1

JOŽEF ________________________________________

Besedilo: Lynda Pongracz Ilustracije: Ray Craighead Za Evropo: Jennifer Haaijer

Prevod: Alenka Camloh Mrđenović

Pregledala: Dubravka Turinski Odgovorna oseba: Zvonko Turinski

OPOZORILO! Slikovna gradiva lahko kupite v večini CEF-ovih pisarn in spletnih trgovin. Za seznam CEF-ovih pisarn in spletnih trgovin v Evropi obiščite www.teachkids.eu/si in kliknite na »Lokacije«.

VESELA NOVICA® Gornji Rudnik II/15 1000 LJUBLJANA

__________________________ Izdajatelj besedila: Evropski CEF

Kilchzimmer CH – 4438 Langenbruck

Švica

Copyright © 2009 Child Evangelism Fellowship Inc. Vse pravice pridržane. Uporabljeno z dovoljenjem.

Uporaba samo v osebne, neprofitne in nekomercialne namene. Obiščite www.teachkids.eu/si glede vseh podrobnosti dovoljenja.

2

1. Lekcija JOŽEF, LJUBLJENI SIN Svetopisemske vrstice 1. Mz 29,18-20; 25,28.31; 1 Mz 30,1-24; 1 Mz 35,16-18; 1 Mz 37,1-8 Osrednja resnica Pozor! Ne bodi ljubosumen! Povabilo nevernim Samo Jezus Kristus te lahko osvobodi greha, zaupaj mu svoje življenje! Zlata vrstica "Če vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni." (Jn 8,36) Osnutek lekcije Uvod - Marko in Nataša imata problem OR Razvoj dogodkov - Jakob si vzame dve ženi - Lea in Rahela sta ljubosumni druga na drugo - Lea rodi sinove, Rahela tega ne more prenesti OR/N - Rahela rodi otroka in ga imenuje Jožef - Rahela rodi drugega otroka in umre - Jožef zraste OR/N - Jakob podari Jožefu novo suknjo - bratje sovražijo Jožefa Vrh - Jožef pripoveduje o svojih sanjah Zaključek - bratje se jezijo na Jožefa OR/N 2. Vizualni pripomočki Slike j1 - j13 za zunanje prizorišče Prizorišče v šotoru se lahko nadomesti v prizorih 1 – 3. Za ponazoritev osrednje resnice izreži iz trdega kartona rdeč in bel lik, ki označuje prepoved pri cestnih predpisih (trikotnik viš. 25 cm, dol. 26 – 30 cm. Na prednjo stran zapiši: »POZOR!« Na hrbtno stran pa: »NE BODI LJUBOSUMEN!« Zlepi oba kartona in spodaj pusti odprtino, da lahko vstaviš palico. Znak uporabi, ko želiš resnico ponoviti med zgodbo. Uvod »Vedno isto!« je pomislil Marko. »Vedno ga obkroža veliko prijateljev in vsi ga imajo radi.« Tudi Marko ima sicer nekaj prijateljev, toda s Simonom se želijo vsi družiti. »Mama, zakaj tudi jaz ne morem imeti večkrat nove obleke. Mojca ima spet čudovito novo jakno. (lahko omeniš neko znano znamko) To je res nepravično,« godrnja Nataša.

3

»Oh, Nataša, zakaj vedno ponavljaš isto stvar?« vzdihuje njena mama. »Saj vendar dobro veš, da si mi ne moremo vsega privoščiti. Pa tudi tvoja oblačila niso tako slaba. Imaš tudi veliko lepih stvari.« »Toda moje niso tako lepe kot Mojčine, ona ima vse pomembne znamke,« ne odneha Nataša. Kakšen problem imata Marko in Nataša? (pusti, da odgovorijo otroci!) Oba se primerjata z drugimi. Želita si stvari, ki jih imajo drugi. Kaj hoče Marko? In kaj Nataša? Se tudi tebi včasih dogaja kaj takega? Želiš imeti nekaj, kar vidiš pri drugih? Potem si nevoščljiv in ljubosumen, ker ne privoščiš drugim lepih stvari. Želiš stvari drugega in s tem si prestopil Božjo zapoved, ki pravi: »Ne želi si ničesar, kar ima tvoj bližnji!« (dvigni znak z OR!) »Ne bodi ljubosumen!« Mogoče je taka ljubosumnost v tvojem življenju ali celo tudi v tvoji družini? Obiskali bomo svetopisemsko družino, kjer je bilo veliko ljubosumnosti. 1. PRIZOR (slike J1 – Jakob; J2 – Rahela; J3 – Rahela; J4 – dojenček; J5 in J6 Leini otroci; J7 – 9 in 11 Jožefovi bratje in J12 Jožef) (daj na platno slike J1 – J3!) V prvi Mojzesovi knjigi beremo o Jakobu in njegovih dveh ženah. Dve ženi, kako je to mogoče? Jakob si tega ni želel. Ljubil je Rahelo in je načrtoval, da se bo poročil z njo. Sedem let je služil zanjo pri njenem očetu, toda ni vedel, da njen oče želi najprej poročiti svojo starejšo hčer Leo. Na dan poroke je njegov tast izpeljal svoj načrt in prevaral Jakoba, tako da mu je zamenjal Rahelo z Leo. Kako se je to moglo zgoditi? Takrat najbrž to ni bilo težko, ker so si dekleta zakrivala obraz. Ko je Jakob opazil prevaro, je bilo že prepozno, saj sta bila že poročena. Seveda je bil zelo jezen ob tem odkritju. Njegov tast ga je poskušal pomiriti, tako da mu je obljubil tudi svojo drugo hčer, če mu bo služil še naslednjih 7 let. Jakob je živel v drugi deželi in tudi v drugem času kot sedaj mi. Takrat so veljala tudi druga pravila. Moški je lahko imel več žen. Seveda so si ta pravila postavili ljudje sami. Bog ni naročil tega. Zato se je Jakob lahko poročil z dvema ženama. Toda to ni bilo ravno najboljše, ker je vsem prineslo veliko problemov. Ker je Jakob ljubil Rahelo in ne Leo, je bila Lea zelo ljubosumna. Večkrat je poskusila pritegniti njegovo pozornost, toda ni ji uspelo. »Ko bi se le Jakob zanimal zame bolj kot za Rahelo,« je razmišljala. »Oh, kako srečna bi bila!« Toda Jakob je ljubil Rahelo in ni razmišljal veliko o Leinem problemu. Sicer je imel tudi Leo na nek način rad, le da je bila Rahela pomembnejša v njegovem srcu. Nič nenavadnega, da je bila Lea ljubosumna. Toda nekega dne je bila Lea zelo srečna, saj je Jakobu rodila sina. »Sedaj me bo moj mož gotovo ljubil, ker sem mu rodila prvega sina,« je razmišljala. Dala mu je ime Ruben, kar pomeni: »Poglej, sin!« (daj na platno sliko J4) Ko je Lea rodila še več otrok, je postala ljubosumna Rahela. (daj na platno sliki J5 + J6, Simeona in Levija!) Sveto pismo nam pravi, da je bila Rahela nevoščljiva svoji sestri. Lea je imela svoje sinove: Rubna, Simeona, Levija in Juda, toda Rahela še ni imela nobenega.

4

2. PRIZOR (odstrani sliko J1 in dodaj slike 7 – 11) Vsakič, ko je rodila otroka, si je Lea mislila: »Sedaj me bo moj mož ljubil bolj kot Rahelo.« Toda to se ni zgodilo in Lea je bila znova zelo ljubosumna. Tudi Rahela ni mogla prenesti pogleda na Leine otroke. Res je, da jo je Jakob ljubil, toda to ji nikakor ni bilo dovolj. Bila je tako nevoščljiva Lei, da je nekega dne rekla Jakobu: »Poskrbi, da tudi jaz dobim otroka! Če pa ne, bom umrla!« Jakob je bil zelo jezen zaradi tega. Poleg tega pa sta se sestri med seboj vedno bolj prepirali. Z ljubosumnostjo je vedno tako. Začenja se le v naših mislih. Nihče razen Boga ne ve, kaj se nahaja v tvojih mislih. »Če bi bil vsaj tako pameten, kot je moj brat ali moja sestra.« Mogoče ni še nihče opazil, kako si nevoščljiv svojemu prijatelju za računalniške igrice. OR – Toda pazi! »Ne bodi ljubosumen!« (pokaži znak!) To Bogu ni všeč. On pravi v svoji besedi, da je nevoščljivost greh in da vodi v prepire. (Jakob 6,16) To je tako kot s to vrvjo. (ovij vrv enemu otroku okrog rok) Ljubosumnost se začenja v tvojem srcu. Iznenada imaš ljubosumne misli, ki vedno pogosteje privrejo na površje. Potem se začneš prepirati s svojim prijateljem ali svojo prijateljico, ker ima boljše igrače od tebe ali lepšo obleko kot ti. Ti se jeziš in uporabiš razne zvijače. Tvoje sovraštvo je vedno hujše. Začneš sovražiti svojega prijatelja, a vse se je začelo v tvojih mislih. Sledil si svojim mislim. Naenkrat si postal tako ujet, da se ne moreš osvoboditi. (pusti, da se otrok poskuša osvoboditi vezi) Kako strašna je ljubosumnost! Nič nenavadnega, da nas Bog svari pred ljubosumnostjo. To je prineslo tudi žalost in težave v Jakobovo družino, še posebej, ko se je rodilo še več otrok. En sin se je imenoval Aser, kar pomeni »sreča«. Prav gotovo je bil Jakob srečen zaradi svojih otrok. Do sedaj je imel že deset sinov in eno hčerko, toda Rahela še vedno ni mogla imeti otrok. (če otroci ne sprašujejo, ni treba dajati več pojasnil) Potem je končno Bog uslišal tudi Rahelino molitev in ji podaril sina. Oh, kakšna sreča jo je navdajala. (daj sliko 4 zraven Rahele) »Imenovala ga bom Jožef,« je razmišljala Rahela, polna novega upanja. »Gotovo mi bo Bog dal še enega sina.« Mali Jožef je prinesel Raheli in Jakobu veliko veselja. Bilo je očitno, da se je Jakob veselil Jožefa bolj kot vseh drugih otrok. Ker je zelo ljubil Rahelo, je Jožefu namenjal tudi več pozornosti kot drugim. To pa ni bilo ravno razumno z njegove strani. Kako so potem gledali drugi bratje na Jožefa? Bili so zelo ljubosumni. (odstrani vse slike!) Ko je Jožef dopolnil šest let, je Rahela pričakovala še enega otroka. Imela je prav, ko je verovala, da ji bo Bog naklonil še enega otroka. Toda rojstvo tega sina je bilo pretežko zanjo, tako da je umrla. Jakob je zelo žaloval za Rahelo, toda veselil se je, da je vsaj sin ostal pri življenju. Imenoval ga je »Benjamin«. To je bil njegov dvanajsti in zadnji sin.

