BESeDATUGOMER

1 

Josip Jurãiã

TugomerHistoriãna tragedija

iz dobe bojev polabskihSlovenov s Franki

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BESeDATUGOMER

2 

BESeDA

Josip JurãiãTUGOMERHistoriãna tragedija iz dobe bojevpolabskih Slovenov s Franki

To izdajo pripravilFranko Luinfranko@omnibus.se

ISBN 91-7301-199-1

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BESeDATUGOMER

3 

OSEBJE

GERON mejni grof in namestnik frankovskegakralja

TUGOMER slovenske kneÏje rodovineNEKLON njegov mlaj‰i sorodnikZOVOLJ slep sveãenik in pevec SlovenomFRANKOVSKI MENIHZORISLAVA vdova slovenskega kneza in vojvode

âeligojaGROZDANA njena sorodnicaVRZA stara mati âeligojevaBATOGVOLKANKAJAZNIKLASTON slovenski Ïupanje in velmoÏjeHOTJEBOR·PITIGNJEVRADULJ·âIKFRANKOVSKI KUPECCVETIâEK, majhen deãko, Zovoljev vodjaDva slovenska starcaFrankovski vojaki

}

BESeDATUGOMER

4 

PRVI AKT

PRVI PRIZOR

Samoten kraj. Zadaj gore. Dva starca, na hrbtupolne mehove noseãa, gresta po gorskem potu

preko odra. Zadaj je menihova hi‰ica

PRVI STAREC Îalostno je. Zlo bode na svetu.DRUGI STAREC Joj, joj, joj!PRVI STAREC Torej si tudi ti Ïe ãul?DRUGI STAREC Da, da, da! Vojno bodemo imeli. Nem‰ki

ljudje, tisti Franki, pridejo nad nas. Poslu-‰am, kako ljudje govore med seboj in kakougibljejo. Ne sli‰im Ïe veã dobro vsega, avpra‰ati neãem rad; star in gluh sem, inmladi ljudje ne odgovarjajo z veseljem;nadloÏen sem jim Ïe. Kako si ti sli‰al?

PRVI STAREC Jaz vidim ‰e in sli‰im dobro.DRUGI STAREC Kako si rekel?PRVI STAREC Vprav tako. Nemci bodo nas vse Slovene

podse spravili, vse nam bodo vzeli, tele izkrave in Ïito iz domov, dete iz matere. Ko-gar ne bodo ubili, ta bode moral zanje de-

BESeDATUGOMER

5 

lati, desetek in davek plaãevati. Veliko voj-sko pripeljejo k nam in krvavi meã prinesó.

DRUGI STAREC Joj, joj, joj!PRVI STAREC Da, ter bogove nam vzemó!DRUGI STAREC Vzemó?! Joj, joj!! kdo bode potem ãuval

nas?PRVI STAREC To je! — A oni imajo svojega boga in svoje

sveãenike. Te nam dadó, da vladajo nadnami.

DRUGI STAREC E, zlo bode to, slabo. Ali se ne bodo na‰iniã v bran postavili?

PRVI STAREC Perun pomagaj! Kdo? Na‰i mlaj‰i niso taki,kakor so bili prej moÏje. Res, da je bil prejmir pred Nemci in bridkega oroÏja nismonosili. A kadar so ãez mejo pri‰li, jeli jimniso dobro pesti pokazali? Krepki moÏje sobili nekdaj, ni res tako?

DRUGI STAREC Tako je, res je!PRVI STAREC Kaj je pa zdaj? Nekdaj so stari vedeli dober

svèt. Sedaj pak vsak hoãe svojo pravdoznati, vsak na svojo vleãe. A moãi in uma niveã. Ob bradi si tipati dadé, ne da bi sepostavili; da bi tega ne doÏivel!

DRUGI STAREC O Morana, Morana!PRVI STAREC Stara sva, stara, brate, Prav je, da umreva

kmalu. Zlo je na svetu in ‰e slab‰e bode za

BESeDATUGOMER

6 

na‰o domovino. Pomagati ne moreva veã.Naj si pomagajo, ako hoãejo.

DRUGI STAREC Da, ne moreva, ne moreva.

DRUGI PRIZOR

Menih pride iz svoje hi‰e in prej‰nja

MENIH Stojta, moÏa, ãujta iz mojih ust besedoboÏjo.

DRUGI STAREC Kaj pravi?PRVI STAREC Ta je tisti, ki nem‰ko vero uãi, pojdiva, ni

dobro blizu ãarovnika biti.MENIH âakajta, moÏa!DRUGI STAREC Uzmi te ãrt! Odideta.

TRETJI PRIZOR

MENIH sam: Po strani me tu ljudje gledajo in beÏépred menoj. Dobro ‰e, da so tako krotkeãudi. Ko bi bili divji kakor moji rojaki Fran-ki, zaboga bi ne bilo obstanka tukaj, ubili bime. Dobro je i to, da ne vedo, zakaj sem tu.Ko bi znali, da na ukaz frankovskega kral-

BESeDATUGOMER

7 

ja delam! Slab posel je to misijonarstvo innehvaleÏen nalog je ljudem v nebesa po-magati. Jaz jim, mislil bi, dobro hoãem, kojih pregovarjam, naj puste svoje slovenskebogove in naj se pokristjane, a zato me ‰ezaniãujejo. In dalje ne vem, ãemu bi ti Slo-veni Ïiveli sami zase. Primerno in dostojnoje, da se drugi narodi na‰im nem‰kim ‰e-gam pokoré. Svoboda ni za vse. Sv. cerkvimorajo pridobljeni biti, a prej ne bodo,dokler jih s silo ne ukrotimo. Da z lepo inmirno besedo ne ide, to sem izku‰al. Z zvi-jaão mora iti, in kar zvijaãa in prevara neda, naj na‰ gospodar Geron z meãem stori.Veliko je moje delo. Sv. cerkvi ili Kristu pri-dobiti toliko rodov, Peruna vreãi in kriÏzasaditi, rojakom germanskim podvreãitako bogate slovenske okrajine, to bodemoje delo! V letopise in cerkvene knjige sezapi‰e potem moje ime, ako se mi deloposreãi; svit velikega Bonifacija bode obse-val mojo glavo in hvaleÏna cerkev me po-vzdigne iz tihega, poniÏnega meniha dosijajnih prestolov svojih vladik, svojihprvorojenih sinov. Ali kako izvr‰iti to veli-kansko delo? Kako morem premagati

BESeDATUGOMER

8 

nezaupnost teh Slovenov, katere vsi na‰iknezje v mnogih bojih niso premagatimogli niti z ukanjenim govorom niti zoroÏjem?

âETRTI PRIZOR

Frankovski kupec s kro‰njo na hrbtu. Prej‰nji

MENIH O, hvaljen bog! Ti, prijatelj, prihaja‰? Do-bra poroãila prina‰a‰?

KUPEC odloÏi kro‰njo pred hi‰ico: TeÏko sem nosil.MENIH Poãije‰ se pri meni. Zdaj govori, kaj ti je na-

roãeno?KUPEC Prina‰am ti pismo, moÏ boÏji, ono ti bode

veã razloÏilo, nego je meni povedano. Tuje.

MENIH Od samega na‰ega mejnega grofa Gerona!Daj.

KUPEC Tiho, ti bi moral dobro vedeti, da, ãe tukajkak Sloven ãuje to ime na‰ega frankovske-ga poveljnika in ãe sluti, kaj govoriva, neprideva veã od tod Ïiva v svojo domovino.Na‰i gospodje vsi so mi naroãali od tebepismo prinesti, kako je tukaj in kaj si opa-

BESeDATUGOMER

9 

zil in opravil; jaz sam sem na potu do semveã gledal, nego to drobnjavo iz kro‰njeprodajal.

MENIH odpira pismo: In kaj si videl?KUPEC Da si ti malo opravil, moÏ boÏji. Cerkve ni

nobene nikjer, torej za na‰a nebesa nisiulovil ni ene slovenske du‰e. Sicer pa nevem, ãe ne bodo na‰i vojaki ‰e tr‰ega potaimeli, ko bi zopet mejo v to deÏelo presto-pili, nego so ga imeli do sedaj, ko je bilovselej malo sreãe. Kakor vidim, ima Ïe vsakslovenski deãak oroÏje na sebi. Nekdaj bajeoroÏja ti ljudje niti poznali niso, in ‰e taãasjih niso mogli na‰i Franki pod svojo vladospraviti. Meni se zdi, da tudi tvoje kristja-njenje ne bode mnogo bolj‰ega rodilo, kajtimed potom sem moral veãkrat boga zata-jiti kakor sv. Peter in lagati Slovenom, ki sokaj od mene kupili, da na Peruna, na Mo-rano in na vse slovanske bogove verujemin molim. In skoraj bi bil prej celo kro‰njopustil in pobegnil domov, preden sem dotebe pri‰el, ko bi se le ne bil doma Geronabal in ko bi plaãilo Ïe v roki imel, ki mi jeobljubljeno, ãe od tebe kaj poroãila prine-sem. — A kaj je v Geronovem pismu? Kisel

BESeDATUGOMER

10 

obraz dela‰, meni‰e, meni se zdi, da te na‰mejni grof v tem pismu ba‰ ne hvali moã-no.

MENIH Da, dobre svete je laÏe dajati nego jih iz-vr‰evati. Geron, njegovi knezje in moj cer-kveni vladika so nezadovoljni z mojim do-sedanjim delom, a sami naj bi poskusili.

KUPEC Kakor midva, dve lisici, ki sta si tako daleãupali, kamor se volkovi ne drznejo. Po res-nici ti povem, moÏ boÏji, jaz se svoji hrab-rosti moãno ãudim. Da bi ‰e sedaj sreãnoutegnil domov! Drugi pot se skrijem, ãe mepo‰ljejo ‰e k tebi.

MENIH v pismo zroã: Vedno o Tugomeru!KUPEC Tugomer, dobro, da si me domislil, moÏ

boÏji, gotovo bi bil Tugomera pozabil.MENIH Kaj je, jeli ga ti pozna‰?KUPEC Prav niã. Samo ime Tugomer sem ãul pri

Geronu in, ãe mi ti ne pove‰, kdo je ta Slo-ven in kaj imajo z njim, jaz morda prejumrjem, nego bi izvedel.

MENIH Nu, Tugomer je eden tukaj‰njih slovenskihknezov, bil je Geronov vojni ujetnik, a predkratkim izpu‰ãen, in je po krstu kristjan.

KUPEC Zatorej!

BESeDATUGOMER

11 

MENIH Pri Geronu si ãul o njem govoriti. Kaj? Tudiv tem pismu Tugomera omenjajo, zato semradoveden, kaj se je reklo.

KUPEC Niã takega, le ko mi je Geron to pismo dotebe dajal, rekel mi je vladika, ki je polegbil, naj ti reãem, da je posebno vaÏno, karse tu ãita o Tugomeru. To bi bil skoro poza-bil, ko bi se ne bil ti sam domislil. A kaj siãital tu o njem?

MENIH Ukaz, naj ga sku‰am z vsemi silami prido-biti za kristjanstvo in za nas. On je Ïe krist-jan iz ãasa na‰ega ujetni‰tva, a prezgodajso ga izpustili. On ni dovolj prepriãan, tuga pa ne morem navdu‰iti, ker neãe o veriniti govoriti z menoj. Z drugimi reãmi si pane upam pred njim na dan.

KUPEC Razumno, kajti ãe je Sloven, kdo ti je po-rok, da bi te tako ne potipal, da bi vdrugiãjaz ne na‰el ni meniha ni kute.

MENIH Kar sva govorila, bilo je le med nama go-vorjeno. Odgovor mejnemu grofu ti spi-‰em.

KUPEC Zdi se mi, da tam doli nekdo prihaja.MENIH Tak je kakor Tugomer, da, on je! Skrij se v

moje domovanje. Neãem, da te vidi primeni.

BESeDATUGOMER

12 

KUPEC vleãe kro‰njo proti menihovi hi‰ici: Ali se dobikaj meni‰jega dobrega vina v tvoji koãi,moÏ boÏji?

MENIH Îe najde‰.KUPEC In kaka slovenska klobasa ali gnjat?MENIH Pojdi!

PETI PRIZOR

MENIH sam: âudno, da vprav sedaj Tugomer pridein, kakor se mi vidi, naravnost k meni.Morda: ga ipak vleãe vera in du‰evna po-treba k meni, o katerem ve, da sem du‰evnipastir. O, da bi mogel njega pridobiti zavse, kar bi jaz rad in kar moji gospodarjiÏelé.

·ESTI PRIZOR

Tugomer, prej‰nji

MENIH Pozdravljen bodi, brat v Kristu. Kaka sreãa,da te samega vidim pri sebi, slavni knez.Cerkev je mene, nevrednega sina, postavila

BESeDATUGOMER

13 

tudi tebi kakor vsem, ki tu pristopijo v nje-no zveliãavno naroãje, za du‰nega pastirja.In veseli me, da pride‰ od mene poslu‰atboÏjo besedo.

TUGOMER Pustiva tvojo boÏjo besedo. Jaz bi rad odtebe drugaãne pomoãi, in na ‰kodo ti nebode, ako mi jo da‰.

MENIH Govori, kneÏe. Ako je na boÏjo slavo, jaz tisluÏim.

TUGOMER Ti si uãen. Uãene knjige rimske zna‰ ãitati,na pismo se umeje‰, in va‰i sveãeniki so teuãili nadnaravne reãi.

MENIH Darovi boÏji. Kako ti morem pomagati?TUGOMER Ti zna‰ ozdravljati bolezni, mora‰ znati ali

tudi mene ozdraviti ali pa s ãimer koli, zzlim ali dobrim duhom, pomoãi, da dobimono, po ãemer hrepeni moja strast.

MENIH Natanãneje povedi, dober svet se najde.TUGOMER Zberi svoje znanje, meni‰e, in daj mi kak

urok, kak zarek, kak svet, kako zeli‰ãe alikar zna‰, da dobim Ïensko, za katero se mije srãna kri vnela, Ïensko, katere ne moremiz misli pustiti, ki pa se od mene proã obra-ãa.

