julij - avgust 2014julij - avgust 2014 aktualno julij - avgust 2014 9. Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je potrdil Cenik na-jema in koriščenja športne dvorane Občine Hrpelje

aktualnojulij - avgust 2014

OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 1

OBČINA HRPELJE - KOZINA Številka 6 letnik XVII - 2014 julij - avgust

ISSO ZLATI KAMEN 2014

aktualno


aktualnojulij - avgust 2014julij - avgust 2014

20. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA, KI JE BILA

V ČETRTEK, 19. 6. 2014 1.) Člani občinskega sveta so podali soglasji za imenovanje, in sicer: - Vlasti Sluban, stanujoči na naslovu 1. tankovske brigade 4, 6210 Sežana, za direktorico Območne razvoje agencije ORA Krasa in Brkinov za mandat štirih let in- dr. Tadeji Pogačnik Godnič, dr. med. spec. družinske medicine, za direktorico Zdravstvenega doma Sežana, za mandatno obdobje štirih let.

2.) V Svet zavoda Centra za socialno delo Sežana je bila kot predstavnica Občine Hrpelje - Kozina, Občine Divača, Občine Sežana in Občine Komen imenovana Saša Likavec Svetelšek, dipl. socialna delavka, stanujoča na Kozini, Vodovodna ul. 13, 6240 Kozina za obdobje 4 let.

3.) Imenovani so bili člani Občinske volilne komisije Občine Hrpelje - Kozina, v naslednji sestavi: Predsednik: Maja Pamić, Kidričevo naselje 17, 6230 PostojnaNamestnik predsednika: Ana Miklavec, Hrušica 71, 6244 Podgrad Član: Vesna Kavre, Jamska ulica 10, 6240 KozinaNamestnik člana: Matej Valenčič, Javorje 51/b, 6243 ObrovČlan: Nives Mahne Čehovin, Vodovodna ulica 5, 6240 KozinaNamestnik člana: Erika Korošec, Jamska ulica 4, 6240 KozinaČlan: Leonida Mršnik Kocjančič, Hrpelje, Industrijska ul. 4, 6240 KozinaNamestnik člana: Mojca Grk, Ocizla 13/a, 6240 Kozina

4.) Sprejet je bil Zaključni račun proračuna Občine Hrpelje - Kozina za leto 2013, ki bo objavljen v Uradnem listu RS in bo začel veljati naslednji dan po objavi.

5.) Po skrajšanem postopku sta bila sprejeta: - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi volilne enote za volitve članov občinskega sveta in župana Občine Hrpelje - Kozina in - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Hrpelje - Kozina. Odloka bosta objavljena v Uradnem listu RS in začela veljati naslednji dan po objavi.

6. Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel pregled števila vpisanih otrok in podal soglasje k predlaganemu številu in vrsti oddelkov ter vrsti programov v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Vrtec Sežana (v nadaljevanju: Vrtec Sežana) na območju Občine Hrpelje - Kozina za šolsko leto 2014/2015. Podano je bilo tudi soglasje k predlagani sistematizaciji delovnih mest in številu zaposlenih v Vrtcu Sežana za šolsko leto 2014/2015, kot izhaja iz predloga Vrtca Sežana št. 297/31-2014 z dne 9. 5. 2014.

V primeru, da se v Vrtcu Sežana na območju Občine Hrpelje - Kozina med letom pojavi potreba po spremembi vrste oddelka zaradi starostne strukture otrok in da ta sprememba ne vpliva na število zaposlenih v javnem zavodu, je Občinski svet občine Hrpelje - Kozina pooblastil župana Občine Hrpelje - Kozina, da odloči o izdaji soglasja za spremembo vrste oddelka.

V primeru, da število vpisanih otrok v posameznem oddelku Vrtca Sežana na območju Občine Hrpelje - Kozina presega normativ iz prvega odstavka 17.

Fotografije na naslovnici prikazujejo investicije Nov del poti v ObrovuNova merilna tabla v ObrovuGradbišče cestnega podhoda v Brgodu

IZ VSEBINE:20. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA 2NAJUSPEŠNEJŠI UČENCI OSNOVNE IN GLASBENE ŠOLE 5PREDSTAVITEV PROJEKTA 5JAVNO NAZNANILO, NOVOSTI 690 LET JE PRAZNOVALA DANICA RESINOVIČ – NONA DANI 7 POSADITVIJO JABLANE POČASTILI TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE 841. SREČANJE SLOVENSKIH LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGISTOV 8 'DAN PREJ' OB DNEVU DRŽAVNOSTI 9SREČANJE BRIGADIRJEV SLOVENSKEGA PRIMORJA IN ISTRE 10OBISK PODIPLOMSKIH ŠTUDENTOV, TWIRLING 11EKIPA PGD MATERIJA PONOVNO REGIJSKI PRVAK V PRVI POMOČI 12MLADINSKI TABOR PGD MATERIJA 12ODLIČNA UVRSTITEV PGD MATERIJA NA TEKMOVANJU 13PONOVITEV USPEHA GASILCEV IZ MATERIJE, AKTIVNE POČITNICE 14DELAVNICA »KULTURA PITJA VINA« V HRPELJAH 15REKREACIJSKO-ŠPORTNI JUNIJ V HRPELJAH 15OPASILO V HRPELJAH, OPASILO V GRADIŠČU 2014 16OPASILO NA TATRAH 17VRHPOLJADA 2014 18NA VRHPOLJADI SE JE RODIL BRESKOWC ROCK 18NAVIHANI LISJAKI POSNELI SVOJO PRVO ZGOŠČENKO 18LISJAKI NA KOKOŠKI 19UTRINKI S SNEMANJA FILMA – FOLKLORNA SKUPINA BRKINI 20BARKA 20NAGRADA ZA CELOLETNI TRUD 21KONCERT BRKINSKE GODBE 2000 21SPREJEM PRI ŽUPANU, SNEMANJE V ŽIVO NA TV KOPER 22NA GRADU SOCERB SO SE ZVEZDE DOTAKNILE MODE IN KULTURE 22NOVO VODSTVO OOZ SEŽANA 2014–2018 23SKUPŠČINA ŠPORTNE ZVEZE OBČINE HRPELJE - KOZINA 23BALINARSKI TURNIR GRADIŠČE, BALINARSKI TURNIR JAVORJE 24BALINANJE NA VRHPOLJADI 2014, TELOVADCI 2535. TRADICIONALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU VRHPOLJE 2014 25ROMANJE, SEŽANSKE KMETICE OBISKALE BELO KRAJINO 27SLOVENSKO DRUŠTVO TRANSPLANT NA POHODU 29DRUŽINSKO SREČANJE VALAJSOVIH 30KRESOVANJE NA ARTVIŽAH, RAZSTAVA »RETROSPEKTIVE« 31POLETNA USTVARJALNICA, ZAHVALA 32NOVOROJENČKI V 2013/2014 32TADEJ IN KLEMEN ŠOV - SKOK V POLETNE POČITNICE 34VALETA - SLOVO DEVETOŠOLCEV, ZAHVALA IZ VRTCA MATERIJA 35ZAHVALA IZ VRTCA MATERIJA 35OTROCI IZ KOVČIC OBISKALI ŽUPANA, ZAMAŠKI… 36MINUTKA ZA MISEL 37KAJ DOJAMEMO, PREDEN UMREMO 37STARA SLIKA 37ZA LJUBE KNJIGOLJUBE 39PESEM 40INTERVENCIJE PGD MATERIJA V MAJU IN JUNIJU 2014 41POJAV BOROVE PENARICE NA ČRNEM BORU NA KRASU 42PROJEKT »HYDROKARST« 43ZAHVALE 43VABILO SPOMINSKI DAN 44POLETNI VEČERI 45OPASOLO V RODIKU 46NAPOVEDNIK 47

člena Zakona o vrtcih, je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina soglašal, da Vrtec Sežana lahko uporabi fleksibilni normativ, ki dovoljuje v vsakem oddelku še dva otroka več, kot je najvišje dovoljeno število.

Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je pooblastil župana Občine Hrpelje - Kozina: - da lahko v skladu s potrebami in ob izpolnitvi minimalnih normativov za odprtje posamezne vrste oddelka izda soglasje k odprtju dodatnih oddelkov in dodatnih zaposlitev;- da lahko med letom izda soglasje k znižanju cen programov (cenika), saj je ob morebitni spremembi vrste oddelka med šolskim letom vključenost otrok večja (iz heterogenih in kombiniranih v homogene oddelke) in je zaradi tega strošek dela na otroka nižji; - da izda soglasje k zvišanju cen programov, če je ta predlog za zvišanje cene do 3 %. V času šolskih počitnic se zapre enota v Materiji. V tem času se otroci iz Materije vključijo v enoto Hrpelje.

7. Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina se je seznanil z letnim poročilom koncesionarja Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana o izvajanju gospodarske javne službe "Urejanja in vzdrževanja pokopališč" v Občini Hrpelje - Kozina za leto 2013, št. KV/1323-I-14, marec 2014, in z letnim poročilom o izvajanju gospodarske javne službe "Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov" v Občini Hrpelje - Kozina za leto 2013 št. KV/-1323-I-14, marec 2014.

8. Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel tretjo dopolnitev letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Hrpelje - Kozina za leto 2014.V letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2014 se vključijo naslednje nepremičnine, ki so podrobneje (tudi grafično) opredeljene v predlogu dopolnitve:

ProdajaZAP. ŠT. PARCELNA ŠTEVILKA KATASTRSKA OBČINA IN ŠIFRA

KATASTRSKE OBČINE VELIKOSTV m2

ORIENTACIJSKA VREDNOST

1 3430/1 – del (zamenjava s točko 1 nakupa) 2561 Brezovica cca. 30 600,00 €

2 2089/3 in 2089/5 – delež 1/3 2562 Artviže 497 3.200,00 €

3 *96 2574 Markovščina 76 1.600,00 €

4 19 – delež 1/3 2582 Golac 253 1.700,00 €

SKUPAJ 7.100,00 €

Stavbna pravicaZAP.

ŠT. PARCELNA ŠTEVILKAKATASTRSKA OBČINA IN ŠIFRA

KATASTRSKE OBČINE VELIKOST V m2

ORIENTACIJSKO LETNO NADOMESTILO

1 *212/1 - del Hrpelje 2560 20 3.000,00 €

SKUPAJ 3.000,00 €

V Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2014 se vključijo naslednje nepremičnine, ki so podrobneje opredeljene (tudi grafično) v predlogu dopolnitve:

NakupZAP. ŠT. PARCELNA ŠTEVILKA KATASTRSKA OBČINA IN

ŠIFRA KATASTRSKE OBČINE VELIKOSTV m2

ORIENTACIJSKA VREDNOST

1529/3, 531/2, 532/1, 550/3, 552/2, 554/2,556/4, 557/2558/2, 559/2

Materija 2559 586 800,00 €

4 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 5



9. Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je potrdil Cenik na-jema in koriščenja športne dvorane Občine Hrpelje - Kozina v sezoni 2014/2015, št. 679-1/2014-4 z dne 29. 5. 2014, ki ga je sprejel župan Občine Hrpelje - Kozina.

1. Najem za potrebe športne rekreacije, vadbe:površina - cena za 60 min1/2 dvorane 20,00 €cela dvorana 37,50 €V ceno najema je vključena uporaba izbrane površine, ene garderobe s tuši in sanitarijami ter parkirišča pred dvorano.

2. Najem za športna tekmovanja:površina - cena za 60 mincela dvorana 65,00 €Najem športne dvorane za tekmovanje zajema uporabo:- celotne dvorane,- dveh garderob s tuši in sanitarijami- semaforjev in ozvočenja,- zapisnikarskih miz in stolov,- priklopa na internet,- tribune,- parkirišča pred dvorano.

Organizacijo tekme zagotovi organizator (klub, zveza), kar zajema varovanje prireditve, uradne osebe na prireditvi, zdravniško oskrbo in vse druge zahteve, ki jo organizacija take prireditve obsega. Prav tako mora poskrbeti za druga zakonska določila, ki jih predpisuje pozitivna zakonodaja glede organizacije javnih prireditev.

3. Komercialni najem:površina - cena na dancela dvorana 650,00 €

Najem športne dvorane za prireditev zajema uporabo:- celotne dvorane,- dveh garderob s tuši in sanitarijami,- tribune,- avle,- parkirišča pred dvorano.

Cena ne zajema stroškov priprave dvorane (postavitve odra, zaščite poda, postavitve stolov in miz), čiščenja dvorane po izvedeni prireditvi, požarnega varstva, varovanja prireditve in morebitnih drugih stroškov, ki jih ima organizator prireditve in so pogojeni z izvedbo prireditve. Organizator prav tako sam poskrbi, da je prireditev v skladu s slovensko zakonodajo. Odgovornost za prireditev je domena organizatorja prireditve. Organiziranje prehrane in prodaja

osvežilnih napitkov na prireditvah je dovoljena samo v soglasju z upravljavcem dvorane.

4. Brezplačni najem:Osnovna šola, ki izvaja redno vzgojno-izobraževalno dejavnost v okviru zakonsko predpisane dejavnosti, izvajalci, ki so vključeni v program športa vzgoje otrok in mladine, izvajalci športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, izvajalci, ki skrbijo za interesno športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami ter skupine starejših od 65 let, so upravičeni do brezplačne uporabe športnega objekta za število ur, ki so jim priznane na razpisu za sofinanciranje športa v tekočem letu.

5. Splošna določila Cenika najema in koriščenja za sezo-no 2014/2015 (1) Cenik storitev velja od 1. septembra 2014 do 31. avgusta 2015.(2) Cene storitev so v evrih in brez obračunanega DDV, po predpisani davčni stopnji.(3) Stopnja davka se obračuna na podlagi zakonskih določil in podzakonskih aktov ter predpisov.(4) Pri uporabi prostorov za dejavnost, ki na podlagi zakon-skih določil ne sodi v športno dejavnost, se obračunava 22-odstotna stopnja DDV.(5) Podlaga za možne spremembe cenika med sezono 2014/3015 je, ko se spremenijo maloprodajne cene v Slo-veniji oz. cene glavnih energentov, proizvodov in storitev, ki jih naroča upravljavec, za več kot 5 %.(6) Nižjo ceno od neprofitne lahko Občina zaračunava za dejavnost v tržno nezanimivih terminih ter za predstavitve dejavnosti javnih programov, humanitarne prireditve in pri-reditve, katerih donator ali organizator je Občina. V teh prim-erih se krijejo le nastali materialni stroški. (7) Župan lahko oprosti plačilo najemnine za uporabo športne dvorane klubom in društvom, ki opravljajo družbeno koristno dejavnost, spodbujajo aktivnosti mladih ali pa je to v posebnem interesu Občine.

10. Člani občinskega sveta so bili seznanjeni z: - dokončnim poročilom o opravljenem nadzoru pred izdajo

soglasja za povečanje pogodbene vrednosti investicije izgradnje Vaškega doma Hrpelje,

- dokončnim poročilom o opravljenem nadzoru poslovanja Krajevne skupnosti Artviže in

- dokončnim poročilom o opravljenem nadzoru plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja občinske uprave Občine Hrpelje - Kozina.

Vera Kavre, občinska uprava

NAJUSPEŠNEJŠI UČENCI OSNOVNE IN GLASBENE ŠOLEKot vsako leto ob zaključku šolskega leta je župan tudi letos na občini z veseljem sprejel najboljše devetošolce iz osnovne šole in najuspešnejše učence glasbene šole. V letošnjem šolskem letu je bilo kar 7 učencev devetošolcev, ki si zaslužijo občinska priznanja, in to je zelo pohvalno v primerjavi s preteklim letom, ko smo gostili enega učenca. Sprejema učencev pri županu sta se udeležila tudi ravnatelja obeh šol.

