IZZIVI IN OVIRE ZA EKOLO[KO PRIDELAVO FIG V …zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/vestnik-83-2-bregvaljavec_klancar.pdf · {kodljivci, kar zmanj{a ali povsem izklju~i uporabo

$Page 1: IZZIVI IN OVIRE ZA EKOLO[KO PRIDELAVO FIG V …zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/vestnik-83-2-bregvaljavec_klancar.pdf · {kodljivci, kar zmanj{a ali povsem izklju~i uporabo$
IZZIVI IN OVIRE ZA EKOLO[KO PRIDELAVO FIGV SLOVENSKI ISTRI

AVTORICIMa te ja Breg Valja vecZnans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, Geo graf ski in{ti tut Anto na Melika,Novi trg 2, SI – 1000 Ljub lja na, Slo ve ni jama te ja.breg�zrc-sazu.si

Ur{ ka Klan ~arUni ver za na Pri mor skem, Znans tve no-ra zi sko val no sre di{ ~e, In{ti tut za sre do zem sko kme tijs tvo in olj karstvo,Gior da no Bru no 6, SI – 6310 Izo la, Slo ve ni jaur ska.klan car�zrs.upr.si

UDK: 91:631.147:634.37(497.472)COBISS: 1.01

IZVLEÊKIz zi vi in ovi re za eko lo{ ko pri de la vo fig v slo ven ski IstriFiga (Fi cus cari ca L.) je izjem no pri mer na sad na vrsta za eko lo{ ki na~in pri de la ve, saj v slo ven ski Istri uspevana naj se ver nej {em pri de lo val nem obmo~ ju in jo zato ne ogro ̀ a jo nevar nej {e bolez ni ali {ko dljiv ci. Na obmo~ -ju 43 ka ta str skih ob~in (32.868ha) smo dolo ~i li zem lji{ ~a z raz li~ no stop njo pri mer no sti za goje nje fige.V ve~ kri te rij sko GIS ana li zo smo vklju ~i li pod neb ne, geo lo{ ke in geo mor fo lo{ ke dejav ni ke. Poten cial na zem -lji{ ~a meri jo 14.328ha, kar je 43% slo ven ske Istre. Obmo~ je prio bal nih kata str skih ob~in ima naj bolj {e narav nepogo je za eko lo{ ko pri de la vo fige, ven dar pa je tu naj manj opti mal nih zem lji{~, saj je obmo~ je name nje nodru gim tipom rabe tal, tudi kme tij skim (olj~ ni ki, vino gra di). Glav ni prob le mi pri de la ve fig izvi ra jo iz zna -~il no sti sade ̀ a in spe ci fi~ ne ga nasto pa nja na trgu, saj kmet je kot naj ve~ jo ovi ro vidi jo neor ga ni ziran odkuppri del ka (67% kme tov), ~eprav meni jo (64% kme tov), da je pov pra {e va nje po sve ̀ ih plo do vih fige v Slove -ni ji veli ko in bi se jih dalo goji ti za pro da jo na trgu (54% kme tov).

KLJU^NE BESEDEagrar na geo gra fi ja, figa (Fi cus cari ca L.), eko lo{ ko kme tijs tvo, tr` na pri de la va, neob de la na rodo vit na zemlji{~a,slo ven ska Istra

ABSTRACTChallenges and hindrances for an ecological growing of figs in Slovene IstriaThe fig (Ficus carica L.) is a sort of fruit that is extremely convenient for biological farming. SloveneMediterranean is the most northern European planting area for fig where no dangerous diseases or pestsare present. On the spatial level of 43 cadastral municipalities (32,868ha) we determined the areas of dif-ferent suitability level for fig growing. The multicriteria GIS analysis included relevant climatological, geologicaland geomorphological factors. The common surface of potential surfaces amounts to 14,328 hectares, whichequals 43% of the entire area of Slovene Istria. The areas of coastal cadastre municipalities have the bestnatural conditions for the ecological growing of figs, but on the other hand they have the least optimal sur-faces, as the majority of their surfaces are already burdened with other types of land use, including agricultural(olive orchards, vineyards). The main problems of fig-growth derive from the characteristics of the fruit

23

Geografski vestnik 83-2, 2011, 23–37 Razprave

RAZPRAVE

itself and consequently from the needs of a specific type of marketing this produce. Farmers see the greatestchallenge in an unorganized purchasing of the produce (67% farmers), although 64% of them think thatthe demand for fresh figs in Slovenia is big, while 54% of them share the opinion that the growing of figspays off also for market sales.

KEY WORDSagricultural geography, fig (Ficus carica L.), biological farming, market production, uncultivated arableland, Slovene Istria

Ured ni{ tvo je pris pe vek pre je lo 20. ju lija 2011.

1 Uvod

V slo ven ski Istri kme tu je jo na eko lo{ ki na~in pred vsem olj kar ji in le manj {e {te vi lo vino grad ni kov,med tem ko v sad jars tvu, zele nja dars tvu in polje dels tvu pre vla du je inte gri ra ni na~in pri de lo va nja. Sled -nji teme lji na proi zvod nji kme tij skih pri del kov z zmanj {a no in nad zo ro va no upo ra bo fito far ma cevt skihsred stev in sin te ti~ nih gno jil. Figa (Fi cus cari ca L.) je zelo pri mer na sad na vrsta za eko lo{ ko sad jars tvo.Slo ven ska Istra je naj se ver nej {e pri de lo val no obmo~ je fige, zato je ne ogro ̀ a jo nevar nej {e bolez ni in{ko dljiv ci, kar zmanj {a ali povsem izklju ~i upo ra bo fito far ma cevt skih sred stev. Za uspe {en zagon in raz -voj eko lo{ ke ga goje nja fige potre bu je mo ugod no kme tij sko lego, zain te re si ra ne kme to val ce in kup cepri del kov. Kljub zelo ugod nim pogo jem za rast in dejs tvu, da je to eden red kih doma ~ih sade ̀ ev, kjerpov pra {e va nje pre se ga ponud bo na trgu, se zelo red ki odlo ~i jo za tr` no usmer je no goje nje fige.

V pris pev ku smo zdru ̀ i li geo graf sko poz na va nje regi je (slo ven ska Istra) in agro nom sko poz na vanjepoja va (figa) z na me nom ugo tav lja nja mo` no sti za raz voj spe ci fi~ ne sad jar ske pano ge v ok vi ru ekolo{ -ke ga kme tijs tva.

Upo ra bi li smo regio nal no geo graf ski pri stop, pri ~emer smo naj prej preu ~i li fizi~ no geo graf ske pogo -je za uspe va nje fige in jih pove za li z eko lo{ ki mi (rast ni mi) potre ba mi fige. Sklad no z ome nje nim pri sto pomsmo pri dolo ~a nju smer nic za raz voj sad jar ske pano ge – pri de la ve fig – preu ~i li tudi dru`be no geo graf -ske sesta vine pokra ji ne. Osre do to ~i li smo se na kme te, sad jar je, vino grad ni ke in olj kar je. Sesta vi li smovpra {al nik s po mo~ jo kate re ga smo oce ni li pri sot nost fige in njen pomen v kme tijs tvu slo ven ske Istre.Zani ma lo nas je, kak {en je odnos istr skih kme tov do eko lo{ ke ga kme tijs tva in pred vsem eko lo{ ke gagoje nja fige.

