi definicije in del zahtev standarda ECSS-E-ST-32-02, ki se uporabljajo za kvalifikacijo TPHTE. ECSS-E-ST-32-02 se zato uporablja za kvalifikacijo TPHTE. Ta standard ne vključuje zahtev za sprejetje TPHTE. Ta standard se lahko prilagodi posameznim lastnostim in omejitvam vesoljskega projekta v skladu s standardom ECSS-S-ST-00. SIST EN 16603-60-30:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 51 str. (J) Vesoljska tehnika - Zahteve za satelitski AOCS (sistem obvladovanja orbitalne lege /satelita/) Space engineering - Satellite AOCS requirements Osnova: EN 16603-60-30:2015 ICS: 33.070.40, 49.140 Ta standard določa osnovo za zahteve za sistem obvladovanja orbitalne lege/satelita, ki se uporabljajo v dokumentu projektnih zahtev za vesoljske aplikacije. Dokumenti projektnih zahtev so vključeni v poslovne dogovore med strankami z zavezami na kateri koli ravni vesoljskih programov, kot je opisano v standardu ECSS-S-ST-00, in jih zavezujejo. Ta standard obravnava sisteme obvladovanja orbitalne lege/satelita, razvite kot del vesoljskega projekta za satelit. Standardni sistemi obvladovanja orbitalne lege/satelita, obravnavani v tem dokumentu, vključujejo naslednje funkcije: • ocena lege; • usmerjanje lege; • obvladovanje lege; • obvladovanje orbite; • ocena orbite, v tem dokumentu imenovana »krmiljenje«, je lahko del funkcije za misije, ki izrecno zahtevajo to funkcijo; • zasedanje in ohranjanje varne lege v nujnih primerih in vračanje v nazivno misijo po izvedbi ukaza. Ta standard ne obravnava misij, ki vključujejo naslednje funkcije: • usmerjanje in nadzor poti na krovu v realnem času; • ocena in nadzor relativnega položaja na krovu v realnem času. Primeri tovrstnih misij so točka srečanja, letenje v formaciji, nosilne rakete in interplanetarna vozila. Čeprav ta dokument ne obravnava zgoraj navedenih vrst misij, ga je mogoče uporabiti kot referenčni dokument zanje. Ta standard se lahko prilagodi posameznim lastnostim in omejitvam vesoljskega projekta v skladu s standardom ECSS-S-ST-00. SIST EN 16752:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 15 str. (D) Centrifugalne črpalke - Preskusni postopek za zaprto embalažo Centrifugal pumps - Test procedure for seal packings Osnova: EN 16752:2015 ICS: 23.080, 21.140 Ta dokument določa podrobnosti preskusnega postopka za embalažo, ki se uporablja za zatesnitev tesnilnega prostora centrifugalnih črpalk. Navaja določila glede zasnove preskusne opreme, standardnih preskusnih parametrov in meril za poročanje. Ne določa meril učinkovitosti na podlagi dogovora med dobaviteljem in odjemalcem, ampak določa tri razrede tesnosti. Po potrebi se ta dokument uporablja tudi za embalažo za drugo rotacijsko opremo, kot so mešalniki in mešala.


32

SIST EN 2084:2015 SIST EN 2084:2006

2015-11 (po) (en;fr;de) 14 str. (D) Aeronavtika - Kabli, električni, za splošne namene, z vodniki iz bakra ali bakrene zlitine - Tehnična specifikacija Aerospace series - Cables, electrical, general purpose, with conductors in copper or copper alloy - Technical specification Osnova: EN 2084:2015 ICS: 29.060.20, 77.150.30, 49.060 Ta standard določa lastnosti, preskusne metode ter pogoje za odobritev in sprejetje eno- ali večžilnih električnih kablov brez oklopa za splošne namene z vodniki iz bakra ali bakrene zlitine, namenjenih za namestitev v vezja letal. Izolacija teh kablov je zasnovana tako, da prenese napetosti letala pri frekvenci do 2000 Hz. Največja uporabljena napetost izmeničnega toka pri ocenjevanju teh kablov je 115 V RMS za fazno napetost in 200 V RMS za medfazno napetost, razen če standardi za posamezne proizvode določajo drugače. Razdeljeni so v vrste, lastnosti katerih so podane v standardih za proizvode. Uporabljajo se preskusi, določeni v tem standardu, razen če je v standardu za proizvod navedeno drugače. SIST EN 4165-015:2015 SIST EN 4165-015:2008

2015-11 (po) (en;fr;de) 7 str. (B) Aeronavtika - Konektorji, električni, pravokotni, modularni - Stalna delovna temperatura 175 °C - 015. del: Okroglo ohišje (1 na modul), 2 in 4 moduli - Standard za proizvod Aerospace series - Connectors, electrical, rectangular, modular - Operating temperature 175 °C continuous - Part 015: Round chimney for accessory (1 per module cavity), 2 and 4 modules - Product standard Osnova: EN 4165-015:2015 ICS: 49.060 Ta evropski standard določa okroglo ohišje (1 na modul), ki se uporablja v družini pravokotnih električnih konektorjev, 2 in 4 moduli. Ogrodje pripomočka konektorja za ta okrogla ohišja je opredeljeno v standardu EN 4165-014. SIST EN 4377:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 7 str. (B) Aeronavtika - Toplotno odporna zlitina NiCr19Fe19Nb5Mo3 (2.4668) - Toplotno neobdelana - Material za kovanje - a ali D ≤ 300 mm Aerospace series - Heat resisting alloy NiCr19Fe19Nb5Mo3 (2.4668) - Non heat treated - Forging stock - a or D ≤ 300 mm Osnova: EN 4377:2015 ICS: 49.025.01 Ta evropski standard določa zahteve glede: Toplotno odporne zlitine NiCr19Fe19Nb5Mo3 (2.4668) Toplotno neobdelane Materiala za kovanje a ali D ≤ 300 mm za uporabo v aeronavtiki.