V letošnjem šolskem letu so bili najuspešnejši učenci osnovne šole Katarina Juriševič, Maja Godina, Nejc Škerjanc, Ela Bolčič, Urška Novak, Domen Pregeljc in Žiga Kastelic. Ti učenci so bili poleg doseženega večletnega odličnega uspeha vsestransko dejavni na različnih področjih tako na šoli kot izven nje ter uspešni na raznih šolskih tekmovanjih. Dosegli so srebrna in bronasta priznanja na tekmovanjih iz znanja zgodovine, geografije in angleškega jezika. Prejeli so Cankarjevo priznanje, Stefanovo priznanje, Vegovo priznanje, Proteusovo in Pregljevo priznanje. Poleg teh priznanj so bila nekatera dekleta dejavna pri baletu, izvajanju mediacije na šoli in delu v oddelčni skupnosti. Nejc Škerjanc in Žiga

Kastelic pa sta bila člana rokometne ekipe, ki je osvojila 3. mesto na šolskem državnem prvenstvu. Na glasbenem področju so bili uspešni Simon Zec, Klemen Pregeljc, Sven Orešnik in Sandra Rijavec. Prejeli so razna priznanja, in sicer: priznanje na regijskem tekmovanju TEMSIG, nagrado na 39. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Puli (HR), priznanje na Mednarodnem tekmovanju T. Holmer Naborjet (IT), nagrado na Mednarodnem tekmovanju harmonikarjev Beltinci 2014, priznanje na Mednarodnem tekmovanju Svirel - Štanjel 2014, priznanje na Mednarodnem tekmovanju Emona 2014 - Ljubljana. Učenci so s trudom in uspešnim delom dokazali, da jim glasba pomeni ogromno. Naj jih uspehi in veselje do glasbe spremljajo še naprej. Župan jim je ob sprejemu čestital in povedal, da se srečanja z mladimi upi vsako leto zelo razveseli. Prepričan je, da bodo s svojim znanjem in talenti v prihodnje potrjevali, da prihajajo iz šole, ki jim je dala veliko znanja ter omogočila zdravo ustvarjalno življenje. Verjame, da so največ dosegli s svojim trudom, pridnim delom, ob podpori učiteljev, mentorjev in staršev, ki z veseljem in ponosom spremljajo njihovo delo. Želi, da bi tudi v prihodnjih mesecih in letih polnili svoje življenje z uspehi, mladostnimi dogodivščinami in sanjami, kaj bi radi dosegli v življenju. Ponosni naj bodo na majhen kraj, majhno občino, iz katere prihajajo. In tisti, ki bodo odšli iz našega kraja v svet, naj ne pozabijo, od kod izhajajo njihove korenine. Še posebej pa bo vesel tistih učencev, ki bodo ostali doma, saj verjame, da bodo s svojim znanjem, talentom in sposobnostjo pripomogli k boljšemu in uspešnejšemu napredku občine. Vsakemu od povabljenih je župan izročil knjigo s posvetilom, ki jih bo vedno spominjala na uspešne šolske in glasbene dni. Iskrene čestitke vsem mladim upom!

Ester Renko, občinska uprava

PREDSTAVITEV PROJEKTA DOKONČANJA KANALIZACIJE NA KOZINI

OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 76 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA

med ljudmijulij - avgust 2014


PRIČETEK GRADNJE PODVOZA V BRGODUMinistrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za infra-strukturo, vodi projekt modernizacije obstoječe železniške proge Divača–Koper. Med predvidene posege v okviru mod-ernizacije sodi tudi ureditev nivojskih križanj z železniško progo. Predvidena je ukinitev nezavarovanih nivojskih pre-hodov cest z železniško progo in na območju naše občine izgradnja dveh novih podvozov, in sicer v Brgodu in Prešnici. Gradbeno dovoljenje za podvoz Brgod je bilo izdano decem-bra lani. Gradnja podvoza naj bi se pričela marca in investicija

naj bi bila zaključena do konca oktobra 2014. Gradbena dela bo opravljalo podjetje SŽ -Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d. Lokacija predvidenega podvoza je približno 70 metrov oddaljena od obstoječega prehoda v smeri železniške postaje Hrpelje - Kozina. Po izgradnji podvoza je predvidena ukinitev obstoječega nivojskega prehoda čez železniško progo v Brgodu.

90 LET JE PRAZNOVALA DANICA RESINOVIČ - NONA DANI

Na lepo sončno nedeljo, 6. julija, je svoj visoki jubilej, 90 let, praznovala Danica Resinovič, po domače Danica Kovačeva iz Hrpelj. Danico smo obiskali naslednji dan po praznovanju. Gospa svojih devet desetletij uspešno skriva, saj nas je pričakala vedrega obraza in s prijazno besedo. Danica je prava Hrpeljka, saj se je rodila v Hrpeljah pri »Šmaličevih«. Poleg nje sta bila v družini še dva otroka – še živeča starejša sestra Milojka in pokojni mlajši brat Franc. Vihravi časi v obdobju pred 2. svetovno vojno so družino začasno odselili v Italijo, natančneje v Genovo in Vado Ligure pri Savoni. Tam je Danica obiskovala vrtec in osnovno šolo, kjer se je izučila za

šiviljo. Kljub temu, da je odraščala sredi tujejezičnega okolja, je družina skrbela za to, da je bila vzgajana kot zavedna Slovenka. Anekdota iz otroštva, ki nam jo je zaupala, govori prav o tem. Med igro si je kot otrok doma na glas prepevala italijansko pesem in, ko je mama to slišala, jo je med igranjem grobo prekinila in ji zažugala, da se doma govori samo slovensko. Kruti časi fašizma so se končali in tako so se z družino zopet vrnili v Hrpelje.Danica se je poročila s Karlotom Kovačevim, v zakonu pa so se jima rodili trije otroci, Zdenko, Zlatka in Darja. O življenju pove, da je bilo skromno, vendar lepo. Zelo rada

Občina Hrpelje - Kozina načrtuje izgradnjo kanalizacije KOZINA SEVER II. faza, ki zajema območje Vodovodne ulice, Pod Videžem, Brkinsko, Obrtniško ter del Bazoviške ceste. Istočasno z izgradnjo fekalnega kanalizacijskega omrežja, ki se bo priključevalo na že izvedeno kanalizacijo v sklopu I. faze, se bo uredilo odvajanje meteornih vod cestišča ter izvedla obnova obstoječega vodovodnega omrežja. V sode-lovanju s podjetji, ki upravljajo infrastrukturo, bo zgrajeno tudi električno omrežje in telekomunikacije. Izvedba inves-ticije je predvidena v letu 2015. Idejna rešitev predvidenega kanalizacijskega omrežja, ki jo je pripravil izbrani projektant

Krasinvest d.o.o. Sežana, je bila predstavljena na sedežu občine 18. 6. 2014. Zbranim krajanom, ki so napolnili občinsko sejno sobo, je župan Zvonko Benčič - Midre pojasnil, da občina načrtuje pridobitev evropskih sredstev za financiranje predvidene investicije, in sicer iz finančne perspektive. Vprašanja občanov, ki so bila postavljena na predstavitvi, so bila takoj odgovorjena. V kolikor pa imajo občani še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo neposredno projektantu Krasinvest d.o.o., ki je dosegljiv na tel. št. 05 / 7313 180.

Nataša Đukić Vasić in Vasja Valenčič

JAVNO NAZNANILO Na podlagi določil 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 - POPR.), 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A) in 31. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 29/2011 in 76/2012) je župan Občine Hrpelje - Kozina sprejel o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Hrpelje - Kozina z okoljskim poročilom.

1. členObčina Hrpelje - Kozina obvešča o javni razgrnitvi naslednjih dokumentov:Dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta (v nad-aljnjem besedilu: OPN) Občine Hrpelje - Kozina, ki ga je iz-delalo podjetje LUZ d.d., iz Ljubljane, Projekt - dopolnjeni osnutek OPN - junij 2014.Okoljsko poročilo v postopku priprave občinskega prostor-skega načrta za Občino Hrpelje - Kozina, junij 2014, faza: za javno razgrnitev, ki ga je izdelal GEATEH d.o.o. iz Ljubljane.

2. členGradivo iz prejšnje točke bo od 18. 08. 2014 do vključno 30. 09. 2014 javno razgrnjeno v prostorih Občine Hrpelje - Kozi-na, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina, v poslovnem času občinske uprave. V času javne razgrnitve bo gradivo objav-ljeno tudi v digitalni obliki na spletni strani Občine Hrpelje - Kozina http://www.hrpelje-kozina.si.