Figa (Fi cus cari ca L.) je ena naj sta rej {ih sad nih vrst, o ~e mer pri ~a jo {te vil ne upo do bi tve in nagrob -ni spo me ni ki iz Egip ta sta ri 4000 let. Pred vi de va jo, da izvi ra iz ju` ne Per zi je in Siri je, od koder naj bijo Feni ~a ni, kasne je pa Grki in Rim lja ni pre ne sli v Sre do zem lje (Ba ka ri~ s so de lav ci 1989). Na pod la -gi ana li ze zogle ne lih plo dov fig so ugo to vi li, da so fige na Bli` njem vzhod u goji li ̀ e v dva naj stem tiso~ let jupred na{im {tet jem, kar je tiso~ let pred udo ma ~i tvi jo ìt in stro~ nic (Ki slev s so de lav ci 2006). Grki soè v ~a su Ari sto te la figo tako ceni li, da je bilo nekaj ~asa z za ko nom pre po ve da no odna {a nje plo dovfige iz Gr~i je. V dru gi polo vi ci pete ga sto let ja se je figa raz {i ri la na oba le Ita li je, ju` ne Fran ci je, severneAfri ke, Jor da ni je in dru god (Gvoz de no vi} 1989). Prek Sre do zem lja se je pre se li la tudi v Ameri ko. V za -~et ku 16. sto let ja so jo tja pre ne sli [pan ci, kjer se je raz {i ri la pred vsem v Ka li for ni ji (Sla vin 2006). Uspe vatudi v Ka na di, Mehi ki, Argen ti ni, îlu ter v Av stra li ji. Na Japon skem jo goji jo v rast li nja kih, da dose -è jo zgod nej {o zre lost (Ya kus hi ji s so de lav ci 2011). Figa je sade`, ki ni zna ~i len za Bra zi li jo, ven dar tamzara di ugod nih rast nih pogo jev zelo dobro uspe va (Her nan dez s so de lav ci 1994).

Plod fige je bio lo{ ko gle da no sestav ljen iz sku pi ne plo dov, ki se raz vi je jo iz cve tov v soc vet je (si ko -nij). Na notra nji ste ni plo da se naha ja jo majh ni plo di ~i – ore{ ki, ki jih za~u ti mo pod zob mi, ko uì va mo

24

Ma te ja Breg Valja vec, Ur{ ka Klan ~ar Iz zi vi in ovi re za eko lo{ ko pri de la vo fig v slo ven ski Istri

25

Geografski vestnik 83-2, 2011 Razprave

fige. Gle da no z gos po dar ske ga gle di{ ~a je figa, ki jo uì va mo, v bis tvu ome se nel notra nji in zuna nji delpopol no ma raz vi te ga cve ta. Poz na mo sor te, ki v is tem letu rodi jo dva krat – dvo rod ne sor te in sor te,ki v is tem letu rodi jo zgolj enkrat – eno rod ne sor te (Ba ka ri~ s so de lav ci 1989). V Is tri je naj bolj zasto -pa na dvo rod na sor ta šBela Petrov ka’, sle di ta ji šZe le ni Mata lon’ ter š^r na Petrov ka’. Osta le sor te, kot soš^r ni Mata lon’, šRja vi Mata lon’, šZucc he ri na’ in {e neka te re dru ge, so zelo red ke. Izmed eno rod nih sortje dale~ naj bolj zasto pa na sor ta šMilj ska figa’. Dru gih eno rod nih sort je zelo malo. Pri sot nih je nekajdre ves sor te šZe len ka’ in šPin ~i ca’ ter šLa{ ~i ca’ in šSiv ka’. V no vej {ih nasa dih ve~i no ma pre vla du je sor -ta šMilj ska figa’, ki je ena izmed naj bolj kako vost nih sort pri nas.

Fige uspe va jo po sve tu v sub trop skem pod neb ju, v pasu, ki se raz pro sti ra od 25° do 45° sever ne inju` ne geo graf ske {iri ne (Ba ka ri~ s so de lav ci 1989). V Slo ve ni ji jo naj de mo na mikro kli mat sko ugod -nih legah v slo ven ski Istri, Vipav ski dilo ni in v Go ri{ kih brdih (Vr hov nik 2007).

Za ni mi vo, da je è Melik (1960) med opi som vege ta ci je v knji gi Slo ven sko pri mor je, figo ozi ro masmok vo, kot jo on ime nu je, sli ko vi to opi sal takoj za olj ko, kar navse zad nje izra ̀ a nje no raz {ir je nost v Is -tri: »…Z olj ko se dru ̀ i smok va, ki uspe va in ki jo goji jo v vsem naz na ~e nem podro~ ju. Toda smok va sega{e vi{ je (op. a., olj ka do 250–300m) in dlje pro ti seve ru, saj je uspe va nekaj male ga celo na Kra su, pri Toma -ju itd.… (Me lik 1960, 55).« Le v naj vi{ jem obmo~ ju na jugovz ho du slo ven ske Istre ji je è preh lad no,saj pre vla du je jo nad mor ske vi{i ne nad 400m (Me lik 1960). Figa potre bu je za kako vo sten in obi len pri -de lek pov pre~ no let no tem pe ra tu ro zra ka 12 °C in zim ske tem pe ra tu re do –15 °C ter pov pre~ no let nokoli ~i no pada vin oko li 1000mm (Ba ka ri~ s so de lav ci 1989). Naj bo lje uspe va v pod neb ju, kjer je v rast -ni dobi 400mm pada vin in naj ni` je tem pe ra tu re niso pod –15 °C ([tam par s so de lav ci 2005). Figa zatr` no pri de la vo potre bu je sred nje te` ke, do 100 cm glo bo ke prsti s p H od 6 do 7,5 in dele ̀ em humu -sa 4%, ven dar uspe va tudi na zelo ske let nih in rev nih prsteh.

Sli ka 1: Po figi ozi ro ma smok vi je dobi la ime tudi vas Smok vi ca.

MAJA

PO

DG

ORN

IK

Eko lo{ ko kme tijs tvo pred stav lja le 2,2% celot ne kme tij ske proi zvod nje v slo ven ski Istri (Pod me -nik 2008). Na eko lo{ ki na~in kme tu je jo pred vsem olj kar ji in le manj {e {te vi lo vino grad ni kov, med temko v sad jars tvu, zele nja dars tvu in polje dels tvu pre vla du je inte gri ra ni na~in pri de lo va nja. Sled nji teme -lji na proi zvod nji kme tij skih pri del kov z zmanj {a no in nad zo ro va no upo ra bo fito far ma cevt skih sred stevin sin te ti~ nih gno jil.

V sve tov nem meri lu so do nedav ne ga naj ve~ fig (210.000 ton) pri de la li v Tur ~i ji (Med mre` je 2) insicer kar 27% celot ne sve tov ne pri de la ve fig, pri ~emer so let no izvo zi li 74.890ton (Er te kin s so de lavci 2003).30% pri del ka so pora bi li sve ̀ e ga in kar 70% name ni li su{e nju. Su{e ne tur{ ke fige so s 50.000 to na mipred stav lja le 63,1% celot ne sve tov ne pri de la ve su{e nih fig (Isin s so de lav ci 2003). Dru gi naj ve~ ji pri -de lo va lec je bil Egipt, kjer so pri de la li 170.000 ton fig let no. V Egip tu je naj ve~ figo vih nasa dov na sever nioba li, na obmo~ ju Alek san dri je, ven dar se v zad njem ~asu {iri jo tudi na {te vil na obmo~ ja v no tra njo -sti (Man sour 1995).

Po podat kih FAO tre nut no v sve tu pri de la mo 1.183.248 ton fig let no na 453.622 hek ta rih. Naj ve~ jipri de lo va lec je Egipt, kjer jih pri de la jo ve~ kot 304.000 ton na 80.000 hek ta rih, a iz vo zi jo le 73 ton suhihfig (Med mre` je 2). V Tur ~i ji na 60.000 hek ta rih pri de la jo 205.000 ton sve ̀ ih fig. Let no izvo zi jo ve~ kot40.000 ton suhih fig, pred vsem v Vzhod noe vrop ske drà ve in Rusi jo. Azij ske drà ve so v letu 2008 pri -de la le 457.817 ton sve ̀ ih fig, Evrop ske drà ve 109.097 ton in ZDA 38.828 ton sve ̀ ih fig (Med mre` je 1).