33

SIST EN 4641-100:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 15 str. (D) Aeronavtika - Kabli, optični, zunanji premer obloge 125 μm - 100. del: Kompaktna struktura 62,5/125 μm, zunanji premer vlakna 1,8 mm - Standard za proizvod erospace series - Cables, optical 125 μm diameter cladding - Part 100: Tight structure 62,5/125 μm core GI fibre 1,8 mm outside diameter - Product standard Osnova: EN 4641-100:2015 ICS: 29.060.20, 49.060 Ta evropski standard določa splošne lastnosti, pogoje za odobritev in sprejetje ter zagotavljanje kakovosti za kabel iz optičnih vlaken: 4641-100. SIST EN 4652-110:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 11 str. (C) Aeronavtika - Konektorji, koaksialni, radiofrekvenčni - 110. del: Tip 1, vmesnik BNC (bajonetni) - Izvedba z objemno matico - Ravni vtič - Standard za proizvod Aerospace series - Connectors, coaxial, radio frequency - Part 110: Type 1, BNC interface - Clamp nut assembly version - Straight plug - Product standard Osnova: EN 4652-110:2015 ICS: 49.060 Ta evropski standard določa lastnosti koaksialnih ravnih vtičev z bajonetnim spojem (vmesnik BNC) – 50 ohmov. Sklop kabla in konektorja je spojna tehnologija. SIST EN 4652-111:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 11 str. (C) Aeronavtika - Konektorji, koaksialni, radiofrekvenčni - 111. del: Tip 1, vmesnik BNC (bajonetni) - Izvedba z objemno matico - Pravokotni vtič - Standard za proizvod Aerospace series - Connectors, coaxial, radio frequency - Part 111: Type 1, BNC interface - Clamp nut assembly version - Right angle plug - Product standard Osnova: EN 4652-111:2015 ICS: 49.060 Ta evropski standard določa lastnosti koaksialnih pravokotnih vtičev z bajonetnim spojem (vmesnik BNC) – 50 ohmov. Sklop kabla in konektorja je spojna tehnologija. SIST EN 4652-112:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 12 str. (C) Aeronavtika - Konektorji, koaksialni, radiofrekvenčni - 112. del: Tip 1, vmesnik BNC (bajonetni) - Izvedba z objemno matico - Vtičnica s prvokotno prirobnico - Standard za proizvod Aerospace series - Connectors, coaxial, radio frequency - Part 112: Type 1, BNC interface - Clamp nut assembly version - Square flange receptacle - Product standard Osnova: EN 4652-112:2015 ICS: 49.060 Ta evropski standard določa lastnosti koaksialnih vtičnic s pravokotno prirobnico in bajonetnim spojem (vmesnik BNC) – 50 ohmov. Sklop kabla in konektorja je spojna tehnologija.


34

SIST EN 4652-113:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 11 str. (C) Aeronavtika - Konektorji, koaksialni, radiofrekvenčni - 113. del: Tip 1, vmesnik BNC (bajonetni) - Izvedba z objemno matico - Skoznja vtičnica - Standard za proizvod Aerospace series - Connectors, coaxial, radio frequency - Part 113: Type 1, BNC interface - Clamp nut assembly version - Bulkhead receptacle - Product standard Osnova: EN 4652-113:2015 ICS: 49.060 Ta evropski standard določa lastnosti koaksialnih skoznjih vtičnic z bajonetnim spojem (vmesnik BNC) – 50 ohmov. Sklop kabla in konektorja je spojna tehnologija. SIST EN 4652-211:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 11 str. (C) Aeronavtika - Konektorji, koaksialni, radiofrekvenčni - 211. del: Tip 2, vmesnik TNC - Izvedba z objemno matico - Pravokotni vtič - Standard za proizvod Aerospace series - Connectors, coaxial, radio frequency - Part 211: Type 2, TNC interface - Clamp nut assembly version - Right angle plug - Product standard Osnova: EN 4652-211:2015 ICS: 49.060 Ta evropski standard določa lastnosti koaksialnih pravokotnih vtičev z vijačnim spojem (vmesnik TNC) – 50 ohmov. Sklop kabla in konektorja je spojna tehnologija. SIST EN 4652-212:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 11 str. (C) Aeronavtika - Konektorji, koaksialni, radiofrekvenčni - 212. del: Tip 2, vmesnik TNC - Izvedba z objemno matico - Vtičnica s prvokotno prirobnico - Standard za proizvod Aerospace series - Connectors, coaxial, radio frequency - Part 212: Type 2, TNC interface - Clamp nut assembly version - Square flange receptacle - Product standard Osnova: EN 4652-212:2015 ICS: 49.060 Ta evropski standard določa lastnosti koaksialnih vtičnic s prvokotno prirobnico in vijačnim spojem (vmesnik TNC) – 50 ohmov. Sklop kabla in konektorja je spojna tehnologija. SIST EN 4652-310:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 11 str. (C) Aeronavtika - Konektorji, koaksialni, radiofrekvenčni - 310. del: Tip 3, vmesnik N - Izvedba z objemno matico - Ravni vtič - Standard za proizvod Aerospace series - Connectors, coaxial, radio frequency - Part 310: Type 3, N interface - Clamp nut assembly version - Straight plug - Product standard Osnova: EN 4652-310:2015 ICS: 49.060 Ta evropski standard določa lastnosti koaksialnih ravnih vtičev z vijačnim spojem (vmesnik N) – 50 ohmov. Sklop kabla in konektorja je spojna tehnologija.


35

SIST EN 4723:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 28 str. (G) Aeronavtika - Standardizirane metode za merjenje kriterija udobja in življenjskega prostora potniških sedežev v zračnih plovilih Aerospace series - Standardized measurement methods for comfort and living space criteria for aircraft passenger seats Osnova: EN 4723:2015 ICS: 49.095 Ta evropski standard določa zahteve in merilne metode za oceno življenjskega prostora in udobja potnikov. Njegov namen je izboljšati kakovost letalskih kabin v povezavi z udobjem za potnike ter podati merilne metode za primerjavo postavitve kabinskih sedežev in kakovosti sedežev. SIST EN 4726:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 41 str. (I) Aeronavtika - Odobravanje kozmetičnih odstopanj videza sestavnih delov letalske kabine Aerospace series - Acceptance of the cosmetic variations in appearance of aircraft cabin parts Osnova: EN 4726:2015 ICS: 49.095 Ta standard določa površine na vidnih delih letalske kabine. Površine bodo obravnavane z vidika tehnične izvedljivosti industrijske zasnove. Ta standard je vodilo za letalske družbe, dobavitelja in proizvajalce originalne opreme glede kozmetičnih elementov. Cilj tega dokumenta je opredeliti: a) merila kakovosti za dobavitelja, ki morajo biti izpolnjena med proizvodnjo, preskušanjem in izvajanjem postopkov preverjanja kakovosti; b) smernice za letalske družbe, proizvajalca originalne opreme in dobavitelja pri zagotavljanju kakovosti z opisom kozmetičnih standardov pri naslednjih pregledih: •

int er no pr everj anj e k akovost i dobavi t el ja;

int er no pr everj anj e

k akovost i dobavi t el ja;

int er no pr everj anj e


nt er no pr everj anj e


ter no pr everj anj e


er no pr everj anj e


rno pr everj anj e


no pr everj anj e


o pr everj anj e


pr everj anj e


pr everj anj e


reverj anj e


everj anj e


verj anj e


erj anj e


rj anj e


janj e


anj e


nj e


je k akovost i dobavi t el ja;

e



k

akovost i dobavi t el ja;

a

kovost i dobavi t el ja;

k

ovost i dobavi t el ja;

o

vost i dobavi t el ja;

v

ost i dobavi t el ja;

o

st i dobavi t el ja;

s

t i dobavi t el ja;

t

i dobavi t el ja;

i

dobavi t el ja;

dobavi t el ja;

d

obavi t el ja;

o

bavi t el ja;

b

avi t el ja;

a

vi t el ja;

v

i t el ja;

i

t el ja;

t

el ja;

e

l ja;

l

ja;

j

a;

a

;