MENIH na stran: Tu pa treba veã izvedeti. Tugo-meru: Katera in kakova je ta Ïenska? Sveto-

BESeDATUGOMER

14 

vati morem samo, ako vse do zadnjega iz-vem.

TUGOMER Zorislava, vdova âeligojeva.MENIH âeligojeva? Onega, ki je pred ‰tirimi leti v

mejni bitvi va‰ vojvoda bil in poginil?TUGOMER Ona.MENIH In zakaj te neãe?TUGOMER To ba‰ tebe vpra‰am, meni‰e! To mi povedi

ali pa mi povedi, da li je vredno krepkegamoÏa, da li je dostojno pogumnega moÏe-vega srca in trdne du‰e, da vse svoje misli,vse svoje hrepenenje obraãa do ene Ïenske?Ali je vredno hrabrega vojnika, ki ima trd-no voljo, da mora hoteti ono, ki njeganeãe? Zakaj misel nanjo nadvladuje vsedruge misli, zakaj se dajem od nje poniÏe-vati, in vendar hrepenim po njej, da bi jisluÏil za suÏnja, samo da je moja? Zakaj nemorem prezirno mimo nje iti, kakor onahladna ide mimo mene? Zakaj mi vsa krivzkipi, kadar jo vidim, in vendar so i drugeÏenske na svetu? Kako je to, da se toliko-krat razÏaljeno srce s samim sovra‰tvomdo nje ne napolni in, tolikokrat odbijanone zadu‰i te nevredne ljubezni? In vendarbi zanjo storil vse, vse.

BESeDATUGOMER

15 

MENIH Vse, pravi‰, vse?TUGOMER Kaj mi ‰e ostaje? Zanjo sem izdal Ïe vero

svojega naroda, zarad nje mi teÏi — ãuj ne-kaj, ãesar nikdo ne ve — umor mojega so-bojevnika vest, kri prijateljeva, zavratnoprelita, vpije za menoj, vse — zarad nje.Meni‰e, je li mogoãe ‰e veã za Ïensko sto-riti?

MENIH Milost ti boÏja! Umor, kri!?TUGOMER Da, umor! âuj — ti me rojakom ne izda‰ —

tebi naj povem vse, morda najdem potemmirnej‰e spanje, morda ute‰im zmijo, ki mileti v nedrju in me kolje. Nikdo je ne poz-na, nikdo ne ve med sorodniki, da je âeli-goja ubila moja desnica.

MENIH Bog, âeligoja, moÏa one Ïenske?TUGOMER MoÏa one Zorislave. — âul si o oni noãni

bitvi na meji pred ‰tirimi leti, ko so va‰iljudje mene ujeli in me odgnali v frankov-sko ujetni‰tvo, kjer si me spoznal. V njej jeâeligoj bil usmrãen. Moji rojaki misle, daga je zadelo sovraÏno oroÏje. Nikdo ne slu-ti, da mu je v noãni bojni gneãi Tugomerovbuzdovan ãrepinjo razklal, da je padel,mahnjen od bojnega prijatelja.

MENIH In to zarad njegove Ïene?

BESeDATUGOMER

16 

TUGOMER Zarad njegove Ïene Zorislave. Î njo svavzrasla oba, jaz in on. Ko je bila ‰e majhnadvanajstletna deklica in jaz mladeniã nemnogo starej‰i, vÏgalo se je moje srce za-njo. Kjer sem jo mislil in mogel videti, tjasem hodil. Kar ji je bilo ljubo, to sem jidona‰al. In akoprem mi ni nikdar mogla izdu‰e beseda, ki bi ji bila povedala, kaj vmeni gori, in ji naznanila blazno hrepene-nje po njej, mislil sem ipak, da me tudi onarada vidi. — âeligoj je bil moj tovari‰, bil zmenoj in z njo mnogokrat skupaj, a nikdarnisem pri njem opazil kake naklonjenostido nje, ki bi bila meni opasna. Trajalo je toveã ãasa. Ona se je razcvela in bila je naj-lep‰a devica na‰ega plemena. Osrãil sem sein ji svoje srce ponudil. Ni bila ognjena ka-kor jaz, a odrekla mi ljubezni ni. I njenotec, zdaj Ïe umrl, obljubil mi jo je. Tu pri-de on, âeligoj, prekleto ime i v grobu! On,lep‰i in veãji, a ne imenitnej‰i od mene, po-sku‰a mi jo izneveriti in sebi nakloniti.Vendar se je trudil brez uspeha — dokler nipri‰la nevarnost vojne s tvojimi rojakiFranki. Mi smo morali meje braniti. Volil seje vojvoda. Po vsem pravu je vodstvo meni

BESeDATUGOMER

17 

‰lo, moj otec in praded sta vodila slovenskevojske, ki so na‰e meje branile. A nehvaleÏ-ni ta narod ni volil Tugomera, nego z veãi-no je dobil prvo mesto moj protivnik âeli-goj, on je bil vojvoda.

MENIH In potem se je ona od tebe proã obrnila innjemu vdala, ki je imel veã ãasti. Da, to jeÏensko.

TUGOMER âeligoj je bil njen moÏ, takoj, ‰e pred voj-no. Besnost se je polastila moje du‰e, srce,prej mehko in dobro, okrutilo se je v ne-znanem sovra‰tvu do njega in do nje, vsebi bil ugonobil, njega, ki mi jo je iztrgal, innjo, ki ni hotela iti za menoj. ârtil sem jo, anisem je mogel pozabiti in v svojem ãrtu inv svoji razjarjenosti sem spoznal, da jo lju-bim, kakor bi mi moÏgani oblazneli . . .

MENIH Ubogi moÏ, in niti tolaÏil svete cerkve niimel niti sv. Pavla vedel, ki pravi, da je ‰ebolje brez Ïenske biti.

TUGOMER Molãi mi s svojo cerkvijo, a ãuj dalje, ãezna‰ pomagati. — Ne samo sovra‰tvo inljubezen, ne le ta ãudno me‰ana strast jemoje srce razjedala, nego bridko me je pri-jela in v du‰o mi je rezala tudi krivica, ki somi jo rojaki storili, da niso postavili mene

BESeDATUGOMER

18 

na ono mesto, ki je meni spadalo, nego nje-ga, âeligoja. Mislil sem in vedno bolj uver-jen sem bil, da je ta volitev, samo to poni-Ïanje mojega imena krivo, da se mi je Zo-rislava izneverila. — Tako pride vojna, onabitva. Dan je bil na‰, zmaga na‰a. Podilismo va‰e vojnike do meje. Noã nastane.Malo krdelce onemoglih se nam vzpostavi,v tem hipu pridem za âeligoja, sama svabila, kri se mi vzburi, vzdignem buzdovanin zapel je moj udar po njegovi glavi, da seje zgruzil za vselej na tla! Nihãe me ni vi-del. A kakor je njemu po glavi vzadnjiã insmrtno za‰umelo, tako se je tudi meni zvr-telo, omahnilo mi je oroÏje, niãesar nisemvidel od straha svojega naglega krvavegaãina. Tako so me Ïe beÏeãi sovraÏniki pri-jeli, razoroÏili in v vojno suÏnost k vam od-veli. Sramota je bila moja kazen.

MENIH Ni bila kazen. Hvali, vojvoda, boga na vi‰a-vah in sina njegovega, ki nas je odre‰il, zato ujetni‰tvo. Ujetnik mojih rojakov Fran-kov si dobil priliko, spoznati sv. kr‰ãanskovero, prejel si zakrament sv. krsta, ki ti jevse prej‰nje grehe, tudi ta grozoviti umor,z du‰e izbrisal. Bog je bil milostljiv s teboj,

BESeDATUGOMER

19 

da te je vodil v ujetni‰tvo, njega hvalimo.Spoznal si pri nas resnico in deleÏen bode‰za to veãnega izveliãanja.

TUGOMER Ha, ha, ha! Neãem te varati niti v tem,meni‰e, ne bilo bi mo‰ko. Ako sem ti vsepovedal, naj ti povem i to, da z menoj niistina, kar si vprav govoril.

MENIH Kako? Ali nisi kr‰ãen? Niso li te na‰i brat-je pokristjanili?

TUGOMER Da! Ali spokorili ne, prepriãali ne. Jaz semse pokristjaniti dal samo zarad nje, zaradZorislave.

MENIH A ona je ‰e zdaj poganka!TUGOMER Je. Ali jaz bi bil ‰e dandanes vojni ujetnik

pri va‰ih frankovskih knezih, ko bi si ne bilsvobode s tem kupil, da sem se dal krstiti insem pri‰el sem, kjer je ona.

MENIH Moj bog v nebesih! Moji bratje v Kristu teniso poduãili? Ne preverili, da je le edenedini pravi bog in va‰i slovenski maliki niãnego iznajdba hudobnega duha?

TUGOMER Ne! Krst va‰ sem prejel, a ne vem, kaj jeresnica. Ne znam, ali vlada slovenski bogPerun nad nami ali tvoj troedini, kakor gazovete.

BESeDATUGOMER

20 

MENIH Vera je dar boÏji, milost boÏja, in moliti ho-ãem, da ti vsemoÏni bog razsvetli um in daspoznanje, da je Kristova vera edino prava.

TUGOMER Na‰ slovenski sveãenik, sivolasi starec Zó-volj isto pravi, isto trdi o Perunu. Kolne inroti se na ârta, moli in zdihuje do Morane,priseza na Peruna, kakor ti po svoje. Komunaj verujem? Ljubezen in ‰ega me veÏe nabogove mojih otcev, a greh, uboj in blaznaljubezen do Ïenske so me priveli k vam invdal sem se va‰emu uku, ne zarad vas,nego da sem se re‰il ujetni‰tva in pri‰elsem nazaj, kjer je ona.

MENIH Nevernik in kristjan! Bog in vsi svetniki,pomagajte mi, blagoslovite moj jezik, dagovori z apostolskim ognjem, da re‰im toomagujoão du‰o, ki hoãe kreniti s pravegapota!

TUGOMER Jaz nisem nevernik ne vernik, jaz ne uteg-nem o tem misliti. Pusti zdaj svoje molitve,a pomagaj mi, ãe zna‰. Pomagaj mi, da do-bim to Ïensko, katero hoãem, potem vseverujem, kar hoãe‰. Stori, da se ne bodeodvraãala veã od mene, naredi, da nisemzastonj ubil bojnega tovari‰a, in jaz sam ti

BESeDATUGOMER

21 

pomagam, ãe hoãe‰ raz‰iriti tvoj uk medSloveni.

MENIH Ti, ti sam? O, ko bi...!TUGOMER Da. Ti si sveãenik, ti propovéduje‰ o ãude-

sih, ki so jih delali oznanjevalci tvoje in se-daj moje navidezne vere. Ti si nasledniknjih, naredi ãudo in tvoj sem, za kar meprosi‰. Molitev, zdravilo, strup, ãudo —vse, kar hoãe‰, me za tebe pridobi, samoustrezi mi, Zorislava naj bode moja. In ãetega ne zna‰, ãemu ti je tvoj kriÏ, ãemu tvo-ja knjiga, kje je tvoja uãenost, kako sme‰hoteti narode spokoravati?

MENIH Bog poostri mojo misel, moj vid! — Tu semi sveti veliki cilj doseÏen, tu je pot do nje-ga, ne daj, da ga izgubim. — Prijatelj, knezTugomer, jaz ti moram pomagati, moramsredstvo najti!

TUGOMER Ti more‰?MENIH Hoãem, moram! Stoj! Ne. Pusti me misliti!

Kako!TUGOMER Misli. Pridem kasneje zopet. Ne odrivaj

dolgo. Odide.

BESeDATUGOMER

22 

SEDMI PRIZOR

MENIH sam: Slava, slava bogu! Tu bode zmaga! Tumorem zasaditi poãetek! Ta bode pridob-ljen, mora biti! Kako, tega ne vem ‰e, samoono stran sem na‰el, kjer mu moremo doÏivega priti, kakor doslej ni bilo mogoãe.Îenska! Slaba stvar, moÏu pokorna Ïe izAdamovega raja, in vendar kako velike reãise mogó zarad nje goditi! — Ako mu mo-rem svetovati, kako do te Ïenske pride, po-tem stori vse za nas, vse, tako je rekel, po-tem je ta lepa deÏela celo na‰a in menivladi‰tvo ne uide. Eno Ïensko pridobiti, kjergre za toliko stvar! âe tega ne morem, ãetega ne doseÏem s kakr‰nimi sredstvi koli,je li vredno, da delamo pri ãinu, kateri bo-de po vsem svetu zaslovel?

BESeDATUGOMER

23 

DRUGI AKT

PRVI PRIZOR

Stara Vrza sedi zadaj na stolu skljuãena, Zorislava,Grozdana delate mo‰ki pla‰ã

ZORISLAVA In kaj ti je Neklon rekel?GROZDANA Niãesar.ZORISLAVA Sta li molãala?GROZDANA Molãala nisva, govorila sva. Ali ne zna‰,

kako se govori?ZORISLAVA In ti ni niãesar rekel?GROZDANA No, ako sva govorila, nekaj je moral reãi,

ne?ZORISLAVA O ãem sta govorila?GROZDANA Ne vem veã. Ti tudi vse spra‰a‰. — Daj mi

drugo nit, ta se trga. — Neumno delo je toin nepotrebno, zares.

ZORISLAVA Ali ni rekel, da te ljubi?GROZDANA To se ve, da je rekel, to je Ïe tolikokrat re-

kel. Zmerom to govori.ZORISLAVA Zmerom! — In ti tudi njega ljubi‰? Moãno?

BESeDATUGOMER

24 

GROZDANA Niã ga ne ljubim, nala‰ã ne! Noãem ga lju-biti, zato ker vpra‰a‰, a sem ti Ïe povedala,da ga.

ZORISLAVA Zakaj ga ne bi? Ni li lep, mlad junak? Takodober, srãen, vesel kakor noben drug? Inkadar s teboj govori, pogleda‰, kako sijenjegovo oko, in vidi‰ mu v srce, ki je tvoje,ker si ti v njem. In ti pravi‰, da ga ne ljubi‰!