5

3. PRIZOR (daj na platno dvanajst sinov! Sl. od J6 – J12) Tako velika družina. Dvanajst sinov. Si želiš, da bi tudi ti imel tako veliko družino? Ta družina je predstavljala nekaj zelo pomembnega za začetek v zgodovini naroda, kar je Bog obljubil že Abrahamu. Imenovali so se Izraelovi otroci. (v 1. Mz. 35,9 –13 je zapisano, da je Bog, ko se je nekoč pogovarjal z Jakobom, imenoval Jakoba z drugim imenom »Izrael«) Pozneje se je to ljudstvo imenovalo Judje. Tudi danes še živi veliko Judov v raznih deželah po svetu. Mnogo pa jih živi v deželi, ki jo je Bog obljubil že Abrahamu in je v njej živel tudi Jakob s svojo družino. Živeli so v svoji lastni deželi. Kako se imenuje ta dežela? (Izrael) Leta so minevala in Jožef je rasel in prenašal ljubosumnost svojih bratov. Najbrž si je tudi večkrat želel: »Ko bi le še moja mama živela!« Pa čeprav bi bila takrat nevoščljivost njegovih bratov in njihove mame večja. Bog je bil vedno z Jožefom in mu je pomagal, da svojim bratom ni vračal s hudim. Kdo bi lahko Jožefu odpustil, če bi naredil kaj slabega? (Bog) Tudi nam lahko le Bog odpusti. On te lahko reši ljubosumnosti in tudi vsakega drugega greha. Z lastno močjo se ne moreš rešiti. (pokažite, da se tudi zvezan otrok ne more sam rešiti. Bog te želi rešiti preko svojega Sina, Jezusa Kristusa. Gospod Jezus Kristus je umrl na križu za vse grehe. Jaz ti lahko sicer prerežem to vrv, (Osvobodi otroka!) toda samo Jezus Kristus te lahko reši tvoje krivde. Bog pravi v Svetem pismu: »Če vas torej Sin (to je Jezus Kristus) osvobodi, boste zares svobodni.« (Jn 8,36) Če želiš biti osvobojen ljubosumnosti ali katerega drugega greha, prosi Gospoda Jezusa še danes za to! Potem boš lahko ljubil Boga, ga poslušal, četudi drugi v tvoji bližini tega ne delajo. Mogoče sedaj razmišljaš: »Da, jaz bi želel biti rešen. Ne želim, da me greh še naprej drži zvezanega, toda ne vem, kako naj to naredim.« Zelo bom vesela, če ti bom lahko pomagala. Lahko enostavno ostaneš na koncu na mestu, kjer si, tako bom vedela, da želiš govoriti z menoj. Bog te lahko spremeni, kot je spremenil Jožefa, zato je pomembno, da veš, kako ga lahko prosiš. Ko je Jožef dopolnil sedemnajst let, je skupaj s svojimi brati pasel ovce. Velikokrat je moral od drugih ljudi poslušati slabe stvari o svojih bratih. O tem je poročal tudi svojemu očetu. Jakob je ljubil Jožefa bolj kot njegove brate, zato ga je tudi večkrat želel razveseliti. 4. PRIZOR (dodaj slike Jakob J1, Jožef J12, brate J7 – 9, 11!) Podaril mu je prekrasen pisan plašč. Sedaj so bratje lahko s svojimi očmi videli, kako njihov oče daje prednost Jožefu. Od sedaj so bili vedno še bolj jezni in nezadovoljni, ko so govorili z Jožefom. Sveto pismo pravi, da so ga celo sovražili. V njihovih srcih je vladala ljubosumnost. Niso razmišljali o tem, da to Bogu ni všeč. Nekega dne je Jožef pripovedoval nekaj zelo pomembnega svojim bratom: »Imel sem čudne sanje,« je začel Jožef. »Vsi skupaj smo delali na polju. Opravljali smo žetev in ko smo zvezali vsak svoj snop, je moj snop stal v sredini ravno, vaši pa so stali okrog in se klanjali mojemu snopu.« Sedaj šele so bili bratje jezni nanj. Vsi v en glas so mu oporekali: »Hočeš reči, da boš ti gospodoval nad nami?«

6

Sedaj so ga še bolj sovražili. »Sanjač,« so ga zbadali. Takrat je Bog govoril ljudem tudi skozi sanje. Takrat še ni bilo Svetega pisma. Skozi sanje je Bog Jožefu spregovoril nekaj, česar se bratje niso mogli veseliti. Ljubosumnost jih je tako zelo zasužnjila, da niso več želeli poslušati Boga. Tako lahko ima ljubosumnost tudi tebe pod oblastjo, da ne želiš slišati, kaj ti želi povedati Bog. Da niti ne želiš vedeti, kako si lahko osvobojen greha. Zato: »Pozor, ne bodi ljubosumen!« OR Kako na lahek način lahko nad tabo gospodujejo ljubosumne misli. Želijo te za vselej ločiti od Boga. Ti potrebuješ osvoboditev. »Če vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni.« (Jn 8,36) Ga želiš takoj sedaj prositi odpuščanja? Lahko mu priznaš, da si zaradi greha zvezan in da želiš svobodo. Zahvali se mu, da je on umrl namesto tebe, in ga prosi, naj te osvobodi. Pazi, da ne ostaneš ljubosumen kot Jožefovi bratje. Naslednjič bomo slišali, kaj se je dogajalo z njimi naprej. (pusti otroke nekaj časa v tišini razmišljati, kakšna je njihova reakcija na Božjo besedo!) OTROCI, POZOR! (Pomoč, če želi otrok zvedeti kaj več) (Uporabi vse tri slike zvezanega otroka) Razlaga: (prva slika) Hudobija v življenjih Jožefovih bratov se je začela z malenkostjo. Najprej so le razmišljali: »Oh da, oče ima Jožefa rajši. To je očitno, zato pa mu je podaril nov plašč.« Kako se je potem vse skupaj poslabšalo? Takoj zatem so imeli Jožefa za svojega sovražnika. Norčevali so se iz njega: »Očetov ljubljenček, z njim že ne bomo imeli nobenega opravka.« Zanj niso imeli več nobene prijazne besede in bili so zelo ljubosumni nanj. (slika 2) Ljubosumnost njegovih bratov je postajala vedno večja. Zelo so se jezili tudi zaradi njegovih sanj. »Kaj si bo še domišljal? Kakšne sanje neki? Zakaj se pa nam nič ne sanja?« so se bratje vedno bolj jezili na Jožefa. »Ima se za nekaj posebnega.« (slika 3) Ljubosumnost ima hude posledice. Tako zelo so ga sovražili, da so ga želeli ubiti. Bili so tako pokvarjeni in trdosrčni, da so ga na koncu prodali. Bilo jim je popolnoma vseeno, če je Jožef jokal in je bil žalosten. Tudi na očeta niso pomislili, da ga žalostijo. Bog te ljubi in želi, da bi ti bilo dobro. On ne želi, da te prevzame zavist in da tako prizadeneš tudi druge. Pazi nase. Če si opazil, da si ljubosumen ali zavisten, to takoj prepreči, tako da začneš moliti in prositi Gospoda Jezusa za pomoč. V molitvi mu priznaj: »Gospod Jezus, zelo mi je žal, da sem bil zavisten, prosim, pomagaj mi, da ne bom več zavisten in ljubosumen.«

7

KVIZ 1. Zakaj sta bili Rahela in Lea ljubosumni druga na drugo? 2. Kako se začne ljubosumnost v človeškem srcu? 3. Kam nas lahko pripelje ljubosumnost? 4. Koliko sinov je imel Jakob? 5. Kako je kazal Jakob, da mu je Jožef bolj pri srcu? 6. Kako se lahko ti osvobodiš ljubosumnosti? 7. Kako te lahko Jezus Kristus osvobodi? 8. Zakaj se ne moreš sam osvoboditi? 9. S katerim imenom so bratje zasmehovali Jožefa? 10. Kakšne sanje je imel Jožef? 11. Kako je bilo ime Jožefovemu mlajšemu bratu? 12. Kaj nam govori Jn 8,36? SVETOPISEMSKA VRSTICA »Če vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni.« Razlaga Zakaj je potrebna osvoboditev? Nekdo mora biti v nevarnosti, da rabi pomoč, kajne? Komu mislite, da govori Sveto pismo? Da, nam. Zakaj? Mar nismo svobodni? (daj na platno sliko z zvezanimi rokami!) V srcih Jožefovih bratov je bila ljubosumnost in zavist. Bili so zvezani s tem grehom in se niso mogli osvoboditi. Mogoče si tudi ti tako zvezan z zavistjo? Nevoščljiv si, ker ima tvoja sestra več dragocenih stvari kot ti in jeziš se tudi, ker ima vedno veliko prijateljev okrog sebe. Vedno znova se ti vsiljujejo misli ljubosumja in ne moreš se jih osvoboditi. Samo eden je, ki lahko naše življenje reši greha. Kdo? Jezus Kristus, Božji Sin. (Daj na platno sliko s prerezano vrvjo!) Jezus Kristus, Božji Sin, je edini, ki nikoli ni zgrešil. Nikoli ni naredil ničesar narobe, toda umreti je moral na križu. Ali veš, zakaj? Umrl je zaradi tebe in mene, ker sva midva zgrešila. Če želiš resnično biti svoboden, priznaj Jezusu svoj greh. Povej mu o svoji ljubosumnosti. Povej mu o svojih mislih! GOSPOD JEZUS TE LAHKO NAREDI POPOLNOMA ČISTEGA. Za Boga boš tak, kot da nikoli prej nisi zgrešil. Vmes ponavljaš vrstico na razne načine. 1. lahko se igraš pink ponk, tako da pokažeš vmes na otroka, ki pove le eno besedo 2. otroci stojijo na eni nogi in ponavljajo vrstico 3. lahko vprašaš: »Kdor si je danes umival zobe, naj ponovi vrstico!« 4. ali mogoče: »Kdo ne hodi rad v šolo?« 5. ali: »Kdo je že kdaj smučal?« itd.

8

Pozdrav, igra: kdo bo dobil več daril? (Brez zavisti, prosim!) Pesem: Vsi otroci Jezusa slavite Molitev Zgodba: Jožef, ljubljeni sin Pesem: Stop, naj ti pojasnim Vrstica: Jn 8,36 Pesem: Da, moj Jezus ljubi me Otroci, Pozor! Kviz

9

2. Lekcija Bratje prodajo Jožefa Svetopisemsko besedilo: (1 Mz 37, 9-39; 42, 21-22) OR – Božji otroci bodo šli skozi težave Poduk za verne otroke: Misli na to, da so take preizkušnje dobre zate in da je Bog vedno s tabo. Zlata vrstica: »Bog nam je zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča.« Psalm 46,1 Osnutek lekcije: Začetek: * Kako se pridobiva zlato? Razvoj dogodkov: * Jožef razlaga svoje druge sanje. * Bratje še bolj sovražijo Jožefa OR. * Jakob prosi Jožefa, naj pogleda za svojimi brati. * Jožef gre v Sihem OR/V. * Svoje brate najde v Dotanu. * Ko ga bratje zagledajo, načrtujejo hudobijo zoper njega. * Vržejo ga v studenec OR/V. Vrh: * Bratje prodajo Jožefa trgovcem. Zaključek: * Bratje pošljejo Jožefov plašč Jakobu OR/V. Kratko povabilo nevernim otrokom: V nekaterih trgovinah z živalmi sedijo mnoge ptice v posebej pripravljenih kletkah. Vsakokrat, ko kdo odpre vrata za čiščenje kletke ali hranjenje ptic, poskušajo pobegniti, toda zaman. Nekega dne vpraša neka stranka: »Koliko stane ta ptič?« Trgovec je omenil visoko ceno. Kako zelo je bil presenečen, ko je človek dejal: »Kupim vse ptice!« Plačal je potrebno vsoto, se postavil pred kletko in odprl vrata. Ptice so veselo poletele na prostost. En človek je sam plačal za prostost vseh ptic v tej trgovini. Tudi zate je moral nekdo drago plačati, da bi te odkupil. Najbrž si tudi sam že ugotovil, da je v tvojem življenju nekaj, kar te drži ujetega. To so lahko hudobne misli, laži, ljubosumnost in še veliko takšnih stvari, ki Bogu niso po volji. Zaradi teh stvari si ujet. Od tebe je odvisno, ali želiš biti ujet v grehu in pripadati satanu, ki drži ves svet v svojih rokah, ali pa želiš svobodo, ki ti jo ponuja Bog. Včeraj smo govorili o tem, kdo je edini, ki nas lahko osvobodi greha. Da, to je Božji Sin, Jezus Kristus. On je na križu plačal s svojim življenjem za vse tvoje grehe.