V Slo ve ni ji smo leta 2002 ime li 15 hek ta jev figo vih nasa dov, na kate rih smo pri de la li 60 ton sve ̀ ihplo dov. Leta 2009 pa smo na zgolj 4 hek ta rih nasa dov pri de la li 39 ton plo dov (Vr hov nik 2007). ̂ epravv Slo ve ni ji nima mo indu strij skih obra tov za su{e nje fig, se nekaj manj {ih kme tij uspe {no ukvar ja s todejav nost jo.

2 Meto de

Z me to do ve~ kri te rij ske ga vred no te nja smo dolo ~i li naju strez nej {a zem lji{ ~a za eko lo{ ko goje njefige. Podat kov ne slo je dejav ni kov smo poe no ti li v ra str sko obli ko z ve li kost jo celi ce 100 krat 100m. Posa -mez ni dejav nik smo kate go ri zi ra li v dva raz re da (1-pri mer no, 0-ne pri mer no). Kot klju~ ne dejav ni ke smoopre de li li:1. nevar nost poze be dre ves (pre plet relief nih in pod neb nih dejav ni kov: raz red 1 – abso lut na mini -

mal na tem pe ra tu ra nad –15 °C, nad mor ska vi{i na pod 400m, dna dolin s {ib ko inver zi jo v nad mor skivi{i ni do 100m),

2. rodo vit nost prsti (raz red 1 – evtri~ ne, glo bo ke, odced ne prsti, rigo la ne, melio ri ra ne…),3. naklon (gle de na pedo ge ne zo in teàv nost obde lo va nja sadov nja ka: raz red 1 – naklon pod 20°),4. oson ~e nost obmo~ ja (gle de na zago tav lja nje kako vost nih plo dov: raz red 1 – ju` ne, jugovz hod ne,

jugo za hod ne, zahod ne eks po zi ci je).Ka te go ri zi ra ne rastr ske slo je smo pre kri li, se{te li in rezul tat je sin te zen rastr ski sloj z vred nost mi

od 0 do 4. Za nadalj njo agrar no geo graf sko ana li zo smo izlo ~i li samo naju god nej {a obmo~ ja, opre de -lje na s ce li ca mi, ki ima jo vred nost 4. To pome ni, da so vsi {tir je klju~ ni dejav ni ki pri mer ni za goje njein pri de la vo fig. Ker smo se osre do to ~i li na eko lo{ ko goje nje fige, kate ro zah te va opti mal ne pogo je, jez me to do lo{ ke ga vidi ka zelo pomemb no, da izlo ~i mo obmo~ ja, kjer so posa mez ni dejav ni ki opti mal -ni ali sko raj ideal ni. Prek kon~ ne ga rastr ske ga slo ja poten cial nih obmo ~ij smo polo ̀ i li vek tor ski slojzem lji{ ke ga kata stra s par ce la mi in s tem par ce lam doda li atri but pri mer no sti eko lo{ ke pri de la ve fige.Obmo~ ja, ki smo jih dolo ~i li z opi sa no meto do, smo poi me no va li poten cial na zem lji{ ~a. Sled nja pred -stav lja jo prvo raven raz vr sti tve naju god nej {ih zem lji{~ za goje nje fige. Ker pa je zno traj le teh veli kozem lji{~, ki so name nje ne kak {ni dru gi rabi (po zi da na zem lji{ ~a, depo ni je, kam no lo mi, vode in takonaprej; kate go ri za ci ja po MKGP – Zajem dejan ske rabe kme tij skih zem lji{~), smo na dru gi rav ni opre -de li li real na zem lji{ ~a (zem lji{ ~a v za ra{ ~a nju, kme tij ska zem lji{ ~a pora sla z gozd nim drev jem, dre ve sain grmi ~ev je, gozd, traj ni trav ni ki in pa{ni ki, za~a sni trav ni ki, nji ve in vrto vi). Na tret ji rav ni smo opre -

26


27


de li li opti mal na zem lji{ ~a, za kate re velja, da ne pose ga jo v ob sto je ~o kme tij sko rabo, na pri mer s spremi -nja njem njiv ali trav ni kov v traj ne nasa de, ampak se osre do to ~a jo na tre nut no neiz ko ri{ ~e na zem lji{ ~a(zem lji{ ~a v za ra{ ~a nju, kme tij ska zem lji{ ~a pora sla z gozd nim drev jem, dre ve sa in grmi ~ev je, gozd).Z oìv lja njem in zasa je va njem teh zem lji{~, bi se pove ~al obseg kme tij skih zem lji{~ in v pri me ru goje -nja fige, bi se pove ~al obseg eko lo{ ko obde la nih kme tij skih zem lji{~.

Upo ra bi li smo tudi meto do anke ti ra nja, pri ~emer smo anke ti ra li 64 raz li~ no veli kih kme tij. Odteh je 50% me{a nih kme tij s pre vla du jo ~o pano go olj kars tvo, bodi si v kom bi na ci ji z vi no grad ni{ tvom(33%) ali sad jars tvom (17%), 24% kme tij je usmer je nih samo v olj kars tvo, 11% v vi no grad ni{ tvo inle 8% v sad jars tvo. Anke ti ra ne kme ti je so ena ko mer no raz po re je ne po 22 ka ta str skih ob~i nah. Vpra -{al nik smo vse bin sko raz de li li v tri sklo pe. V pr vem sklo pu ugo tav lja mo obsto je ~o usmer je nost kme tij skeproi zvod nje in pri de la vo fig, v dru gem mo` no sti in pri lo` no sti za pri de la vo fig, med tem ko v tret jempred stav lja mo glav ne ovi re in prob le me, ki pre pre ~u je jo raz mah te pano ge.

3 Rezul ta ti

3.1 Pri de la va, pre de la va in trè nje fig v slo ven ski Istri

Z an ke ti ra njem smo razi ska li 64 dru ̀ in skih kme tij, ki sku paj obde lu je jo 347ha kme tij skih zem -lji{~. Preu ~e va li smo jih gle de na na~in kme to va nja, pri ~emer je 61% anke ti ra nih kme tij z 239hakme tij skih zem lji{~ usmer je nih v in te gri ra no pri de la vo. Sle di jo kme tij ska gos po dars tva, ki {e ved no vztraja -jo pri kon ven cio nal nem kme to va nju (22%) in na ta na~in obde lu je jo 60ha zem lji{~. Na zad njem mestuso eko lo{ ki kmet je (16%), ki obde lu je jo en sam odsto tek (43ha) v ra zi ska vo vklju ~e nih kme tij skih zemlji{~.Inte gri ra no kme tijs tvo pre vla du je pred vsem zara di finan~ ne ga vzpod bu ja nja tovrst ne ga na~i na pri de -la ve s sub ven ci ja mi Mini strs tva za kme tijs tvo goz dars tvo in pre hra no (na pri mer Slo ven ski kme tij sko

43 ha

239 ha

60 ha

6 ha16 %

61 %

22 %

2 %

ekološko integrirano konvencionalno neopredeljeno

površina kmetijskih zemljiš (ha)č delež kmetij (%)

Sli ka 2: Povr {i na obde la nih kme tij skih zem lji{~ in dele` kme tij gle de na na~in kme to va nja.

28


okolj ski pro gram – SKOP). Inte gri ra no kme to va nje je oko lju pri jaz nej {e kakor kon ven cio nal no in precejmanj zah tev no kakor eko lo{ ko. Sled nje zah te va veli ko stro kov ne ga zna nja (na pri mer izbi ra pri mer -nih sort, izbi ra teh no lo gi je), zelo ugod na zem lji{ ~a, ve~ fizi~ ne ga dela in stal no pri sot nost v na sa du.Raz log za {ir je nje inte gri ra ne pri de la ve je delo ma tudi v ve ~a nju oza ve{ ~e no sti kme tov o {ko dlji vih u~in -kih fito far ma cevt skih sred stev na oko lje (ob vez no izo bra ̀ e va nje o rabi fito far ma cevt skih sred stev) inzdrav je lju di, kakor tudi oza ve{ ~e nost potro {ni kov o zdra vi pre hra ni.