; •

pr vi pregled art i kl ov; pr vi pregled art i kl ov;pr vi pregled art i kl ov;rvi pregled art i kl ov;vi pregled art i kl ov;i pregled art i kl ov; pregled art i kl ov;p

regled art i kl ov;r

egled art i kl ov;e

gled art i kl ov;g

led art i kl ov;l

ed art i kl ov;e

d art i kl ov;d

art i kl ov;

art i kl ov;a

rt i kl ov;r

t i kl ov;t

i kl ov;i

kl ov;k

l ov;l

ov;o

v;v

;;

• prever j anje vi ra; prever j anje vi ra;p

rever j anje vi ra;rever j anje vi ra;ever j anje vi ra;ver j anje vi ra;er j anje vi ra;rj anje vi ra;janje vi ra;anje vi ra;nje vi ra;je vi ra;e vi ra; vi ra;vi ra;ira;ra;a;;

• dohodni pregl ed; dohodni pregl ed;d

ohodni pregl ed;ohodni pregl ed;hodni pregl ed;odni pregl ed;dni pregl ed;ni pregl ed;

i pregl ed;

pregl ed;pregl ed;regl ed;egl ed;gl ed;

led;

ed;

d;

; •

končni pr egl ed s končni pr egl ed sk

ončni pr egl ed so

nčni pr egl ed sn

čni pr egl ed sč

ni pr egl ed sn

i pr egl ed si

pr egl ed s

pr egl ed sp

r egl ed sr

egl ed se

gl ed sg

l ed sl

ed se

d sd

s

sserijsko izdelane kabine.

SIST EN 9277:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 50 str. (I) Aeronavtika - Vodenje programov - Navodilo za vodenje sistemskega inženiringa Aerospace series - Programme Management - Guide for the management of Systems Engineering Osnova: EN 9277:2015 ICS: 03.100.40, 49.020 Na podlagi naslednjih točk: •

opomni k o s ist emskem i nže

gu i n njego

v

em področj u upor a

be ;


gu i n njego

v


be ;


gu i n njego

v


be ;

pomni k o s ist emskem i nže

gu i n njego

v


be ;

omni k o s ist emskem i nže

gu i n njego

v


be ;

mni k o s ist emskem i nže

gu i n njego

v


be ;

ni k o s ist emskem i nže

gu i n njego

v


be ;

ik o s ist emskem i nže

gu i n njego

v


be ;

k o s ist emskem i nže

gu i n njego

v


be ;

o s ist emskem i nže

gu i n njego

v


be ;

o s ist emskem i nže

gu i n njego

v


be ;

s ist emskem i nže

gu i n njego

v


be ;

sist emskem i nže

gu i n njego

v


be ;

ist emskem i nže

gu i n njego

v


be ;

st emskem i nže

gu i n njego

v


be ;

temskem i nže

gu i n njego

v


be ;

emskem i nže

gu i n njego

v


be ;

mskem i nže

gu i n njego

v


be ;

skem i nže

gu i n njego

v


be ;

kem i nže

gu i n njego

v


be ;

em i nže

gu i n njego

v


be ;

m i nže

gu i n njego

v


be ;

i nže

gu i n njego

v


be ;

inže

gu i n njego

v


be ;

nže

gu i n njego

v


be ;

že

gu i n njego

v


be ;

e

gu i n njego

v


be ;

n

gu i n njego

v


be ;

i

gu i n njego

v


be ;

r

gu i n njego

v


be ;

i

gu i n njego

v


be ;

n

gu i n njego

v


be ;

g

u i n njego

v


be ;

u

i n njego

v


be ;

i n njego

v


be ;

i

n njego

v


be ;

n

njego

v


be ;

njego

v


be ;

n

jego

v


be ;

j

ego

v


be ;

e

go

v


be ;

g

o

v


be ;

o

v


be ;

v


be ;

e

m področj u upor a

be ;

m

področj u upor a

be ;

področj u upor a

be ;

p

odročj u upor a

be ;

o

dročj u upor a

be ;

d

ročj u upor a

be ;

r

očj u upor a

be ;

o

čj u upor a

be ;

č

j u upor a

be ;

j

u upor a

be ;

u

upor a

be ;

upor a

be ;

u

por a

be ;

p

or a

be ;

o

r a

be ;

r

a

be ;

a

be ;

b

e ;

e

;

; •

umeš č anje upravl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr

avl j anj e t er v povezavi s





meš č anje upravl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


eš č anje upravl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


šč anje upravl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


čanje upravl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


anje upravl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


nje upravl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


je upravl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


e upravl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


upravl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


upravl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


pravl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


ravl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


avl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


vl janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


ljanj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


janj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


anj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


nj a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


ja s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


a s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


s i st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


si st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


ist emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


st emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


temskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


emskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


mskega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


skega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


kega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


ega i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


ga i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


a i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


i nž eni ri ng a v progr ams ko upr


inž eni ri ng a v progr ams ko upr


nž eni ri ng a v progr ams ko upr


ženi ri ng a v progr ams ko upr


eni r i ng a v progr ams ko upr


ni r i ng a v progr ams ko upr


ir i ng a v progr ams ko upr


ri ng a v progr ams ko upr


ing a v progr ams ko upr


ng a v progr ams ko upr


ga v progr ams ko upr


a v progr ams ko upr


v progr ams ko upr


v progr ams ko upr


progr ams ko upr


progr ams ko upr


rogr ams ko upr


ogr ams ko upr


gr ams ko upr


rams ko upr


ams ko upr


ms ko upr


sko upr


ko upr


o upr


upr


upr


pr


r


a

vl j anj e t er v povezavi s

v

l j anj e t er v povezavi s

l

j anj e t er v povezavi s

j

anj e t er v povezavi s

a

nj e t er v povezavi s

n

j e t er v povezavi s

j

e t er v povezavi s

e

t er v povezavi s

t er v povezavi s

t

er v povezavi s

e

r v povezavi s

r

v povezavi s

v povezavi s

v

povezavi s

povezavi s

p

ovezavi s

o

vezavi s

v

ezavi s

e

zavi s

z

avi s

a

vi s

v

i s

i

s

s

s

tehničnimi dejavnostmi sistemskega inženiringa; •

i dent i f ika cija vme sni kov med upravl janj em s i s t ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