10

Da je nato tretji dan vstal, nam dokazuje, da nad njim greh in smrt nimata moči, ne moreta ga držati ujetega. Njemu lahko zaupaš in ga prosiš, naj te osvobodi greha. Spomni se na včerajšnjo vrstico; kaj nam govori? »Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni.« (Jn 8,36) Lahko ga preprosto prosiš: »Dragi Gospod Jezus, ti veš, kateri greh me drži ujetega, prosim te, da me osvobodiš, tako kot si obljubil. Tukaj sem, pomagaj mi, da bi ti lahko zaupal. Amen!« Zlato je dragoceno. Kdo ve, kako pridobivamo zlato? Da, pridobivamo ga iz rude, ki jo izkopljejo v rudniku. Grudaste kepe morajo segrevati do visoke temperature, da postane zlato, ki se nahaja v njih, tekoče. Kar nekajkrat mora zlato skozi vročo peč, da bi lahko odstranili vse drobce kamna in drugih snovi. Jožefa bi lahko primerjali z zlatom. Če boste zgodbo dobro poslušali, boste ugotovili, zakaj. 1. prizor (Slike: Jožef J-12, Jakob J-1, Sanje J-14 in bratje J 7-9 in 11) »Že spet sem imel sanje,« razlaga Jožef nekega dne. Čeprav bratje niso bili navdušeni nad njegovimi sanjami, so mu dovolili, da je povedal do konca. Tudi oče je radovedno prisluhnil Jožefu. »Videl sem, kako se mi je priklanjalo sonce, luna in enajst zvezd.« »Želiš povedati, da se bomo jaz, tvoja mati (Lea) in tvoji bratje priklanjali tebi?« vpraša oče Jakob. Pokaral je Jožefa, toda sanje je ohranil v spominu. Sovraštvo Jožefovih bratov pa je še bolj naraslo. »Kaj vse si bo še izmislil ta sanjač!« Nikomur pa ni padlo na pamet, da Jožefu govori Bog skozi sanje. O njem niso želeli več niti slišati. To so mu tudi jasno pokazali. Za Jožefa je bilo življenje vedno težje. Njegovo zaupanje v Boga je bilo velikokrat v preizkušnji. Bratje niso skrivali svojega sovraštva. Tako se pogosto dogaja Božjim otrokom. Gospod Jezus je rekel, da bomo imeli težave, ko se odločimo iti za njim. (Jn 16,33) Vsi Božji otroci, to se pravi vsi, ki so Gospoda Jezusa že sprejeli za svojega Zveličarja, pridejo včasih v preizkušnje. Mogoče si ti edini kristjan v tvoji družini, morda si hudo bolan in ne veš, ali lahko zaupaš Gospodu Jezusu. Tedaj si v preizkušnji. Mogoče razmišljaš: »Tako hudo kot meni ne gre nikomur.« Ali misliš: »Zakaj se mi dogaja kaj takega, jaz sem vendar kristjan?« Tudi ti nisi izjema, kot ni bil Jožef. Hudobije bratov ni bilo lahko prenašati. Verjetno se je počutil varnega edino takrat, ko so bili njegovi bratje zdoma. Pasli so čredo svojega očeta. (pusti slike J-12 in J1, ostale odstrani) 2. prizor (daj na platno sliki Jožefa 12 in Jakoba 1) Nekega dne je Jakoba skrbelo za svoje sinove, zato je poklical Jožefa in mu naročil: »Ali ne pasejo tvoji bratje v Sihemu? Pojdi in preveri, kako se jim godi!« »Da, oče,« odgovori Jožef poslušno. Brez ugovora je poslušal očeta. Čeprav je vedel, kako zelo ga sovražijo bratje, očetu ni nasprotoval. »Pojdi, preveri, kako se godi njim in živini, potem pa se vrni in mi poročaj!« je naročil oče Jožefu. (odstrani slike)

11

3. prizor (Jožef, slika 15) Kraj Sihem je bil oddaljen približno 80 km. Pot tja je bila dolga in naporna. Pa tudi posebnega veselja ni čutil, da se bo srečal s svojimi brati. Bilo mu je zelo težko, toda bil je poslušen, ker je vedel, da je to prav. Mogoče je tudi tebi kot kristjanu težko zaradi težav, ker si prepričan, da delaš vse prav. Tako se je počutila tudi Suzana. Majhno Rominjo, ki je bila nova v njenem razredu, je želela vključiti v igro, ker je bila vedno tako osamljena. Zato jo je v odmoru vedno vabila s seboj. Drugi sošolci pa so se postavili pred Suzano in ji zagrozili: »Če bo ta zraven, se ne bomo igrali.« Suzana se je znašla v težavah, ker je ravnala pravilno. OR – »Božji otroci bodo šli skozi težave.« Ko se je Jožef po dveh dneh približal Sihemu, ni bilo nikjer videti njegovih bratov niti črede. »Koga iščeš?« ga vpraša nek tujec. »Iščem svoje brate,« odgovori Jožef. »Mi mogoče lahko poveste, kje bi jih našel?« »Slišal sem jih govoriti med seboj, da so namenjeni v Dotan.« Kraj Dotan je oddaljen od Sihema še 25 km. Jožef se je zahvalil neznancu in nadaljeval pot. Bratje so ga že od daleč zagledali. 4. prizor (slike studenec J-18, 7-9, 15, 16, 17, 19, 20) »Poglejte, sanjač prihaja!« so bratje s prezirom govorili med seboj, ko so zagledali prihajati Jožefa. »Tam je prazen studenec. Ubijmo ga in ga vrzimo vanj. Domov pa lahko sporočimo, da ga je raztrgala divja zver.« Vsi so se strinjali s tem hudobnim načrtom, razen najstarejšega brata, Rubna. On je predlagal: »Ne ubijmo ga, rajši ga živega vrzimo v studenec. To bi bil vendar umor,« je nasprotoval bratom. Mislil je, da ga bo pozneje lahko rešil in ga vrnil očetu. (odstrani sliko J-17) Ko se je Jožef približal bratom, so ga zgrabili, mu slekli plašč in ga vrgli v vodnjak. Jožef je spoznal hudoben načrt svojih bratov. Poskušal se je pogovoriti z njimi, toda nič ni pomagalo. Naenkrat se je znašel v strašni temi vodnjaka, preden je lahko Ruben to preprečil. To je bilo najhujše, kar so mu lahko storili njegovi bratje. In Bog je to dopustil. Tudi danes lahko doživimo kaj hudega. Tudi Julija ni mogla razumeti, zakaj ji je bil vzet njen oče. Dolgo je jokala za njim. »Zakaj Bog dopusti, da se nam dogajajo takšne stvari?« se je spraševala Julija. Julija je verovala v Gospoda Jezusa, ona je že bila Božji otrok. Toda sedaj je bila bolečina prehuda zanjo. Začela se je vedno pogosteje pogovarjati z Bogom o svoji žalosti. Govorila mu je o svoji žalosti in se tako počutila varno. Spoznala je, da se sedaj bolj pogosto zateka h Gospodu kot takrat, ko ji je šlo vse po sreči. Bog ji je postal zatočišče in moč. Njeno zaupanje v Boga je postalo močnejše in tudi njena vera večja. Božji otroci morajo skozi preizkušnje, da se naučijo bolj zaupati Bogu. (1 Pt 1,7) Bog je želel tudi Jožefu pomagati, da bi mu bolj zaupal, čeprav mu je bilo mogoče v tem trenutku zelo težko.

12

5. prizor (dodaj sliko J-16, bratje pri kosilu) Lahko si predstavljam, kako je Jožef iz te strašne teme klical svoje brate: »Simeon, Levi, Juda ..., rešite me! Zakaj ste mi to storili? Na pomoč! Na pomoč!« Toda vse je bilo zaman. Nihče mu ni odgovoril. Njegovi bratje so mirno uživali ob kosilu. Njihova ljubosumnost je dosegla vrhunec. Ob vsem tem so se celo zabavali. Da je Jožef trepetal od groze v temnem, vlažnem vodnjaku, jim ni bilo mar. Ko so tako uživali ob kosilu, pa so iznenada zagledali karavano kamel in popotnih trgovcev, ki so se jim približevali. (daj na platno sliko J-20) Juda se iznenada nečesa domisli. (odstrani sliko J-16) 6. prizor (dodaj Jožefa J-2, kamele J-23 in trgovca J-22) »Res je, kaj bomo imeli od tega, če brata umorimo?« je Juda vprašal svoje brate. »Prodajmo ga rajši tem mešetarjem in ne prelivajmo njegove krvi. Končno je le naš brat in naša kri. Pa še zaslužili bomo povrh.« Vsi so se strinjali s tem načrtom. (dodaj slike Jožefa J-21, kamele J-23 in J-22) Hitro so ga potegnili iz vodnjaka in se pogajali s trgovcem za ceno. Trgovec je postavil svojo ceno, bratje spet svojo, toda na koncu je obveljala trgovčeva: »Dvajset srebrnikov in nič več!« Bratje so tako prodali Jožefa za dvajset srebrnikov. Čim so se ga znebili, je karavana nadaljevala pot. Seveda bratje niso razmišljali o tem, da bodo morda Jožefa še kdaj videli. Jožef, ki je bil vedno poslušen svojemu očetu, mora sedaj potovati s temi ljudmi v tujo deželo. To je bilo zelo kruto in nepravično. Kar pa je bilo najpomembnejše v tem trenutku, lahko preberemo v Svetem Pismu (Ap. dela 7,9): »Bog je bil z Jožefom.« »Če si tudi ti že sprejel Gospoda Jezusa za svojega Zveličarja, lahko zagotovo veš, da je vedno s teboj. V vsaki situaciji mu lahko zaupaš, četudi se ti bo dogajalo kaj slabega. O tem nam govori naslednja vrstica (Psalm 46,2): »Bog nam je zatočišče in moč, v stiskah pomoč, vedno navzoča.« On je vedno s teboj, če si bolan, če so te zapustili prijatelji ali če imaš probleme doma. V vsaki situaciji je Gospod Jezus tu, lahko mu zaupaš. Jožefu ni bilo lahko, najbrž se je počutil zelo osamljenega. Bil je daleč stran od svojega očeta, stran od svoje domovine, med tujimi ljudmi, toda nebeški Oče ga ni zapustil. 7. prizor (daj k vodnjaku sliko Rubna J-17) V Rubnovem srcu je bilo vsaj še nekaj ljubezni do Jožefa. On ni bil z drugimi, ko so prodali Jožefa, mislil je, da je Jožef še vedno v vodnjaku. Ko se je vrnil, je stopil k vodnjaku, da bi Jožefa potegnil ven. Glasno ga je začel klicati: »J-o-ž-e-f...!« Zaman, od Jožefa ni bilo glasu. Zelo se je prestrašil, kaj se je vendar zgodilo z Jožefom. Stekel je k drugim in ves razburjen poročal: »Jožefa ni več. Le kaj bomo rekli očetu?« Bil je ves iz sebe. Kot najstarejši se je čutil odgovornega zanj. Sedaj pa bi se od strahu najrajši še sam nekam skril. Kaj

13

jim bo rekel oče? Skupaj so naredili načrt, kako bodo preslepili očeta. Ubili so kozla in Jožefov plašč namočili v njegovo kri. Poslali so okrvavljen plašč očetu, češ ali ni to plašč tvojega sina Jožefa? Našli smo le ta plašč. Jakob je prepoznal Jožefov plašč in začel glasno jokati. »Mojega sina Jožefa so raztrgale divje živali. Le kaj bom brez njega? Tudi jaz bom umrl.« Bratje, ki so se vrnili pozneje, so našli očeta v veliki žalosti. Kljub vsemu pa so tajili edino pravo resnico. Tako daleč jih je pripeljala ljubosumnost. Ljubosumnost je lahko zelo nevarna. Če si opazil, da je tudi v tvojem življenju tako, prosi Gospoda Jezusa, naj te osvobodi. Tudi kot kristjan lahko imaš problem glede ljubosumnosti; ne pozabi, da te lahko osvobodi samo Gospod Jezus. Mogoče se ti včasih zgodi kaj hudega, kot se je Jožefu. Vedi, Bog je s teboj, pa četudi ne boš vsega razumel. »Božji otroci gredo skozi preizkušnje.« V tem trenutku tudi Jožef ni razumel stvari, ki so se mu dogajale. Čeprav si že Božji otrok, se ti bo včasih zdelo življenje zelo težko. Ne pozabi, enako se dogaja vsem Božjim otrokom. Ravno skozi težave ti bo Bog pomagal, da mu boš bolj zaupal. On je vedno s tabo. Sedaj pa k vprašanju: Zakaj bi naj Jožefa primerjali z zlatom? (Če bodo otroci vedeli odgovor, lahko samo še dodaš, da se ravno v težavah izkaže, ali je tvoja vera prava) Tako nas Bog prečiščuje in naše zaupanje vanj raste. (na koncu lahko molite za verne otroke, ki imajo težave) Kviz: 1. Kakšne so bile Jožefove druge sanje? 2. Zakaj je moral v Sihem? 3. Zakaj je iskal svoje brate, kljub temu, da je vedel, kako ga sovražijo? 4. Kako vemo, da imajo vsi Božji otroci težave? 5. Kaj so naredili bratje z Jožefom, ko se jim je približal? 6. Za koliko denarja so bratje prodali Jožefa? 7. Zakaj Bog dopusti težke čase v življenju svojih otrok? 8. Kaj je tolažilo Jožefa, ko je bil odpeljan v tujo deželo? 9. Kako je bilo ime bratu, ki je želel rešiti Jožefa? 10. Kako so se obnašali bratje, ko so se vrnili domov k očetu? 11. Kaj je mislil Jakob, da se je zgodilo z Jožefom? 12. Zakaj lahko primerjamo Jožefa z zlatom? Vrstica »Bog nam je zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča.« Psalm 46,2 Razlaga: Kam se navadno zatečeš, ko ti je v življenju zelo hudo? (pusti otroke odgovoriti) Daj besede »Bog nam je zatočišče ...« na tablo. To pomeni zavetje, kraj, kjer se počutiš varnega, zaščitenega. Bog je za svoje otroke zatočišče, oddaljen le za eno molitev. Pri njem smo varni. Če bomo iskali v molitvi zatočišče, bomo doživeli, da nam Bog daje moči in novega poguma. Dodaj »in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča.« Prihajati k Bogu resnično pomaga in spoznali bomo, kako Bog obračuna s težavo.