GROZDANA A on mora tudi mene ljubiti.ZORISLAVA Mora?GROZDANA Da, mora, mora...!ZORISLAVA Kako te bode ljubil, ãe ti pravi‰: »Niã ga ne

ljubim, nala‰ã ne, neãem.«GROZDANA izpusti delo iz rok, zaãne se jokati in objame

Zorislavo.ZORISLAVA Ljubo, sreãno dete. Saj znam, da ga ljubi‰,

da ti je srce polno. Plakaj, plakaj. Daj teãisolzam prepolne sreãe. Druge solze naj tiostanejo neumljive; tvojega srca oãesa, ki jena prvi pogled v lepi svet Ïe zagledalo svo-je svetlo sonce, naj ne moãi grenkost sam-ote in trpljenja.

GROZDANA Ne sme‰ mu povedati, kaj sem rekla.VRZA Kdo je v domu?GROZDANA Stara mati kliãe.ZORISLAVA Jaz in Grozdana, babica.

BESeDATUGOMER

25 

VRZA Kdo?ZORISLAVA gre k starki: Jaz in Grozdana.VRZA Govorite o ãem?ZORISLAVA Da, govorive ves ãas.VRZA O âeligoju, ne?ZORISLAVA Ne, o Neklonu.VRZA Jaz ga ne vidim Neklona; je tu?ZORISLAVA Ni ga tu.VRZA A zakaj ne govori‰ o âeligoju?

OdmorVRZA O! O!ZORISLAVA se vrne zopet k delu. Grozdani: Primi tu.GROZDANA Ti, ne sme‰ me veã tako izpra‰evati. Ne-

ãem jokati. Ako bode‰ pa ti izpra‰evala,hoãem jaz tudi, in jokala bode‰ ti potem.

ZORISLAVA Morda ne. Moje solze Ïe niso veã tako bli-zu kot tvoje, ljubica.

GROZDANA âakaj. — Si li ti svojega moÏa âeligoja takoljubila kakor jaz Neklona — tako moãno?

ZORISLAVA Tiho!GROZDANA A zakaj tako ozbiljno lice naredi‰? Povedi

raj‰a. Zakaj pa jaz tebi moram praviti?ZORISLAVA To ni zate.GROZDANA Ti misli‰, da sem jaz ‰e dete. A nisem. Jaz

vse vidim. Ne zna‰ ‰e, kaj sem opazila.Smem povedati?

BESeDATUGOMER

26 

ZORISLAVA Povej.GROZDANA Tvoj âeligoj je bil gotovo lep‰i nego ta Tu-

gomer. Ne? In ne tako neprijazen.ZORISLAVA osorno: Kaj ima‰ s tem? Kaj ti je Tugomer?GROZDANA Ne bodi huda. Neãem se te bati. A to vem,

da Tugomer zarad tebe sem bodi. A radaga ne sme‰ imeti, jaz ga ne morem videti,bojim se ga, zelo.

ZORISLAVA Tiho. Tebe to nima brigati in ne govôri.

DRUGI PRIZOR

Prej‰nji. Neklon

NEKLON Kdo o meni govori?GROZDANA Jaz. Teãe mu nasproti in ga z eno roko objame.NEKLON Kaj dela‰?GROZDANA Zorislavi pomagam.VRZA ki je bila na stolu zadremala, se spne pokonci:

Moj âeligoj, moj sin! âeligoj.ZORISLAVA Mati. Gre k starki ter jo obstreÏe, da s stola ne

pade. Neklon je pri‰el.VRZA Neklon? a!NEKLON se tudi starki pribliÏa, ona ga strastno za roko

prime.

BESeDATUGOMER

27 

VRZA âeligoja nisi s seboj privel?NEKLON Ne, mati! Zorislavi: Ali zopet veã ne ve nje-

gove smrti?VRZA Kaj si rekel?ZORISLAVA Idete li spat, mati?VRZA Idem, idem. âeligoja ni veã k meni, vse me

pozablja, nihãe veã me neãe, da, idem. Zo-rislava jo odvede v izbico na strani.

TRETJI PRIZOR

Neklon, Grozdana

NEKLON Ti si plakala, du‰a moja?GROZDANA O ne.NEKLON Ne taji, na oãeh se ti vidi. Povej, zakaj so te-

kle iz teh ljubih oãi solze, ali te je kdorazÏalil? Kdo?

GROZDANA Nihãe ne.NEKLON In zakaj si plakala?GROZDANA Za niã.NEKLON Jaz bi rad vedel, povedi, srãece.GROZDANA Ti si neusmiljen ãlovek, pusti me, niã ni

bilo.NEKLON Ne pove‰?

BESeDATUGOMER

28 

GROZDANA Ne, ba‰ zdaj ne. Objame ga, on jo na srce pri-tisne.

NEKLON Ti ljubo dete, ãakaj.

âETRTI PRIZOR

Prej‰nja, Zorislava

NEKLON Zorislavo vpra‰am, ãe ne pove‰ sama.ZORISLAVA Kaj hoãel vedeti?NEKLON Zakaj je plakala, neãe povedati.GROZDANA skoãi s smehom pokonci in Zorislavi prste na

usta poloÏi.ZORISLAVA rahlo jo odstrani: Ljubi te in ljubezen plaka

v sreãi kakor v nesreãi. Ona v sreãi. Groz-dana, pojdi malo k materi, ona Ïeli, da sipri njej; menim, da kmalu zaspi.

GROZDANA Neklonu: Ako poãaka‰, da pridem nazaj.NEKLON Gotovo, du‰a.GROZDANA Ako prej odide‰, nikdar veã te ne pogle-

dam, ãuje‰, nikdar.ZORISLAVA Vrne‰ se lahko precej, babica je trudna in

kmalu zaspi; le da jo zdaj same ne pustimo,ko se ji v moÏganih blodi.

BESeDATUGOMER

29 

PETI PRIZOR

Neklon in Zorislava

NEKLON Za koga je to delo?ZORISLAVA To je mo‰ki pla‰ã.NEKLON Vidim. A komu je namenjen?ZORISLAVA Kdor ga bode zasluÏil.NEKLON Morda uganem kdo.ZORISLAVA Ne lahko, tudi ni treba ugibati.NEKLON Zakaj skriva‰? Komu drugemu bi bil pla‰ã,

vezen v tvoji roki, namenjen, nego onemu,ki ti svoje ljubezni ne skriva, Tugomeru.âudno, da ga ni tu. Videl sem ga sem iti. —Ve‰ ti, jaz ne razumejem, zakaj se ti takomrzlo vede‰ proti njemu. Ali hoãe‰ vdovaostati?

ZORISLAVA UÏivaj ti nedolÏno ljubezen one svoje ne-dolÏne deklice, za druge pak se ne brigaj.Ljubi jo kakor ona tebe, Ker morda tudinjej in tebi ne bode cvelo na veãno cvetjeprve mladosti; a Zorislava âeligojeva si nedaje Ïe rada svetov dajati, osobito ne v tehreãeh. Zdi se mi, da si to Ïe ãul iz mojih ust,Neklon. âemu me sili‰ ponavljati?

BESeDATUGOMER

30 

·ESTI PRIZOR

Grozdana in prej‰nja

GROZDANA Neklon, Neklon, babica neãe zaspati, mo- ra‰ ‰e ti priti, pravi, in ji govoriti ne znamkaj. Pojdi.

ZORISLAVA Idi z njo v izbo. Grozdani dajaj dobre sve-te ali, kar je le pametnej‰e, dobre poljube.

NEKLON Ne srdi se name, Zorislava.ZORISLAVA Idi. Odideta.

SEDMI PRIZOR

ZORISLAVA sama: »Ali hoãe‰ vdova ostati?« — tovpra‰anje, kolikokrat sem ga od sorodni-kov in drugih Ïe sli‰ala. Bogovi, zakaj stehoteli, da sem Ïenska, stvar, ki ni ljudem zadrugo, nego da se moÏi — tem ljudem brezmoãnega srca, tem du‰am brez jake ljubez-ni in brez sovra‰tva. Jedva so umite deskedobro posu‰ile se, katere je okrvavilo trup-lo ljubljenega moÏa, mojega âeligoja, in jaznaj Ïe drugemu moÏu dam roko, katera jenjemu zvestobo prisegala! Kdo je ma‰ãeval

BESeDATUGOMER

31 

âeligojevo smrt, kdo osvetil njegovo Ïiv-ljenje? Nihãe ne, narod ne niti oni, ki meprosijo ljubezni. In te mraãne slutnje, ki meobhajajo, kadar babico Vrzo ãujem imeno-vati njegovo ime, v mislih, da ‰e Ïive, zakajjih ne morem pregnati. Nasloni se. âeligoj,âeligoj, zakaj si padel vprav ti, zakaj ne kdodrug. Odmor.

OSMI PRIZOR

Zorislava. Tugomer

ZORISLAVA Kdo prihaja?TUGOMER Jaz sem, Tugomer.ZORISLAVA Zdrav!TUGOMER Videl sem luã in vstopil, dasi je pozno.ZORISLAVA Da paã, pozno je Ïe.TUGOMER Hoãe‰ li s tem potrditi, da sem neugoden,

ko sem pri‰el?ZORISLAVA V na‰em domu ni noben gost neugoden,

Tugomer, najmanj pak more znanec in so-rodnjak neugoden biti, kakor si ti.

TUGOMER Znanec! Znanec samo! Torej niti ne prija-telj, dober prijatelj? Veã pa celo ne? Zori-

BESeDATUGOMER

32 

slava, Zorislava, kdaj se ti omehãa srce zamojo ljubezen? Zakaj me zameta‰?

ZORISLAVA Jaz te ne zametam.TUGOMER Zakaj me ne ljubi‰?ZORISLAVA âuj. Sama vidim, da je ãas, da ti povem, ka-

kor mislim. . .TUGOMER Govori, a ne reci, Zorislava, da me neãe‰

ljubiti, ne mori srca v meni, ne jemlji mi zeno kruto besedo veã nego Ïivljenje.

ZORISLAVA Ako mi ukazuje‰, kako naj govorim, raj‰amolãim.

TUGOMER Ne molãi, izgovori, naj bode tvoja sodbamorilna ali osvobojujoãa, jaz jo hoãemsli‰ati. Ti me ne more‰ zavreãi, ti si me nek-daj ljubila.

ZORISLAVA Preden sem bila âeligojeva Ïena, ljubilasem te toliko kakor âeligoja.

TUGOMER Zorislava!ZORISLAVA Stoj, da izgovorim. Ljubila nisem prej niti

âeligoja niti tebe, ker nisem znala, kaj jeljubezen. S teboj mi je bilo ugodneje obãi-ti, ker si veã pri meni bil. âeligoja sem izvo-lila, ker mi je bolj po oãeh bil. A ljubiti semzaãela âeligoja stoprv, ko sem bila njegova,ko sem spoznala velikost njegovega pogu-ma in blagost njegovega srca. In ljubila

BESeDATUGOMER

33 

sem ga taãas najbolj, ko se je, v boj idoã, odmene poslovil, vodja tega naroda, prvi bo-ritelj za njegovo svobodo, v boj, iz katere-ga se ni veã vrnil. In srce mi je pokalo, instoprv taãas sem spoznala, kako sem galjubila, ko so mi ga prinesli iz boja ubitega,krvavega, in jaz niti solz nisem imela, da bimu bila izprala kri z juna‰ke glave, kateroso razbili sovraÏniki — med katerimi si tibil do zdaj ujetnik! Jaz sem se mu bila vda-la, ker je bil prvi, dasi bi bil mogel ti biti. Ako sta ‰la v boj. za domovino oba, padel jeon v ljutem boju za domovino, ti si se dal zoroÏjem v roki ujeti. Reci, ãe sme‰, da sivreden biti naslednik âeligojev, in jaz semtvoja Ïena.

TUGOMER srdit: Sem!ZORISLAVA Nisi, a more‰ biti.TUGOMER Kaj Ïeli‰, da storim?ZORISLAVA PokaÏi, da si kneÏji sin.TUGOMER Kako?ZORISLAVA MoÏ si in to Ïeno vpra‰a‰! A ti ne ãuje‰, kar

govore vsa usta, kar poroãajo vsi glasi?Franki, ki so âeligoja ubili, bliÏajo se ved-no bolj na‰im mejam. Vi jih ãakate, kriÏem

BESeDATUGOMER

34 

drÏite roke, zaupni in krotki, pravi Sloven-je!

TUGOMER Kadar pride do boja, Tugomer ne bodezadnji.

ZORISLAVA Ne bode zadnji? To mu Ïe zadostuje? âeli-goj je bil prvi!

TUGOMER zase: Prekleto ime!ZORISLAVA Zakaj se od mene obraãa‰, ali nima‰ srca

prvi biti v tem narodu?TUGOMER Ti to terja‰?ZORISLAVA Ako hoãe‰ roko âeligojeve vdove, da! Idi,

zbiraj slovenski narod, svari ga, naj neãaka, da sovraÏni Franki Ïe vse svoje silezbero in v na‰o deÏelo prihrume, paleãna‰e dome in moreã na‰e ljudi. Idi, in ka-dar se prvak tega naroda in zmagovalenpoveljnik vrne‰, osvetiv‰i nad Franki tudimoje sovra‰tvo do njih, oglasi se pri Zori-slavi za njeno srce, idi, a ãuvaj, da te zopetne ujemo, zna‰, Tugomer?

TUGOMER Ti me hoãe‰ zasmehovati?ZORISLAVA Ne, Tugomer, tako nisem mislila. Idi in

bodi moÏ, bodi prvi sin domovine in jazsem tvoja. Sedaj ne. Odide v izbo skozi sred-nje duri.