i dent i f ika cija vme sni kov med upravl j

anj em s i s t ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

ident i f ika cija vme sni kov med upravl j


dent i f ika cija vme sni kov med upravl j


ent i f ika cija vme sni kov med upravl j


nt i f ika cija vme sni kov med upravl j


ti f ika cija vme sni kov med upravl j


if ika cija vme sni kov med upravl j


fika cija vme sni kov med upravl j


ika cija vme sni kov med upravl j


ka cija vme sni kov med upravl j


acija vme sni kov med upravl j


cija vme sni kov med upravl j


ija vme sni kov med upravl j


ja vme sni kov med upravl j


a vme sni kov med upravl j


vme sni kov med upravl j


vme sni kov med upravl j


me sni kov med upravl j


esni kov med upravl j


sni kov med upravl j


ni kov med upravl j


ikov med upravl j


kov med upravl j


ov med upravl j


v med upravl j


med upravl j


med upravl j


ed upravl j


d upravl j


upravl janj em s i s t ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

upravl janj em s i s t ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

pravl j


ravl j


avl j


vl j


lj


j


a

nj em s i s t ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

n

j em s i s t ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

j

em s i s t ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

e

m s i s t ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

m

s i s t ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

s i s t ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

s

i s t ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

i

s t ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

s

t ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

t

ems kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

e

ms kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

m

s kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

s

kega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

k

ega i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

e

ga i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

g

a i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

a

i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

i nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

i

nženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

n

ženi r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

ž

eni r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

e

ni r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

n

i r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

i

r inga i n dr ugih di s ci pl i n,

r

inga i n dr ugih di s ci pl i n,

i

nga i n dr ugih di s ci pl i n,

n

ga i n dr ugih di s ci pl i n,

g

a i n dr ugih di s ci pl i n,

a

i n dr ugih di s ci pl i n,

i n dr ugih di s ci pl i n,

i

n dr ugih di s ci pl i n,

n

dr ugih di s ci pl i n,

dr ugih di s ci pl i n,

d

r ugih di s ci pl i n,

r

ugih di s ci pl i n,

u

gih di s ci pl i n,

g

ih di s ci pl i n,

i

h di s ci pl i n,

h

di s ci pl i n,

di s ci pl i n,

d

i s ci pl i n,

i

s ci pl i n,

s

ci pl i n,

c

i pl i n,

i

pl i n,

p

l i n,

l

i n,

i

n,

n

,

,

povezanih s programskim upravljanjem; cilj tega standarda je: • pomoč odjemal cu i n or

ganizacij i pr i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

pomoč odjemal cu i n or


pomoč odjemal cu i n or


omoč odjemal cu i n or


moč odjemal cu i n or


oč odjemal cu i n or


č odjemal cu i n or


odjemal cu i n or


odjemal cu i n or


djemal cu i n or


jemal cu i n or


emal cu i n or


mal cu i n or


al cu i n or


lcu i n or


cu i n or


u i n or


i n or


in or


n or


or


or


r


g

anizacij i pr i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

a

nizacij i pr i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

n

izacij i pr i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

i

zacij i pr i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

z

acij i pr i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

a

cij i pr i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

c

ij i pr i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

i

j i pr i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

j

i pr i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

i

pr i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

pr i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

p

r i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

r

i vz pos t avljan ju zahtev uprav l

i

vz pos t avljan ju zahtev uprav l

vz pos t avljan ju zahtev uprav l

v

z pos t avljan ju zahtev uprav l

z

pos t avljan ju zahtev uprav l

p

os t avljan ju zahtev uprav l

o

s t avljan ju zahtev uprav l

s

t avljan ju zahtev uprav l

t

avljan ju zahtev uprav l

a

vljan ju zahtev uprav l

v

l jan ju zahtev uprav l

l

jan ju zahtev uprav l

j

an ju zahtev uprav l

a

n ju zahtev uprav l

n

ju zahtev uprav l

j

u zahtev uprav l

u

zahtev uprav l

zahtev uprav l

z

ahtev uprav l

a

htev uprav l

h

tev uprav l

t

ev uprav l

e

v uprav l

v

uprav l

uprav l

u

prav l

p

rav l

r

av l

a

v l

v

l

ljanja za dejavnosti sistemskega inženiringa; • pomoč ponud

ni ku pri pri p ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a

ga t e ga, kak o se odzv at

i

pomoč ponud



i

pomoč ponud



i

omoč ponud



i

moč ponud



i

oč ponud



i

č ponud



i

ponud



i

ponud



i

onud



i

nud



i

ud



i

d



i

n

i ku pri pri p ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

i

ku pri pri p ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

k

u pri pri p ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

u

pri pri p ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

pri pri p ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

p

ri pri p ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

r

i pri p ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

i

pri p ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

pri p ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

p

ri p ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

r

i p ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

i

p ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

p

ravi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

r

avi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

a

vi elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

v

i elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

i

elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

elementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

e

lementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

l

ementov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

e

mentov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

m

entov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

e

ntov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

n

tov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

t

ov načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

o

v načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

v

načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

načrt a upravl j anj a ( r azl a


i

n

ačrt a upravl j anj a ( r azl a


i

a

črt a upravl j anj a ( r azl a


i

č

rt a upravl j anj a ( r azl a


i

r

t a upravl j anj a ( r azl a


i

t

a upravl j anj a ( r azl a


i

a

upravl j anj a ( r azl a


i

upravl j anj a ( r azl a


i

u

pravl j anj a ( r azl a


i

p

ravl j anj a ( r azl a


i

r

avl j anj a ( r azl a


i

a

vl j anj a ( r azl a


i

v

l j anj a ( r azl a


i

l

j anj a ( r azl a


i

j

anj a ( r azl a


i

a

nj a ( r azl a


i

n

j a ( r azl a


i

j

a ( r azl a


i

a

( r azl a


i

( r azl a


i

(

r azl a


i

r

azl a


i

a

zl a


i

z

l a


i

l

a


i

a


i

g

a t e ga, kak o se odzv at

i

a

t e ga, kak o se odzv at

i

t e ga, kak o se odzv at

i

t

e ga, kak o se odzv at

i

e

ga, kak o se odzv at

i

g

a, kak o se odzv at

i

a

, kak o se odzv at

i

,

kak o se odzv at

i

kak o se odzv at

i

k

ak o se odzv at

i

a

k o se odzv at

i

k

o se odzv at

i

o

se odzv at

i

se odzv at

i

s

e odzv at

i

e

odzv at

i

odzv at

i

o

dzv at

i

d

zv at

i

z

v at

i

v

at

i

a

t

i

t

i

i zlasti na zahteve upravljanja).