14

3. Lekcija Jožef v zaporu Svetopisemske vrstice 1 Mz 39 – 40 Osrednja resnica: BOG POMAGA SVOJIM OTROKOM POVSOD ŽIVETI ZANJ! Spodbuda in povabilo vernim otrokom: Z njegovo pomočjo ti bo uspelo. Pomisli na vrstico Flp 4,13 ZLATA VRSTICA: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč!« Osnutek lekcije: Uvod: * Karavana prispe v Egipt Potek dogodkov: * Putifar kupi Jožefa * Putifar postavi Jožefa za upravljalca nad njegovo hišo (OR/V) * Putifarjeva žena nagovarja Jožefa k prešuštvu * Jožef ne želi grešiti (OR/V) * Jožefa vržejo v zapor * V zaporu postavljen za nadzornika (OR/V) * Točaj in pek vržena v zapor * Točaj in pek imata sanje Vrh: * Jožef razlaga sanje (OR/V) Zaključek: * Točaj pozabi na Jožefa Vizualni pripomočki: (slike J21-30) Napišite OR na karton in jo pritrdite na flanelograf. Lekcijo vodite tako, da boste na pomembnih mesti poudarili resnico s primerno razlago. Npr: »Dolgočasno delo« - »Upiranje grehu« - »Govorjenje resnice« Razlaga vrstice za neverne otroke

15

Ta lekcija je namenjena za verne otroke. Zato priporočamo pri učenju vrstice primerno razlago za neverne otroke. Si se ti že kdaj zlagal? Da, za to ni potrebno posebne nadarjenosti.Tudi ni težko izgubiti samokontrole. Toda Bog ne želi, da živimo tako. Mogoče si se že kdaj odločil: »Od sedaj naprej ne bom več lagal!« Ali: »Od sedaj naprej bom bolj prijazen!« Toda to ti ni uspelo. Ti sam enostavno ne moreš nehati s takim početjem. Tak, kot si, ne moreš živeti za Boga. To je ravno tako nemogoče, kakor tudi moj svinčnik ne more pisati sam. Leži na mizi in jaz mu zapovem: »Piši!« ali »Pobarvaj sliko!« Toda on sam tega ne zmore. Naša vrstica nam pravi: »Vse zmorem v njem ...« Jezus Kristus je edini, ki ti daje moč, živeti za Boga. To je ta skrivnost. Samo če je Gospod Jezus v tvojem srcu in tvojem življenju, lahko ugajaš Bogu. On te lahko osvobodi vseh grehov. Brez njega nimaš moči, nehati lagati in tudi ne sam sebe obvladovati. Pišem in barvam lahko le, če imam svinčnik v rokah. Le če Gospod Jezus upravlja s tvojim življenjem, lahko delaš vse, kar želi Bog. »ki mi daje moč ...« On premika vse. Najprej te reši, potem ti da moč. Se ti zdi pretežko, ugajati Bogu? Si mogoče že opazil, da z lastno močjo ničesar ne dosežeš? Če resnično želiš živeti za Boga, potrebuješ Gospoda Jezusa. Če tega še nisi naredil, je čas, da sprejmeš Gospoda Jezusa za svojega Zveličarja in se tako sam prepričaš, da lahko le z njegovo močjo živiš življenje kristjana. 1. prizor (slike J-21, 22, 24) Karavana je prispela v glavno mesto Egipta. Preprodajalci so prinesli veliko različnega blaga s seboj: parfume, dišave, verjetno tudi zlato, dragulje in tudi mladega fanta kot sužnja. Kdo je bil to? Da, Jožef. Sedaj mora biti Jožef že drugič prodan. (daj na platno slike Jožefa J21, mešetarja J 22 in Putifarja J24) Karavani se je približal kraljevi uradnik. Njegovo ime je Putifar. Bil je višji uradnik kraljeve straže. Kupil je Jožefa. 2. prizor (Sliki Putifarja 24 in Jožefa 25) Sveto pismo nam ne govori, kaj vse je moral delati Jožef. Mogoče je dobil kakšno težko in zelo dolgočasno delo. Novi suženj dobi navadno vedno kakšno nezanimivo delo, da se izkaže. Kako je reagiral Jožef na nove odgovornosti? Se je kujal ali godrnjal zoper težavno delo? Se je pritoževal, zakaj mora biti tukaj? Ali se je morda jezil na svoje brate? »Če bi bil jaz doma pri svojem očetu, mi ne bi bilo treba delati teh težkih del. Toda vzel si bom čas, saj je tako vseeno, ali delam pravilno ali narobe.« Ne, Jožef ni tako razmišljal in reagiral. Bog mu je pomagal živeti zanj, čeprav je bil daleč od doma in je opravljal težka dela. Jožef je bil potrpežljiv. Vedel je, da je Bog z njim. On ni delal samo za Putifarja, temveč tudi za Gospoda. Putifar je spoznal, da Jožef zelo vestno opravlja svoje delo in da je tudi drugačen od drugih sužnjev. Zato mu je kmalu dal pomembno nalogo. Sveto pismo nam pravi, da je gospodar videl, da je bil Bog z Jožefom.

16

Bog se nikoli ne spreminja. On je vedno pri svojih otrocih. Pri tistih, seveda, ki so Gospoda Jezusa že sprejeli za svojega Zveličarja. Če si ti že njegov otrok, je Bog tudi s teboj. On ti pomaga živeti zanj tam, kjer se pravkar nahajaš. Mogoče moraš pomagati doma, toda delo se ti zdi dolgočasno. Nimaš nobenega veselja delati domačih nalog ali pa se ti zdijo pretežke. Bog si želi, da kljub težavam nalogo opraviš vestno. On ti bo pomagal. Pomisli na to, ko moraš odnesti smeti ali popaziti na svojo mlajšo sestro. Z njegovo pomočjo se lahko tudi v šoli kar najbolje izkažeš. Če si že njegov otrok, te ne bo nikoli pustil samega. OR Putifar je bil tako zelo zadovoljen z Jožefom, da mu je zaupal večjo in tudi zelo pomembno nalogo. Postavil ga je čez vso svojo hišo. Vsi služabniki so morali poslušati Jožefa. Jožef je vodil vse Putifarjeve posle. Putifar je samo še skrbel zase, da je pravočasno jedel. (odstrani sliko Putifarja) Jožef je bil mlad in lepe zunanjosti. To pa je opazila Putifarjeva žena. Zelo rada ga je opazovala pri delu. Pri tem si je mislila: »Jožef bi lahko posvečal več pozornosti meni kot svojemu delu. Lahko bi me ljubil.« Ogovorila je Jožefa, toda on jo je zavrnil. Vedel je, da to ni prav. »Poglej vendar, tvoj mož mi je vse zaupal. Niti ne ve več, kaj vse mu pripada. Za vse njegovo imetje odgovarjam jaz. Kako bi mu lahko vzel še njegovo ženo? To bi bilo vendar zelo pokvarjeno in tudi velik greh pred mojim Bogom.« (odstrani sliko Jožefa) Žena ga je nadlegovala s tem vsak dan. Jožef pa je ni več poslušal. Nekega dne je bila ravno sama v hiši, ko je moral Jožef doma nekaj urediti. Postavila se mu je čisto blizu, se oprijela njegovega plašča in ga zopet nagovarjala, da bi spal z njo. Jožef je pustil plašč v njenih rokah in stekel iz hiše. Kdor želi resnično živeti za Boga, mora velikokrat reči grehu NE, kot je to storil Jožef. Mogoče se boš znašel pred skupino fantov, ki te bodo želeli nagovoriti, da bi z njimi sodeloval, ko bodo želeli pretepsti nekoga drugega. Ali celo kaj ukrasti v trgovini. Ali te bodo nagovarjali h kajenju ali alkoholu. V mnogih filmih kažejo greh kot normalno dejanje, ki mu je Jožef rekel NE! Bog ne želi, da gledaš kaj takega. Želi ti pomagati, da imaš moč takrat ugasniti televizor ali celo zapustiti sobo. Sveto pismo nam pravi v Heb 2,18, da Gospod Jezus lahko pomaga Božjim otrokom, ko bodo v preizkušnjah. Če si ti že Božji otrok, lahko prosiš Gospoda Jezusa za moč, da boš lahko rekel NE slabim stvarem! Milost boš doživel ravno takrat, ko boš potreboval pomoč (Heb 4,16). Bog je tukaj. Želi pomagati vsem, ki vanj verujejo in živijo zanj. Zato je tudi Jožef lahko rekel »ne« Putifarjevi ženi. OR Sedaj je stala tam z Jožefovim plaščem v roki. Bila je zelo jezna. Kako si upa suženj storiti kaj takega. Oh, kako se mu bom maščevala za to. Začela je glasno kričati. Ljudje, ki so delali v bližini, so prihiteli pogledat, kaj se vendar dogaja. »Poslušajte! Moj mož je pripeljal tega sužnja, da se lahko tako nesramno obnaša do nas. Želel je spati z mano. Ko sem začela kričati, je pustil svoj plašč in stekel proč.« Potem je položila plašč ob sebe, da ga pokaže možu, ko se ta vrne domov. Takoj zatem se je zopet zlagala možu. Bila je sebična, prevzetna in želela je zaščititi sebe. Njej mož ni bil dovolj, želela si je še ljubimca. To je bilo zelo grdo. Ker ji ni uspelo, se je nesramno zlagala zoper Jožefa. Putifar ji je verjel. Bil je tako jezen, da je dal Jožefa takoj vreči v ječo. Ni mu bilo vseeno, odpovedati se tako dobremu sužnju, toda ni mogel dovoliti, da bi kdo sramotil njegovo ženo.

17

Kaj se je zgodilo v resnici, mu ni mogel povedati nihče razen Jožefa. Mogoče je Jožef tudi poskušal razložiti, toda gotovo je Putifar bolj verjel svoji ženi kot Jožefu. Tako je Jožef obtičal v ječi in Putifar ga je poskušal pozabiti. 3. prizor (sliki 31 in Jožef 30) »Slabše se mi ni moglo zgoditi,« je najbrž mislil Jožef. Zapori so bili takrat temni in vlažni in tamkajšnje bivanje težavno. Toda Bog je bil z Jožefom in mu pomagal tudi tam vzdržati in živeti zanj. Jožef se ni pritoževal in tudi ni godrnjal. Tudi ni sedel v kot in žalil samega sebe. Direktorju zapora je to moralo pasti v oči. Bil je prijazen do Jožefa in mu ponudil službo. Si lahko predstavljaš na tako groznem mestu živeti za Boga? To je mogoče le, če živiš za Gospoda Jezusa. Zakaj? Sveto pismo pravi: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Flp 4,13) Ali ni to čudovito, da lahko v vsakem položaju živimo zanj? Mogoče se ti zdi včasih to nemogoče. Nihče razen Boga ne more vedeti, kako ti je težko. Če si njegov otrok, je on zraven tebe in ti tudi pomaga. Povej mu enostavno vse. Mogoče pa bi se želel o tem pogovoriti z menoj in moliti. Kristjanu je dobro, ker lahko z drugim Božjim otrokom govori o svojih problemih. Če se želiš tudi ti pogovoriti, ostani enostavno na koncu na svojem sedežu in vedela bom, da si to želiš. Kot Božji otrok lahko v težkih časih računaš na to. Bog ti bo pomagal živeti zanj in narediti pravo stvar. OR Tudi Jožefu je bilo v zaporu zelo težko, čeprav je bil direktor zapora zelo prijazen do njega in ga je postavil čez ostale. Še vedno je moral prestajati kazen, ki je ni zaslužil. 4. prizor (pek 32, točaj 33) Nekega dne pa so Jožefu dodelili dva nova jetnika. Veste, kdo mu jih je predstavil? Vodja telesne straže. Jožef je ugotovil, da sta ta dva služila pri faraonu, egiptovskem kralju. Sveto pismo pravi, da se je faraon razjezil na njiju, toda ne vemo, kaj sta pravzaprav zagrešila. Eden je bil pek pri faraonu in verjetno je za faraona pripravljal razne dobrote. Pravzaprav je bil to višji pek, torej je moral imeti pod seboj še več pekov, ki so pripravljali kruh in pecivo za faraonovo mizo. Drugi zapornik pa je bil višji točaj pri faraonu. Podajal je faraonu vino in tudi drugo pijačo. Pri strežbi faraonove mize so stregli tudi drugi, toda višji točaj je bil odgovoren za vse. On je bil šef. Sveto pismo nam govori, da je Jožef stregel tema dvema možema v ječi. Najbrž jima je prinašal hrano in urejal tudi druge stvari zanju. Tako se je nadaljevalo nekaj časa, dokler ni Jožef nekega jutra opazil, da sta bila nemirna in žalostna. »Zakaj sta danes tako žalostna?« ju je vprašal. »Nekaj se nama je sanjalo,« sta odgovorila. Ali nas to ne spominja na nekaj pri Jožefu? (pusti, da odgovorijo otroci) Hitro se je spomnil preteklosti. Preteklo je že preko deset let, ko je imel sam nenavadne sanje. Toda do sedaj se še niso izpolnile. »Nihče od teh, ki so tukaj, nam ne zna pojasniti teh sanj!« je tarnal zapornik. Verjetno veste, da si ljudje navadno kličejo ljudi, ki bi jim znali razložiti sanje. (1 Mz 41,8) Tudi te sanje so pomenile nekaj zelo pomembnega, zato sta bila ta dva moža tako vznemirjena.