Pov pre~ na veli kost preu ~e va nih kme tij je bila 5,4 hek tar ja, pri ~emer je bila pov pre~ na veli kost ekolo{ -ke in kon ven cio nal ne kme ti je ena ka – 4,3ha, kar je sko raj 2ha manj od pov pre~ ne kme ti je z in te gri ra nimna~i nom kme to va nja (6,1 ha). Podob no nava ja jo Fras in sode lav ci (2010, 84): »…Pov pre~ na veli kostdru ̀ in ske kme ti je v slo ven ski Istri zna {a nekaj manj kot 2 ha, pov pre~ na veli kost eko lo{ ke dru ̀ in ske kme -ti je v Slo ven ski Istri pa 4,5 ha…«.

Pri de la va fig v Slo ve ni ji je oce nje na na 39 ton let no na prib li` no 4 ha figo vih nasa dov (Med mre` -je 2). Oce nju je jo, da je v Slo ve ni ji real no okrog 8ha figo vih nasa dov, ki lah ko v pri me ru naj bolj {e leti nedajo pri de lek tudi do 80 ton. V ta poda tek {te je mo fige, ki so pri de la ne v slo ven ski Istri, Gori{ kih brdihin Vipav ski doli ni. V slo ven ski Istri je le pe{ ~i ca tr` no usmer je ne pri de la ve fig. Figo va dre ve sa so sicerpri sot na sko raj na vsa ki kme ti ji, ali pa vsaj na vsa kem vrtu in dvo ri{ ~u kot posa mez na dre ve sa. Zelopogo ste so tudi na robo vih kul tur nih teras, vino gra dov in njiv.

Med preu ~e va ni mi kme ti ja mi je 18% takih (sli ka 3), ki ima jo do tri figo va dre ve sa v pol ni rod nosti,36% kme tij ima od tri do osem posa mez nih dre ves in 28% kme tij z ve~ kot osem posa mez no zasa je -ni mi dre ve si. 17% kme tij ima ve~ kot osem figo vih dre ves v ob li ki nasa da; za te lah ko re~e mo, da sopri de lo val ci fig. Rezul ta ti potr ju je jo dom ne vo, da figo vi nasa di niso niti tra di ci ja niti tre nu ten trendv kme tijs tvu slo ven ske Istre.

Ko li ~i na pri de la nih fig, ki smo jih zaje li z an ke to, odra ̀ a del no tr` no usmer je nost te sad jar ske pano -ge. Mor da je to posle di ca dejs tva, da smo ven dar le iska li kme ti je, za kate re se ve, da pri de lu je jo fige.Kljub temu ima le 11 kme tij (od 64 an ke ti ra nih) fige zasa je ne v ob li ki traj nih nasa dov; te kme ti je pride -la jo polo vi co od celot ne koli ~i ne 10.950kg fig, ki smo jih uspe li zaje ti v ra zi ska vo. Gle de na usme ri tve nina~in kme to va nja posa mez ne kme ti je, smo opre de li li na~in pri de la ve in ugo to vi li, da je 850 kg fig pri -de la nih na kon ven cio nal ni na~in, 4240kg na eko lo{ ki na~in in naj ve~, 5860kg, na inte gri ran na~in. Sla ba~etr ti na (22%) kme to val cev pro da ja pri de la ne fige, med tem ko jih ima jo preo sta li za last ne potre be.

12

23

11

18

do 3 drevesa od 3 do 8 drevesrazpr enoš

ve kot 8 drevesv

č

nasaduve kot 8 drevesč

razpr enoš

Sli ka 3: Struk tu ra kme tij gle de na {te vi lo in na~in zasa di tve figo vih dre ves na kme ti ji.

Kljub temu zna {a koli ~i na fig, ki gre iz te ~etr ti ne kme tij, kar 7200 kg, kar pome ni, da se poten cial nodobri dve tret ji ni teh fig pro da na trgu. To pome ni, da je tr` no usmer je na proi zvod nja fig zgo{ ~e na nape{ ~i co kme tij, kjer posa mez na kme ti ja pri de la in poten cial no tudi pro da v pov pre~ ju 500 kg figo vihsade ̀ ev ali izdel kov na leto. Na~i ni obsto je ~e ga trè nja so raz li~ ni.

Od kup v tr go vi nah pred stav lja naj manj zani mi vo obli ko in tudi naj manj dobi~ ko no sno, a je po dru -gi stra ni zago tov ljen. Na pri mer Kme tij ska zadru ga Agra ria Koper je v le tih 2009 in 2010 odku po va lafige po 1,6 €/kg (iz klju~ no sor to Milj ska figa), med tem ko je malo pro daj na cena na tr` ni ci ali na kme -ti ji lah ko tudi do 3 krat vi{ ja. Zara di sled nje ga se naj ve~ doma ~ih fig pro da na tr` ni ci v Ljub lja ni alikar doma na kme ti ji, neka te ri kmet je pa se, v è lji po ve~ jem zaslu` ku, odlo ~a jo za bolj dina mi~ ne insodob ne obli ke trè nja in pro da je (na pri mer Just in time sistem, ki vklju ~u je pred hod no zbi ra nje pred -na ro ~il po tele fo nu in dosta vo na dom, ko sade ̀ i dozo ri jo), ki so sklad ne s hi tro pok var lji vost jo sve ̀ ihplo dov. Sve ̀ i sade ̀ i fige so na trgu doseg lji vi v ob dob ju od konec juni ja do za~et ka okto bra (Vr hov -nik 2007). Pro daj na cena kilo gra ma sve ̀ ih fig zna {a na Ljub ljan ski tr` ni ci v za ~et ku juni ja in konecsep tem bra (ta krat so zelo red ke) 5 €/kg, v vme snem obdob ju, ko je ponud ba na trgu ve~ ja, pa se cenegib lje jo od 2,5 do 3 €/kg.

Ne ka te ri pri de lo val ci se raje odlo ~a jo za pre de la vo sade ̀ ev v bolj traj ne izdel ke, ki jih je la` je pro -da ti. Sve ̀ a figa je krat ko obstoj na in zato zelo prob le ma ti~ na za skla di{ ~e nje. Ob pri mer ni tem pe ra tu ri(od 0 °C do 1,7 °C) in vla` no sti (od 85% do 90%) ter ob pogo ju, da so bili nabra ni samo zdra vi plo -do vi, lah ko sve ̀ e fige skla di{ ~i mo tudi nekaj ted nov. Ker je figa sezon sko sad je in je v ~a su vrhun ca nje ne gazore nja cena na trgu zara di veli ke ponud be ni` ja, je smi sel no te plo do ve del no pre de la ti in jih pro da tikasne je. Fige lah ko su{i mo v su {il ni cah na vro~ zrak (sli ka 5) ali na son cu. Iz njih lah ko nare di mo kom -po te ali jih pre de la mo v mar me la de. Lah ko jih nama ka mo v `ga nju ali iz njih izde la mo sla{ ~i ce. Kljub

29


Sli ka 4: Tr` no usmer je ni nasa di fig so v Slo ven ski Istri pra va red kost.

UR[K

A K

LAN

ÂR

30


temu, da so pre de la ne fige zelo slad ke in lah ko nado me sti jo slad ka ri je, vse bu je jo veli ko vlak nin (kar28% plo da jih je v vodi top nih), zdra vil no vpli va jo na povi {an slad kor v krvi in povi {an hole ste rol. Suhefige ne vse bu je jo ma{ ~ob in hole ste ro la, vse bu je jo pa veli ko vita mi nov (vi ta min C, tia min, ribof la vin,nia cin, pan to ten ska kisli na, vita min B6, vita min A ter vita mi na K in E) in mine ra lov (pred vsem kal -ci ja) (Vin son 1999).