36

Ta standard se uporablja za različne ravni drevesa proizvodov, ki jih je mogoče obravnavati kot sisteme:

• v sp l o

šnem pri meru ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

v sp l o


m v

v sp l o


m v

sp l o


m v

sp l o


m v

pl o


m v

lo


m v

o


m v

š

nem pri meru ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

n

em pri meru ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

e

m pri meru ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

m

pri meru ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

pri meru ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

p

ri meru ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

r

i meru ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

i

meru ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

m

eru ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

e

ru ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

r

u ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

u

ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

ponudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

p

onudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

o

nudnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

n

udnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

u

dnika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

d

nika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

n

ika, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

i

ka, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

k

a, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

a

, ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

,

ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

ki ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

k

i ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

i

ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

ob pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

o

b pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

b

pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

pomoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

p

omoči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

o

moči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

m

oči vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

o

či vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

č

i vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

i

vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

vsaj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

v

saj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

s

aj enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

a

j enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

j

enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

enega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

e

nega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

n

ega drugega ponudnika razvi je si st e

m v

e

ga drugega ponudnika razvi je si st e

m v

g

a drugega ponudnika razvi je si st e

m v

a

drugega ponudnika razvi je si st e

m v

drugega ponudnika razvi je si st e

m v

d

rugega ponudnika razvi je si st e

m v

r

ugega ponudnika razvi je si st e

m v

u

gega ponudnika razvi je si st e

m v

g

ega ponudnika razvi je si st e

m v

e

ga ponudnika razvi je si st e

m v

g

a ponudnika razvi je si st e

m v

a

ponudnika razvi je si st e

m v

ponudnika razvi je si st e

m v

p

onudnika razvi je si st e

m v

o

nudnika razvi je si st e

m v

n

udnika razvi je si st e

m v

u

dnika razvi je si st e

m v

d

nika razvi je si st e

m v

n

ika razvi je si st e

m v

i

ka razvi je si st e

m v

k

a razvi je si st e

m v

a

razvi je si st e

m v

razvi je si st e

m v

r

azvi je si st e

m v

a

zvi je si st e

m v

z

vi je si st e

m v

v

i je si st e

m v

i

je si st e

m v

j

e si st e

m v

e

si st e

m v

si st e

m v

s

i st e

m v

i

st e

m v

s

t e

m v

t

e

m v

e

m v

m

v

v

v

imenu odjemalca; • v pri meru int e

g rir ane eki pe (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

v pri meru int e


im

v pri meru int e


im

pri meru int e


im

pri meru int e


im

ri meru int e


im

imeru int e


im

meru int e


im

eru int e


im

ru int e


im

u int e


im

int e


im

int e


im

nt e


im

teg rir ane eki pe (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

e


im

g

rir ane eki pe (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

r

ir ane eki pe (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

i

r ane eki pe (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

r

ane eki pe (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

a

ne eki pe (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

n

e eki pe (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

e

eki pe (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

eki pe (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

e

ki pe (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

k

i pe (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

i

pe (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

p

e (skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

e

(skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

(skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

(

skupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

s

kupna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

k

upna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

u

pna r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

p

na r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

n

a r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

a

r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

r ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

r

ab a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

a

b a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

b

a vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

a

vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

vlog, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

v

log, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

l

og, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

o

g, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

g

, odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

,

odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

odgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

o

dgovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

d

govornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

g

ovornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

o

vornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

v

ornos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

o

rnos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

r

nos t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

n

os t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

o

s t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

s

t i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

t

i i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

i

i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

i n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

i

n t v eganj v zvezi s sist e msk

im

n

t v eganj v zvezi s sist e msk

im

t v eganj v zvezi s sist e msk

im

t

v eganj v zvezi s sist e msk

im

v

eganj v zvezi s sist e msk

im

e

ganj v zvezi s sist e msk

im

g

anj v zvezi s sist e msk

im

a

nj v zvezi s sist e msk

im

n

j v zvezi s sist e msk

im

j

v zvezi s sist e msk

im

v zvezi s sist e msk

im

v

zvezi s sist e msk

im

zvezi s sist e msk

im

z

vezi s sist e msk

im

v

ezi s sist e msk

im

e

zi s sist e msk

im

z

i s sist e msk

im

i

s sist e msk

im

s sist e msk

im

s

sist e msk

im

sist e msk

im

s

ist e msk

im

i

st e msk

im

s

t e msk

im

t

e msk

im

e

msk

im

m

sk

im

s

k

im

k

im

i

m

m

inženiringom). OPOMBA: ISO/IEC/IEEE 24765:2010; integrirana ekipa naj bi vključevala organizacijsko disciplino in funkcije, ki prispevajo k uspešnosti delovnih proizvodov. Ta standard je vodnik, ki opisuje zahteve in možne odzive za upravljanje sistemskega inženiringa. Uporabiti ga je mogoče kot kontrolni seznam, ki naj bi bil prilagojen ali izpolnjen v skladu s specifičnim kontekstom posameznega projekta. SIST EN ISO 11665-1:2015

2015-11 (po) (en) 39 str. (H) Merjenje radioaktivnosti v okolju - Zrak: radon-222 - 1. del: Radon in njegovi kratkoživi razpadni produkti: izvori in merilne metode (ISO 11665-1:2012) Measurement of radioactivity in the environment - Air: radon-222 - Part 1: Origins of radon and its short-lived decay products and associated measurement methods (ISO 11665-1:2012) Osnova: EN ISO 11665-1:2015 ICS: 13.040.99, 17.240 ISO 11665-1:2012 navaja smernice za merjenje koncentracije aktivnosti radona-222 in potencialne koncentracije alfa energije njegovih kratkoživih razpadnih produktov v zraku. Merilne metode so razdeljene v tri kategorije: – metode točkovnega merjenja; – metode neprekinjenega merjenja; – metode integriranega merjenja. ISO 11665-1:2012 določa več metod, ki se običajno uporabljajo za merjenje radona-222 in njegovih kratkoživih razpadnih produktov v zraku. ISO 11665-1:2012 določa tudi smernice za ugotavljanje temeljne negotovosti v povezavi z merilnimi metodami, opisanimi v različnih delih tega standarda. SIST EN ISO 11665-2:2015

2015-11 (po) (en) 21 str. (F) Merjenje radioaktivnosti v okolju - Zrak: radon-222 - 2. del: Integrativna metoda za ugotavljanje povprečne potencialne koncentracije alfa energije njegovih kratkoživih razpadnih produktov (ISO 11665-2:2012) Measurement of radioactivity in the environment - Air: radon-222 - Part 2: Integrated measurement method for determining average potential alpha energy concentration of its short-lived decay products (ISO 11665-2:2012) Osnova: EN ISO 11665-2:2015 ICS: 13.040.99, 17.240 ISO 11665-2:2012 opisuje integrirane merilne metode za kratkožive razpadne produkte radona-222. Podaja navedbe za merjenje povprečne potencialne koncentracije alfa energije kratkoživih razpadnih produktov radona-222 v zraku in pogoje uporabe za merilne naprave. ISO 11665-2:2012 obravnava vzorce, odvzete v obdobjih vse od nekaj tednov do enega leta. ISO 11665-2:2012 se ne uporablja za sisteme z najdaljšim obdobjem vzorčenja manj kot en teden.