BESeDATUGOMER

35 

DEVETI PRIZOR

TUGOMER sam: Torej je istina. âastilakomnost jo jevodila, ne ljubezen, kakor sem tudi slutil.Ne ljubi me! Ljubila me nikdar ne bode!Njega bode v srcu nosila, kateremu je mojbuzdovan pod zemljo pomagal! Da bi munjo iztrgal, okrvavil sem svoje roke, zavrat-no ubil tovari‰a, sobojevnika. In ona se gadrÏi ‰e, ko ga ni! Zakaj, o, ãemu sem to sto-ril, ãemu obteÏil vest za vse Ïivljenje. Ne!Ha, ‰e enkrat, ‰e stokrat bi ga ubil — zanjo!O Tugomer, kje je tvoj razum! Zakaj se po-niÏuje‰ in poniÏevati daje‰? Ko bi bila onasama svojega spola na svetu in bi polegsvoje lepote imela sijaje sonca in vseganeba, je li vredno in moÏevsko, da se take-mu ponosu vdaja‰, ne da bi s prezirommimo nje ‰el? Zakaj ne iztrgam iz sebe teljubezni, ki mi je toliko bridkih dni, tolikoteÏkih noãi delala? Zakaj ne vraãam zame-tanja z zaniãevanjem! — Zastonj! Îe sempredaleã ‰el, nazaj ne smem, neãem! Mojamora biti, i ãe ji moram zvezde z neba po-trgati, da ustreÏem njenemu ponosu. Prvi vnarodu je bil, vodja mu. Ha! l jaz ãem biti

BESeDATUGOMER

36 

prvi, ãe ne z bogovi ali z bogom, pa s ãrtomali hudiãem! In ti, ponosna, bode‰ se kla-njala moji velikosti in slavi — ne, o Zorisla-va, jaz te moram ljubiti. Odide.

DESETI PRIZOR

Neklon in Grozdana prideta

NEKLON Ali je stara babica zdaj mnogokrat taka,tako du‰evno iz sebe?

GROZDANA Ne, oãe Zovolj se boji, da jo vzame smrt.Ali bi ne bilo zlo, ãe nam umrje, Neklon?

NEKLON Ne misli o tem, dete moje. A glej, kje je Zo-rislava? Ni Ïe veã tu. Vendar ni ‰e tako poz-no, da bi bila ‰la k pokoju?

GROZDANA O je, jaz moram tudi iti, sicer je huda.Zdrav ostani, a kmalu pridi, ve‰, kmalu,prav kmalu.

NEKLON Ti me od sebe podi‰, golobica moja? To niljubeznivo.

GROZDANA Ne, ne, ostani, dokler hoãe‰, ‰e dalje, nepustim te proã, pri meni bodi.

NEKLON A moram iti, moram. Daj, poljubi me in zo-pet pridem.

BESeDATUGOMER

37 

GROZDANA Kmalu?NEKLON Spremi me do velikih duri. Ali te je strah?GROZDANA S teboj ne, ljubljeni, s teboj idem do konca

sveta. Odideta.

ENAJSTI PRIZOR

Stara Vrza pride skljuãena iz spalnice zrazmr‰enimi redkimi sivimi lasmi v ponoãni obleki

in si z goreão trsko sveti

VRZA Primite ga, drÏite ga, kje ste, Neklon, Zo-volj, Zorislava, Grozdana, drÏite ga! Tu, tu!Glejte, kako krvave roke ima in rdeã obraz,primite ga, umorite ga!

DVANAJSTI PRIZOR

Prej‰nja. Zorislava

ZORISLAVA Kaj je, babica? Zakaj ste vstali?VRZA Vidi‰ ga tam?ZORISLAVA Niã ne vidim.VRZA Ne? Res, ni ga veã, ‰el je iz hi‰e proã, in vi

ga niste ugrabili? In vprav zdaj je tu k menina posteljo pri‰el rogat se mi, da mi je sina

BESeDATUGOMER

38 

umoril, mojega âeligoja. Tu pri nas je bil,pred menoj je stal, in nihãe od vas ga niprijel! O Vrza, stara Vrza, kako si zapu‰ãe-na, nihãe te ne ma‰ãuje.

ZORISLAVA Kdo je bil tu?VRZA Nemec je bil, ãlovek krvav in rdeã, tu pred

menoj, in vi ga niste prijeli. O!ZORISLAVA Vi ste bolni, babica, pojdite spat. Odvede jo.VRZA O, o! Odidete.

BESeDATUGOMER

39 

TRETJI AKT

PRVI PRIZOR

Peruni‰ãe, tri lipe, bogu Perunu posveãene, nasamotnem kraju, zadaj hribovje, na desno maloskalovja, na levo grmovje Menih in frankovski

kupec prideta z levice

MENIH Zdaj te pa ne spremljam dalje, prijatelj. Tuje Ïe Peruni‰ãe, tukaj ti krivoverski Slovenisvoje malike molijo, glej.

KUPEC In svoja posvetovanja imajo, to sem i jazãul.

MENIH Tu se posloviva. Tedaj naj ti ‰e enkrat po-vem in zabiãim, da ne pozabi‰. Mejnemugrofu Geronu moj poniÏni pokIon sporoãi;jaz sem vdan hlapec njegov in sluga na‰esvete cerkve. Povedi mu natanko, kaj si tisam videl in sli‰al tu med Sloveni in kajsem ti jaz razloÏil. Reci Geronu in vsemfrankovskim gospodom, da ni brez nevar-nosti boriti se s Sloveni, ker oni so moãni inza svoj dom hrabri bojevniki. Tudi, se mizdi, moãno Ïe slutijo, da se od Frankov na-

BESeDATUGOMER

40 

meravajo njihove pokrajine osvojiti, in pri-pravljajo se, veã nego je dobro, na brambo.Zato dopovedi mojo poniÏno misel, da sepri Slovenih veã da za nas doseãi z zvijaãonego s silo.

KUPEC Pomnim, kaj si mi povedal, ne skrbi.MENIH Prekaniti, prevariti moramo Slovene po-

sku‰ati, reci. In ne pozabi povedati, poseb-no kar se Tugomera tiãe. Iz njega se mordada kaj velikega narediti za na‰o stvar. Nje-ga pridobimo in mnogo naroda z njim pri-dobomo, druge male nam bode on sampridobil, velikih se pa iznebil. Jaz sem Ïenekaj storil, kar sem mogel; naj na‰i velikigospodje dalje mislijo in pomagajo.

KUPEC Posebno njegova ljubezen, rekel si . . .MENIH Da, tudi to razloÏi. âastilakomnost one

Ïenske in zaljubljenost Tugomerova, vsenam more v priklad biti in ga nam pribliÏa-ti. Da le en korak v na‰ tabor stori, potemga hoãemo Ïe drÏati, potem mora i posled-nje korake z nami delati. Koliko je Ïe s tempridobljeno, ko je na‰e vere.

KUPEC Znam, razkazal si mi Ïe do drobnega.MENIH I povedi slavnemu mejnemu grofu Geronu,

zakaj ti pisma ne dam s seboj, da je namreã

BESeDATUGOMER

41 

Ïe nevarno pisati. Ko bi Sloveni znali, dajaz ‰e kaj drugega, med njimi bivajoã, na-meravam nego vero oznanjevati, ubijejome.

KUPEC In taãas bi jaz ne hotel v tvoji koÏi tiãati,moÏ boÏji! — A glej, nekdo prihaja.

MENIH To je slovenski Perunov sveãenik Zovolj.To nekaj pomenja, da prihaja tu na Peru-ni‰ãe.

KUPEC Skrijva se tu v grmovje, da kaj ãujeva.MENIH Jaz se moram, ker stari me ãrti in njegov ãrt

je nevaren; on ima vpliv. A tebe ne pozna,ti ga kasneje lahko ogovori‰, ãe hoãe‰, kerstarec je popolnoma slep in na pol gluh.

KUPEC Da vidiva. Umakneta se za grmovje, od kodersta pri‰la.

BESeDATUGOMER

42 

DRUGI PRIZOR

Zovolj, katerega na kratki palici vodi mali deãekCvetiãek, z desne strani

ZOVOLJ Sva li na Peruni‰ãu?CVETIâEK Sva.ZOVOLJ s palico tiplje in dotiplje lipo in kamnen sedeÏ

pod njo: Sva li sama, ni ‰e nikogar tu, Cve-tiãek?

CVETIâEK Sama.ZOVOLJ sede: O Perun, Perun, bog, ki brani‰ Slove-

ne, ne ostavi sedaj tega. svojega naroda slo-venskega, ko so pri‰li ãasi narodne pogibe-li. VzdrÏi svojim slovenskim sinom pogum,vdihni jim ono ljubezen do domovine, ka-tera jih ohrabri, da mogó umreti za sloven-stvo, a ne ga popu‰ãati. âuvaj svoj sloven-ski narod pred izdajalci, ãuvaj ga pred me-hkuÏniki in stra‰ljivci. Perun, Perun, zakajdopu‰ãa‰, da hira narod, kateremu si pol-ja blagoslovil, kateremu si dal mir in naj-lep‰i svet? Dvigni se in bodi varuh na‰, kerna‰i sovraÏniki so tudi tvoji sovraÏniki. Ka-dar tvoj narod poderó, onda poderó i tvo-ja slovenska sveti‰ãa. Potujili se bodo tvojisvobodni sinovi in tujcu sluÏili, in tvoje

BESeDATUGOMER

43 

hãere, katerim si dal blagost srca in lepototelesno, odvrnó se od Slave, na‰e matere,in bodo robinje tujcev. Ne pusti, da bodeSloven, vpreÏen kakor Ïivina v plug fran-kovskim gospodarjem, pot potil in rokeÏulil za tvoje in na‰e vrage. Ne dovoli, da setvoje sveti‰ãe oskruni in da tvoje mesto za-vzame bog, ki ga ãaste protivniki tvoji inslovenski. Glavo povesi in v dlani nasloni.

TRETJI PRIZOR

Kupec, prej‰nja

KUPEC stopi izza grma in Cvetiãku, ki se je bil od star-ca odstranil, kaÏe svetlo igraão: Deãko, to tidam, pojdi k meni.

CVETIâEK Neãem.KUPEC Povej mi, kdo pride sem k Zovolju? Koga

ãaka?ZOVOLJ Kdo govori?KUPEC Molãi, deãko, sicer! Îuga s palico. Stari Zo-

volj, Perun s teboj, kaj ãaka‰ tu?ZOVOLJ Kdo si, ki z menoj govori‰, ne poznam tvo-

jega glasa.

BESeDATUGOMER

44 

KUPEC Sloven, ki potuje.ZOVOLJ Potuj v miru dalje, tu nima‰ niãesar opra-

viti, hodi.KUPEC Idem! Uhvati Cvetiãka za roko in bolj tiho:

Deãko, ako kaj pove‰ komu, da sem jaz tubil, pridem jutri pote, denem te v svoj ko‰in ponesem te v gozd, tam te pustim in vol-kovje pridejo in te vzemó in te raztrgajo.

CVETIâEK zaãne plakati in teãe k Zovolju, ko ga kupec iz-pusti.

KUPEC Zdravo, starec. Odide nazaj v grmovje.

âETRTI PRIZOR

Zavolj, Cvetiãek

ZOVOLJ Zakaj plaãe‰, dete?CVETIâEK MoÏ mi je rekel, da me vzame in nese v

gozd, da me volkovi raztrgajo.ZOVOLJ dvigne palico: Kje je?CVETIâEK ·el je.ZOVOLJ Lopov! Sedi k meni in se ne boj. Ne vzame

te, jaz te ne dam, ti si moj. Kam je ‰el?CVETIâEK Po potu.

BESeDATUGOMER

45 

ZOVOLJ Jaz te ne dam vzeti. Ti mora‰ dorasti, in ka-dar bo‰ velik, mora‰ biti junak. Umrla sta tiotec i majka. Perun ti bodi otec, domovinamati. Kadar doraste‰, ostane‰ veren na‰e-mu Perunu in slovenski domovini. MeneÏe ne bode, moje kosti bodo trohnele vzemlji, kadar bodo i tebe klicali. Taãas vsta-ni, hrabri druge, bodri vse, naj bodo zves-ti narodu, naj ljubijo domovino, naj nezaupajo tujcem, kateri hote na‰ rod uniãi-ti. — Sedaj me ‰e ne razume‰, a vsadi sibesede slepega Zovolja, katerega vodi‰, vsrce in domi‰ljaj se jih, kadar v leta pride‰,da ti jih bode trebalo razumeti. Îal, Ïal, daso ti dnevi morda bliÏji, nego si mislim jazsam. Ali me poslu‰a‰, Cvetiãek?

CVETIâEK Poslu‰am.ZOVOLJ Glej, deãko moj, jaz sem slep. V boju s

Franki so mi bile ranjene oãi, in sedaj nevidim veã sonca ni belega dneva ni meseã-ne noãi. ârno je pred menoj od jutra domraka, od mraka do dne, veãna noã. Jaz nevidim zelenega polja ni sinjega neba nadna‰im slovenskim domovjem, ali Zovoljrad umrje slep in ne videã lepot svoje deÏe-le, ako bi vedel in ãul, da je moj slovenski

BESeDATUGOMER

46 

narod svoboden za bodoãnost in domovi-na re‰ena opasnosti.

CVETIâEK MoÏje prihajajo.ZOVOLJ Vendar enkrat. Kdo je?

PETI PRIZOR

Z desne strani prihajajo Ïupanje Volkán, Bátog,Hotjebor, Radulj‰ãik, Lastún. — Prej‰nja

VOLKAN Glej, stari Zovolj je prvi na mestu.LASTUN Ali nas ni on sem pozval? Pozdravljen, sta-

ri.ZOVOLJ Ti si, Lastun? Poznam te na glasu. Kdo je ‰e

s teboj?LASTUN Jaz sem tudi, Zovolj, in Batog, tu Hotjebor,

Radulj‰ãik, drugi ‰e pridejo, nekateri pahoãejo naravnost v Selo priti, kjer volimovojvodo.

BATOG Da, tudi meni jih je veã obljubilo, da voli-jo tako, kakor se tukaj mi med seboj zme-nimo. Tako so govorili Trzen, Samorod, Ja-roÏir, Klenoviã.

RADULJ·âIK In jaz sem govoril s stare‰ini Bojanov, Do-mostrojev, Zagonov in Dobrogodov.