3.2 Ovi re za tr` no usmer je no eko lo{ ko pri de la vo fig

Glav ni prob le mi pri de la ve fig izvi ra jo iz zna ~il no sti sade ̀ a in spe ci fi~ ne ga nasto pa nja na trgu, sajkmet je kot naj ve~ jo ovi ro (sli ka 6) nava ja jo neor ga ni zi ran odkup pri del ka (67% kme tov), ~eprav jih64% meni, da je pov pra {e va nje po sve ̀ ih plo do vih fige v Slo ve ni ji veli ko in jih celo 54% pra vi, da sefigo spla ~a goji ti tudi za pro da jo na trgu. »…Raz voj no ome je va nje kme tijs tva in zem lji{ ke ope ra ci je podru gi sve tov ni voj ni so ve~i no ma one mo go ~i le in osla bi le pod jet ni{ ki duh med kme ti;…ne ja sne, pogo stospre mi nja jo ~e in izjem no zah tev ne tr` ne raz me re vna {a jo med kme te dolo ~en nemir in nego to vost, zato jeposle di~ na tudi (tra di cio nal na) ve~ ja pre vid nost gle de tovrst nih nalo`b…« (Po to~ nik Sla vi~ 2010, 8).

Kot veli ko ovi ro, ki se ti~e same ga tr` ne ga bla ga, nava ja jo kmet je pred vsem hitro pok var lji vost sve -ìh plo dov (58%) in nevar nost poka nja plo dov na dre ve su (58%), ki je sort no pogo je na in veli ko krattudi posle di ca polet nih nali vov ali dalj {ih deèv nih obdo bij v ~a su, ko sade ̀ i zori jo.

Le 12% anke ti ra nih kme tov vidi v go je nju fige dejan sko pri lo` nost za zaslu ̀ ek. Pri ha ja jo iz nase -lij, ki leì jo na obmo~ ju, ki je za goje nje fige zelo ugod no (Stru njan, Deka ni, Dobra va). To so pred vsem~isti sad jar ji ali sad jar ji v po ve za vi z olj kars tvom, ki kme tu je jo sklad no z in te gri ra nim na~i nom pri de -

Sli ka 5: Pri pra va sve ̀ ih fig za su{e nje v su {il ni ci.

UR[K

A K

LAN

ÂR

la ve in bi nov nasad fige zasa di li sklad no s stan dar di eko lo{ ke pri de la ve. Iz sled nje ga je raz vid no, da seome nje ni kmet je zave da jo »ne zah tev no sti« goje nja fige, nje ne neob ~ut lji vo sti na bolez ni in {ko dljiv ceter poten cia la za eko lo{ ko kme tijs tvo.

Bis tve ne raz li ke med eko lo{ ki mi in kon ven cio nal ni mi kme to val ci se kaè jo tudi zara di raz li~ ne starost -ne in izo braz be ne struk tu re gos po dar jev. Pov pre~ na sta rost gos po dar ja, ki se ukvar ja s kon ven cio nal nimkme tijs tvom, je 61,5 let in je le malen kost vi{ ja od pov pre~ ne sta ro sti gos po dar ja na inte gri ra ni kme -ti ji. Sko raj deset let je mlaj {i pov pre~ ni gos po dar na eko lo{ ki kme ti ji (52 let). Pomem ben dejav nik priizva ja nju eko lo{ ke ga kme tijs tva je kme tij ska izo braz ba gos po dar ja. Med anke ti ra ni mi jih ima le sedemgos po dar jev kme tij sko izo braz bo, od tega pet na inte gri ra nih in dva na eko lo{ kih kme ti jah. Na dodat -nih {estih kme ti jah pa se nasled ni ki (otro ci, sorod ni ki) izo bra ̀ u je jo v kme tij ski stro ki. Poda tek nivzpod bu den za pri hod nji raz voj eko lo{ ke ga kme tijs tva v Is tri.

Ker so kon ven cio nal ni kmet je sta rej {i in slab {e izo bra ̀ e ni, se za nas ve te o kme to va nju naj po go ste -je obra ~a jo na kme tij sko sve to val no slu` bo, zelo malo jih pa upo rab lja jo stro kov no lite ra tu ro. Tu se vidipomen kme tij skih sve to val cev pri {ir je nju eko lo{ ke ga in inte gri ra ne ga kme tijs tva med kon ven cio nal -ni mi kme ti, kakor tudi pri vzpod bu ja nju raz vo ja dolo ~e nih sad jar skih panog. V nas prot ju od nave de nih,se eko lo{ ki in tudi inte gri ra no usmer je ni kmet je v ve~ ji meri izo bra ̀ u je jo sami s po mo~ jo stro kov nelite ra tu re, ter se ude le ̀ u je jo stro kov nih pre da vanj.

Z vi di ka na~r to va nja pri de la ve fig je raz voj no zavi ra jo ~e dejs tvo, da 84% vpra {a nih kme tov ne name -ra va v na sled njih treh letih zasa di ti nove ga nasa da fig. ̂ e bi se odlo ~i li za nov nasad, pa bi se 78% odlo ~i lo

31


0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

90 %

100 %

ni ovira majhna ovira srednja ovira zelo velika ovira

hi t

ra p

ok

var l

jiv o

s tsv

e ži h

plo

do

v

ne v

a rn

os t

po

ka n

j as a

de ž

e v z

a rad

i d

e žj a

po

zeb

a c v

eto

vin

pr i

de l

ka

po

zeb

a ce

lega

dr e

v es a

ne o

r ga n

izir

a no

dk u

p p

r id

e lk

a

km

etj e

im

a mo

pr e

ma l

ozn

a nj a

o g

oj e

nj u

fig

e

f ig o

v i n

a sad

in

i so

tra

dic

i ja

s ad

e ži

f ig e

im

a jo

pr e

niz

ko

cen

o n

a t r

gu

ni

po

vpra

še v

a nj a

po

sad

e ži h

fig

e v

S lo

v en

i ji

km

etj e

nim

a jo

do

v ol j

ob

de l

ova

lne

zem

l je

Sli ka 6: Ovi re za goje nje fige kot jih raz vr{ ~a jo anke ti ra ni kmet je.

za eko lo{ ki na~in kme to va nja, preo sta lih 22% za inte gri ra ni in prav nih ~e za kon ven cio nal ni na~in.Kmet je, ki so zain te re si ra ni za zasa di tev nove ga nasa da fig, kot pogoj nava ja jo zago tov ljen odkup pri -del ka po pri mer ni ceni. Pri de la va fig v traj nih nasa dih, veli ko sti nad 10 arov (si stem sub ven cio ni ra njazah te va veli kost eksten ziv ne ga (eko lo{ ke ga) traj ne ga nasa da naj manj 10 arov, da je sad jar upra vi ~endo finan~ ne ga nado me sti la), je zelo pri me ren na~in eko lo{ ke ga sad jar je nja.