18

Jožefov odgovor ju je presenetil: »Mar ni to Božja stvar, odkriti sanje? Povejta mi svoje sanje.« Točaj je začel: »Videl sem vinsko trto. Na njej so bile tri mladike. Pognala je cvete in že so na njih začele zoreti jagode. V roki sem imel faraonovo čašo in v njo stiskal grozdje ter to podajal faraonu.« Jožef je takoj razumel, kaj pomenijo sanje. Kot je že prej omenil, lahko Bog odkrije pomen sanj. Bog je razodel sanje Jožefu in on jih je razložil točaju: »Tri mladike so trije dnevi. Po treh dneh boš zapustil zapor in boš znova sprejet k faraonu v službo.« Potem je še dodal: »Prosim, spomni se name, ko boš znova pri faraonu. Vprašaj ga, ali bi tudi mene lahko izpustil, kajti tukaj sem po nedolžnem. Ugrabljen sem bil iz hebrejske dežele in tudi tukaj nisem nič zagrešil. Končno je bilo malo upanja za Jožefa. Da se lahko nekdo, ki je večji celo od Putifarja, zavzame zanj. Če bo seveda hotel. Tudi pek je čakal, da mu Jožef razloži sanje. Toda ali mu bodo prinesle tudi tako dobro upanje kot točaju? »Na glavi sem nesel tri košare,« začne razlagati. »Bile so napolnjene s pecivom. V zgornji košari so bili različni pekovski izdelki, ki jih uživa faraon, toda sedaj so jih zobale ptice.« Jožef razume tudi te sanje in jih razloži: »Tri košare pomenijo tri dni in čez tri dni te bo faraon kaznoval s smrtjo. Tvoje telo bo prepuščeno pticam za hrano.« Kako strašno. Sedaj se verjetno sprašuješ, zakaj mu je Jožef razlagal te sanje. Pomisli na to, da si tega Jožef ni sam izmislil. Bog mu jih je razodel in on jih je moral povedati, tudi če niso bile lepe. Mi seveda ne vemo, kaj je naredil pek narobe. Mogoče je celo zaslužil smrt. Jožef je povedal resnico, četudi je to bilo zelo težko zanj. Živeti za Boga pomeni živeti pravilno in v resnici. Bog ti želi pomagati tudi plačati karto za avtobus, kot je prav. Če si seveda že dovolj star in moraš plačati celo. Pomisli samo, da nekaj plačuješ trgovki in se je ona zmotila ter ti je vrnila več denarja, kot je treba. Kaj bi naredil v taki situaciji? (pusti, da otroci odgovorijo) Če se ves razred zlaže učitelju v šoli, ti je težko ne biti zraven, toda Bog ti lahko pomaga biti iskren. On je pomagal Jožefu povedati resnico. Božja beseda nam pravi: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« Vse pomeni vse. Ti ne boš prišel v situacijo, kjer ti Bog ne bi mogel pomagati. On je čudovito pomagal Jožefu. OR 5. prizor (sliki J 29, J30) Tako kot je Jožef napovedal peku in točaju, tako se je tudi zgodilo. Sveto pismo nam govori, da je imel faraon čez tri dni rojstni dan. Naredil je veliko zabavo. Tega dne se je spomnil na točaja in peka. Peka je dal obesiti, točaja pa je zopet postavil v službo. Tukaj pa Sveto pismo govori še o eni žalostni resnici: »Toda veliki točaj je pozabil na Jožefa.« (1 Mz 40,23) Jožef je čakal in čakal, a od faraona ni dobil nobene novice. Nič o njegovi rešitvi. Najbrž je bil tudi zelo razočaran, toda pridno je še naprej opravljal svoje dolžnosti. Vse je še vedno delal z veseljem, kakor da dela Gospodu. Dokler nekega dne ..., toda o tem boste slišali prihodnji teden. Te napete zgodbe gotovo ne bi želeli zamuditi.

19

Kviz: 1. Kako je prišlo do tega, da je Jožef delal v Egiptu za Putifarja? 2. Zakaj je bil Putifar zadovoljen z Jožefovim delom? 3. Kako lahko vemo, da je bil zadovoljen z Jožefom? 4. Kako je Bog pomagal Jožefu živeti zanj? 5. Zakaj se je Jožef znašel v zaporu? 6. Zakaj lahko kristjani povsod živijo za Boga? 7. Nekega dne je predstavil Putifar Jožefu dva nova zapornika. Kdo sta bila? 8. Zakaj sta bila točaj in pek nekega jutra tako žalostna? 9. Kako je Jožef vedel, kaj pomenijo sanje? 10. Zakaj mu je bilo težko razložiti peku sanje? 11. Zakaj je bil točaj prijazen do Jožefa? 12. Zakaj so kristjani lahko tako prepričani, da jim bo Bog vedno pomagal živeti zanj?

20

4. Lekcija Jožef nagrajen Svetopisemske vrstice: 1 Mz 41,1-57; 42,6-26 OR: Bog je upravljalec vsega! Povabilo * za neverne: »Dovoli mu voditi tvoje življenje!« * za verne: »Misli na njegovo veličino in ga slavi!" Osnutek lekcije: Uvod: * čakanje je težko Razvoj dogodkov: * Jožef je moral še naprej ostati v zaporu OR * faraon ima sanje * njegovi svetovalci mu ne znajo razložiti sanj * točaj se spomni na Jožefa OR/N * Jožef pripeljan pred faraona * Jožef razloži sanje OR/N/V * Jožef postavljen na visok položaj * sedem let obilja * sedem let lakote Vrh: * Jožefovi bratje pridejo kupit žito OR/N * Jožef sprejme brate OR/N Zaključek: * Vsi razen Simeona se lahko vrnejo nazaj v Kanaan OR/V Vizualni pripomočki: Slike: J 7-9, 29-36 OR – »Bog vlada« daj na flanelograf. Besede, kot so: »vedno«, »povsod«, »nad vsakim« dodajaj po potrebi!

21

Možno sodelovanje otrok: Po uri ali doma lahko vsak otrok pobarva sliko krone z besedilom: Bog je upravljalec vsega! Slike lahko predstavijo na naslednjem srečanju. Lekcija: Se ti ne zdi, da je čakanje včasih zelo težko? Čas gre tako počasi, ko čakaš na svoj rojstni dan ali na božič ali na kakšno napeto nogometno igro. 1. prizor (na platno daj sliki J29 in J-30) Tako se je najbrž počutil tudi Jožef. Še vedno je bil v zaporu in čakal, da bo izpuščen na svobodo. Mogoče je bilo ves čas v njegovih mislih le: »Sedaj me je točaj gotovo omenil faraonu. Mogoče pa bom danes lahko slišal to čudovito resnico, da me bodo spustili.« Toda od tega ni bilo nič. Točaj je pozabil nanj za celi dve leti. Gotovo se je včasih spomnil tudi svojih sanj, ki jih je imel kot mladenič. V tem trenutku so se mu zdele tako nemogoče, da bi se lahko izpolnile. Ga je Bog tudi pozabil? NE! Četudi se nam zgodi nekaj najslabšega, kar si sploh lahko zamislimo, ima Bog še vedno vse v svojih rokah. Kot gospodar vsega nikoli ne pozabi svojih otrok. »S svojo silnostjo vlada na veke.« (Ps 66,7) Ni slaboten, temveč močan in mogočen. Je upravljalec vsega. Stori lahko, kar hoče, tudi če je kaj težko razumljivo, ker se zgodi toliko žalostnih stvari. On je upravljal in nadzoroval tudi to, ko je bil Jožef, njegov otrok, v zaporu. OR (na platno daj točaja J-31 ) Ko je točaj nekega jutro opravljal svojo službo, je našel faraona zelo žalostnega. Ob faraonu so bili veliki učenjaki in vedeževalci Egipta. Točaj je lahko slišal, ko je faraon ravnokar rekel: »Prejšnjo noč sem imel nenavadne sanje. Stal sem ob reki Nil in sedem debelih krav je stopilo iz vode in so se začele pasti na travniku. Naenkrat pa je za njimi stopilo sedem zelo suhih, bolnih krav iz reke. Postavile so se blizu debelih krav ... in so jih pojedle. Potem sem se zbudil. Ko sem zaspal znova, sem imel še ene sanje: »Na steblu je pognalo sedem debelih in lepih klasov (navadno je na enem steblu le en klas), za njimi pa je pognalo sedem drobnih, ki jih je osmodil vzhodni veter.« (1 Mz 41,1-7) Potem sem se znova zbudil. Kaj pomenijo te sanje?« je hotel vedeti faraon. Učenjaki in vedeževalci razmišljajo, toda nič pametnega jim ni padlo na pamet. Sanj niso mogli razložiti. Zdele so se jim pretežke. Naenkrat pa se točaj nečesa spomni. Previdno stopi pred faraona in mu reče: »Danes se lahko zopet spominjam svojega greha, ki sem ga zagrešil, o veliki faraon. To je bilo, ko se je faraon enkrat zelo razjezil na svoja služabnika in naju s pekom poslal v zapor. Tam sva imela oba s pekom posebne sanje, ki pa nama jih je znal razložiti le en mlad Hebrejec (to je drugo ime za Žida). Točno tako se je pozneje vse zgodilo, kot nama je on povedal. Bil je suženj načelnika telesne straže, Putifarja.« Faraon mu je naročil: »Pojdi in mi pripelji tega človeka!« Točaj sploh ni poznal resničnega, živega Boga, kajti Egipčani so častili malike (to pomeni razne mrtve kipe). Toda v tem trenutku je on izpolnil Božji načrt. Bog je ta, ki je nad vsem in upravlja z vsemi, tudi nad tistimi, ki ga ne poznajo in ga ne ljubijo. On je Gospodar vsega. (daj na platno besedo »vsakega«!) V Svetem pismu lahko beremo, da so vsa ljudstva na zemlji pred Bogom majhna kot kobilice (Iz 40,22).

22

Mogoče se sedaj sprašuješ, če je Bog tako velik, zakaj potem dopusti, da ljudje počenjajo hudobne stvari? Bog nas ni naredil za robote, temveč nam pušča svobodno voljo. To pomeni, da nam pusti, da se lahko sami odločimo, kaj želimo delati. Mogoče si se ti že danes zlagal ali prizadel koga drugega. Mogoče si vzel celo nekaj, kar pripada drugemu, in pri tem te Bog ni ustavil ali te kaznoval. To ne pomeni, da tega ne more. Čaka, da se prostovoljno odločiš zapustiti greh in zaupati Gospodu Jezusu. Če pa tega ne narediš, te bo enkrat sodil za vse nazaj, kar si naredil narobe v svojem življenju. Potem boš res ugotovil, da je Gospodar vsega in da zagotovo ve za vsak tvoj greh. Pred njim ne moremo skriti popolnoma ničesar. Sveto pismo nam pravi: »Kakor je določeno ljudem enkrat umreti, nato pa pride sodba.« (Heb 9,27) Potem bodo ljudje lahko spoznali, da »je Bog Kralj nad kralji in Gospod nad Gospodi.« (1 Tim 6,15) Do takrat pa pusti Bog ljudem, da se sami odločijo, kako želijo živeti. Človek ne bi smel delati ničesar, česar Bog ni naročil in dopustil. Bog je poskrbel, da sta točaj in faraon izvršila njegovo voljo. Kakšno olajšanje in veselje je bilo to sedaj za Jožefa. »Pred faraona moraš!« so mu prišli povedat. Hitro se je obril, se preoblekel in peljali so ga k faraonu. 2. prizor Slike J-29, 31, 33, 34 »Imel sem sanje in nihče mi ne zna pojasniti njihovega pomena,« je razlagal faraon. »Slišal sem, da se ti razumeš v sanje in da znaš razlagati njihov pomen.« Jožef je odgovoril: »Tega ne morem narediti jaz, toda verjamem, da ti želi Bog nekaj dobrega oznaniti.« (1 Mz 41,16 - upanje za vse) Faraon je razložil sanje Jožefu tako kot prej vedeževalcem. Le na koncu je še dodal: »V vsem Egiptu še nisem videl tako strašno grdih, suhih krav. Ko so pogoltnile debele krave, so izgledale še naprej tako suhe in lačne kot prej. Razložil sem že svoje sanje vedeževalcem, toda nihče mi jih ne zna razložiti.« »Bog ti želi pokazati, faraon, kaj se bo zgodilo v prihodnje,« odgovori Jožef. »Oboje sanje pomenijo eno in isto: sedem debelih krav in sedem bogatih klasov pomeni sedem rodovitnih let – bogatih let. Sedem grdih in suhih krav in sedem drobnih ter osmojenih klasov pa je sedem let pomanjkanja in suše. Zato sem ti rekel, da ti želi Bog odkriti, kaj se mora zgoditi v prihodnosti,« je razlagal Jožef. »V naslednjih sedmih letih bodo kmetje v Egiptu pridelali več, kot bodo lahko porabili. Vsega bo preveč v teh prvih sedmih letih. Zatem bodo nastopila leta, ko bo velika suša. Ničesar ne bo mogoče pridelati. Nastopila bo lakota po vsem Egiptu in še tudi v drugih deželah. Primanjkovalo bo hrane in bo tako hudo, da bodo ljudje pozabljali na leta, ko so imeli preveč.« Jožef je pojasnil, da sanje niso njegova razlaga, temveč da prihajajo od Boga. On pozna vse naše misli in sanje in samo on ve, kaj pomenijo. On ve, kaj se je zgodilo in kaj se bo zgodilo. Nihče ne more presenetiti Boga. On je Gospodar vsega in ve za vse. On ve vse o meni in o tebi. O tem nam jasno govori Božja beseda. Prisluhni, kaj pravi v Psalmu 139,2 - 4 (preberi vrstice). On pozna tudi tvoje slabe misli. On ve tudi to, česar nihče drug ne more opaziti. Pred njim ne moreš ničesar skriti. Kako velik in mogočen je Gospod. Kot kristjan ne smeš nikoli pozabiti, kako velik je Bog. Zelo pomembno je razmišljati o tem in ga zato častiti in hvaliti. »Gospod Bog, občudujem te, res si zelo velik.« Nihče razen njega ni mogel vedeti, kaj pomenijo faraonove sanje. On jih je razodel Jožefu. OR