BESeDATUGOMER

47 

HOTJEBOR In meni je obljubil Strez iz Kruvojiã, dahoãe z nami vred poslu‰ati, kaj bode Peruniz tebe govoril, Zovolj. Tudi Basnigoja me-nim lahko dobiti na na‰o stran.

ZOVOLJ Poznam moÏe, vrli so rojaki. — A kaj ãuje-te izza meje?

LASTUN Slabe stvari. Franki se pripravljajo in mi nesmemo muditi se.

HOTJEBOR âe nismo pripravljeni, pa nas poteró.ZOVOLJ Da, da, kakor so Ïe nekoliko na‰ih sosedov,

ki so nekdaj Slovenje bili, a zdaj z na‰imisovraÏniki proti nam vojujejo, proti biv‰imbratom.

BATOG Bes in strela jih udari!ZOVOLJ A kako je mnenje med vami, koga menite,

da izberemo za svojega vojvodo, kar je naj-prej treba.

LASTUN Mi smo govorili, da bi Tugomera.HOTJEBOR Tudi na‰i moÏje so Tugomera najbolj ime-

novali.RADULJ·âIK Tugomer je Ïe, ko smo pokojnega âeligoja

volili, imel najveã glasov.BATOG No, volímo ga.ZOVOLJ Stojte, moÏje. Tugomera ne. Neki glas v

meni pravi in k vam govori: Tugomera ne.

BESeDATUGOMER

48 

Izberite katerega med imenitnimi sloven-skimi moÏmi, le ne Tugomera.

LASTUN Zakaj ne, Zovolj?HOTJEBOR Nimamo mnogo izbire, malo je moÏ med

nami, ki bi znali veliko vojsko voditi.ZOVOLJ On je bil dve leti pri tujcih in mi ne vemo,

kako se je tam vladal.LASTUN Ba‰ zarad tega, ker je bil pri na‰ih sovraÏ-

nikih in torej pozna njih ‰ege in moãi, nammore biti v boju Ï njimi koristen. On se jenauãil vseh njih zvijaã.

ZOVOLJ Da, nauãil se je njih zvijaã, ali kdo ti pove,da ni med njimi izgubil srca za na‰ dom inna‰e slovenske bogove? On je ves druga-ãen, nego je bil prej, jaz mu ne zaupam. Po-‰tenje in srce naj nam daje pogum, dazmagamo in pustimo zvijaãe in laÏ nas-protnikom.

BATOG Nu, volimo tedaj Neklona.LASTUN Mlad je ‰e, a naposled volim i jaz Neklona,

ako menite, da Tugomera neãemo.ZOVOLJ Neklona, da!HOTJEBOR Vsi smo za Neklona.DRUGI Vsi za Neklona!

BESeDATUGOMER

49 

·ESTI PRIZOR

Kájaznik, ·pitignjev in drugi. Prej‰nji

BATOG O Perun, stari Kajaznik je tudi tu.LASTUN In ·pitignjev s svojimi prijatelji.KAJAZNIK Pozdrav vam, prijatelji; stari Zovolj, Perun

s teboj. Kakov je sklep med vami, moÏjeslovenski? Zakaj ste me zvali sem priti, pre-den se v Selu snidemo vsi.

BATOG Neklona volimo.KAJAZNIK Za koga?BATOG I nu, za vojvodo.KAJAZNIK Ali mislite v istini brez vsega premisleka v

boj vreãi se in Franke ‰e prej draÏiti negooni nas? To ni modro. Poãasi, moÏje, inpremi‰ljeno.

BATOG Tu ni niãesar premi‰ljevati. Ali hoãe‰ ãaka-ti, da ti streha nad glavo gori, zaÏgana sfrankovsko trsko? Takoj udarimo, kakor sebolj proti meji ganejo, to je sklep.

ZOVOLJ MoÏ je govoril te besede.DRUGI Res je.KAJAZNIK Ne prenaglo, moÏje, poslu‰ajte me!BATOG Ne bodi baba!

BESeDATUGOMER

50 

KAJAZNIK Nisem, brate, a kar tako vihrati se mi ne zdidobro. Prej moramo poskusiti, kako bi mirohranili z Nemci, ãe je ikako mogoãe.

BATOG Kar pustimo, da nam vrat zavijó!KAJAZNIK Poskusimo vendar lahko.LASTUN To je istina. Poskusimo lahko, a kako misli‰

ti, Kajaznik?·PITIGNJEV Tudi mi smo za mir, ãe se da doseãi.HOTJEBOR âujmo, kako?KAJAZNIK Po‰ljimo nekoliko na‰ih moÏ k Frankom k

njih vodji, mejnemu grofu Geronu, in le-tinaj porekó: Mi Sloveni smo miroljubennarod, ne Ïelimo vojne niti sovra‰tva, ne-ãemo va‰e zemlje ni va‰ega imenja; mi smodobri sosedje in Ïelimo le svojo svobodo, ava‰o spo‰tujemo. Pustite nas, kakor mi vas,in lahko je na‰ slovenski narod prijatelj va-‰emu narodu.

ZOVOLJ Po‰teno govori‰, Kajaznik, a sovraga ne po-zna‰, ki ga imamo pred seboj.

KAJAZNIK Ne brani, Zovolj, poskusimo, vi boste vi-deli, da je tako prav. Poslanec, ki ga po‰lje-mo, naj vzame s seboj najdraÏje darove zaGerona, frankovskega poveljnika; darovi inlepe besede morda re‰ijo stoterim izmed

BESeDATUGOMER

51 

nas Ïivljenje, in nam potem ni treba svojedomovine v opasnost postavljati.

ZOVOLJ Sklenite, kakor mislite, a zaupajte samosebi in svoji desnici, jaz Franke poznam.

LASTUN No, poskusimo ‰e prej s poslanstvom, taãas se pa vsekako pripravljajmo tudi za boj,ako bode potreben. Jeli ste za to, moÏje?

MNOGO NJIH Smo!LASTUN A koga naj po‰ljemo? Za to bi bil paã naj

bolj‰i Tugomer.KAJAZNIK Da, Tugomer.LASTUN Torej zdaj idimo v Selo in volimo v zboru

Neklona za vojvodo, Tugomera za poslan-ca, jeli?

MNOGO NJIH Je, tako je.LASTUN Izdaj idimo v Selo, ãas je. Tako, kakor smo

se tu dogovorili, moramo edini biti, vsienako voliti.

VOLKAN Vsi enako, idimo. Odhajajo.BATOG Zovolju: Kaj sodi‰?ZOVOLJ Perun ãuvaj Slovene nesreãe, katera jim

preti. Odidejo.

BESeDATUGOMER

52 

SEDMI PRIZOR

Kupec s kro‰njo in kmalu za njim stopi i menih izstranskega skrivali‰ãa

KUPEC Hoj, meni‰e, moÏ boÏji, sem, sama sva. Jelisi ãul?

MENIH Ali so ‰li vsi?KUPEC Vsi, in kakor si sli‰al, imajo dovolj vaÏen

posel, da se tako brÏ ne vrnejo. Jeli si sli‰alvse?

MENIH Vse. I ti? Geronu povej, kar si ãul. Brzo napot! Sedaj se zaãne delo! Sedaj je moj ãas!

KUPEC oprtuje kro‰njo: Zbogom, boÏji moÏ, jazbom za tebe na vse pretege boga prosil,kajti, na mojo vero, jaz bi zdaj nadalje nehotel veã v tvoji koÏi biti in Slovenom sve-to vero trositi za vse vladikovine in vsaopatstva frankovske kraljevine. Zdaj je tre-ba pot pod noge vzeti in proã od tod, bogte varuj!

MENIH âe se mi sedaj posreãi!KUPEC I nu, za tebe ni tako hudo, tebe menda bog

varuje, saj si oznanjevalec njegovega nau-ka. Za mene je drugo. Ti lahko reãe‰ Slove-nom, da ti je samo za izveliãanje njihovihdu‰, in navsezadnje ti kar verjemó. Saj ve‰,

BESeDATUGOMER

53 

da nam tujcem ta narod vãasi ‰e raj‰i veru-je nego svojim ljudem, posebno takim, ka-kor si ti, ki znajo zvito govoriti. Moj jezik sebolj opleta.

MENIH Povedi Geronu, da naj mi kakor brÏ mo-goãe po‰lje ãloveka, po katerem bode mo-goãe poroãati.

KUPEC Bogs teboj!MENIH Ogiblji se velikih potov, a drÏi se bolj stran-

skih stez, preden do meje pride‰, in poroãivse, kar si ãul.

KUPEC In jaz na tvojem mestu bi bolj v svojembrlogu tiãal i mnogo molil, da bi me kakovBatog ne spoznal. Odide.

MENIH Sedaj, sedaj ni izgubiti ni trenutek ãasa. Po-magaj, kar more! Upanje ni slabo. Sedajmoram gledati, kako se s Tugomerom sni-dem.

BESeDATUGOMER

54 

OSMI PRIZOR

Pred menihovo koão. Menih in Tugomer

TUGOMER pride: Ni ga tu, kjer mi je poroãil, da me ãa-ka. Kaj mi ima povedati? Morda je izna‰el,ãesar sem ga prosil: pripomoãek, da prido-bim Zorislavo. He, menih, pridi ven! V tvo-jo jazbo ne hodim rad.

MENIH iz koãe pride: Ti si? Knez Tugomer, pozdrav-ljen bodi v imenu boÏjem.

TUGOMER Kaj mi ima‰ povedati?MENIH VaÏne reãi. Zna‰, da so imeli vãeraj va‰i Ïu-

panje in knezi shod, v katerem so o tebisklepali?

TUGOMER Bil sem sam navzoãen, kako ne bi znal. Aãudim se, kako ti take stvari izve‰, meni‰e.Ne svetoval bi ti me‰ati se v svete, ki nima-jo s tvojo vero niãesar zajednega, kajti po-tem bi niti meni ne bilo mogoãe braniti tepred svojimi rojaki.

MENIH Mene in moj sveti poklic varuje tudi bog. Akaj pravi‰ — ti nisi bil pri shodu na Peru-ni‰ãu navzoãen in tam so va‰i moÏje o tebisklepali.

TUGOMER Na Peruni‰ãu? Tam ni bilo shoda.

BESeDATUGOMER

55 

MENIH Jaz sam sem bil tam za grmovjem skrit insem videl in sli‰al Zovolja, Batoga, Lastuna,Kajaznika, Hotjebora in mnogo drugih.Tam so se posvetovali, kako naj volijo po-tem v shodu na Selih, kjer si tudi ti bil.

TUGOMER Na Peruni‰ãu, skrivaj, da jaz niti znal ni-sem?

MENIH Sklenili so voliti tebe, da ide‰ h Geronu za-rad miru. Pojde‰ li?

TUGOMER âe je res, kar ti pripoveduje‰, ne pojdem.Za mojim hrbtom se sklepa?

MENIH Da in ‰e veã. Zna‰ li, kdo ima izvoljen bitiali je Ïe na tihem izvoljen za vojvodo?

TUGOMER Ne jaz?MENIH Ne, nego Neklon.TUGOMER LaÏe‰!MENIH Sveãenik Jezu Krista, ki je resnica in Ïiv-

ljenje, ne more lagati, Tugomer. In ti, knez,kakor kristjan najmanj sme‰ mene neistinedolÏiti.

TUGOMER Neklona namesto mene! Tega mladiãa!Kdo je to govoril, imena imenuj, jaz ne ve-rujem.

MENIH Vsi, Zovolj, Lastun, Kajaznik, Batog, Ra-dulj‰ãik in veã takih, katere niti ne poznam.Oni priznavajo vsi tvojo moã in tvoj bistri

BESeDATUGOMER

56 

razum, a ljubijo te ne. Jaz ti neãem ponav-ljati, kako govore o tebi, kako te sumniãijozarad tvojega ujetni‰tva. Jaz na tvojem me-stu bi tako ravnal, da bi jih prisilil spo‰to-vati te, kakor zasluÏi‰ in kakor terja Zori-slava, da bode. To ne sme vedno biti, da bitaki mladeniãi, kakor je Neklon, prednostpred teboj imeli. Ko je treba pametnega inprevidnega moÏa poslati k nam v Franke,vidi‰, tu niso nobenega bolj‰ega znali, negovsi glasovi so tebe imenovali.

TUGOMER A naj tudi za to izberó kako dete ali babo.MENIH Ne tako brzo, tega ne daj iz rok. Pojdi h Ge-

ronu. DoseÏe‰ mnogo, ako hoãe‰, vse. Tamspozna‰ na novo, da sedaj na‰im velmo-Ïem ni za zatiranje slovenskega naroda,nego samo za raz‰irjanje edino zveliãavnevere, za red in pokoj v deÏeli. Tako koristi‰deÏeli in svojim ljudem, najveã pak sebi.Samo ãe hoãe‰, povzdigne‰ se potem vi‰e,nego te tvoji ljudje sami kdaj izvoliti more-jo. Samo privoli in na‰i prijatelji ti posadeprvi stol, s katerega bode‰ sam vodil svojnarod, blagoslov in sreão sipal in mogoãnoukazoval v polni svobodi. Potem bode‰ãa‰ãen in Zorislava, ponosna Ïenska, za

BESeDATUGOMER

57 

katero si Ïe tako daleã ‰el, primorana bodez obãudovanjem gledati na tvojo vi‰ino inse tvoji volji klanjati.

TUGOMER OÏivi mi, meni‰e, te podobe, ki mi jih ri‰e‰,in jaz sem ti na vse usluge.

MENIH Ne odbijaj naloga, ki ga ima‰, in brez za-mude pojdi k na‰im v Franke ter stori, karti bodo Geron in njegovi velmoÏi svetova-li. Bodi moÏ!

TUGOMER A kaj zahtevajo tvoji prijatelji od mene?MENIH Niãesar, kar ne bi bilo na tvojo korist in na

korist tvojega naroda, idi in prepriãaj sesam. Razumeje se, da mora‰ nekoliko po-guma in odloãnosti na pomoã vzeti in tebi,ki si âeligoja s pota spravil. . .