3.3 Mo` no sti za {ir je nje figo vih nasa dov

Tako kot v os ta lih slo ven skih pokra ji nah, je tudi v slo ven ski Istri pri sot no zara{ ~a nje kme tij skih zem -lji{~, ki je svoj raz mah dose glo v zad njih deset let jih kot posle di ca sla be ozi ro ma neob sto je ~e kme tij skepoli ti ke, ki bi vzpod bu ja la doma ~o kme tij sko pri de la vo. Sta nje se je za~e lo izbolj {e va ti s pri dru ̀ e va -njem Evrop ski uni ji in s prev ze ma njem skup ne evrop ske kme tij ske poli ti ke, ki teme lji na siste mu sub ven cij.V slo ven ski Istri je kljub vse mu {e veli ko zem lji{~ v za ra{ ~a nju, ki bi z oì vi tvi jo bile pomem ben pris -pe vek k {ir je nju eko lo{ ke ga kme tijs tva. Zara{ ~a nje je naj ve~ je v od mak nje nih, za kme tij sko obde la vozah tev nej {ih obmo~ jih (ve~ ji naklo ni, sla ba dostop nost), kot so kata str ske ob~i ne Tru{ ke, Kubed, ^rniKal. Od 347ha kme tij skih zem lji{~, ki so zaje ta v an ke ti, je le 24,6 ha neob de la nih kme tij skih zem lji{~(brez goz da), od kate rih je 18% (4,5 ha) v la sti eko lo{ kih kme tov in sko raj tri ~etr ti ne v la sti kme toval -cev, ki kme tu je jo na inte gri ran na~in. @al za vsa ta zem lji{ ~a ne poz na mo natan~ ne lege (v anketi je bildolo~en le sede` kmetije), da bi lah ko ugo to vi li nji ho vo pri mer nost za goje nje fige. Kme ti je, ki ima josede` v do lo ~e ni kata str ski ob~i ni, ima jo namre~ svo ja obde lo val na in neob de la na zem lji{ ~a tudi v so -sed njih kata str skih ob~i nah. Podat ke bi bilo tre ba dopol ni ti, saj sedaj slu ̀ i jo le za infor ma tiv no oce no.Natan~ nej {e podat ke o raz po lo` lji vih neob de la nih zem lji{ ~ih, ki so pri mer ni za eko lo{ ko goje nje fige,smo dolo ~i li na pod la gi rezul ta tov ve~ kri te rij ske ga vred no te nja.

Re zul tat ve~ kri te rij ske ana li ze pred stav lja jo na prvi rav ni poten cial na zem lji{ ~a. Nji ho va povr {i naje 14.328ha, kar je 43% obmo~ ja Istre. Struk tu ra posa mez nih zem lji{~ se po kata str skih ob~i nah zeloraz li ku je. Naj ve~ ji dele` poten cial nih zem lji{~ (nad 65%) ima jo kata str ske ob~i ne Ber to ki, [ko fi je, Anka -ran, Hri bi, Oltra, Gaòn, Jer nej in Ceto re, ki pokri va jo seve ro za hod ni del slo ven ske Istre, kjer je mo~anmor ski vpliv.

Po ten cial na zem lji{ ~a pa niso tudi real na, torej tista, ki jih lah ko dejan sko zasa di mo s fi go vi mi nasa -di. Zno traj teh obmo ~ij so ̀ e obsto je ~i traj ni nasa di (sa dov nja ki, olj~ ni ki, vino gra di), ki jih nima smi slaspre mi nja ti, pa pozi da na obmo~ ja, vod na obmo~ ja, kam no lo mi, depo ni je in dru gi tipi rabe tal. Ko smole-te izlo ~i li, smo na dru gi rav ni kate go ri za ci je dobi li 9350ha real nih zem lji{~. Vrst ni red pri real nihse, gle de na poten cial na zem lji{ ~a, spre me ni v prid odmak nje nih kata str skih ob~in v no tra njo sti, ki sozara di odmak nje no sti kme tij sko naza do va le v pre te klih deset let jih in ima jo velik dele` zara{ ~e nih zem -lji{~: ^rni kal, Tru{ ke, Plav je in zani mi vo Ber to ki {ele na sed mem mestu.

[e le na tret ji rav ni smo opre de li li opti mal na zem lji{ ~a, ki ne pose ga jo v ob sto je ~e tipe kme tij skerabe zem lji{~, ampak so poten cial za oìv lja nje kul tur ne pokra ji ne (na pri mer zara{ ~e na zem lji{ ~a) in{ir je nje novih kme tij skih zem lji{~. Nji ho va skup na povr {i na je 4933ha. Ta zem lji{ ~a pome ni jo oìv lja -nje kme tijs tva na ve~i no ma ohra nje nih, nede gra di ra nih narav nih obmo~ jih. Na rav ni opti mal nih zem lji{~{e bolj izra zi to (gle de na real na zem lji{ ~a) izsto pa notra njost Istre ozi ro ma kata str ske ob~i ne: ̂ rni kal,Tru{ ke, Gabro vi ca, Plav je, Tinjan, Deka ni; Ber to ki so z 11% {ele na 26 me stu. Kot pri mer nava ja mokata str sko ob~i no ̂ rni kal. Meri 255ha in ima, zara di lege pod kra{ kim robom in relief ne ~le ni tve, dobreeko lo{ ke pogo je za goje nje fige, kar pome ni 76% (193ha) poten cial no pri mer nih zem lji{~ za pri de la -vo fige. Ker pa je tre ba izlo ~i ti pozi da na in osta la nepri mer na zem lji{ ~a, osta ne na dru gi rav ni 154hareal nih zem lji{~ in na tret ji rav ni 114ha opti mal nih zem lji{~ (kar {e ved no pome ni dobrih 45% katastr -ske ob~i ne), ki so ustrez ne tudi za eko lo{ ko pri de la vo fig. Ned vom no je to pri lo` nost za raz voj odmak nje nihobmo ~ij v no tra njo sti slo ven ske Istre.

32


Sli ka 7: Zem lje vid naju god nej {ih obmo ~ij (ze le no) za eko lo{ ko pri de la vo fig in struk tu ra treh rav ni. p

33


TRU

ŠKE

MO

VR

AŽ

BERT

OK

I

KU

BED

OSP

GR

AD

IN

SEČ

OV

LJE

BORŠ

T

CET

ORE

SEM

EDEL

A

PORT

ORO

Ž

RAV

ENSO

ČER

GA

POD

PEČ

LOK

A

KO

ŠTA

BON

A

PREG

AR

A

ROŽA

R

NO

VA V

AS

KRK

AVČ

E

TIN

JAN

MA

LIJA

POM

JAN

ŠMA

RJE

DEK

AN

I

HRI

BI

MA

REZI

GE

KO

PER

TOPO

LOV

EC

IZO

LA

ŠKO

FIJE

SVET

I AN

TON

PLAV

JE

HR

AST

OV

LJE

OLT

RA

GA

ŽON

AN

KA

RA

N

JERN

EJ

VAN

GA

NEL

DV

ORI

NA

D IZ

OLO

ČRN

I KA

L

GA

BRO

VIC

A

PIR

AN

02

46

810

km

Avto

rici v

sebi

ne: M

atej

a Br

eg V

alja

vec,

Urš

ka K

lanč

ar.

Avto

rica

zem

ljevi

da: M

atej

a Br

eg V

alja

vec

© G

eogr

afsk

i inš

titut

Ant

ona

Mel

ika

ZRC

SA

ZUK

arto

graf

ska

podl

aga:

DM

V 1

2,5,

© G

eode

tska

upr

ava

Repu

blik

e Sl

oven

ije.

SEST

AVA

NA

JUG

OD

NEJ

ŠIH

(PO

TEN

CIA

LNIH

) ZEM

LJIŠ

Č Z

A P

RID

ELAV

O F

IGE 10

00 h

aRA

VEN

1: P

OTE

NC

IALN

A Z

EMLJ

IŠČ

A

RAV

EN 2

: REA

LNA

ZEM

LJIŠ

ČA

RAV

EN 3

: OPT

IMA

LNA

ZEM

LJIŠ

ČA

MEJ

A K

ATA

STRS

KE

OBČ

INE

POV

RŠIN

A K

ATA

STRS

KE

OBČ

INE

NA

JUG

OD

NEJ

ŠA Z

EMLJ

IŠČ

A

250

ha

Ob mo~ je prio bal nih kata str skih ob~in ima naj bolj {e narav ne pogo je za eko lo{ ko pri de la vo fige, vendarje tu naj manj opti mal nih zem lji{~, ker je pro stor name njen dru gim tipom rabe tal, tudi kme tij skim (olj~ni -ki, vino gra di). ̂ e pri mer ja mo z re zul ta ti anke te, na pri mer kaza lec koli ~i ne pri de la nih fig po posa mez nih22 ka ta str skih ob~i nah, ugo to vi mo, da kata str ske ob~i ne [ko fi je, Ber to ki, Mali ja, Ankaran, Izo la, Se~ovlje,Krkav ~e in Gaòn pri de la jo sku paj 8500kg fig ozi ro ma 78% celot ne v ra zi ska vo vklju ~e ne pri de la ne koli~ine.