23

»Bog ti je pustil dvakrat isto sanjati in s tem je potrdil, kaj misli kmalu storiti. Zato je pomembno, da najdeš modrega človeka, ki bo lahko prevzel odgovornost nad vsem Egiptom. V naslednjih sedmih letih, ko bo vsega dovolj, bo treba zbirati pridelke od kmetov in jih shraniti za čas lakote. Le tako bodo ljudstva lahko preživela sedem let lakote, ki bodo sledila.« Si lahko to predstavljaš, da je Jožef, suženj iz zapora, nekaj takega predlagal faraonu. Če dovolimo, da Bog vlada v našem življenju, nam daje moč, da lahko govorimo pred ljudmi, in pogum, da povemo resnico. Faraon in njegovi služabniki so opazili, kako dober je Jožefov nasvet. »Ali bi lahko našli koga, ki je boljši, kot je ta?« je vprašal faraon svoje služabnike in pokazal na Jožefa. Dodal je še: »Vidimo lahko, da je v njem Božji duh.« Putifar, direktor zapora in tudi faraon, vsi so lahko opazili, da je Bog z Jožefom. Faraon je nato rekel Jožefu: »Ker ti je Bog pokazal vse to, gotovo ni nikogar v Egiptu, ki bi bil pametnejši od tebe. Ti si mož, ki ga potrebujemo. Od sedaj boš ti odgovoren za ves Egipt. Ti boš gospodaril nad Egiptom. Jaz bom le malo večji od tebe.« (odstrani slike J-29, J-31, J-34 in dodaj J-35) Faraon je tedaj vzel prstan s svoje roke in ga dal Jožefu. Ta prstan je pomenil moč in ga je lahko uporabljal kot pečat. Če bi bilo poslano kakšno pismo in bi bil na njem ta pečat, bi to potrdilo, da je to naročil faraon. Kakor da je podpisal sam faraon. Jožef je dobil nova oblačila, kot jih imajo princi. Tudi zlate verižice mu je faraon obesil okrog vratu. Potem ga je posadil v čudovito kočijo in ga peljal čez ves Egipt in oznanil, da bo Jožef ta, ki ga morajo vsi poslušati. Jožef je mislil, da sanja. Toda to niso bile sanje. Vse se je zgodilo v enem samem dnevu. Izpuščen je bil iz zapora in postavljen za gospodarja nad vsem Egiptom. Vsi ljudje v Egiptu so se morali pokloniti Jožefu. Navaden Hebrejec je gospodaril nad Egiptom. Bog je tudi Gospodar Egipta in ne samo Kanaana. On je Gospodar vsega sveta. (Ps 97,9 - upanje za vse) – »Zakaj ti, Gospod, si Najvišji nad vso zemljo!« Kdo ve za deželo, ki je zelo daleč od nas? (pusti, da otroci odgovorijo) Bog vlada tudi tam (na platno daj besedo »povsod«) On vlada povsod, ker je povsod in bo vedno vladal. Bog je velik! (odstrani slike) 3. prizor (sliki Jožefa 35 in pisarja J-36 ) Za Jožefa je to znova pomenilo dodatno spodbudo, da je Bog z njim tudi v Egiptu. Imel je zelo težko in pomembno nalogo. V letih izobilja je moral Jožef skrbeti, da so kmetje dajali od pridelkov, da se je vse skrbno hranilo za naslednja leta. Bog pa je deloval, da so kmetje lahko pridelali več. Bog je vladar tudi nad vremenom. On je resnično vladar vsega (na platno daj besedo »vsega«). Nastopila so leta lakote. Ko je ljudem zmanjkalo hrane, so pritiskali na faraona. On jih je pa pošiljal k Jožefu. Sedaj je Jožef odprl skladišča in ljudem prodajal hrano. Lakota pa je pritiskala tudi v drugih deželah in ne samo v Egiptu. Kmalu so prihajali tudi ljudje iz drugih dežel in si kupovali hrano v Egiptu. Tako je zapisano v Svetem pismu (1 Mz 41,57). Jožefovi služabniki so najbrž zapisovali, koliko hrane se je prodalo. Ko je bil nekega dne Jožef navzoč ob prodaji hrane, je zagledal deset tujcev, ki so prišli po hrano. Vsi so padli na kolena pred Jožefa in se z glavo priklonili do tal. Kdo so bili ti možje? Da, to so bili Jožefovi bratje. (dodaj slike J-7-9)

24

Bog je izbral Jakobovo družino in jih imenoval »Izraelovi otroci«. Izmed njih bo Bog nekega dne poslal obljubljenega Zveličarja sveta. Več sto let pozneje. Bog je poskrbel, da Izraelovi otroci ne bodo pomrli od lakote. Želel jih je rešiti. Ob pravem času je pozneje poslal svojega edinega Sina v eno od židovskih družin. Jezus Kristus je prišel na svet ob času, ki ga je določil Bog. Živel je popolno življenje. Potem je umrl na križu, da bi plačal kazen za grehe vseh ljudi. Tretji dan je vstal in bo večno živel. Bog sam je naredil ta načrt, da bi te rešil večne pogube. On vlada v srcih svojih otrok. Ko sprejmeš Gospoda Jezusa za svojega Zveličarja, začne Bog vladati nad tvojim življenjem. Ti ga ljubiš in ga želiš poslušati. Potem se ti ni treba bati Božje sodbe. Da, Bog vlada nad vsem in vedno izpolni svoje načrte. OR On je poskrbel, da je Jakobova družina preživela. Ob veliki lakoti, ki je bila v vseh deželah, je Bog poskrbel, da je bilo za Jakobovo družino dovolj hrane v Egiptu. Jožefovih deset bratov je bilo tukaj, da bi kupili žito za svojo družino. 4. prizor (zamenjaj brate J-7-9 s sliko J-41) Jožef je brate takoj spoznal, toda on se njim ni dal spoznati. Ko so ga nazadnje videli, je moral imeti nekje 18 ali 19 let. Sedaj je bil star 39 let in oblečen kot Egipčan. Govoril je egipčansko in tudi njegov glas je bil močnejši. »Od kod prihajate?« je že drugič ponovil vprašanje njegov prevajalec. (prevajalec J-36) »Prihajamo iz Kanaana in prišli smo kupit hrano,« odgovorijo bratje. Prevajalec je prevedel njihov odgovor. Sveto pismo pravi, da je Jožef razmišljal. O čem je razmišljal Jožef? O svojih sanjah pred dvajsetimi leti. Torej so se resnično izpolnile, kot je napovedal Bog. »Vi ste le ogleduhi,« jih je obdolžil Jožef. »Prišli ste si le ogledovat naše nezavarovane kraje.« »Ne, gospod,« odgovorijo. »Tvoji hlapci so prišli, da bi kupili hrano in žito. Vsi smo sinovi enega očeta. Smo pravični ljudje. Tvoji hlapci niso ogleduhi.« Imenovali so se Jožefovi hlapci. Jožef se je še naprej delal osornega. »Ne, temveč ogledovat ste si prišli našo deželo,« je vztrajal. Njihov glas je bil iskren, ko so znova zatrdili: »Tvoji hlapci so bratje in smo sinovi enega moža v Kanaanu. Imamo še enega mlajšega brata, ki pa je ostal doma pri našem očetu. Enega brata pa ni več med nami.« (to pomeni enako, kot da je mrtev) Toda Jožef je ostal trden: »Kot sem že rekel, ogleduhi ste! Če bi mi res radi dokazali vašo trditev, potem poskrbite, da pride naslednjič vaš najmlajši brat z vami. Eden od vas naj gre in privede mlajšega brata, ostali pa boste ostali v zaporu.« Da bi imel Jožef o vsem čas premisliti, jih je dal za tri dni zapreti. (odstrani vse slike) Ko jih je izpustil, je bil malo prijaznejši do njih. 5. prizor (na platno daj slike bratov J-7-9, Jožefa J-35 in tolmača) »Ker se bojim Boga, sem se odločil, da bo ostal le eden od vas tukaj v zaporu, ostali pa lahko kupite žito in hrano in greste domov.« Ker je Bog vladal v Jožefovem življenju, je lahko postal prijaznejši do svojih bratov. Toda naročil jim je: »Pripeljite mi mlajšega brata! Potem bom spoznal, da niste ogleduhi in ne boste umrli.« Ne bodo umrli? Ogleduhi so bili kaznovani s smrtjo. Zato so se bratje tudi tako prestrašili. Začeli so se med seboj pred Jožefom pogovarjati v hebrejščini. »Krivi smo zaradi našega brata,« so stokali. »Nismo hoteli

25

slišati, ko je kričal in klical na pomoč. Nismo se ozirali na njegov strah. Zato se nam sedaj vse to maščuje.« »Mar vas nisem opozarjal, da mu ne storite ničesar?« se je oglasil sedaj tudi Ruben. »Toda niste hoteli nič slišati. Vi ste krivi njegove smrti. Mogoče bomo morali sedaj vsi umreti.« Ko je Jožef to slišal, je zapustil sobo. (odstrani sliko Jožefa J37) Razumel je vsako besedo in ni mogel več zadrževati solz. Končno so njegovi bratje spoznali, kako so bili hudobni do Jožefa. Jožef je kljub temu ljubil svoje brate. To mu ni bilo težko, zato ker je bil Bog Gospod njegovega življenja. Mogoče si ti tudi že spoznal, da je lahko Bog gospodar tudi nad tvojim življenjem? Si že spoznal, kako je velik? Zelo nevarno je grešiti proti njemu. Če še ni tvoj Gospod, bo zelo slabo zate, ko ga boš moral enkrat srečati. Še danes pridi k Jezusu, ki je zato umrl na križu, da je vse uredil med tabo in Bogom. Gospod Jezus te lahko osvobodi grehov. On je edini, ki te lahko pripelje v Božje kraljestvo. Bog ga je obudil od mrtvih. Sveto pismo pravi, da ga je Bog povišal v Kneza in Odrešenika, da se lahko ljudje odvrnejo od greha in dobijo oprostitev greha. (Apd 5,31) Prosi ga, naj ti odpusti grehe, tako boš postal Božji otrok in boš lahko poslušal Boga in ga ljubil kot Jožef. (odstrani vse slike) OR Jožef je ugotovil, da se morajo njegovi bratje še naučiti nekaterih stvari. Vrnil se je k njim in jih že drugič preizkušal tako, da je zadržal Simeona. Ostali so plačali za potrebno hrano in se odpravili na pot. Bog je vse čudovito vodil in vse se je seveda še nadaljevalo. Kaj takega lahko naredi le on, kajti Bog je vladar nad vsem. On je mogočen in vse ve. Če mu že pripadaš, se mu zahvali, da je tako mogočen in velik. Večkrat se spominjaj tega, da je njemu vse mogoče in mu tudi povej: »Veselim se, ker si tako velik in mogočen.« Kaj nam pravi Ps 115,3 o njem? »Naš Bog je v nebesih, vse, kar mu ugaja, je storil.« Kviz: 1. Kdaj se je točaj spomnil na Jožefa? 2. Zakaj je lahko Jožef razložil sanje faraonu? 3. Od kod vemo, da Bog vlada? 4. Kje vlada Bog? 5. Zakaj je Bog želel obvarovati Izraelove otroke? 6. Kaj so pomenile faraonove sanje? 7. Kako se je faraon pripravil na lakoto? 8. Od kod vemo, da je Bog vladal v Jožefovem življenju? 9. Bog vlada povsod. Zakaj je potem toliko hudobije in greha? 10. Kdaj bo moral vsak človek stati pred Bogom? 11. Komu se ni treba bati srečanja z Bogom? 12. Kdaj bo Bog nehal vladati? Vrstica: Ps 115,3 »Naš Bog je v nebesih, vse, kar mu ugaja, je storil.« Ali ne bi mogel Bog narediti tako, da se Jožefu ne bi godile vse te hude stvari? (pusti otrokom odgovoriti) Zakaj ni naredil tega?