TUGOMER Ne imenuj mi tu njegovega imena.MENIH Jaz sem samo reãi hotel, da pravi moÏ ne

obstane na polovici pota, nego neprestra-‰en koraãi do svr‰etka.

TUGOMER Torej jaz pojdem h Geronu.MENIH In jaz sem ti s svojim Ïivljenjem porok, da

do cilja pride‰.TUGOMER Da vidimo. Odide.

BESeDATUGOMER

58 

DEVETI PRIZOR

MENIH sam: Imamo ga! Hitreje je ‰lo, nego semupal. Past sem lepo nastavil in odprl. Onmora pastirje slovenskega ljudstva vanjopognati; kadar nam te izroãi, razkropimoãredo. Izdajstvo se to zove! Kaj je meni toimenovanje? Velike misli se vr‰é z velikimipripomoãki. — Sedaj hitro poroãat Geronu,da Tugomer pride in kako naj ga z bli‰ãemin obljubami pridobivajo, da nam vse vod-je in Ïupane v oblast vrÏe. Njemu obljubi-mo kraljevsko krono ali sploh kaj ble‰ãe-ãega in Zorislavo. Îenska je vendar res zavsako rabo.

BESeDATUGOMER

59 

âETRTI AKTNa vrtu pri Zorislavi

PRVI PRIZOR

Zorislava ‰iva. Pred njo skaãe veverica privezana

ZORISLAVA Miruj, Ïivalca, kaj ti je? Îivi‰ brez skrbi inbrez boleãin in brez spomina na svoje iz-gube. Ti ima‰ mene in mojo ljubezen, ka-kor edino bitje, za katero imam po âeligo-ju ‰e skrbeti.

DRUGI PRIZOR

Grozdana priteãe, Zorislava

GROZDANA Tugomer je pri‰el od Frankov nazaj, Tugo-mer!

ZORISLAVA In kaj poroãa?GROZDANA Ve‰ ti, Zorislava, kadar pride sem, mora‰

ga kar rada imeti, ãe ne, ga jaz poljubim.Ko bi se ga le tako ne bala, poljubim ga.

ZORISLAVA In kaj je?

BESeDATUGOMER

60 

GROZDANA Tugomer je nazaj pri‰el od Frankov in tudiKajaznik Ï njim. In ve‰, kaj je prinesel, kajpripovedujeta.

ZORISLAVA Kako morem vedeti, ako ne pove‰, kaj siãula.

GROZDANA Vojne ne bode, vojne ni treba, mir bodeostal za vselej in moj Neklonãek ne pojde vboj, da bi ga tisti grdi Franki ubili — uj! ka-ko sem se bala. Kadar sem se domislila, dabi ga morda iz vojske veã domov ne bilo alida bi ga mrtvega prinesli, kakor so tvojegaâeligoja, morala sem plakati in plakala semcelo noã. Solze ji pridejo.

ZORISLAVA Nevesta mora biti ponosna, da je njenÏenin junak. âemu plaãe‰, dete? Plakaj raj-‰i, da dandanes moÏje po take prazne ob-ljube hodijo kakor Tugomer.

GROZDANA A jaz neãem, da bi bil Neklon junak; kaj ju-nak, mene mora rad imeti, doma pri menibiti. Naj bode Tugomer junak, vsi drugi najbodo junaki, le moj Neklon naj bo moj.

ZORISLAVA Ali ne ljubi‰ svoje domovine, da bi mu bra-nila v boj zanjo?

GROZDANA Ljubim, ali Neklona ‰e bolj ljubim. Jaz bo-dem Peruna molila, ãe hoãe‰, za domovino

BESeDATUGOMER

61 

tako moãno, da me mora usli‰ati, ãe je bog,a Neklona ne dam.

ZORISLAVA Ti samopridno srce.GROZDANA Glej, Tugomer prihaja. Jaz idem. Odide.

TRETJI PRIZOR

Zorislava, Tugomer

ZORISLAVA Ti si Ïe doma.TUGOMER Kakor vidi‰, sem. In moj prvi pot je k tebi.ZORISLAVA Kako to, da k meni najprvo? Mislila bi, da

poroãilo, ki ga prinese‰, zanima najprejmoÏé, potem stoprv nas Ïenske. Zakaj kmeni najprej?

TUGOMER Îena, ne govori s tem glasom, ti ve‰, da mesrce k tebi vleãe, ti ve‰, da moram najprej ktebi. Zakaj neãe‰ tega vedeti!

ZORISLAVA A tu so domovinske stvari in te gotovo mo-rajo moÏje prej vedeti nego jaz. Ako je isti-na, da te srce k meni vleãe, kakor pravi‰,lahko bi pri‰el, kadar si opravil, kar je nuj-nej‰e.

TUGOMER Ne govori tako, ti ne ve‰, kaj je odvisno odtvojih sedanjih besedi.

BESeDATUGOMER

62 

ZORISLAVA Jaz ne vem? Odkod to ponosno preziranje?Od Tugomera sem bila vajena do zdaj dru-gega glasa. Ako niso pro‰nje pomagale,tudi ponos na svoje zasluge za ta »mir« nebode mnogo uãinil. Jaz ne vem? Vse Ïevem … Vprav v tem hipu sem ãula, kar simenda Ïe zunaj pripovedoval. Ti si prine-sel od Frankov »mir«. No, to je vse. S temsi se hotel meni najnaprvo pohvaliti, zato sik meni prej pri‰el nego k onim, katere tobolj zanima, posebno onim moÏem, ki sobojazljivi. Ali meni, Zorislavi, âeligojevivdovi, se s tem ne bode‰ prikupil, ãe si mirpriprosil. âeligoj bi bil mir priboril. Priprositiga zna tudi slaba Ïenska. Morda si poklek-nil pred one ljudi, ki so mojega moÏa ubi-li, in nazadnje so se usmilili proseãega Slo-vena in obljubili, ãesar izpolnjevati ne mis-lijo. Jaz ti ne ãestitam niti hvale ne dajem,po katero si morda pri‰el. More‰ torej zo-pet oditi.

TUGOMER Ti se mi roga‰, ti me zasmehuje‰, preden siiz samih mojih ust izvestno, sigurno in na-tanãno novico ãula, kaj sem opravil in kakoopravljal. Ti odpahuje‰ ãloveka, ki ni imel

BESeDATUGOMER

63 

drugega v sebi nego ljubezen, ljubezen, kiga je tirala dalje nego vsakega drugega.

ZORISLAVA A ne razlagaj mi sedaj ljubezni, za to niãasa; nesi svoje novice tja, kjer jih teÏko ãa-kajo, med sebi enake.

TUGOMER Torej res, da me niti poslu‰ati neãe‰?ZORISLAVA Ne, o tem ne. MoÏ, kateri hoãe moje lju-

bezni vreden biti, ni se smel niti tako po-niÏati, da bi se bil drugaãe postavil protionim ljudem, ki so âeligoja ubili in na‰odomovino Ïe tolikokrat iznenada napali,nego z oroÏjem v roki. Posebno ti bi se mo-ral stiditi kot svoboden moÏ prijazno v licegledati onim frankovskim moÏem, katerihverige si nosil. Ne govori mi, da te je narodposlal. Hraber moÏ, zlasti oni, ki hoãe âe-ligojev naslednik biti, ne daje se od nekate-rih slabotnih in stra‰ljivih ljudi iz naroda,kateri drugim trepetanje v Ïile vÏenó, vodi-ti na levo in desno, nego sam svoj glas po-vzdigne in moÏevsko ravnanje nasvetujeter se mu na ãelo postavi. Iz tega umeje‰,da Zorislava ne bode nikdar Tugomerova.Naglo odide.

BESeDATUGOMER

64 

âETRTI PRIZOR

TUGOMER sam: Nikdar moja? Ha! Bode‰, bode‰! Akonisi hotela biti svobodna Ïena Tugomero-va, bodi suÏnja, bodi pokorna dekla, in akomoram poteptati sebe in ves narod,hoãem, hoãem!

Iztrgana iz tega srca bodi vsa ljubezen,sovra‰tvo vladaj v njem in vodi moje kora-ke tako daleã, da te na kolenih pred sebojviti se vidim in potrto vse, kar se ti strinja sprekletim imenom, ki sem mu jaz luã Ïivl-jenja upihnil: domovino tvojo — poloÏim tijo razbito predte.

Prvi moram jaz biti, da ti bode po volji.Dobro, izpolnim ti Ïeljo, prvi bodem. Iz-ku‰njava, kateri sem se do sedaj protivil, tisi ji do zmage pomogla, ti si izdajalec, nejaz, ti si me pahnila v brezno, pred katerimsem se do sedaj stra‰il, dasi so mi tudi tvojopodobo v njem kazali.

Brezno, izdajstvo? Kaj! Kamor je ‰lo enoÏivljenje za tebe, prekleta Ïenska, naj poj-dejo ‰e drugi, naj ide vse. Kdo me more si-liti, naj prena‰am, da mene vedno zametu-je, komur je drago? Vãeraj ta ãreda, ki se ji

BESeDATUGOMER

65 

pravi narod, prvega mladiãa na mesto iz-voli, ki meni pripada, danes govori ta Ïen-ska z menoj, kakor da bi bil zadnji medvsemi, jutri pa naj jaz idem in Ïivljenje damza oba? Da bi bil blazen!

Ponujajo mi kraljevsko krono in pomoã,da sem samovladar, ako pripravim knezein Ïupane Frankom v roke. Kaj me zadrÏu-je sedaj, ko me ona, zarad katere tega ne bibil storil, s svojim zaniãevanjem sili, da sele s tem ma‰ãujem? Mar dolÏnosti do slo-venskega naroda? Do naroda? Kaj sem dol-Ïan temu ljudstvu? HvaleÏnosti? Za to, dasem rojen v njem z odliãnim imenom, aipak za Ïivljenje, polno nesreãe, muk inbridkosti? Za to, da me zametajo povsod indruge pred mene postavljajo? Ha, to je niã-vredna mnoÏina. Ako me niste spo‰tovali,ko sem nosil v srcu ljubezen do vas, hoãe-te se me bati, ko vam peto postavim na til-nik. . . Kratek odmor.

Kleli bodo pozni Sloveni tvoje ime, gnusrojakov bode tvoja slaval Da! Ali kako sla-vo imam zdaj, kako ljubezen uÏivam zdaj?Kaj mi je bodoãnost, katera ni veã moja?Ali morem izprati kri, ki mi roke madeÏi

BESeDATUGOMER

66 

brez uspeha? Kaj je ‰e za nekoliko krvi inkaj za to, ãe jaz gospodujem nad tem ne-hvaleÏnim narodom namesto drugih mno-gih?

Niã. Ne omahuj, vzdignjena desnica!Naprej, le tako je moÏno, da se mi du‰aoma‰ãuje dosita.

PETI PRIZOR

Menih, prej‰nji

MENIH sam zase: Jezen je, stvari so dobre.TUGOMER ga zagleda: Ti si tu? Prav pride‰, a pred eno

uro ne znam, kako bi bil pro‰el.MENIH Zakaj, knez?TUGOMER V dvomu sem bil, ali bi ti ne bilo dobro gla-

vo razbiti, kajti nasveti, katere so mi tvojiprijatelji stavili, niso bili tako nedolÏni, ka-kor si mi ti prej govoril.

MENIH In tega dvoma nima‰ veã?TUGOMER Ne, sedaj more‰ poroãati Geronu, da v ne-

kih tednih pridejo oni na‰ih ljudi na njegovobed, katere je po meni povabil. Za to ho-

BESeDATUGOMER

67 

ãem jaz skrbeti. Mi smo govorili namreã onekovem obedu.

MENIH Znam vse; tudi moji sli so hitri; hvala boguvsegamogoãnemu, da je tvoj um razsvetlil.

TUGOMER Pusti boga, tu ni imel niãesar opraviti, po-vedi mi raj‰i, ali se smem na prisege Gero-nove zanesti.

MENIH Kakor na sam sebe.TUGOMER On mi je obljubil, da se na‰im moÏem ne

bode drugega prigodilo, nego da jih takodolgo pridrÏi, dokler tu kr‰ãanske vere neutrdimo.

MENIH In da si ti kralj, zapovedujoã med Sloveni.Franki ti dajo vso podporo in kar zahteva‰.

TUGOMER Da, kajne, to je plaãa izdajalãeva ali kako sezove ãlovek, meni podoben?

MENIH Zaboga ne. Ti dela‰ po volji najvi‰jega, brezkaterega noben las z glave ne pade. Ti mo-ra‰ tako delati. In jaz blagoslavljam, da semta dan uãakal in blagovest ãul, da si se od-loãil sodelovati pri velikem delu, ki bodetvoj narod privelo v zveliãavno naroãjesvete kr‰ãanske cerkve ter i tvoje ime osla-vilo po ‰irnem svetu. Ne omahuj, s tem ãi-nom si pridobi‰ velike zasluge in poniÏa‰ vprah vse svoje protivnike.

BESeDATUGOMER

68 

TUGOMER Poroãi Geronu, kakor si ãul od mene. Se dajsem odloãen.

MENIH In takoj zaãne‰ delati?TUGOMER Takoj.MENIH Kak je Kajaznik, ki je bil s teboj pri Geronu?

Niãesar ne sluti?TUGOMER Niãesar, on bode na‰im vodjem prigovar-

jal na Geronovo bed in pomirjenje tako ka-kor jaz. Pojdi sedaj, Neklon prihaja tam; jazimam Ïe zaãeti.

MENIH Za kmalu govori. Zase. Plaãilo dobi‰ postorjenem delu. Samo da bi se ne omajal!Odide.

·ESTI PRIZOR

TUGOMER sam: Kaj me srpo gledate, ve stara drevesa?Da, videla ste me tu poniÏanega in zame-tovanega, zastonj proseãega. Kmalu sevrnem med vas zapovedovalen. Ali mar steradovedna, kako bode Tugomer znal laga-ti? âujte, izvrstno pojde.

BESeDATUGOMER

69 

SEDMI PRIZOR.