Eko lo{ ka pri de la va fig je ned vom no pri lo` nost za vzdr ̀ e va nje tra di cio nal ne kul tur ne pokra ji ne,saj je le-ta dokaj nezah tev na z vi di ka pojav no sti {ko dljiv cev in bolez ni, ob pred po stav ki, da je izbra nozem lji{ ~e z naj bolj {i mi rast ni mi pogo ji. Kljub temu pa lah ko z upo ra bo mine ral nih gno jil in fito farma -cevt skih sred stev za vars tvo rast lin, dovo lje nih v ok vi ru inte gri ra ne ga kme tijs tva, pri de lek ople me ni ti moin bis tve no pove ~a mo tudi na slab {em rasti{ ~u.

4 Sklep

Pri de la va fig za ve~i no istr skih kme tov tre nut no ni zani mi va. Ve~i na istr skih kme tov se ukvar ja s pri -de la vo olj~ ne ga olja, ki ima viso ko ceno in ga je zara di pov pra {e va nja soraz mer no lah ko pro da ti, polegtega pa mu obstoj nost zago tav lja pro da ja jo tudi do dve leti. Figa s tega vidi ka olj ki ne more biti kon -ku ren~ na. Ker pa je eko lo{ ko manj zah tev na in pre ne se tudi vi{ je nad mor ske vi{i ne ter ni` je mini mal netem pe ra tu re, lah ko olj ki kon ku ri ra le v ob mo~ jih, kjer olj ka ne uspe va dobro. Kot pri mer smo naved likata str ske ob~i ne v no tra njo sti slo ven ske Istre z ve li kim poten cia lom v za ra{ ~e nih zem lji{ ~ih, ki so bileopre de lje ne kot naju god nej {e z ve~ kri te rij skim vred no te njem. V po dob nem pogle du je kon ku ren ca celot -ne mu sad jars tvu in goje nju fige tudi vino grad ni{ tvo. Ker pa vin ska trta uspe va tudi v vi{ jih nad mor skihvi{i nah in po {te vil nih obmo~ jih Slo ve ni je, je s tega vidi ka smi sel no raz mi{ lja ti o na ~r to va nju raz po -re di tve traj nih nasa dov v ok vi ru drà ve. Ned vom no je figa ekso ti ka. Ekso ti~ no dre vo kate re ga uspe va njeje ome je no le na slo ven sko Istro, Gori{ ka brda in delo ma Vipav sko doli no.

5 Viri in lite ra tu ra

Ba ka ri~, P., Brzi ca, K., Om~i kus, ^. 1989: Smok va. Dubrov nik.Er te kin, C., Yal diz, O., Muhl ba uer, W. 2003: Thin layer drying of fig as effec ted by dif fe rent drying condi -

tions. Acta Hor ti cul tu rae 605. Cace res.Fras, B., Pod me nik, D., Primc, M., Repi~, P. 2010: Eko lo{ ko kme tijs tvo v Slo ven ski Istri. Anka ran.Gvoz de no vi}, D. 1989: Akti ni di ja i smok va. Beo grad.Her nan dez, F. B. T., Mode sto, J. C., Suzu ki, M.A., Cor rea, L. S., Reic hardt K. 1994: Effect of irri ga tion

and nitro gen levels on qua li ta ti ve and nutri tio nal aspects of fig-trees (Fi cus cari ca L.). Scien tia Agri -co la 51-2. Pira ci ca ba. DOI: 10.1590/S0103-90161994000200015

Isin, F., Cukur, T., Arma gan, G. 2003: An eva lua tion of dried fig pro duc tion and mar ke ting in Tur keyfrom dried fig expor ta tion stand point. Acta Hor ti cul tu rae 605. Cace res.

Ki slev, M.E., Hart mann, A., Ofer, B. Y. 2006: Early dome sti ca ted fig in the Jor dan val ley. Scien ce 2-312.Was hing ton. DOI: 10.1126/scien ce.1125910

Man sour, K.M. 1995: Unde ru ti li zed fruit crops in Egypt. First mee ting of the CIHEAM coo pe ra ti vewor king group on unde ru ti li zed fruit crops in the Medi ter ra nean region. Zara go za.

Med mre` je 1: http://www.tur kish dried figs.com/in dex.php?op tion=com_con tent&task=view&id=5&Ite -mid=4 (1. 7. 2011).

Med mre` je 2: http://fao stat.fao.org/site/567/de fault.aspx#an cor (1. 7. 2011).Me lik, A. 1960: Slo ven sko pri mor je. Ljub lja na.Pod me nik, D. 2008: Sta nje, zna ~il no sti in prob le ma ti ka eko lo{ ke ga kme tijs tva v Slo ve ni ji in Slo ven ski

Istri. Diplom sko delo, Fakul te ta za huma ni sti~ ne {tu di je Uni ver ze na Pri mor skem. Koper.

34


Po to~ nik Sla vi~, I. 2010: Vklju ~e va nje kme tov v os krb ne veri ge: pri mer dopol nil nih dejav no sti na slo -ven skih kme ti jah. Dela 34. Ljub lja na.

Sla vin, J. L. 2006: Figs: past, pre sent and futu re. Nutri tion Today 41. Was hing ton.[tam par, F., Le{nik, M., Vebe ri~, R., Solar, A., Koron, D., Use nik, V., Hudi na, M., Osterc, G. 2005: Sad -

jars tvo. Ljub lja na.Vin son, J. A. 1999: The func tio nal food pro per ties of figs. Cereal foods world 44-2. Phi la delp hia.Vr hov nik, I. 2007: Mo` no sti pri de la ve fig v Slo ve ni ji. Sre do zem sko kme tijs tvo: izbra ne teme. Nova Gorica.Ya kus hi ji, H., Mori ta, T., Jiku ma ru, S., Ike ga mi, H., Azu ma, A., Kos hi ta Y. 2011: Inters pe ci fic hybri di -

za tion of fig (Fi cus cari ca L.) and Ficus erec ta Thumb., a sour ce of Cera tocy stis can ker resi stan ce.Euphy ti ca 183-1. Fukuo ka. DOI: 10.1007/s10681-011-0459-1

6 Summary: Challenges and hindrances for an ecological growing of figsin Slovene Istria(translated by Matja` Drobne)

The article, which is a result of interdisciplinary research studies, combines the geographic knowl-edge of the region (Slovene Istria) and the agronomic knowledge of a particular feature (figs) with theintention of determining the possibilities of this particular type of fruit-cultivation within the scopeof ecological farming. A wholesome regional-geographic approach was employed. First we studied thephysical-geographical conditions for fig-growing and made a correlative comparison with the ecological(growth) needs for fig-growth. With the method of multi-criteria evaluation we determined the mostsuitable surfaces for ecological growth of figs, where we took into account mainly the dangers of froston trees, the factor of soil fertility, as well as the level of the slope and the exposure to the sun of thearea. These areas were named potential surfaces, which represent the first level of the classification ofmost suitable surfaces for fig-growing. Seeing that this level also includes some surfaces, which are intend-ed for other types of spatial use (built-up areas, dumping areas, quarries, water surfaces, etc.(classification according to the Ministry of Agriculture, Forestry and Food of Republic of Slovenia),we determined the actual surfaces on the second level (areas overgrown by trees and bushes, agriculturalareas overgrown by forest trees, trees and bushes, forests, permanent meadows and pastures, tempo-rary meadows, fields and gardens). On the third level we determined the optimal surfaces, which donot interfere with agricultural use, as for example the transformation of fields or meadows into per-manent orchards, but rather focus our attention on currently unexploited land areas (areas overgrownby trees and bushes, agricultural areas overgrown by forest trees, trees and bushes, forests).