26

Tega ne vemo. Toda Bog je imel nekaj v načrtu z Jožefovim življenjem. V 1 Mz 39,23 beremo: »Gospod je bil z njim in Gospod mu je dajal uspeh v vsem, česar koli se je lotil.« Tako opisuje Sveto pismo čas, ki ga je moral Jožef preživeti v zaporu. Bog je povsod. Tako je Jožef doživljal Božjo prisotnost celo v zaporu. Ne samo, da je bil Bog z Jožefom, temveč vse, kar je počel Jožef v zaporu, se mu je posrečilo. Dobival je celo odgovornejše naloge. Če je Bog že tvoj osebni Zveličar, boš lahko tudi ti v težavah doživel, da je Bog s teboj. On ne spregleda ničesar in ti bo gotovo pomagal. On lahko obrne stvari v tvojem življenju. Bog vlada. On je Kralj. (daj krono na platno) Zato mu lahko zaupaš, kajti on je mogočen. Lahko tudi zagotovo rečeš: »Moj Bog je v nebesih, karkoli hoče, stori!« Beseda »moj« pomeni, da je Bog moj osebni Bog. Če ga še nisi prosil, da bi bil tvoj Bog, lahko to storiš zagotovo že danes. Zelo si želi, da bi lahko vodil tvoje življenje. Samo čaka, da ga pokličeš in mu zaupaš. Če še ne veš, kako to narediti, lahko počakaš na koncu ure in enostavno poveš, da si to želiš. Z veseljem ti bomo pomagali.

27

5. Lekcija Jožef skrbi za svojo družino Svetopisemske vrstice 1 Mz 42,27-45; 28; 47,12; 50,15-21 Poduk za verne otroke: Veruj tej čudoviti obljubi Poduk za neverne otroke: Dovoli Gospodu Jezusu, da postane Gospodar tvojega življenja in veseli se te obljube. Vrstica »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.« (Rim 8,28) Osnutek lekcije Začetek: * puzle Potek dogodkov: * Jožef je spoznal Božji načrt OR

* Bratje najdejo v svojih vrečah denar. OR/N * Očetu pripovedujejo, kaj so doživeli.

* Pozneje se znova vrnejo v Egipt. * Jakob je zelo žalosten, ko Benjamin odide. OR/V * Bratje gredo k Jožefu in še enkrat zapustijo Egipt. * Egipčan odkrije srebrno čašo v eni vreči. * Vsi se vrnejo k Jožefu. OR/N Vrh: * Jožef se da spoznati. * Bratje se bojijo. * Jožef jim razloži, da ga je pravzaprav Bog poslal v Egipt. OR/V Zaključek: * Jakob pride v Egipt in vsi so preskrbljeni. OR/za V in N otroke. Slike: J7-9; J 11; J-35; J-36; J-37; J-40; J-41; J-42; J-43; Lekcija: Si ti že kdaj sestavljal puzle? Nekatere so res zelo težke in človek potrebuje zelo veliko časa, da bi sestavil vse dele. Tako je bilo tudi z Jožefovim življenjem.

28

(slika 40) Nekatera doživetja so bila res nesmiselna. Ko je že postal namestnik v Egiptu, se je najverjetneje spominjal sanj iz otroštva. Počasi je začenjal razumeti, zakaj je Bog dopustil te težke čase v Egiptu. Ali tudi ti veš, zakaj? (z otroci lahko razpravljaš in naj ugotovijo. Daj nekaj predlogov: njegova vera je postala tako močnejša, učil se je egipčanske govorice in pisave, da je spoznal življenje bogatih in revnih?) Bog ga je vodil nežno in modro k cilju. V Svetem pismu najdemo obljubo, ki nam govori, da Bog pelje vse svoje otroke k cilju na tak način. »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.« (Rim 8,28) Bog vlada nad vsem. Zato je Jožefu vse služilo v dobro. Enako želi tudi zate. 1. prizor (slike: J-38; J-39) Jožefovi bratje niso pričakovali nič dobrega. Domov so se vračali brez Simeona. Ko so se ustavili na poti, da bi prenočili, je eden od bratov odprl svojo vrečo z žitom. Želel je nahraniti svojega osla in glej: »Kaj je to? Od kod ta denar v moji vreči?« Vsi so se zelo prestrašili. »Kaj nam je vendar naredil naš Bog?« so se spraševali med seboj. Izgledalo je tako, kot da so denar ukradli. Vsak problem so imenovali kot kazen od Boga, tako so bili prestrašeni. Vsi so imeli slabo vest. Bog je dal tako tebi kot meni vest. Vedno se oglaša kot tihi glas, ko želimo narediti nekaj, kar ni v redu. Navadno se nam oglaša slaba vest pred spanjem. Počutimo se krivi. Morda imaš ravno sedaj slabo vest? Mogoče si se spomnil nekega greha, ki bi ga najraje pozabil ali skril. Nekaj časa lahko mogoče pozabiš, kar si naredil, toda slaba vest se ti pozneje znova vrne. Pozabiti na greh ne pomaga. Je boljši način, kaj lahko storiš, da se znebiš krivde in tudi slabe vesti. »Koliko bolj bo kri Kristusa, ki je po večnem Duhu sam sebe brezmadežnega daroval Bogu, očistila našo vest mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu.« Heb 9,14 Tako nam pravi Sveto pismo. Gospod Jezus, edini Božji Sin, je vzel našo krivdo nase, ko je umrl na križu. Samo on te lahko osvobodi greha in očisti tvojo vest, da se ti ni treba več sramovati. Prosi ga za to, potem boš lahko ljubil Boga in mu služil. Če bi rad imel čisto vest in še ne veš, kako to narediti, se lahko pogovoriva o tem na koncu. Pridi enostavno na koncu k meni, zelo je pomembno, da to veš. (Povej otroku, kje te lahko najde.) Kdor je osvobojen krivde, se res lahko znova veseli. Jožefovi bratje se niso tako počutili. Svojo krivdo so vlekli s seboj in dlje ko so jo nosili s seboj, vse težje jim je bilo. Doma so obvestili svojega očeta o vsem, kar se jim je zgodilo. »Namestnik faraona je z nami ravnal zelo trdo. Mislil je, da smo ogleduhi, zato je Simeona zadržal v zaporu.« (odstrani slike) 2. prizor 2 (Jakob 4o; bratje J-7-8) »Zagotavljali smo mu, da smo pošteni možje,« so razlagali sinovi, »toda verjel nam bo šele takrat, ko mu pripeljemo najmlajšega brata. Takrat bo izpustil tudi Simeona.« »NE!« se brani Jakob. »Nikoli ne bom dopustil, da gre Benjamin z vami. Kradete mi moje otroke. Jožef je preminil. Simeona ni več tu. In sedaj mi želite vzeti še Benjamina. Pod nobenim pogojem!« (1 Mz 42,36-38) Ruben želi zagotoviti, da se bo Benjamin varno vrnil. Toda Jakob ga je zavrnil: »NE! Njegov brat je mrtev in če se še Benjaminu zgodi kaj takega, bom tudi jaz od žalosti umrl.« O tem ni hotel več niti slišati. Vsi so razmišljali o tem, toda nihče ni več tega omenjal, dokler ni znova zmanjkalo hrane. Potem je Jakob spregovoril: »Pojdite v Egipt in nam

29

zopet kupite hrano.« (na platno daj sliko Benjamina J-11!) Juda je spregovoril prvi: »Brez pomena se je podajati na pot brez Benjamina, kajti nič ne bomo opravili. Tisti mož nam je rekel, da naj se ne vračamo brez Benjamina in da nas ne bo sprejel.« Tako se je prepir znova začel. Jakob je rekel: »Benjamin ne sme z vami!« In Juda se znova oglasi: »Brez Benjamina ne gremo, on mora z nami.« »Le zakaj ste morali povedati temu človeku o vašem bratu?« je želel vedeti Jakob. »Zato ker nas je vprašal. Kako pa naj bi mi vedeli, da ga hoče videti,« je odgovoril Juda. Obljubil je, da se bo osebno zavzel, da se bo Benjamin vrnil. Jakob je spoznal, da nima druge izbire, sicer bo družina pomrla od lakote, zato je privolil: »Pojdite in nesite temu možu nekaj darov naše dežele.« Spakiral je med, dišave, orehe in še nekatere druge stvari. Sinovom je tudi naročil, naj vzamejo s sabo dvojno vsoto denarja. Vrnejo naj denar, ki so ga našli v vrečah, in plačajo novo hrano. Jakob jim je še zaželel: »Vsemogočni Bog pa naj vam nakloni usmiljenje tistega moža, da vam izpusti vašega drugega brata in Benjamina.« Dodal je še tudi: »Jaz pa kakor sem bil brez otrok, sem spet brez njih.« (1 Mz 43,14) (odstrani vse slike) Ubogi Jakob. V tem trenutku se mu je zdelo, da stvari ne vodijo k dobremu. Ljubil je Boga, toda življenje se mu je zdelo sedaj tako težko. Če si ti že Božji otrok, imaš Božje obljube, da ti bo vse služilo v dobro. Če mora lekarnar nekomu narediti zelo pomembno zdravilo, ga mora zelo natančno zmešati. Z majhno sesalko previdno po kapljicah dodaja potrebno tekočino. Potem po miligramih dodaja še druge potrebne snovi, da nastane učinkovito zdravilo. Če bi lekarnar dal preveč od katerih potrebnih sestavin, bi lahko komu zelo škodoval. Samo zato, ker dela tako natančno, lahko pomaga pacientu. Tudi Bog dela v življenju svojih otrok tako natančno kot lekarnar. On ve celo, koliko problemov in koliko radosti potrebujemo. Z vsem tem doseže dober rezultat. Tako svoje otroke izgrajuje po podobi Gospoda Jezusa. Če si tudi ti kristjan, lahko verjameš tem obljubam in zaupaš Bogu. Tudi takrat, če si bolan ali imaš probleme doma ali v šoli ali ti je mogoče celo kdo v družini umrl. Včasih se nam zdi življenje zelo težko in ni enostavno zaupati Bogu. Tako se je počutil Jakob, ko je moral gledati, kako Benjamin odhaja s svojimi brati. Ko jih je Jožef zagledal prihajati, je takoj ugotovil, da je njegov brat Benjamin z njimi. Takoj je poklical moža, ki je bil odgovoren za njegovo hišo, in mu naročil: »Glej, da bodo ti možje danes moji gosti pri kosilu!« 3. prizor (J-7-9; J-11; J-35; J-41) Možje so se prestrašili, ko so jih pripeljali v Jožefovo hišo. »To je gotovo zaradi denarja v naših vrečah,« so ugibali. Poskušali so se pogovoriti z Jožefovim služabnikom, toda on ni reagiral na to, temveč je le pripomnil: »Vaš denar sem prejel.« Bratje so si oddahnili, ko je bil tudi Simeon izpuščen iz zapora. (dodaj sliko Jožefa) Ko je Jožef vstopil v hišo, so mu takoj dali darila njihovega očeta in se mu priklonili do tal. »Vaš oče še živi? Se mu dobro godi?« je zanimalo Jožefa.