Neklon, Tugomer

NEKLON Tugomer, sam? Mislil sem, da si pri Zo-risIavi.

TUGOMER Bila je tukaj.NEKLON Je li istina, da donese‰ miroljubna poroãi-

la od Frankov?TUGOMER Ne bode ti treba slovenske vojske voditi

proti njim, mladi prijatelj. To ti je sigurnoÏal in meni tudi.

NEKLON Jaz vem, da bi se spodobilo tebi voditi jo, insem ti to povedal. âemu spominja‰ onegadogovora, pri katerem jaz niti navzoãennisem bil. — A povedi, kako je bilo, kaj ter-jajo od nas in ali meni‰, da jim smemo za-upati.

TUGOMER Oni ne terjajo mnogo in zaupamo jim temlaÏe, ker sem videl, da se nas boje. Vpra‰ajKajaznika.

NEKLON Misli‰, da niso moãnej‰i nego mi?TUGOMER Niso. In pripravljeni so mir skleniti z nami,

ako se snidemo vodje z njimi na dogovor.Imenovali so vsa imena. Oni menijo, da jih

BESeDATUGOMER

70 

mi Sloveni nameravamo napadati, kar niistina, kakor zna‰.

NEKLON To je dobro. A jeli misli‰, da moremo brezskrbi na mejo iti na dogovore brez vojske?Kolikor so Franki iz dozdanjih bojev protiSlovenom znani, ne zasluÏijo vere. Jaz jimne zaupam.

TUGOMER Ni jaz ne toliko. A to se samo ob sebi razu-meje, da morajo Franki nam toliko in ‰eveã zaupati nego mi njim. Ako izmed nasgre na dogovor toliko moÏ — veljavni mo-rajo biti oni, katere terjajo, da so dobri po-roki po‰ljejo oni toliko svojih nam v zasta-vo, dokler se mi ne vrnemo. Jaz, ki sem Ïegovoril, lahko doma ostanem in sprejmemzastavljence frankovske.

NEKLON To je drugo. Na‰i moÏje bodo zadovoljni stem, sodim jaz.

TUGOMER Skliãi jih skupaj, kar jih je blizu, potem jimnatanãneje stvar razloÏim.

NEKLON Ide‰ takoj?TUGOMER Idiva. Odide.

BESeDATUGOMER

71 

OSMI PRIZOR

Grozdana iz sobe na levi pride in Neklona zagleda

GROZDANA Neklon, Neklon! Ti, v to izbo pride‰, a sepri meni niti ne oglasi‰? âakaj ti mene!

NEKLON Kasneje pridem, milica.GROZDANA âuje‰, ali Ïe ve‰, da ti ne bode treba na voj-

sko in kako sem jaz vesela, da te ne bodovideli ti grdi Franki?

NEKLON A me bodo videli, srce. Moral bodem knjim iti, da se o miru dogovorimo. Takopravi Tugomer.

GROZDANA Ti ne, ne, Neklon! Jaz se tako bojim zatebe, Tugomer naj ide, ti ne.

NEKLON Pusti me, du‰a draga, da idem za Tugo-merom. Ali spremi me malo, hoãe‰?

GROZDANA âe mi obljubi‰. Odideta.

BESeDATUGOMER

72 

PETI AKTlzba pri Zorislavi

PRVI PRIZOR

Zorislava, Kajaznik

ZORISLAVA Pusti me. Tu hoãem ostati in ãakati izda-jalca. On je moj Ïenin! Ha, ha, ha!

KAJAZNIK Ves narod beÏi v goro, ti sama tu ãaka‰?ZORISLAVA Jaz ãakam.KAJAZNIK Tvoji so tudi vsi pobegnili, idi, Zorislava, ne

stavljaj se v opasnost. Ne znamo, kaj bode,ãudne, grozne govorice lete od ust do ust.Vendar morda ni ‰e vse resniãno.

ZORISLAVA âula sem, a povedi ‰e ti, kaj je gotovo. Mo-ja domi‰ljija je vajena Ïe najhuj‰ega. Govo-ri o groznosti.

KAJAZNIK Niã gotovega ni. Na‰ih vodjev ni nazaj odFrankov; danes je Ïe sedmi dan, kar bi ime-li doma biti, a nobenega poroãila od njihni. Vsi se boje, da so izdani, zaprti, ãe nehuj‰ega.

ZORISLAVA In potem smo izgubljeni?KAJAZNIK Izgubljeni, izdani.

BESeDATUGOMER

73 

ZORISLAVA Tako ne govori moÏ. OroÏje imate ‰e, ‰e vasje na tisoãe, branite se, idi, skliãi vojnike,zberite se v gorah in branite dom!

KAJAZNIK Oh, kako! Ujeli so nam vse moÏe, ki so voj-vodi bili, mi sami se vladati ne znamo.

ZORISLAVA Strahljivci!KAJAZNIK Posku‰ati hoãemo, a Perun pomagaj.ZORISLAVA Stoj, odgovori ti, kar sem Ïe prej vpra‰ala,

ali se ãuje, kje je Tugomer, kam je izginil,on ni bil ‰el z onimi k Frankom.

KAJAZNIK Nikdo ne zna, kje je Tugomer. Takoj drugidan po odhodu na‰ih vodij in Ïupanov jeizginil on in izginili so oni Franki, ki so bilinam v zastavo dani in Tugomeru izroãeni.

ZORISLAVA Izdajalec!KAJAZNIK Narod ga tako zove.ZORISLAVA Idi na svoje delo, ohrabri ljudi.KAJAZNIK Idem, a ti?ZORISLAVA Jaz imam tu posel, vaÏen, kakor je tvoj. —

A stoj, tu pride sel, ki sem ga pozvedavatposlala.

BESeDATUGOMER

74 

DRUGI PRIZOR

Prej‰nja. Sel

SEL BeÏite!ZORISLAVA Povej, kaj si zvedel.SEL BeÏite! Od vseh krajev Ïe sovraÏniki v de-

Ïelo gredo. Vse na‰e soteske poznajo, zavsako dolino vedo in nagli so kakor blisk.Nihãe se jim ne upa ustavljati, na‰i ljudje vgore in gozde beÏe, ni ga moÏa, ki bi se jimna ãelo postavil. Neklona, Lastúna, Volka-na, Hotjebora in vse na‰e vodje, li so bili kFrankom ‰li, ni nazaj, ubili so jih ali ‰e kajhuj‰e.

KAJAZNIK Perun, kaj poãeti?ZORISLAVA Je li sovraÏnik Ïe blizu?SEL S svete gore so Ïe nekatera krdela videli.

Jutri, ãe ne Ïe drevi, so lahko pri nas. ZatobeÏite!

ZORISLAVA Tugomera ni nihãe videl?SEL Nihãe. A vsi mislijo, da je on porazumljen

s Franki. âul sem pa tudi, da je tisti fran-kovski menih, kateri je prej pri nas bival inrad s Tugomerom govoril, sedaj pri fran-kovski vojski viden bil.

BESeDATUGOMER

75 

KAJAZNIK Tu ni zamujati se. âe se misli‰ re‰iti, pojdi!ZORISLAVA Jaz sem Ïe povedala, da ostanem tu.

TRETJI PRIZOR

Prej‰nji. Batog, krvav, levico in glavo ima obvezano.Zovolj in veã drugih

VSI PREJ·NJI Batog!BATOG Da, Batog sam!ZORISLAVA Sam! Kje so drugi? Kje je Neklon? Go vori,

je li istinita stra‰na vest?ZOVOLJ Perun, zakaj sem doÏivel te stra‰ne dni!

Onemogel sede na stran, a poslu‰a.BATOG Res je vse, kar si stra‰nega misliti morete.

Prevarjeni smo bili in mrtvi so vsi na‰i,ubiti zahrbtno. Lisjak nas je zvabil v svojeleÏi‰ãe na gostije, a ‰li smo v svoj pogin. Jazsam sem ubegnil, da bi ma‰ãeval se nadonim, ki je vedel, kam nas po‰ilja, nad Tu-gomerom. A u‰el mi je tudi on, in sedaj ni-mam drugega nego gledati in ãakati, kakogine na‰a svoboda za veke.

KAJAZNIK Povedi bolj natanko.BATOG Ti tukaj, Kajaznik! Ti nesreãni ãlovek, i ti si

bil med onimi, ki so nam svetovali ta nes-

BESeDATUGOMER

76 

reãni pot. O, da bi se ti bil jezik prej usu‰il,preden si to govoril!

KAJAZNIK Da bi se bil!ZOVOLJ Pripoveduj!ZORISLAVA Povej, kako se je godilo stra‰no dejanje!BATOG Med potom Ïe, ko se je Tugomer od nas

loãil, meni ni bilo po volji, imel sem sum, abal sem se razodeti ga, da bi me tovari‰i neimeli za bojeãega. Ko smo pri‰li na mejiblizu ‰otorov Geronovih, sprejeli so nasFranki s prijaznim licem, nihãe bi ne bilsodil, da v srcu nosijo izdajstvo in umor. Pridogovorih o vojni in miru obetali so namvse in ‰e veã, kar smo hoteli. Na‰i moÏje sobili veseli. Zaupali so Frankom in mene jetudi sum popustil. Zadovoljni smo hoteliodpoãiti se in drugo jutro vrniti se na potdomov. Frankovski knezje in vojvodi namponudijo zveãer obed v ‰otoru mejnegagrofa Gerona. Ob dolgih stolih sedimo prijedi in pijaãi. Frankov je za polovico veãnego nas. Mi se pogovarjamo med seboj,oni med seboj. Mnogo nam oni silijo vina.Bilo je kasno na veãer, ko Nekion vstane inzavpije: »Kje je moj meã?« Ogledamo se inzapazimo, da so Franki skrivaj vsem meãe

BESeDATUGOMER

77 

vzeli, kateri so jih bili ob steni naloÏili. Jazsvojega meãa nisem bil odpasal, tudi neHotjebor in Lastun. Vsi skoãimo pokonci.Sedaj je bil ãas, da so frankovski knezi svo-je izdajstvo izvr‰ili. Geron zapiska, Frankimeãe izderó, od vseh krajev privró oroÏni-ki. Neklon je padel prvi, udarjen z meãempo glavi, za njim Samorod, Trzen in Ra-dulj‰ãik. Hotjebor in Lastun sta se branila,drugi niso imeli drugega oroÏja nego vrãez mize, tudi jih videl nisem, moral sem sebraniti sam. Sedel sem najbliÏe durim. DvaFranka sem podrl na tla, tretjemu oroÏjeizbil in uskoãil skozi duri. Zunaj so stali ko-nji, prvega sem zasel in bil bi prej pri vas,ko bi ne bil Ïe prvo noã naletel na sovraÏ-nika na potu. Naglo so Franki poseli na‰eceste, ovinke sem moral delati. To je povestna‰ega pogina.

ZOVOLJ O, o!ZORISLAVA In kaj sedaj? Batog, ne zapusti ‰e ti naroda,

pojdi za njim v goro, bodi mu vodja inohrabri ga, da se krepko brani, ako tudi po-ginemo. Pojdi! SovraÏnik, pravijo, utegnekmalu tu biti. Jaz ostanem tu in storim, ãe-sar ti ne more‰, pojdi.

BESeDATUGOMER

78 

ZOVOLJ Slu‰aj Ïeno, pojdi, umrite slavno!BATOG Ti, Zovolj, ide‰ z menoj, ti zna‰ ljudem go-

voriti.ZOVOLJ zmaje z glavo.ZORISLAVA Zovolj ostane pri meni. Pojdi brzo, da ne

bode prekasno, Perun vam pomagaj. — Idi-te vsi! — Batog, v gori najde‰ moje ljudi,tudi mojo milo prijateljico Grozdano. Nepripoveduj ji, da je NekIon ubit, ne pripo-veduj uboÏici tako dolgo, da zve, kaj semjaz storila za domovino, potem bode tudiona laÏe trpela izgubo. Idite!

âETRTI PRIZOR

Zorislava. Zovolj

ZORISLAVA Tako sva sama, starec. Ti bode‰ priãa mo-jega dejanja. In ãe konãava oba Ïivljenje,koliko je sedaj najino Ïivljenje vredno?

ZOVOLJ Perun, Perun! Zapustil si Slovene in sebe.Ta narod potre tujec, a tudi tvoje svetko-vanje uniãi. Zaman sem te sluÏil do sivihlas, zastonj te prosil in molil, niti mi nisi

BESeDATUGOMER

79 

prej poginiti dal, preden vidim domovinorazpadati in slovenstvo umirati.

ZORISLAVA vzame bodalo iz predala in ga ogleduje: Jeklo,kovano za mo‰ke roke, bodi le enkratzvesto Ïenski slabi moãi.

ZOVOLJ Zorislava, kaÏi mi noÏ.ZORISLAVA Tu, âeligojev je.ZOVOLJ prime noÏ, a mu iz rok pade: Poberi, Zovolj

nima veã moãi, da bi se usmrtil. Îena âeli-gojeva, usmili se ga, ne pusti ga tugovati.

ZORISLAVA skrije noÏ v svojo obleko: Ta je za druge prsi,starec. — Tuguj, jaz te te‰iti ne morem.

ZOVOLJ O, o! Glavo povesi in kakor v nesvesti sloni.Zunaj hrup.

ZORISLAVA Kaj je to? Gre k oknu. SovraÏniki so Ïe tu!Da li je on Ïe med njimi, Tugomer? Divje:Tugomer, Tugomer, sedaj te bode Zorisla-va poljubila!

BESeDATUGOMER

80 

PETI PRIZOR

Prej‰nja. Dva frankovska vojaka, kmalu za njimamenih

PRVI VOJAK Glej, tu lepa Ïenska, to je zame.DRUGI VOJAK In zame.ZORISLAVA Kaj hoãeta!PRVI VOJAK Ta je pogumna.DRUGI VOJAK Primi jo!PRVI VOJAK Primi jo ti!DRUGI VOJAK Skoro da se je bojim.MENIH pride: Proã od tod, vidva! Ven! Vojaka odide-

ta. Ne boj se, lepa Zorislava, tebi ne bodenihãe niãesar storil, nego ãastili in spo‰to-vali te bodo na‰i velika‰i bolj od vseh dru-gih. Ti bode‰ prva v tej deÏeli. Vladala bo-de‰ nad to zemljo in pozni vnuki bodo tvo-je ime ãastili poleg onega, ki bode na tvojistrani temu narodu prinesel pravo luã inãisto vero.