On the first level, the results of a multi-criteria analysis are potential surfaces. Their common sur-face amounts to 14,328 hectares, which equals 43% of the entire area of Slovene Istria. The structureof individual surfaces differs a lot from one cadastre municipality to the other. The biggest share ofpotential surfaces (more than 65% of the area of cadastre municipality) can be found with the cadas-tre municipalities of Bertoki, [kofije, Ankaran, Hribi, Oltra, Gaòn, Jernej and Cetore, which cover thenorth-western part of the Istrian peninsula, which is strongly influenced by the sea. Potential surfacesdo not show a realistic image, which means that all of them actually do not represent surfaces wherefig orchards can be planted. Within these areas there are already some permanent orchards (fruit orchards,olive trees, vineyards), which should stay as they are, as well as built-up areas, water areas, quarries,dumping grounds and other inadequate types of current land use. When we excluded the aforemen-tioned areas on the second level of the classification, we were left with 9,350 hectares of actual areas.The classification of these actual surfaces in comparison with the potential areas differs in favour ofmore secluded cadastre municipalities in inner areas of Slovene Istria, which have, due to the seclud-ed position, regressed over the past couple of decades and have a big share of areas overgrown by treesand bushes, etc.: ^rni Kal, Tru{ke, Plavje and interestingly Bertoki only in the seventh place. Only on

35


the third level we determined optimal surfaces, which don't interfere with current existing types of agri-cultural land use, as they represent a potential for the revival of agricultural landscape (for exampleareas which are overgrown by bushes and trees) and the expanding of new agricultural lands. Theircommon surface amounts to 4,933 hectares. These areas represent the revival of agriculture mainly inpreserved and intact natural areas. Regarding the actual surfaces, on the level of optimal surfaces, thecadastre municipalities located in inner Slovene Istria, even more distinctively come to the foreground:^rni Kal, Tru{ke, Gabrovica, Plavje, Tinjan, Dekani and Bertoki, which are with 11% only in the 26thplace. As an example we will represent the cadastre municipality of ̂ rni Kal. It covers 255 hectares andhas, due to its favourable location under the Karst Edge as well as its relief diversity, sufficient ecolog-ical conditions for fig growth, which means that there are 76% (193 hectares) of potentially adequateland surfaces for fig growing in the municipality. Seeing that it is necessary to exclude all the built-upand inadequate surfaces, we only get 154 hectares of actual surfaces on the second level and 114 hectaresof optimal surfaces on the third level (which still amounts to 45% of the entire area of this cadastremunicipality) for new agricultural surfaces, which are suitable for fig growth. This is undoubtedly alsoan opportunity for the development of secluded areas of inner Slovene Istria. The areas of coastal cadas-tre municipalities have the best natural conditions for the ecological growing of figs, but on the otherhand they have the least optimal surfaces, as the majority of their surfaces are already burdened withother types of land use, including agricultural (olive orchards, vineyards). Slovene Istria has many sur-faces which are overgrown by bushes and trees, the »revival« of which would contribute greatly to theexpansion of eco-farming. Overgrowing of surfaces is most vastly spread in secluded and agricultur-ally more demanding areas (greater slopes, bad accessibility), as for example in cadastre municipalitiesof Tru{ke, Kubed, ^rni Kal, etc.

The survey included 64 family farms, which collectively cultivate 347 hectares of agricultural land.The farms were studied regarding the manner of farming, as 61% of all farms included in the survey,which covered 239 hectares of agricultural land, employ integrated farming methods. In the secondplace are those farms which continue to exist on the basis of conventional farming (22%) and cover60 hectares of agricultural land. The last place is taken by eco-farmers who cultivate only 1% (43 hectares)of agricultural lands which were part of the survey. The average size of the studied farm was 5.4 hectares,while the average size of eco-farms and conventional farms is the same (4.3 hectares), which is almost2 hectares less than the average size of a farm with an integrated method of farming (6.1 hectares).Fundamental differences between eco-farmers and conventional farmers lie in the age and educationalstructures of farmers. The average age of farmers, who employ conventional farming, is 61.5 years andis slightly higher than the average age of a farmer, who employs integrated farming. The average ageof an eco-farmer is almost ten years less (52 years). An important factor of eco-farming is the adequateagricultural education of the farmer. Among the farmers, who were included in the survey, only 7 havean agricultural education, 5 of them employ integrated farming and 2 eco-farming. On 6 additionalfarms »farmers-to-be« (children, family members) are getting their education in the field of agricul-ture. This is not encouraging for further development of eco-farming in Slovene Istria.

The production of figs in Slovenia is estimated at 39 tons per year on approximately 4 hectares offig orchards. Local experts, who are familiar with the growing conditions, estimate that the more real-istic number would be 8 hectares of fig orchards, which can, depending on the successfulness of thecrop, contribute to up to 80 tons of produce. The results of the survey confirm the assumption that figorchards are not part of any kind of tradition or current trends in farming in the area of Slovene Istria.The amount of grown figs, which were part of the survey, reflects in partially market-orientation ofthis fruit-cultivation activity, within which only 11 farms have permanent orchards of figs, which givehalf of the entire quantity of figs (10,950 kg), which were included in the survey. 850 kg of figs are pro-duced in a conventional manner, 4,240kg in an ecological and 5,860kg in an integrated manner. A littleless than a quarter of all farmers sell the figs, while the remaining three quarters grow it only for theirpersonal consumption. The mentioned quarter of all farms produces 7,200kg of figs, which means that

36


potentially two thirds of all figs are sold. This emphasizes the fact that the market-oriented growingof figs is centred around just a small portion of farms, where each individual farm on average produces500kg of figs or products made out of figs per year.

The current marketing methods are very different. The majority of local figs are sold at the mar-ket in Ljubljana or locally at home on farms, while some farmers, in their striving towards greater income,decide on more dynamic and modern forms of selling, which come in handy when selling quickly per-ishable fruits (for example the Just in time system), which includes pre-ordering per telephone and deliveryto the door, when the fruits are ripe. The main problems of fig-growth derive from the characteristicsof the fruit itself and consequently from the needs of a specific type of marketing this produce. Farmerssee the greatest challenge in an unorganized purchasing of the produce (67% farmers), although 64%of them think that the demand for fresh figs in Slovenia is big, while 54% of them share the opinionthat the growing of figs pays off also for market sales. As one of the greatest obstacles, regarding themarket product (produce) itself, farmers mention quick perishableness of fresh produce (58%) as wellas the constant danger of figs perishing while still growing (58%), what is conditioned by particulartypes of figs and is in many cases a consequence of summer storms or long rainy periods in the ripen-ing season. Only 12% of farmers asked see the growing of figs as an actual opportunity to earn somemoney. These farmers, who are mainly only fruit-growers or fruit-growers, who additionally grow olives,and employ an integrated manner of production and growing of figs, which meet the standards of eco-logical growth, come from areas which are extremely suitable for fig-growth (Strunjan, Dekani, Dobrava).It is clear that these farmers are aware of the »non-demanding« manner of fig growth, its insensitivi-ty to diseases and pests as well as its potential for ecological farming.

From the perspective of fig growth, a developmentally hindering fact is that 84% of all asked farm-ers do not intend to plant new fig trees. If they decided on a new fig orchard, up to 78% of all the farmersquestioned would decide on an ecological manner of farming, while the remaining 22% for an inte-grated, unconventional manner. Farmers, who are interested in planting new fig orchards, state as theircondition the assured purchase of their produce at a reasonable price.

37


38

Documents

IZZIVI IN OVIRE ZA EKOLO[KO PRIDELAVO FIG V …zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/vestnik-83-2-bregvaljavec_klancar.pdf · {kodljivci, kar zmanj{a ali povsem izklju~i uporabo