30

»Tvojemu hlapcu, našemu očetu, se godi dobro,« so odgovorili bratje in se še enkrat priklonili pred Jožefom. Jožef se je zagledal v Benjamina in vprašal: »Ali je to vaš najmlajši brat, o katerem ste mi govorili? Bog ti naj stori dobro, sin moj!« Potem se je Jožef hitro oddaljil. Nihče ni smel videti solz, ki jih ni mogel več zadrževati. Ko se je znova vrnil, so začeli streči hrano. Jožef je dal Benjaminu petkrat toliko kot njegovim bratom. Vsi so bili veseli pri mizi. Pozneje so plačali za žito, ki so ga prejeli, in se pripravili, da se zjutraj vrnejo v svojo deželo. (odstrani vse slike) Si lahko predstavljate, kako so bili veseli? Vračali so se s Simeonom in Benjaminom. Vse se je dobro izteklo. Če bi vedeli, kaj se bo v resnici zgodilo! Jožef je namreč svojemu služabniku naročil: »Vrni jim ves denar zopet v vreče, najmlajšemu pa daj še mojo srebrno čašo!« Bilo je še precej zgodaj zjutraj. Komaj so prehodili nekoliko poti, ko so opazili, da jim nekdo sledi. Bil je Jožefov služabnik, ki jih je zaustavil. 4. prizor (bratje, J 7-9; J-11; služabnik J-41) »Zakaj ste dobro vrnili s hudim? Zakaj ste ukradli srebrno čašo mojega Gospoda?« je hotel vedeti služabnik. »To vendar ni res, zakaj govoriš take stvari?« so se razjezili bratje. »Česa takega ne bi nikoli storili. Tudi denar, ki smo ga našli v vrečah, smo vrnili. Zakaj misliš, da bi vzeli tvojemu gospodu zlato ali srebro? Lahko nas preiščeš. Če ima kateri od nas kozarec, lahko umre. Ostali pa ostanemo tvoji sužnji.« Bili so zelo hudi ob tej obsodbi. (na platno dodaj odprto vrečo) »Samo tisti, pri katerem najdem čašo, bo moj suženj,« je odgovoril Egipčan. »Vsi drugi pa lahko odidete.« Začela se je preiskava. Drug za drugim so odpirali svoje vreče. Prvi je bil Ruben, najstarejši od bratov. Potem je služabnik nadaljeval pri Simeonu, Leviju, Judu, Danu, Naftaliju, Gadu, Aseru, Isaharu, Zebulonu in Benjaminu. Pri Benjaminu je našel kozarec. Si lahko predstavljate, kako so se počutili bratje? Kaj slabšega se res ne bi moglo zgoditi. (odstrani vse slike) 5. Prizor (Slike Jožef J-35; služabnik J-36; bratje J-37, 43) Bratje so prestrašeno zapirali svoje vreče in se vrnili v mesto k Jožefu. On jih je že pričakoval. Padli so pred njim na kolena in on jih je strogo ogovoril: »Zakaj ste to naredili? Vam ni prišlo na misel, da bom izvedel, kdo je ukradel mojo čašo?« Juda je prevzel besedo: »Kaj naj rečem mojemu gospodu? Kako naj dokažemo, da smo nedolžni? Bog nam je pokazal naš greh. Ne preostane nam drugega, kakor da postanemo tvoji sužnji.« (1 Mz 44,16) Tega kozarca seveda niso ukradli, toda počutili so se krive. Niso mogli pozabiti, kaj so nekoč storili svojemu bratu. Si ti že kdaj poskusil zatajiti greh? Nisi mogel pozabiti, kaj si storil, ker se ti je slaba vest vedno znova vračala. Kriv si pred Bogom. Pridi h Gospodu Jezusu in mu priznaj. Prosi ga, naj ti odpusti vse grehe in te osvobodi vse krivde. Očistil bo tvojo vest in ti odpustil grehe. Potem boš lahko ljubil Boga in boš spoznal, da ti tudi v tvojem življenju vse služi v dobro.

31

Jožefovi bratje še niso mogli spoznati nič dobrega, ko so trepetaje stali pred Jožefom. »Ne,« je rekel Jožef. »Ne želim vas vseh zadržati kot sužnjev, le tistega, pri katerem se je našel kozarec. Vsi ostali se lahko v miru vrnete domov k svojemu očetu.« Zopet se je oglasil Juda: »Prosim, pusti me, da ti pojasnim,« je prosil. »In, prosim, ne bodi jezen!« Spomnil je Jožefa na njihov prvi obisk in njegova vprašanja o njihovi družini. Takrat so pojasnili Jožefu, da Benjamin ne more zapustiti svojega očeta, ker njegov brat ne živi več. Če se njemu kaj zgodi, bo oče umrl. Potem je Juda razložil, kako je bil oče odločen, da ne bo pustil Benjamina z njimi. Oče je namreč verjel, da so njegovega drugega sina raztrgale divje zveri, ko je pred več leti zapustil svoj dom. Benjaminu se ne sme nič zgoditi. »Če se vrnemo brez Benjamina, bo oče umrl od žalosti. In to bo naša krivda! Jaz sem obljubil, da vrnemo Benjamina domov, če pa ne, bo krivda ostala na meni. Jaz lahko ostanem kot suženj pri tebi in pusti Benjamina, da se vrne k očetu!« Kako se je Juda spremenil od takrat, ko je predlagal, da so prodali Jožefa. Jožef je pogledal svoje služabnike in jim pokazal, da naj zapustijo sobo. Tako je ostal sam s svojimi brati. Svojih občutkov ni mogel več obvladovati. Glasno je začel jokati. Najbrž so bili bratje zelo presenečeni. Ko je znova prišel k sebi je rekel: »Jaz sem Jožef, ali moj oče še živi?« (1 Mz 45,3) Sveto pismo pravi, da bratje niso mogli ničesar odgovoriti. Bili so prestrašeni do smrti. Sedaj jih je bilo še bolj strah kot prej. Jožef! Razmišljali so, kako so ravnali z njim. Prodali so ga. Le kaj bo sedaj storil z njimi? »Pridite bliže, prosim,« jim je rekel. Njegov glas ni bil več strog, temveč prijateljski. Bratje so stopili bliže in Jožef jim je začel razlagati: »Jaz sem vaš brat Jožef, ki ste ga prodali v Egipt. Toda ne bojte se! V resnici me je poslal Bog sem, da bi vas in vaše družine obvaroval lakote.« Jožef je lahko spoznal, da je Bog iz vseh težav v njegovem življenju naredil nekaj dobrega. Vedel je tudi, da je Bog njegovemu očetu Jakobu, njegovemu staremu očetu Izaku in njegovemu pradedu Abrahamu obljubil, da bo iz njih naredil velik narod. Bog ne bi dopustil, da bi se temu ljudstvu kaj pripetilo. On se bo držal svoje obljube in bo ves svet blagoslovil skozi to ljudstvo. To je bil čudovit Božji načrt. Vsi njegovi načrti so dobri in modri. Če si ti že njegov otrok, ima tudi zate dober načrt, ki ga bo izpeljal. Njegovi načrti so več kot le želje, ki se lahko včasih uresničijo, včasih pa tudi ne. Božji načrti se vedno uresničijo. Včasih res ne moremo razumeti, zakaj Bog dopusti nekatere stvari z nami. Ko bomo enkrat z njim v nebesih, nam bo gotovo vse jasno. Dovolj je, da on ve, zakaj. Na začetku tudi Jožef ni mogel razumeti, zakaj so se mu dogajale vse te slabe stvari, toda sedaj mu je postajalo vse jasneje. To je sedaj poskušal pojasniti tudi bratom. »Niste me vi poslali sem, temveč Bog.« Preden so bratje dojeli, kaj namerava Jožef storiti z njimi, je Jožef nadaljeval. Svojim bratom je naročil: »Pojdite hitro domov k mojemu očetu in mu vse povejte o meni! Povejte mu, da naj pride v Egipt. Vsi lahko pridete sem, da boste živeli v moji bližini. Pripeljite vse svoje družine s seboj in jaz bom skrbel za vas, dokler ne mine lakota. Lakota bo namreč trajala še celih pet let, kot mi je naznanil Gospod.« Kakšno veliko presenečenje so doživeli bratje. Znova so tekle solze, toda tokrat vsem od veselja in olajšanja. Jožef je poljubljal vse svoje brate. Nato so se znova podali na pot. Sedaj niso vzeli s seboj samo hrane, temveč tudi denar, obleke, vozove za prevoz stvari in tudi osle. (odstrani vse slike) »Jožef še živi in je gospodar nad Egiptom!« so poročali bratje doma Jakobu. To je bilo težko verjeti, toda ko je Jakob videl vse stvari, ki so jih imeli bratje s seboj, je vedel, da je resnica. Tako se je Jakob znova srečal v Egiptu s svojim sinom in Jožef je izpolnil to, kar je obljubil. Skrbel je za svojo družino, dokler je živel. (1 Mz 47,12) Jakobu in njegovim sinovom se je zdelo, kot da je Jožef vstal od mrtvih. Gotovo so sedaj tudi sami dojeli, da je Bog naredil tako, da jim je vse to služilo v dobro.

32

Vsi Božji načrti so dobri, četudi jih ne moremo razumeti. Mogoče tudi ti ne moreš razumeti nekaterih stvari, ki se ti dogajajo. Če pripadaš Gospodu Jezusu, velja obljuba tudi zate: »Mi vemo, da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.« Enako velja tudi zate. Nauči se to na pamet in veruj, četudi vsega ne moreš razumeti. To je zelo pomembna obljuba za vse, ki ljubijo Boga kot Jožef. Mogoče se primerjaš z brati in njihovo krivdo. Če ti je Bog pokazal, da si grešil zoper njega, potem se obrni stran od vsega, kar te ločuje od Boga. Prosi še danes Gospoda Jezusa, naj ti odvzame vse grehe. (še enkrat preberi Heb 9,14) On bo to gotovo storil. Potem boš lahko Boga ljubil in bo čudovita obljuba iz Rim 8, 28 veljala tudi zate. (Dobro je ob tej priložnosti predlagati minuto tišine, da bi lahko otroci v svojih srcih govorili z Bogom.) KVIZ: 1. Če si ti Božji otrok, ti je Bog dal obljubo. Lahko mu zaupaš tudi v težkih časih. Katera obljuba je to? 2. Ko so se Jožefovi bratje vračali iz Egipta, so v svojih vrečah nekaj našli. Kaj je to bilo? 3. Zakaj so bratje mislili, da jih kaznuje Bog? 4. Kaj je zahteval Jožef od svojih bratov, preden jim bo zopet prodal več hrane in jim vrnil Simeona? 5. Kako je lahko ozdravljena slaba vest? 6. Kako je Jakob najprej reagiral, ko so bratje rekli, da mora Benjamin z njimi? 7. Kaj je obljubil Juda njegovemu očetu? 8. Zakaj bi moral ostati Benjamin kot suženj v Egiptu? 9. Kako je Juda poskušal držati svojo obljubo in odgovornost, ki jo je nosil za Benjamina? 10. Kaj je spoznal Jožef ob pogledu na svoje življenje? 11. Zakaj je bilo tako pomembno, da Jakobova družina preživi ob lakoti? 12. Kako se glasi današnja vrstica? Razlaga vrstice: »Mi vemo, da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.« (Rim 8,28) Pripomoček za vrstico: vrstico napišite na karton in razrežite vrstico v devetdelne puzle ter jih pripravite za flanelograf! Puzle skrijte v sobi, tako da jih bodo otroci lahko našli! Razlaga: Kristina je dobila za rojstni dan tisočdelne puzle. Takoj se je spravila na delo. Bila je popolnoma zatopljena v zlaganje in komaj je čakala, da bo slika konja gotova. Le nekaj delov ji manjka še za grivo. Le kje so se skrili. Kristina išče in išče ... Tudi mi se lahko vklučimo v akcijo iskanja. V sobi je skritih 1000 minus 991 delov. Kdor bo našel del, ga lahko zloži na flanelograf. (tako otroci iščejo posamezne dele in zložijo vrstico na platno)

33

Šele ko smo zložili vse puzle, lahko vidimo Jožefovo življenje. Bog je imel res dober načrt zanj. Zato je Bog sestavil tako čudovito vse dele Jožefovega življenja. Vključil je celo najhujše težave in iz tega naredil najboljše. Nismo dobili slike, dobili pa smo en stavek. Kdo bi ga želel prebrati? (En otrok prebere) Res je, te puzle niso bile težke, mogoče so malo težje besede, ki pa jih običajno ne najdemo v puzlah, temveč v Svetem pismu. V Rimljanih 8,28 je zapisano ... (otroci, ki obiskujejo klub najdalj časa, preberejo besedilo iz Svetega pisma. »Mi vemo ..., « je pisal Pavel kristjanom v Rimu. Kaj ve on? Otroci preberejo odgovor v vrstici. Je razmišljal o Jožefu, ko je to zapisal? To je čudno: «vse stvari,« pravi on, »pripomorejo k dobremu«. Torej ne samo lepe in dobre stvari v življenju, temveč tudi težave. Vse! Kakor takrat v Egiptu. Skupaj preberemo besedilo in poudarimo »vse stvari«.