3. členV času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo 18. 09. 2014 v sejni sobi Občine Hrpelje - Kozina ob 17.00 uri.Na javni obravnavi bosta pripravljavec in izdelovalec o vse-binah OPN in razgrnjenem gradivu podala podrobnejše obrazložitve in pojasnila.

4. členV času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni os-nutek OPN in Okoljsko poročilo podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skup-nosti ter jih posredujejo na Občino Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina ali na elektronski naslov: [email protected] za oddajo pisnih pripomb in predlogov poteče zadnji dan javne razgrnitve.Občina bo po javni razgrnitvi preučila pripombe in predloge ter do njih zavzela stališča. Nečitljivih in nepodpisanih pri-pomb in predlogov Občina ne bo obravnavala.

5. členJavno naznanilo se objavi v Občinskem glasilu Občine Hr-pelje - Kozina, na spletni strani Občine Hrpelje - Kozina (http://www.hrpelje-kozina.si), na oglasni deski Občine Hr-pelje - Kozina in na oglasnih deskah krajevnih skupnosti.

Številka: 43018-4/2007-197Datum: 09. 07. 2014

Zvonko Benčič Midre župan

NOVOSTIV Obrovu smo uredili del vaške ceste, ki služi kot dostop do dveh stanovanjskih hiš in do objekta Kraškega vodovoda.Slika1:Na področju Občine Hrpelje - Kozina smo 4 obstoječim mer-ilnim tablam, ki so bile postavljene v Hrpeljah, na Kozini in v Materiji, dodali še dve novi v Obrovu. Slika2:

NOVOSTIV Obrovu smo uredili del vaške ceste, ki služi kot dostop do dveh stanovanjskih hiš in do objekta Kraškega vodovoda.

Na področju Občine Hrpelje - Kozina smo 4 obstoječim merilnim tablam, ki so bile postavljene v Hrpeljah, na Kozini in v Materiji, dodali še dve novi v Obrovu.




je pekla raznorazna peciva, še posebej torte za rojstni dan za svoje bližnje. Eno izmed opravil, ki ji je posebej ljubo, je tudi kvačkanje. Zadnja leta ji največ veselja prinašajo poleg 8 vnukov še 12 pravnukov in prapravnukinja Hana. Kakšen osamljen popoldan si rada skrajša z reševanjem križank, sudokuja in branjem, še posebej ljubezenskih romanov.

Danica se je še posebej razveselila, ker je svoj jubilej praznovala na svojem domačem vrtu, obdana z vso družino, pridružili pa so se tudi sorodniki iz Splita in Avstralije ter nečaki z ženami in starejša sestra.Danici želimo še naprej zdravja in tistega življenjskega optimizma, ki ga je izžarevala tudi med našim obiskom.

Vasja Valenčič

S POSADITVIJO JABLANE POČASTILI TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE

Ideja »Tedna ljubiteljske kulture« je bila letos izpeljana prvič, njen osnovni cilj je poklon vsem, ki v Sloveniji in zamejstvu svojo energijo in čas namenjajo kulturi. Teden je potekal od 15. do 22. junija v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zveze kulturnih društev Slovenije in občin, med katere spada tudi Občina Hrpelje - Kozina. Simbol Tedna ljubiteljske kulture je avtohtono sadno drevo, v naši občini smo se odločili za jablano oziroma brkinsko »japko«. Jablano smo posadili pred občino, izbira vrste pa ni bila prevelika težava, saj je ravno jabolko tisti sadež, ki je ena prvih asociacij, ko pomislimo na Brkine. Posadila sta jo podžupan Anton Mahne in vodja sežanske izpostave JSKD

Vladislava Navotnik. V krajši slovesnosti, ki je bila pripravljena v ta namen, je sodelovala Folklorna skupina Brkini, ki se je predstavila s točko iz svojega repertoarja. Vsi prisotni smo se potem preselili v KD Hrpelje, kjer smo spremljali nastop folklorne skupine KD Kraški šopek.Prireditev je upravičila svoj namen: pokloniti se vsem ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem in jim omogočiti večjo prepoznavnost in priznanje v družbi, saj so ljubiteljski ustvarjalci vitalni del družbe in bi brez njih marsikatero okolje utonilo v kulturno revščino, ki ni nič manj nevarna od materialne.

Vasja Valenčič

41. SREČANJE SLOVENSKIH LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGISTOV

Da sta kultura in umetnost v lovstvu močno zastopani, je nepoznavalcu lovstva verjetno težko dojeti. Vendar že najstarejši materialni dokazi v umetniškem udejstvovanju naših prednikov, s stenskimi poslikavami z motivi divjadi in lova v jamah v Španiji in Franciji, govorijo o tem, da je bil že v kameni dobi lov neposredno povezan tudi z umetnostjo. Melodij in ritmov jamski človek, pa tudi njegovi potomci mnogo tisočletij kasneje, ni znal zapisati, zato zanesljivih do-kazov v tej zvrsti umetnosti ni. Morda pa najdba nekaj deset tisoč let stare piščali v jami Divje Babe v dolini Idrijce namigu-je na glasbeno ustvarjalnost kamenodobnega človeka. Piščal je bila izdelana iz dela stegnenice mladega jamskega med-veda, kar lahko dokazuje tudi povezavo med lovom in umet-nostjo.

Na prvo poletno soboto, 21. junija, je tako na Obali potekalo 41. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, tudi tokrat z mednarodno noto, saj so se slovenskim skupinam pridružili tudi prijatelji iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Dogodek je že četrtič, tokrat po šestnajstih letih, organiziral Lovski pevski zbor Dekani, s soorganizatorji, Lovskimi družinami Dekani,

Izola, Rižana, Istra - Gračišče, Marezige, Strunjan, Šmarje in Videž – Kozina, ter ob pokroviteljstvu Lovske zveze Koper in Lovske zveze Slovenije.

Že v zgodnjem popoldnevu so se v Kopru začeli v soncu svetlikati rogovi in zbirati udeleženci srečanja ter se po kosilu zbrali na skupni vaji za osrednji večerni koncert. Nato so se zbori in skupine podali proti Prešernovemu trgu v Kopru, Šmarjam, Marezigam, Kortam in v Hrpelje, kjer so se lo-kalnemu občinstvu predstavili na posameznih koncertih. V prvih večernih barvah se je več kot 600 udeležencev iz 41. skupin zbralo na Ukmarjevem trgu in se v slavnostni povorki podalo proti Osnovni šoli Koper, ki je gostila sklepni koncert 41. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, v spremstvu Pihalnega orkestra Marezige. Po uvodnih taktih in Zdravljici so se izmenjaje predstavili vsi rogisti pod vodstvom dirigenta Franca Čufarja ter združeni zbori pod vodstvom dirigenta An-tona Baloha. Zbrane sodelujoče in obiskovalce so pozdravili številni predstavniki lokalne oblasti in lokalne lovske zveze ter Lovske zveze Slovenije. Kot je v imenu organizatorja v spremljajočo brošuro zapisal Branko Deško, predsednik KD LPZ Dekani: »… naj čudoviti zvok lovskega roga in ubrana pesem vedno združujeta naše prijatelje in somišljenike, iskrene prijatelje narave in kulture nasploh. Naj te melodije odmevajo v naših gozdovih in domovih, po domovini in do neba!«

Na koncertu v Hrpeljah so se nam predstavile sledeče zased-be: Rogisti LZ Maribor, KUD Štajerski rogisti, Rogisti ZLD Kočevje, Rogisti LD Zeleni vrh Vuzenica, skupina Prijatelji, Savinjski rogisti in Slovenski LP Zbor Doberdob. V programu, ki ga je povezovala Suzana Jelušič, so nam nastopajoči poka-zali širok pevski repertoar in nam dokazali, da je lovstvo več kot lov, da je to način življenja, ukvarjanje s kulturo pa le del tega.