37

SIST EN ISO 11665-3:2015

2015-11 (po) (en) 27 str. (G) Merjenje radioaktivnosti v okolju - Zrak: radon-222 - 3. del: Točkovna metoda za merjenje potencialne koncentracije alfa energije njegovih kratkoživih razpadnih produktov (ISO 11665-3:2012) Measurement of radioactivity in the environment - Air: radon-222 - Part 3: Spot measurement method of the potential alpha energy concentration of its short-lived decay products (ISO 11665-3:2012) Osnova: EN ISO 11665-3:2015 ICS: 13.040.99, 17.240 ISO 11665-3:2012 opisuje metode točkovnega merjenja za določanje koncentracije aktivnosti kratkoživih razpadnih produktov radona-222 v zraku in izračun potencialne koncentracije alfa energije. ISO 11665-3:2012 podaja navedbe za izvajanje točkovnega merjenja potencialne koncentracije alfa energije po večminutnem vzorčenju na danem mestu in pogoje uporabe za merilne naprave. SIST EN ISO 11665-5:2015

2015-11 (po) (en) 21 str. (F) Merjenje radioaktivnosti v okolju - Zrak: radon-222 - 5. del: Neprekinjeno merjenje koncentracije aktivnosti (ISO 11665-5:2012) Measurement of radioactivity in the environment -Air: radon-222 - Part 5: Continuous measurement method of the activity concentration (ISO 11665-5:2012) Osnova: EN ISO 11665-5:2015 ICS: 13.040.99, 17.240 ISO 11665-5:2012 opisuje metode neprekinjenega merjenja za radon-222. Podaja navedbe za neprekinjeno merjenje časovnih sprememb koncentracije aktivnosti radona v odprtih in zaprtih prostorih. ISO 11665-5:2012 je namenjen uporabi pri ocenjevanju časovnih sprememb koncentracije aktivnosti radona v okolju, javnih zgradbah ter na domu in delovnih mestih kot funkcija vplivnih veličin, kot so prezračevalni in/ali meteorološki pogoji. SIST EN ISO 11665-6:2015

2015-11 (po) (en) 21 str. (F) Merjenje radioaktivnosti v okolju - Zrak: radon-222 - 6. del: Točkovno merjenje koncentracije aktivnosti (ISO 11665-6:2012) Measurement of radioactivity in the environment - Air: radon-222 - Part 6: Spot measurement method of the activity concentration (ISO 11665-6:2012) Osnova: EN ISO 11665-6:2015 ICS: 13.040.99, 17.240 ISO 11665-6:2012 opisuje metode točkovnega merjenja za radon-222. Podaja navedbe za izvajanje točkovnih meritev koncentracije aktivnosti radona v odprtih in zaprtih prostorih v roku nekaj minut na danem mestu. SIST EN ISO 11665-7:2015

2015-11 (po) (en) 31 str. (G) Merjenje radioaktivnosti v okolju - Zrak: radon-222 - 7. del: Akumulacijska metoda za ocenjevanje hitrosti površinskega izhajanja (ISO 11665-7:2012) Measurement of radioactivity in the environment - Air: radon-222 - Part 7: Accumulation method for estimating surface exhalation rate (ISO 11665-7:2012) Osnova: EN ISO 11665-7:2015 ICS: 13.040.99, 17.240


38

ISO 11665-7:2012 podaja smernice za ocenjevanje hitrosti površinskega izhajanja za radon-222 v kratkem obdobju (nekaj ur) na danem mestu pri stiku medija (zemlja, kamnine, položeni

gradbeni material, stene itd.) z zrakom. Ta ocena temelji na izmerjeni koncentraciji aktivnosti radona, ki prehaja iz preiskovane površine in se nalaga v vsebniku znane prostornine v znanem časovnem okvirju. Ta metoda se uporablja samo za namene ocenjevanja, saj je kvantifikacija vpliva številnih parametrov v okoljskih pogojih težavna. Vendar se ISO 11665-7:2012 zlasti uporablja v primeru preiskave, iskanja virov ali primerjalne študije hitrosti izhajanja na istem mestu. ISO 11665-7:2012 ne obravnava pogojev kalibracije za naprave za ocenjevanje hitrosti. SIST EN ISO 19901-8:2015

2015-11 (po) (en) 150 str. (P) Industrija za predelavo nafte in zemeljskega plina - Posebne zahteve za naftne ploščadi - 8. del: Preiskave morskega dna (ISO 19901-8:2014) Petroleum and natural gas industries - Specific requirements for offshore structures - Part 8: Marine soil investigations (ISO 19901-8:2014) Osnova: EN ISO 19901-8:2015 ICS: 75.180.10 Ta del standarda ISO 19901 določa zahteve ter podaja priporočila in smernice za preiskave morskega dna v povezavi z naslednjimi točkami: a) cilji, načrtovanje in izvajanje preiskav morskega dna; b) uvedba preiskovalne opreme; c) vrtanje in beleženje; d) preskušanje na mestu uporabe; e) vzorčenje; f) laboratorijsko preskušanje; in g) poročanje. ISO 19901 obravnava kamnite materiale samo v obsegu možnosti uporabe običajnih orodij za preiskave morskega dna (npr. orodje za obdelavo apnenca, karbonatnih površin, spojenih površin ali podobnih mehkih kamnin). Preiskave trdnih kamnitih materialov v tem delu standarda ISO 19901 niso obravnavane (za nadaljnje napotke glej F.13). Projektiranje temeljev ni obravnavano v tem delu standarda ISO 19901, temveč v standardu ISO 19901-4 in ustreznih standardih projektiranja za posebne vrste naftnih ploščadi, kot je navedeno v predgovoru in uvodu. Načrtovanje, izvedba in interpretacija geofizičnih preiskav niso obravnavani v tem delu standarda ISO 19901. Vendar naj bi se rezultati geofizičnih preiskav uporabili za načrtovanje, optimizacijo in interpretacijo preiskav morskega dna, kjer je to primerno. Ta del standarda ISO 19901 ne obravnava načrtovanja in področja uporabe študij geoloških nevarnosti, temveč samo ustrezne vidike preiskav morskega dna v okviru teh študij. Ta del standarda ISO 19901 ne obravnava preiskav ledenega dna v arktičnih območjih. Ta del standarda ISO 19901 je namenjen odjemalcem, izvajalcem preiskav dna, projektantom, izvajalcem namestitve, geotehničnim laboratorijem ter javnim in upravnim organom na področju preiskav morskega dna za namene postavitve kakršnih koli konstrukcij na odprtem morju in ob obali ali opravljanje študij geoloških nevarnosti za naftno in plinsko industrijo. SIST-TP CEN/TR 16894:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 11 str. (C) Poštne storitve - Kakovost dostave: ponovno pošiljanje Postal services - Quality of delivery: Reforwarding Osnova: CEN/TR 16894:2015 ICS: 03.120.99, 03.240 To tehnično poročilo določa metode za merjenje kakovosti storitve ponovnega pošiljanja na dom naslovljene pošte, ki jo zbira, obdela in dostavi poštna služba. Kot evropski standard ali tehnična specifikacija obravnava merjenje storitev za domače in poslovne uporabnike, ki prejemajo pošto na dom, v poštni predal ali službeni nabiralnik ter imajo z državnim poštnim operaterjem