ZORISLAVA V ãigavem imenu govori‰? Kaj Ïeli‰ tu, naãelu tujih vojakov, ti tujec, ki si med namiuÏival slovensko gostoljubnost, da si nasizdal in prodal! Kdo te je k meni poslal?

BESeDATUGOMER

81 

MENIH Oni, ki je iz ljubezni do tebe k nam pristo-pil, da kraljevsko krono dobi in jo na tvojoglavo posadi.

ZORISLAVA Meni!MENIH Vreden je tvoje ljubezni in ãin, ki ga je sto-

ril, bil mu je teÏek, a bog mu ga odpusti.ZORISLAVA Izdajalstvo velik ãin! Tugomer, Tugomer v

tem dru‰tvu? Za to ceno!MENIH Bodi razumna; koliko dobrega uãini‰, kako

njega in sebe vzvi‰i‰, ako se mu vda‰ in ontebi. Do sedaj ste imeli mnogo gospodar-jev, narod je bil razcepljen, sedaj dade na‰ivojvodi vlado v Tugomerove roke in on joda tebi; ves sijaj na‰ih kneginj pride v tvojdom in spoznanje veãnih resnic in pravevere ti du‰o upokoji in te naredi sreãno nadvsemi Ïenami.

ZORISLAVA Sreãno! Da! Idi, teci in prosi ga, naj pridebrÏ s svojo kraljevsko krono, videti jo ho-ãem. Gotovo se sveti kakor sonce na nebu,ker drago je plaãana, z domovino in srcem.In ako ne bi hotel k meni priti, reci mu, Zo-risIava je sedaj dekla Tugomerova, ona pri-de sama k njemu, vrÏe se na tla pred njim,da obãuduje njegov sijaj.

MENIH Mirno govori Ï njim, mlada Ïena.

BESeDATUGOMER

82 

ZORISLAVA Ali naj se ‰e bolj poniÏam pred na‰im no-vim kraljem? Kako? Poduãi me ti, blagimoÏ, pri nas tega nismo znali.

MENIH zase: Mi vas Ïe nauãimo. Njej: Tugomer bo-de vesel, ko mu povem, da ga ãaka‰. Odide.

·ESTI PRIZOR

ZORISLAVA Zaradi mene ta stra‰ni dogodek! Bogovi,sem li prav ãula? Gorje mi! Ako je istina, invidi se mi, da je, gre‰ila sem, da ga nisemusli‰ala, in ko bi bil grd kakor zmaj, star ka-kor zemlja, zloãest kakor kaãa. Iz ljubeznido mene! Ha! Ali more pa ãlovek ljubiti,kateremu je moÏno uãiniti tako grozovitodejanje? Ne, to ni ãlovek, ta nima srca. Pri-di, pridi k Ïenski, katere ljubezen te je gna-la v pogubljenje domovine in umor prija-teljev, jaz te hoãem vredno sprejeti! Neve-sto najde‰ pri meni prej ali slej tako, kakorjo zasluÏi‰.

BESeDATUGOMER

83 

SEDMI PRIZOR

Prej‰nji. Tugomer

ZOVOLJ Tugomera zagledav‰i, se poãasi skloni pokonciin stopi korak naprej, s prstom kazaje: Ha, ha!Perun, ubij ga! Jeli ni strele veã na nebu zaizdajalca domovine? Zgrudi se nazaj.

ZORISLAVA zase: Bogovi, ohranite mi um in moã le ‰eza ene hipe.

TUGOMER vojakom: Odpravite mi tega besnega starcaproã!

ZORISLAVA skoãi pred Zovolja: Tugomer, ne skruni go-stoljubja tega mojega doma, nekdaj polne-ga in veselega, kjer si i ti bil -sprejeman. Tastarec je pri meni, vseh drugih Ïe ni veã.

TUGOMER Tudi jaz sem bil tu sprejemam. A kakorve‰, ne vrlo prijazno. Prosil sem, ko semprej k tebi hodil sem, zato sedaj pridem,vidi‰, tako pridem, da ukaÏem in pokor‰ãinodobim, kjer ljubezni nisem dobil; Ïenska,ki me ni ljubila, naj mi bode sluÏila.

ZORISLAVA Ukazuj, Tugomer.TUGOMER Ta glas? Tako zna nekdaj tako ponosna Zo-

rislava govoriti?ZORISLAVA Nekdaj Tugomer ni bil gospodar v deÏeli.

BESeDATUGOMER

84 

TUGOMER Tako! Ni bil prvi! Torej je istinita moja sod-ba, da Ïenska ne ljubi moÏa, nego to, karmoÏ je. To mi ti v lice trdi‰? Ker jaz nisembil prvi med narodom, prvi v vojski, nisembil tebe vreden. Znal sem to, Zorislava, inzategadelj sem sedaj na ta naãin prvi inedini, edini izmed na‰ih.

ZORISLAVA Drugih ni veã med nami, znam.TUGOMER Da, snubaãa izmed njih za tebe ne bode

tako brzo. Preden se povrnó, urediti se ho-ãemo drugaãe tukaj.

ZORISLAVA âujem, Tugomer.TUGOMER In na javnih shodih in narodnih posveto-

vanjih ne bode nobeden veã izmed njih otem govoril, ali Tugomer zasluÏi zaupanjete ãrede, ki se narod imenuje, nihãe veã mune bode oãital, da je nekdaj sramoten ujet-nik bil pri Frankih, in nikogar veã ne bodovolili na mesto, kamor je on spadal, kateroje on zasluÏil. Sedaj bodo pokorni, in dabodo, za to hoãem od poãetka s temile tu-jimi moÏmi skrbeti.

ZORISLAVA âujem te, Tugomer, dalje.TUGOMER Zorislava, take te nisem priãakoval.ZORISLAVA Ne? Tem bolje zate. Îena, ki te ni ljubila,

naj ti sluÏi. Tako si mi govoril prej. Glej,

BESeDATUGOMER

85 

sedaj se ti klanja âeligojeva Ïena, ona prvaiz tega naroda, nad katerim hoãe‰ samo-vladati. Ni li to po tvoji du‰i?

TUGOMER I ti mi ne oãita‰, kar sem storil?ZORISLAVA Ti nisi pri‰el po oãitanja, suÏnost in po kor-

‰ãino zahteva‰ v svojem in v imenu tujcev.Jaz ti jo dajem prva. Drugi so se ti umaknili.A valjda i njih doseÏete ‰e.

TUGOMER Zorislava, od tebe tega ne! Ljubiti, ljubitime mora‰ ti! Strast do tebe me je gnalatako daleã v izdajstvo. Ljubi me in izdajstvomoje postane domoljubje, ljubezen tvojapopravi vse, ona bode blagoslov za narodin dom, ona opere prelito kri, osvobodimene, tebe in tvojo domovino. Zorislava,ljubi me! Vse mi je ‰e potem mogoãe uãini-ti in popraviti.

ZORISLAVA Jaz te ljubim! — Obudi‰ li s tem mrtve?TUGOMER O, izgovori prvo besedo ‰e enkrat, ‰e en

krat, a ne tako mrzlo, ne tako!ZORISLAVA âlovek, ali more‰ mrtve obuditi, more‰

prodano domovino kupiti z mojo ljubezni-jo? Reci kako, in jaz vpijem, da se do nebaãuje, da te ljubim.

TUGOMER Ne govori sedaj o mrtvem moÏu. Njega po-zabi in vse drugo bode ‰e dobro.

BESeDATUGOMER

86 

ZORISLAVA O mrtvem moÏu? O enem? Kdo govori?Vsi so mrtvi, tvoj bratranec Neklon, tvojivojaki Lastún, Hotjebor, Radulj‰ãik, vsi! Alisi Ïe imena rojakov pozabil, preden se jenjihova kri na fran‰kih meãih ohladila? AliÏe ne zna‰ veã klicati Ïrtev, katere si v me-snico slovenskih sovraÏnikov na klanje inzavratno morjenje poslal, ko jih tekar jekod vseh gorá ni nehal odmevati? Ne, ne! Inako uide‰ svoji usodi, naj ti nosi vsaka sa-pica imena bratov, katere si ubiti dal, naspla‰eno oko, v temni noãi naj te plaã pro-dane domovine iz spanja vzburja, da zopetzagleda‰ ma‰ãevalne podobe najbolj‰ihmoÏ svojega naroda, li si jih te dni sovraÏ-nikom izroãil, da so jih zahrbtno pomorili.

TUGOMER Kaj govori‰? Pomorjeni? Ubiti? Kdo ti je torekel? To ni istina.

ZORISLAVA Jeli te tvoja nova vera uãi tajiti? Da, ko bi jobili prej poznali, ne bila bi domovina izda-na . . .

TUGOMER Kdo ti je to rekel?ZORISLAVA Ne utaji‰ svojega ãrnega dejanja. Batog

sam, ki je edini u‰el, bil je pred teboj tu.

BESeDATUGOMER

87 

OSMI PRIZOR

Menih. Prej‰nji. Frankovski vojaki

MENIH Ako na‰ega vojvode Gerona ni prav blizu,nismo brez nevarnosti tukaj. Slovenov jeprecej mnogo v obliÏju zbranih.

TUGOMER Menih, povedi tej mladi Ïenski, da se slo-venskim moÏem, ki so ‰li v frankovski ‰o-tor, ni niãesar zlega zgodilo, da pridejo lah-ko kasneje v domovino nazaj, kadar je mo–je kraljestvo in kr‰ãanstvo utrjeno.

MENIH Tega ne morem potrditi.TUGOMER Kaj, ãloveãe!MENIH Ne morem.TUGOMER Je li istina?!MENIH Je. Ali za to nisva midva odgovorna.TUGOMER To je izdaja! Niso mi drÏali obljube. Menih,

ti si mi porok bil!MENIH Jaz ne! Jaz sem porok za to, kar so tebi dati

obljubili.TUGOMER Ha, toliko krvi, in vse ãez mene! Zorislava,

tega sem jaz nedolÏen, tega nisem znal,tako jih nisem poznal.

BESeDATUGOMER

88 

MENIH na stran: Sedaj pa zame opasno postaja;moram stari Vrzi nekaj na uho nesti. Odi-de tiho skozi srednja vrata.

ZORISLAVA Tudi ko bi vedel ne bil, da jih pomore, tvojzloãin ni niã manj‰i. Ti si pastirje sovraÏni-ku izroãil, da bi vladal nad ãredo, kakor siprej svoj narod imenoval. Domovino si iz-dal, a za plaãilo bode‰ imel, da te tvoji noviprijatelji varajo in po‰ljejo za onimi, ki si jihpred seboj poslal. Ha, to bi bila za tebe ‰elep‰a in vrednej‰a smrt nego smrt od slo-venske roke. ·koda bi bilo skruniti oroÏja,katero ti je Ïe bilo namenjeno, ko bi se zna-lo, da ti bodo dali sami Franki kraljestvo nahrastovi veji, namesto krone — lanec oko-li vrata, namesto prestola — vzvi‰enje mednebom in zemljo. — Vidi‰, tu ima‰ Ïe stra-Ïo, da ne uide‰.

TUGOMER Frankom vojakom: Poberite se od tod!ZORISLAVA Glej, nobeden se ne umakne.TUGOMER potegne meã: Prekleti lopovi!VOJAKI izdero meãe.TUGOMER Kaj je to?ZORISLAVA Aj, sijajno kraljevanje Tugomerovo!TUGOMER Izdaja!ZORISLAVA Plaãilo izdajalãevo.

BESeDATUGOMER

89 

DEVETI PRIZOR

Stara Vrza, belo obleãena, plane iz srednje izbe,kasneje za njo prileze menih. Prej‰nji

VRZA Kje je Tugomer, morilec âeligojev, mojegaâeligoja. Tu je! DrÏite ga, ubijte ga, ne,meni ga dajte!

TUGOMER Stara ve‰ãa, preã od mene.VRZA Ubijte ga! Pade mrtva predenj.TUGOMER Hu, proã. Meã mu iz roke pade, oãi si pokrije.ZORISLAVA je iz nedrja potegnila noÏ in z vzklikom skoãi k

njemu ter ga bode v prsi: Te je ma‰ãevanjeâeligojeve Ïene, to zasluga izdajalca do-movine.

TUGOMER pade: Smrt iz Ïenske roke!ZORISLAVA Da bi imela sto rok in ti sto Ïivljenj!ZOVOLJ se iz svoje dosedanje brezãutnosti prebudi:

Morana, Morana, osveta, osveta!MENIH Îenska je besna, primite je!PRVI VOJAK Ta je ve‰ãa.DRUGI VOJAK âarovnica s hudiãem v zvezi, pustimo jo.ZORISLAVA odhaja sredi med vojaki, ki se je pla‰no ognó.

Sedaj v gore!MENIH Ali je neãe nobeden prijeti?

BESeDATUGOMER

90 

DESETI PRIZOR

Markgraf Geron s spremstvom. Prej‰nji

GERON Kaj je tu?MENIH Umorjen je. Tu pred na‰imi oãmi ga je za-

bola.GERON Kdo?MENIH Slovenska Ïena, ljubica njegova.GERON Dala mu je zasluÏeno plaãilo. Sedaj ga ne

bode nam treba plaãevati.MENIH A kaj bode sedaj za sv. vero! On bi bil po-

magal.GERON Kaj nam sedaj vera! DeÏela je na‰a, drugo

ukazujemo.ZOVOLJ Pride ‰e dan slovanstva in pride osveta,

osveta na morilce slovenske svobode!GERON Kaj hoãestarec? Odvedite ga!

Vojaki segnejo po Zovolju, zagrinjalo pade.

BESeDATUGOMER

91 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-199-1