Mag. Monika Kontelj in Vasja ValenčičFoto: Marino Terčič

'DAN PREJ' OB DNEVU DRŽAVNOSTIDan državnosti, 23. obletnico začetka osamosvojitvene vojne in 15. obletnico postavitve spomenika Dan prej so v Divači počastili prav pri spomeniku Dan prej, ki so ga postavili na križišču v spomin na prvi strel v Sloveniji, ki je odjeknil 26. junija 1991 leta, to je dan prej, kot se je uradno v osamosvojeni Sloveniji začela osamosvojitvena vojna. Številni borci in člani domoljubnih organizacij so se zbrali ob praporščakih, kjer se je zgodovinskih dogodkov izpred 23 let spomnila slavnostna govornica, domača poslanka v Državnem zboru dr. Ljubica Jelušič. Najprej je zbrane pozdravil domači župan Drago Božac z nagovorom, da upravičeno trdimo, da imamo Primorci 'dan prej' ali malo drugače 'zamolčani dan', saj se je v strokovni literaturi agresija na samostojno Slovenijo zgodila 27. junija 1991, čeprav so bili Primorci in Notranjci že dan prej vpeti v oboroženi spopad z Jugoslovansko armado. »Tako je 26. junija vstala Primorska, kot pravi naša himna Vstajenje Primorske,« je še dodal Božac.

Predsednik Policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko Fabio Steffe se je dotaknil še dogodka prej, napovedanega in prepovedanega mitinga 1. decembra 1989 leta, ki ga je v Ljubljani preprečila tedanja slovenska milica z izvedbo akcije Sever. Spomnil se je nepozabnega dne 26. junija 1991, ko so tedanji delavci milice na mejnih prehodih, v sodelovanju s posebno enoto milice Ovčar, in delavci cestnega podjetja kljub nasprotovanju JA z orožjem začeli z odstranjevanjem mejnih jugoslovanskih tabel, simbolov in zastav na mejnih prehodih z Italijo ter jih nadomeščali s slovenskimi. »Čeprav v zadnjem času tudi na proslavah vse pogosteje poudarjamo, da so se vojne operacije pri nas na Primorskem začele dan prej, je ta naš zgodovinski dan na državni ravni uradno še nepriznan kot začetek spopadov,« je poudaril Steffe, katerega organizacija ne pristaja na kakšnokoli izločanje domoljubnih organizacij in je z veliko zgroženostjo spremljala dogajanja ob postavitvi spomenika domobrancem v Grahovem pri Cerknici.




zvezi,« je poudaril Progar in v svoje vrste povabil predvsem mlajše brigadirje, da se jim pridružijo.Novi predsednik Kluba brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre Jadran Pišot je povedal: »Naš klub je nastal pred 26. leti (leta 1987) na pobudo borčevske organizacije v cilju ovrednotiti prostovoljno delo v mladinskih delovnih brigadah in združiti ljudi, ki so bili zaslužni za razvoj naše domovine. Današnje srečanje razumemo kot nujo in hkrati obveznost. Ne gre samo za materialno rast, kjer so brigadirji prispevali s prostovoljnim delom in svojimi žulji. Gre tudi za zavest o tem, da je v skupnosti in zanjo smoter doseči izjemne stvari, da se je vredno odreči lastnemu ugodju, če bo to v skupno korist, da veljata več prijazna beseda in pomoč ob pravem času kot ploha praznih besed, kako bi bilo treba kaj storiti. Vztrajati moramo, da se nam pridružijo še mlajši člani. Zbiramo dokumentarno gradivo in spomine. Izdali smo že dve zbirki brigadirskega gradiva, ki govorijo o delu več kot sto tisoč brigadirjev.«

Da znajo srečanje dobro organizirati, so pokazali prav v Postojni, kjer so pripravili bogat kulturni program, ki so ga oblikovali člani domače recitacijske skupine društva upokojencev pod vodstvom Marije Tonkovič in harmonikar Miro Čepirlo. Predstavili so recital iz dveh zbornikov, »Gradili smo domovino, gradili smo sebe« in »V korak s časom«, ki ju je uredil Rafael Bertok in s katerima so ohranili številna zanimiva pričevanja brigadirjev, ki so gradili porušeno domovino. Domačinu Francu Plešku gre tudi zasluga, da so ohranili brigadirske zastave, ki jih je tudi ob tej priložnosti razstavil skupaj z drugim brigadirskim gradivom. Sledilo je prijetno družabno srečanje in obujanje spominov na brigadirsko delo, med drugim tudi na gradnjo železniške proge Sežana–Kreplje in mladinske delovne akcije Brkini na Tatrah.

Olga KnezFoto: Olga Knez

OBISK PODIPLOMSKIH ŠTUDENTOV

26. in 27. junija smo v okviru predmeta Kulinarična kultura s podiplomskimi študenti Dediščinskega turizma s Fakultete za turistične študije Turistica, Univerze na Primorskem izpel-jali študijsko turo "Po poteh zaščitenih kmetijskih pridelkov, živil in gastronomskih posebnosti Brkinov in Krasa". Pot nas

je vodila tudi v vas Rodik, kjer smo se seznanili s fenomenom edinstvenega "rodiškega kulinaričnega kroga" in mor-da spregledanih turističnih posebnosti kraja. Posebno pozornost smo namenili seznanjanju s kulinarično in turistično dediščino Rodika, ki nam je bila pred-stavljena na Turistični kmetiji Pri Friščevih. Seznanili smo se s ponudbo turistične kmetije ter z aktivnostmi Turističnega društva Rodik in Aktiva kmečkih žena Rodik. Obisk je bil usmer-jen tudi v iskanje priložnosti za skupno sodelovanje s fakulteto. Kot predlog smo izpostavili skupno organizacijo in

izvedbo raziskovalnega tabora v letu 2015, ki bi bil usmerjen k povezovanju kulinarične dediščine s trendi na področju turizma.

doc. dr. Aleš Gačnik in Simon Kerma, višji predavatelj

TWIRLINGS koncem junija se zaključuje šolsko leto in vse dejavnosti, ki so nanj vezane. To velja tudi za Twirling šolo Hrpelje. Vsem tistim, ki twirlinga še ne poznate, naj najprej o tej dejavnosti povemo nekaj besed.

Twirling je relativno nova športna disciplina, ki vključuje ples, gimnastiko, akrobatiko in obvladovanje veščin z eno, dvema ali tremi palicami ob spremljavi glasbe. Twirling je šport za moške in ženske, tekmujejo pa lahko posamezniki, pari ali skupine vseh starostnih skupin. V Sloveniji se je twirling raz-vil iz mažoretne dejavnosti, saj so se elementi twirlinga sprva vključevali v mažoretne koreografije. Slovenija je postala članica Svetovne twirling zveze v letu 2003, prve slovenske

tekmovalke pa so na svetovnem pokalu prvič tekmovale v letu 2005. Od takrat naprej ima Slovenija vsako leto pred-stavnike na vseh tekmovanjih svetovnega nivoja, ki vsako leto dosegajo boljše rezultate. V Hrpeljah twirling šola deluje že tretje leto zapored, in sicer v letošnjem letu 2–3-krat tedensko v večnamenskem pros-toru OŠ DBB Hrpelje. Punce in en fant trenirajo pod okriljem Twirling-mažoretnega društva Nova Gorica.Ob zaključku leta so se v Novi Gorici udeležili tekmovanja v okviru 1. norminega pokala. Na tekmovanju so tekmovali predstavniki devetih slovenskih društev oziroma klubov, in sicer v šestih različnih kategorijah (solo, solo 2 palici, free-style, pari, team, group). Kako so se tekmovalci odrezali, smo

Pomembno vlogo civilistov v osamosvojitveni vojni je poudarila tudi slavnostna govornica Jelušičeva. »Nismo vedeli tistega, kar so pred proslavo v Ljubljani vedeli že mnogi Primorci, da so tanki in oklepni transporterji že tu, na cestah, po vaseh, da prodirajo iz Ilirske Bistrice in Pivke proti mejnim prehodom. Nismo vedeli, da tod domačini ob pomoči milice postavljajo živi zid pred tanke, da poskušajo kolone tankov zaustaviti z barikadami, v katerih so delovni stroji in osebna vozila ter kamioni,« je poudarila Jelušičeva. Tudi ona se je spraševala, zakaj uradna zgodovina osamosvojitvene vojne 26. junija ni mogla priznati kot začetek te vojne. Prav zaradi mladih je potrebno vedeti in razumeti vse podrobnosti, pa tudi navodila in ukaze teritorialcem in takratni milici. »Kaj je bilo leta 1991 bistveno drugače kot danes? Ljudje so zaupali teritorialni obrambi in milici, da boste opravili naloge pri zavarovanju neodvisnosti države, da boste ravnali po zdravem razumu, ki se izogiba žrtvam,« je še poudarila Jelušičeva.Fabio Steffe in predsednik odbora Sever za Kras in Brkine Jožef Muhič sta podelila spominski kipec Dan prej za dolgoletno nudeno pomoč in podporo pri širjenju domovinskega domoljubja ter sodelovanju z društvom.