39

pogodbo za ponovno pošiljanje njihove pošte v določenem časovnem roku na naslov, ki se razlikuje od naslova, navedenega na poštnih pošiljkah, ki jih mora operater dostaviti tem uporabnikom. Namen tega standarda ni merjenje učinkovitosti poštnih operaterjev na način, ki omogoča neposredno primerjavo različnih ponudnikov poštnih storitev. SIST-TS CEN/TS 16850:2015

2015-11 (po) (en;fr;de) 39 str. (H) Družbena varnost in varnost državljanov - Napotki za upravljanje varnosti v zdravstvenih ustanovah Societal and Citizen Security - Guidance for managing security in healthcare facilities Osnova: CEN/TS 16850:2015 ICS: 13.310, 11.020 Ta standard določa zahteve za načrtovanje, vzpostavljanje, uvajanje, upravljanje, nadziranje, pregledovanje, vzdrževanje in neprekinjeno izboljševanje dokumentiranega sistema za upravljanje varnosti.

Obvestilo o prevodih že sprejetih slovenskih nacionalnih standardov S to objavo vas obveščamo, da so bili izdani prevodi naslednjih slovenskih nacionalnih standardov, ki so bili že sprejeti v tujem jeziku. Prevod pomeni le jezikovno različico predhodno izdanega slovenskega dokumenta. Standard je na voljo v standardoteki SIST.

SIST/TC VZK Vodenje in zagotavljanje kakovosti SIST EN ISO 9001:2015 2015-10 (pr) (sl, en) 55 str. (SI) Sistemi vodenja kakovosti - Zahteve (ISO 9001:2015) Quality management systems - Requirements (ISO 9001:2015) Osnova: EN ISO 9001:2015 ICS: 03.120.10 Datum izida prevoda: 2015-11

Ta mednarodni standard določa zahteve za sistem vodenja kakovosti, kadar organizacija: a) mora dokazati svojo zmožnost, da dosledno zagotavlja izdelke in storitve, ki izpolnjujejo zahteve odjemalcev ter veljavne zahteve zakonodaje in regulative; in b) želi izboljšati zadovoljstvo odjemalcev z uspešno uporabo sistema, vključno s procesi za izboljševanje sistema in z zagotavljanjem skladnosti z zahtevami odjemalcev ter veljavnimi zahtevami zakonodaje in regulative. Vse zahteve tega mednarodnega standarda so splošne in naj bi veljale za vsako organizacijo ne glede na njeno vrsto ali velikost ali na izdelke in storitve, ki jih zagotavlja. OPOMBA 1: Izraza "izdelek" ali "storitev" se v tem mednarodnem standardu nanašata samo na izdelke in storitve, ki so namenjeni odjemalcu oziroma ki jih odjemalec zahteva. OPOMBA 2: Zahteve zakonodaje in regulative se lahko izrazijo kot zakonske zahteve.


40

SIST EIT Strokovni svet SIST za področja elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij SIST EN 16247-1:2012 2012-09 (pr) (sl) 15 str. (SD) Energetske presoje - 1. del: Splošne zahteve Energy audits - Part 1: General requirements Osnova: EN 16247-1:2012 ICS: 03.120.10; 27.010 Datum izida prevoda: 2015-11 Ta evropski standard določa zahteve, skupno metodologijo in končne izsledke energetskih presoj. Velja za vse vrste ustanov in organizacij ter vse vrste in uporabe energije, razen za posamezna zasebna stanovanja. Ta evropski standard zajema splošne zahteve, ki so skupne vsem energetskim presojam. Splošne zahteve bodo dopolnjene s posebnimi zahtevami za energetske presoje v ločenih delih, namenjenih energetskim presojam stavb, industrijskih procesov in transporta. SIST EN 16247-2:2014 2014-07 (pr) (sl) 41 str. (SI) Energetske presoje - 2. del: Stavbe Energy audits - Part 2: Buildings Osnova: EN 16247-2:2014 ICS: 03.120.10; 27.010 Datum izida prevoda: 2015-11 Ta evropski standard se uporablja za posebne zahteve energetske presoje v stavbah. Določa zahteve, metodologijo in končne izsledke energetske presoje v stavbi ali skupini stavb, razen posameznih zasebnih stanovanjskih prostorov. Uporablja se v povezavi z EN 16247-1, Energetske presoje – 1. del: Splošne zahteve, ki ga dopolnjuje. Vsebuje dodatne zahteve k standardu EN 16247-1 in ju je treba uporabljati hkrati. Če so v obseg energetske presoje vključeni procesi, lahko energetski presojevalec uporabi standard EN 16247-3, Energetske presoje – 3. del: Procesi. Če je v obseg energetske presoje vključen transport znotraj mesta presoje, lahko energetski presojevalec uporabi standard EN 16247-4, Energetske presoje – 4. del: Transport. OPOMBA: Ta standard lahko obravnava večstanovanjske bloke, kadar skupne storitve zagotavlja najemodajalec. Standard ni namenjen obravnavi posameznih stanovanj in enodružinskih hiš. SIST EN 16247-3:2014 2014-07 (pr) (sl) 22 str. (SF) Energetske presoje - 3. del: Procesi Energy audits - Part 3: Processes Osnova: EN 16247-3:2014 ICS: 03.120.10; 27.010 Datum izida prevoda: 2015-11 Ta evropski standard določa zahteve, metodologijo in končne izsledke energetske presoje med procesom. Mednje spadajo:

a) organiziranje in izvajanje energetske presoje, b) analiziranje podatkov iz energetske presoje, c) sporočanje in dokumentiranje ugotovitev energetske presoje.