Prejela sta jih poslanka dr. Ljubica Jelušič in dolgoletni predsednik Zveze vojnih veteranov Slovenije Janez Pajer. Novoizvoljen predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kras in Brkini, polkovnik Mitja Miklavec, pa je podelil zlato plaketo Istvanu Ravbarju in spominsko plaketo Društvu Sever.Prireditev, ki jo je povezovala Ana Godnik, so vzorno organizirali Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kras in Brkini, Policijsko veteransko združenje Sever za Primorsko in Notranjsko ter Občinsko združenje slovenskih častnikov Sežana v sodelovanju z vsemi štirimi kraško brkinskimi občinami (Občine Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana). V kulturnem programu so ubrano zaigrali in zapeli člani domačega pihalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Borisa Benčiča in mešanega pevskega zbora pod taktirko zborovodje Vladislava Korošca. Kot že 16 let doslej so se pohodniki podali na tradicionalni pohod skozi divaško učno pot Risnik na hrib Kokoš, kjer je pri planinski koči sledilo druženje z ansamblom Lisjaki.


SREČANJE BRIGADIRJEV SLOVENSKEGA PRIMORJA IN ISTRE

Že 26 let deluje Klub brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre, ki združuje več kot tisoč brigadirjev v šestih sekcijah (Koper, Izola, Piran, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica). Leto manj šteje postojnska sekcija, ki jo vodi Edvard Progar in združuje več kot 190 brigadirjev postojnske in pivške občine.

Pred kratkim (22. 6.) so pripravili srečanje brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre, ki se ga je v parku Društva upokojencev udeležilo več kot 80 brigadirjev, med drugim tudi brigadirji s Krasa in Brkinov. Pozdrav jim je najprej namenil predsednik postojnskega brigadirskega kluba Progar, ki je poudaril pomen udarniškega dela po letu 1945, ko je bila takratna Jugoslavija porušena in so prav brigadirji s prostovoljnim delom gradili vso infrastrukturo od cest, železnic, vodovodnega omrežja do tovarn in zadružnih domov ter obirali hmelj in koloradskega hrošča. »Zakaj se redno srečujemo? S tem obujamo spomine po letu 1945, ko je bila Jugoslavija najbolj porušena država v Evropi in smo brigadirji veliko postorili s prostovoljnim delom. Hkrati pa tudi družino. Tudi danes bi bilo nujno, da bi prostovoljno delo še bolj zaživelo. Lani je bila ustanovljena Zveza brigadirjev Slovenije in tudi mi pripravljamo registracijo društva, da bi se priključili novoustanovljeni




sonce, zato smo se kopali v zunanjem bazenu. V petek zjutraj smo imeli orientacijski pohod, v soboto popoldne pa izlet v Piran. Sprehodili smo se po mestnem jedru, si ogledali pi-ransko obzidje, na koncu pa obiskali še PGD Piran. Tu nam je poveljnik Peter Ventin predstavil delovanje društva in po-drobneje opisal gasilca potapljača. Pri tem nam je pokazal tudi opremo, ki jo potapljač potrebuje za varen potop. Pred odhodom na Debeli rtič smo odšli še na težko pričakovan sl-adoled. V času tabora smo imeli tudi dva pomembna obiska. Prvi se je zgodil v petek pri spustu zastave. Presenetil nas je znan obraz Tomaža Klepača. Veselje in nasmehi otrok so bili nep-recenljivi. Povedal nam je nekaj zanimivosti iz oddaje in po-kazal nekaj imitacij. Seveda pa ni odšel brez avtogramov in nekaj fotografij, ki smo si jih želeli. V nedeljo smo tako kot vsak dan zjutraj telovadili, zajtrkovali, dvignili taborno za-

stavo in preživeli nekaj ur na bazenu. Preden smo zapustili bazen, smo opravili krst za tiste, ki so bili letos prvič na tabo-ru. Prišel je tudi čas, ko smo spakirali kovčke in se pripravili za odhod. Še zadnjič letos smo spustili taborno zastavo, pri tem pa nas je z obiskom prijetno presenetil naš župan Zvone Benčič Midre. No, in prišel je čas za odhod domov, kjer so nas pred gasilskim domom pričakali starši z osvežujočim slado-ledom. Zadnjič sta bila letos na taboru Nika Ivanovič in Nejc Škerjanc, zato smo jima na lepe spomine podelili simbolični medalji.In tako je bil uspešno izpeljan še en pomemben projekt društva, za kar gre zahvala v prvi vrsti staršem, ki so nam zau-pali svoje otroke. Hvala vam!

PGD Materija

ODLIČNA UVRSTITEV PGD MATERIJA NA TEKMOVANJU IZ ORIENTACIJE

V nedeljo, 8. junija, je v Podgradu potekalo mladinsko tek-movanje iz orientacije, na katerem je sodelovalo 49 ekip iz Gasilske zveze lirska Bistrica, Postojna in Kraške gasilske zveze. Naše društvo je na tovrstnem tekmovanju letos sode-lovalo prvič, kljub temu pa doseglo odlične rezultate.Na tekmovanje smo odpeljali dve ekipi pionirk, eno pionir-jev, eno mladink in dve mladincev. Rezultati so bili nad vsemi pričakovanji, saj so naši najmlajši v vseh kategorijah dosegli najboljše uvrstitve. Pionirke in mladinci so osvojili prvo in drugo mesto, pionirji in mladinke pa ravno tako prvo. Med potjo domov so mentorji svojo mladino peljali še na sladoled in se tako osvežili po vročem in aktivnem dnevu. Verjamemo, da se bodo tako dobro izkazali tudi na regijskem tekmovanju 28. junija v Sežani. PGD Materija je ponosno na svojo mla-dino, ki vsak dan dokazuje, da se za bodočnost gasilstva v Materiji ni bati.

Hvala vam, spoštovane mentorice in mentorji, ter poklon naši mladini!

PGD Materija

povprašali njihovo trenerko Nedo Vičič, ki nam je povedala: »Dekleta in fant so na tekmovanju v Novi Gorici dali vse od sebe in z odličnim nastopom očarali tako publiko kot tudi sodnike. Kljub temu,da je bilo to njihovo prvo tekmovanje, so nastopili odločno, nasmejano in samozavestno, kar se je odrazilo v odličnem rezultatu.« Trenerka je obenem dodala, da so vsa dekleta in fantje, ki bi si želeli v enem športu združiti

znanje plesa, gimnastike, akrobatike in vrtenja palice, vablje-ni, da se v septembru vpišejo v Twirling šolo Hrpelje.Ob tej priložnosti bi se Twirling šola Hrpelje zahvalila OŠ DBBHrpelje, Občini Hrpelje - Kozina, predsednici Twirling mažoretnega društva Nova Gorica in seveda staršem deklet in fanta.

Vasja Valenčič

EKIPA PGD MATERIJA PONOVNO REGIJSKI PRVAK V PRVI POMOČI

V soboto, 21. 6. 2014, se je po dveh letih premora ekipa PGD Materija ponovno udeležila regijskega tekmovanja v prvi pomoči, ki je potekalo v Podgradu, in z veliko prednostjo premagala vso konkurenco. Zmaga je plod večmesečnega aktivnega usposabljanja, zlasti pa zagnanosti in truda vseh članov ekipe, ki so s tem ponovno dokazali, da se vsak trud poplača. Ekipo so namreč sestavljali vsi novi člani, ki so tečaj za bolničarja opravili v lanskem letu, usposabljali pa so jih člani stare ekipe, ki zaradi udeležbe na evropskem tek-movanju letos še niso smeli nastopati. Zmagovalno ekipo so zastopali: Andrej Kljun (vodja), Tina Zec, Matej Fabjančič, Sandi Benčič, Alex Šiškovič, Alen Hrvatin, Boštjan Renko in Nejc Poles. ISKRENE ČESTITKE!