41

Ta del standarda velja za mesta, kjer se energija uporablja za proces. Uporablja se v povezavi z EN 16247-1, Energetske presoje – 1. del: Splošne zahteve, ki ga dopolnjuje. Vsebuje dodatne zahteve k standardu EN 16247-1 in ju je treba uporabljati hkrati. Proces lahko vključuje eno ali več proizvodnih linij, pisarn, laboratorijev, raziskovalnih centrov, pakirnic in skladišč s posebnimi obratovalnimi pogoji in prevozom na kraju samem. Energetska presoja lahko vključuje celotno mesto ali njegov del. Če so v obseg energetske presoje vključene stavbe, lahko energetski presojevalec uporabi standard EN 16247-2, Energetske presoje – 2. del: Stavbe. Če je v obseg energetske presoje vključen transport znotraj mesta presoje, lahko energetski presojevalec uporabi standard EN 16247-4, Energetske presoje – 4. del: Transport. OPOMBA: Odločitev o uporabi 2. in 4. dela se lahko sprejme med začetnim stikom, glej točko 5.1. SIST EN 16247-4:2014 2014-07 (pr) (sl) 15 str. (SD) Energetske presoje - 4. del: Transport Energy audits - Part 4: Transport Osnova: EN 16247-4:2014 ICS: 03.120.10; 27.010 Datum izida prevoda: 2015-11 Ta evropski standard se uporablja v povezavi z EN 16247-1, Energetske presoje – 1. del: Splošne zahteve in ga dopolnjuje. Vsebuje dodatne zahteve k standardu EN 16247-1 in ju je treba uporabljati hkrati. Opisani postopki veljajo za različne načine prevoza (cestni, železniški, ladijski, letalski), različne obsege (lokalni ali prevoz na dolge razdalje) in za elemente, ki se prevažajo (blago in osebe). Ta evropski standard določa zahteve, metodologijo in končne izsledke, ki so specifični za energetske presoje v prometnem sektorju; prav tako ta dokument obravnava vsako situacijo, v kateri pride do premika, ne glede na izvajalca (javno ali zasebno podjetje ali če se izvajalec ukvarja izključno s prevozom). Ta evropski standard svetuje glede optimizacije energije pri vsakem načinu prevoza in glede izbire najprimernejšega načina prevoza v vsaki situaciji; ugotovitve energetske presoje lahko vplivajo na odločitve o infrastrukturi in naložbah npr. v telekonference ali spletne sestanke. Energetska presoja stavb in procesov, povezanih s prevozom, se lahko izvaja v skladu z EN 16247-2, Stavbe, in EN 16247-3, Procesi, npr. cevovodi, skladišča in tekoče stopnice/tekoče klančine. Ta del standarda ne vključuje infrastrukture, ki zagotavlja energijo, npr. proizvodnjo električne energije za železnice.

Razveljavitev slovenskih standardov

SIST/ TC Razveljavljeni dokument Leto

razveljavitve Zamenjan z dokumentom

DTN SIST EN 280:2013 2015-11 SIST EN 280:2013+A1:2015

EDO SIST EN 61360-2:2003 2015-11 SIST EN 61360-2:2013

EDO SIST EN 61360-2:2003/A1:2004 2015-11 SIST EN 61360-2:2013

EXP SIST EN 13237:2003 2015-11 SIST EN 13237:2013

IBLP SIST EN ISO 8623:2013 2015-11 SIST EN ISO 8623:2015

IBLP SIST ISO 8623:1998 2015-11 SIST EN ISO 8623:2015

OBJAVE · NOVEMBER 2015 42



IGFI SIST EN 13829:2001 2015-11 SIST EN ISO 9972:2015

IHPV SIST EN 1171:2003 2015-11 SIST EN 1171:2015

IKER SIST EN 494:2013 2015-11 SIST EN 494:2013+A1:2015

IOVO SIST EN 14516:2006+A1:2010 2015-11 SIST EN 14516:2015

IOVO SIST EN 1610:2001 2015-11 SIST EN 1610:2015

IPMA SIST EN ISO 11357-7:2013 2015-11 SIST EN ISO 11357-7:2015

ITEK SIST EN ISO 25619-2:2009 2015-11 SIST EN ISO 25619-2:2015

iTEL SIST EN 60794-1-2:2004 2015-11 SIST EN 60794-1-21:2015 SIST EN 60794-1-22:2012 SIST EN 60794-1-23:2013

IVAR SIST EN ISO 6848:2005 2015-11 SIST EN ISO 6848:2015

IZL SIST EN 62217:2006 2015-11 SIST EN 62217:2013

KDS SIST EN 14476:2013 2015-11 SIST EN 14476:2013+A1:2015

MKP SIST EN 61326-2-1:2007 2015-11 SIST EN 61326-2-1:2013



MOV SIST EN 61010-2-032:2003 2015-11 SIST EN 61010-2-032:2013

NAD SIST EN ISO 6142:2006 2015-11 SIST EN ISO 6142-1:2015

OCE SIST EN 14388:2005 2015-11 SIST EN 14388:2015

OVP SIST EN 943-1:2003 2015-11 SIST EN 943-1:2015

OVP SIST EN 943-1:2003/AC:2005 2015-11 SIST EN 943-1:2015

OVP SIST EN ISO 11611:2007 2015-11 SIST EN ISO 11611:2015

OVP SIST EN ISO 14116:2008 2015-11 SIST EN ISO 14116:2015

OVP SIST EN ISO 14116:2008/AC:2009 2015-11

POZ SIST EN 12101-3:2002 2015-11 SIST EN 12101-3:2015

POZ SIST EN 12101-3:2002/AC:2005 2015-11 SIST EN 12101-3:2015

SKA SIST EN 62271-105:2003 2015-11 SIST EN 62271-105:2013

SKA SIST EN 62271-110:2009 2015-11 SIST EN 62271-110:2013

STV SIST EN 12150-1:2001 2015-11 SIST EN 12150-1:2015

VAZ SIST EN 556-2:2004 2015-11 SIST EN 556-2:2015

VAZ SIST EN 737-3:2000 2015-11 SIST EN ISO 7396-1:2007

VAZ SIST EN 737-3:2000/A1:2000 2015-11 SIST EN ISO 7396-1:2007

VAZ SIST EN 737-3:2000/AC:2002 2015-11 SIST EN ISO 7396-1:2007

VAZ SIST EN ISO 80369-1:2013 2015-11 SIST FprEN ISO 80369-1 rev:2015

VSN SIST EN 1218-4:2004+A2:2009 2015-11 SIST EN ISO 18217:2015

VSN SIST EN 12331:2004+A2:2010 2015-11 SIST EN 12331:2015

OBJAVE · NOVEMBER 2015 43



VSN SIST EN 13870:2005+A1:2010 2015-11 SIST EN 13870:2005 SIST EN 13870:2015

VSN SIST EN 1674:2002+A1:2010 2015-11 SIST EN 1674:2015

ŽEN SIST EN 50152-1:2008 2015-11 SIST EN 50152-1:2013

ŽEN SIST EN 50152-2:2008 2015-11 SIST EN 50152-2:2013

ŽEN SIST EN 50463:2008 2015-11 SIST EN 50463-1:2013 SIST EN 50463-2:2013 SIST EN 50463-3:2013 SIST EN 50463-4:2013 SIST EN 50463-5:2013

SS SPL SIST EN 12813:2004 2015-11

SS SPL SIST EN 2084:2006 2015-11 SIST EN 2084:2015

SS SPL SIST EN 4165-015:2008 2015-11 SIST EN 4165-015:2015

Documents

Izvlečki 2015-11 vnešeno v SES - SISTsl.sist.si/image/catalog/DOWNLOAD/NOVOSTI/Izvlecki_2015...• kopije standardov JUS (do 25. 6. 1991) tel. 01/ 478 30 63 • posredovanje tujih