PGD Materija

MLADINSKI TABOR PGD MATERIJALetos je PGD Materija odpeljalo pionirje in mladince na že četrti mladinski tabor. V četrtek, 26. junija, se je pred gasil-skim domom zbralo 30 otrok in devet mentorjev. Kot vsako leto smo tudi letos že nestrpno pričakovali odhod na že tradicionalno destinacijo - mladinsko letovišče na Debelem rtiču. Z nasmehom na obrazu smo se poslovili od staršev in se veselili dogodivščin, ki so nas čakale. Program tabora je bil podoben prejšnjim letom. Vsako jutro smo začeli z jutranjo telovadbo, takoj po zajtrku pa s tradi-cionalnim dvigom zastave. Pri tem dogodku smo bili zbrani vsi udeleženci tabora, tako mentorji kot otroci. Seznanjeni smo bili s potekom dneva in dejavnostmi, ki so sledile. Vreme nam je bilo letos naklonjeno. Vse štiri dni nas je spremljalo




DELAVNICA »KULTURA PITJA VINA« V HRPELJAH

KS Hrpelje je v maju v vaškem domu gostila delavnico o vi-nih »Kultura pitja vina, vino in mladi. Za naše kraje, kjer ima-mo odličen slivovec in brinjevec, je to zelo dobrodošla, posebna tema. V delavnici so udeleženci spoznali poglavitne značilnosti vina in predvsem uporabo vina v gastronomiji. Spoznavali so, kako vino pripomore k zdravju človeka. Seznanili so se z degustiranjem vina in poskusili avtohtone vinske sorte Slo-venije. Slovenska vinska kraljica iz leta 2010 Andreja Erzetič Brikca je predstavila svoje razumevanje vina, kaj vino pomeni sodobnemu človeku in kako pravilno natakamo vina.

Somelje Peter Boršič je predstavil osnove o kozarcih za vino, pravilnem točenju vina, shranjevanju vina in kako vino up-orabljamo kot sprem-ljavo ob jedeh.Enolog Boštjan Zidar, sicer glavni enolog Vinakoper d.d., je ob koncu degustacije predstavil vino z okušanjem »na sle-po«. To pomeni, da se vino natoči v temen kozarec in moraš ugo-

toviti vsaj približno sorto vina.Delavnica se je zavlekla, saj so bili vzorci na degustaciji (sku-paj jih je bilo 15) vsi resnično vrhunski. Predstavljene so bile slovenske avtohtone sorte in tako so se v kozarcih znašli predstavniki vseh dežel Slovenije, med drugim tudi pristna briška rebula z imenom Brikca ali pa metliška črnina, na mizi je bil tudi cviček Jasna, ki ga prideluje znana TV voditeljica Jasna Kuljaj.Po uradnem delu, ki se je zavlekel pozno v noč, so vsi prisotni dejali, naj se take oblike delavnic še organizirajo, saj je bil večer resnično vrhunski in mu mora obvezno slediti nad-aljevanje.

P. B.

REKREACIJSKO-ŠPORTNI JUNIJ V HRPELJAHNa opasilu v Hrpeljah se je na pobudo NK Jadran Hrpelje - Kozina odvil nogometni turnir mladih generacij. Obiskal ga je tudi nekoč član »zlate generacije« slovenske reprezentance v nogometu, skoraj domačin iz bližnjega Podgorja Zlatko Dedić. Med turnirjem je 'otvoril' prvi strel, nato pa zdaj v eni, zdaj v drugi ekipi pomagal pri igri. Nato je bil čas za avtograme in skupno fotografiranje – ne le z otroki, tudi z njihovimi mamami in očeti. Zlatko je spregovoril o svoji nogometni karieri in vsem otrokom položil na srce misel, naj trdo trenirajo, ker je samo trd trening lahko uspešen. »Le trening pripomore k uresničitvi sanj,« je še dejal. »Obenem pa mora biti tudi precej razumevanja in podpore družinskih članov.« Istega dne je bilo tudi prvenstvo Hrpelj v rolanju. Društvo PŠD Sončna pot

je organizator vadbe v rolanju, ki redno vadi na parkirišču vaškega doma v Hrpeljah. V delu društva sodelujejo predvsem osnovnošolski otroci pod vodstvom domačina Tomaža Božiča. Letošnja tema prvenstva je bila spretnostna

PONOVITEV USPEHA GASILCEV IZ MATERIJE NA REGIJSKEM TEKMOVANJU V ORIENTACIJI

Po odličnem uspehu na mladinskem tekmovanju iz orien-tacije, ki je v začetku junija potekalo v Podgradu, se je 18 mladincev in pionirjev PGD Materija 28. junija odpravilo še na regijsko tekmovanje v Sežano. Tudi tu so s svojim nasto-pom več kot presenetili, saj so se domov vrnili s kar štirimi pokali (tri druga mesta in eno tretje). S tem so se uvrstili tudi na državno tekmovanje, ki se ga bo naše društvo udeležilo prvič v zgodovini. ISKRENE ČESTITKE!

PGD Materija

AKTIVNE POČITNICE

Športno društvo Vrhpolje je letos enajstič zapovrstjo organiziralo aktivne športne in naravoslovne počitnice. Enotedenski oddih v naravi je prijal tako otrokom kot staršem. V ponedeljek, 30. junija, smo se zbrali in se odpravili na hrib Videž (640 m). Med potjo smo spoznavali različne zdravilne rastline, kot so rman, šentjanževka, detelja, robida, timijan, kopriva, marjetice in druge, pa tudi njihove zdravilne dele. Iz zelišč smo pripravili čaj z domačim medom, s katerim smo se posladkali vsak dan. Iz timijana (korenina in listi) in žajblja (listi, nabrani na vrtu) smo naredili prevretek, in sicer tako, da smo jih prelili s hladno vodo in segrevali približno 15 minut. Pomembno je, da vemo kako posamezni rastlini ali delu rastline prilagoditi način kuhanja, saj lahko v nas-protnem uničimo pomembne sestavine. V popoldanskem času so sledile športno ustvarjalne igre in nogomet.V torek zjutraj smo po ogrevanju s hojo v naravi nadaljevali z nogometom in pravili nogometne igre. Sledile so športne igre in odhod domov. V sredo nas je pot popeljala v Škocjanski park. Dobili smo se v Matavunu in po učni poti nadaljevali mino Betanjce do

Škofelj v kamp Dujčeve domačije tik ob reki Reki. Tam smo igrali badminton, se spuščali s kanujem, lovili ribe in izde-lovali zapestnice. Četudi je imela reka Reka le 14,5 oC, smo se najpogumnejši v njej tudi kopali.Sledila je težko pričakovana četrtkova noč, ko smo spali na prostem. Na obrobju vasi smo postavili šotore in zakurili taborniški ogenj. Naslednje dni smo ustvarjali in risali. V Vrhpoljah in na območju Krasa so značilne kraške pastirske hišice. Pastirji so jih uporabljali kot zaščito pred dežjem in za prenočišče od oddaljenega doma. Preizkusili smo se pri izdelavi pastirskih hišic, ustvarjali pa smo tudi različne motive iz manjših kam-nov in mivke. Ogledali smo si ledenice in tako imenovani puščavski pesek (fliš). Otroci so se dokazovali pri igranju nogometa, spoznali so nogometna pravila, pri lovljenju lisice in kviza. Športno društvo Vrhpolje se pod vodstvom Zdenka Benčiča vsem udeležencem in asistentom zahvaljuje za sodelovanje in strokovno pomoč.

za ŠRD Vrhpolje, Nataša Ceranič




OPASILO NA TATRAHKo se pomlad preveša v poletje, nastopi čas vaških veselic, shodov in opasil, ki ga na Tatrah praznujemo 24. junija, ko goduje zavetnik naše cerkve sv. Janez. Po stari navadi se ples

za opasilo zvrsti na prvi vikend po tem datumu, tokrat pa smo plesu dodali še drugo dogajanje. Letošnje opasilo je bilo po vremenu bolj spomladansko, saj nas je rahlo presenetil večerni mraz in celo dež.Dogajanje na placu je zanetil petkov rock večer, kjer smo gostili AC/DC COVER BAND, BLACKMAIL in ELECTRIC TRIO ROMAN, LUKA in MEL. Nebo se je prižgalo malo po 22. uri, ko je na oder stopil trio iz glavnega mesta Brkinov. Izolani so navdušili s svojo preprostostjo in vnemo, za kar so prejeli več kot bučen aplavz. Za njimi so temno brkinsko noč razsvetlili AC/DC COVER BAND s preigravanjem uspešnic avstralskih vzornikov. Člani zasedbe BLACKMAIL pa so s klasikami rocka dopolnili perfektno noč in kmalu smo izza Snežnika lahko pozdravili rdeče sonce.Sobotno popoldne so odprli pohodniki, ki so se v spremst-vu Marjana Drožine odpravili na 2,5-urni pohod po Tatrskih strminah. Načrte jim je nekoliko prekrižala popoldanska plo-ha, a se pohodniki niso dali odvrniti od svojega cilja. Večer so popestrili člani domače zasedbe THE UNCLES ali po domače BRKINSKI STRICI. Neumornim plesalcem so postregli tako z narodnozabavnimi vižami kot tudi s pop skladbami sloven-skih in tujih izvajalcev. Da pa veselica ne bi šla v pozabo, so noč začinili še z zimzelenim rock naborom in spravili številno občinstvo v kolektivni ples. Gosti izpod Ahca se jim žal niso pridružili zaradi bolezni v sestavu.

Nedeljsko kosilo je po običaju namenjeno vaščanom ter nji-hovim sorodnikom in prijateljem, ki pridejo v goste. Ob 15. uri se je v cerkvi zbrala lepa množica ljudi, ki je prisostvovala sveti maši in blagoslovu novih stranskih oltarjev, sv. krst pa

je prejel Luka, najmlajši Tatrc ob tem opasilu. Stranski oltarji so bili uničeni, ko se je pred leti podrla streha cerkve. S pros-tovoljnimi prispevki se obnova vztrajno nadaljuje in letos so

prišli na vrsto stranski oltarji, ki s svojim modernim videzom vlivajo temu objektu pridih prihodnosti.Pravega opasila ni brez balinanja, zato so se najbolj zagreti lotili tega športa že zgodaj popoldne.Ob 19. uri so se »Pri škrli« zbrali še člani Folklorne skupine Br-kini in dodobra potešili radovednost velikega števila prisot-nih vaščanov, sorodnikov in ostalih obiskovalcev. Zaplesali so stare brkinske plese, ki jih ohranjajo, manjkal pa ni niti ples s publiko.Poleg vsega naštetega smo v Kulturno turističnem društvu ŠKANT pripravili še video brošuro o Tatrah in Prazniku brkin-skega jabolka, ki smo jo predvajali v petek in soboto pred plesom. Ostali zainteresirani javnosti jo bomo predstavili ob prihodnjih dogodkih občine. Za nastanek posnetkov se zah-valjujemo Občini Hrpelje - Kozina, Slovenskemu etnološkemu muzeju, Martinu Debernardi Slavicu, Aleksandru Pahorju ter Blažu Svetini. Hvala za nesebično in vztrajno pomoč!Ob opasilu radi rečemo tudi kakšno besedo o novih prido-bitvah in projektih v vasi. Tudi v tem letu krajevna skupnost v sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina in županom aktivno izvaja obnovo vaškega vodnega zajetja 'Pri perilu'. Projekt se je začel z večjo čistilno akcijo vaščanov, dokončan pa bo predvidoma v naslednjih tednih. Veseli smo tudi novih oken v glavni dvorani ter dveh vhodnih vrat, ki jih je dobil vaški dom na Tatrah, kajti stara je že hudo načel zob časa.Kot se spodobi, se je opasilo zaključilo s ponedeljkovim balinanjem, v katerem so se pomerili mladi in stari, zaradi neodločenega izida pa bodo dvoboj nadaljevali ob prihod-njem opasilu!

vožnja, izvedena na rokometnem igrišču ob OŠ Hrpelje, in bilo je res veselo in zabavno.Tradicionalno se vsako leto na prvo polno luno v juniju pohodniki povzpnejo na Slavnik. Gre za tradicionalni nočni pohod, ki se prične ob 22. uri in konča v jutranjih urah. V

spremstvu bakel gredo pohodniki po označenih poteh na vrh Slavnika, tam pripravijo resnično prijetno druženje, krona vsega pa je razgled z zadnjega osamelca na poti do morja.

PB

OPASILO V HRPELJAH

Tudi v Hrpeljah vsako leto sredi junija praznujemo opasilo. Obudili smo ga lansko leto po otvoritvi vaškega doma, letos pa priredili že drugič. Pričeli smo že popoldan s športnimi igrami. Prvenstvo Hrpelj v rolanju v organizaciji PŠD Sončna pot pod vodstvom Tomaža Božiča se je odvijalo popoldan, tekmovalcev pa ni manjkalo. Nadalje se je odvil nogometni turnir v sodelovanju KS Hrpelje in NK Jadran Hrpelje - Kozina za mlajše generacije otrok. Vsi sodelujoči so dobili priložnostne spominske medalje.Obiskovalce je pozdravil tudi Zlatko Dedić, ki se je med no-gometnim turnirjem pridružil otrokom. Nadaljevalo se je z glasbenim nastopom Nine Počkaj in Žige Dodiča. Sledil je kratek program, med katerim je Peter Boršič, podžupan Občine, v imenu KS Hrpelje podelil plaketo »Od opasila do opasila« Suzani Godina Jelušič in Nevenki Ražman za aktivno

sodelovanje pri prireditvah in družabnem življenju v vaškem domu v zadnjem letu. Ker je bil dan z vremenom zelo raznolik, oblačen, velike gneče ni bilo, vendar je bilo veselo, zabavno do poznih ur ob zvokih odličnega ansambla »Pop corn«. Ob 22. uri je bil tudi pričetek tradicionalnega nočnega po-hoda na Slavnik, tako da so nekateri s plesišča šli še na po-hod, ki se je ob prelepi polni luni zaključil v jutranjih urah.V prostorih vaškega doma se je medtem v večernih urah odvi-lo tudi tekmovanje v parih v briškoli »po hrpeljskih pravilih«, čemur smo se vsi tudi malo nasmejali a vseeno zaigrali.Bilo je lepo, smo dejali prisotni in se dogovorili, da za opasilo 2015 naročimo samo sonce.

PB

OPASILO V GRADIŠČU 2014Tudi letos smo se Gradiščani odločili, da držimo tradicijo in organiziramo Gradiško opasilo 2014. Odvijalo se je v soboto, 14. juni-ja, pod šotorom na vaškem igrišču. Za glasbo in dobro voljo sta poskrbeli skupini The Un-cles in Koktelsi. Zadovoljni smo, da je k izved-bi opasila pripomogla cela vas z udeležbo na čistilni akciji, ki smo jo imeli teden prej. Tako je bil junij poln druženja in zabave, mi pa obljubljamo, da se naslednje leto spet vidimo pri nas za »Gradiško opasilo 2015«.

KTD Škant




vsak od nas pesmim dodal svoj pečat. Skupno sodelovanje in soustvarjanje je pripomoglo k temu, da je nastal naš prvi glasbeni mozaik. Pri projektu so sodelovali tudi Andreja Tomažič Hrvatin, Matjaž Vrh in Ivan Sivec kot tekstopisci ter Jani Rednak kot producent in snemalec. Vsaka umetnost ima tudi svoj začetek. Pri nas se je vse začelo, ko nas je v osnovnošolskem glasbenem krožku skupaj spravil Sebastijan Mavrič. Dal nam je ogromno podlage za ustvarjanje in igranje, za kar mu bomo vedno hvaležni. Seba, hvala!

Tudi naše glasbeno društvo ne bi bilo tako uspešno, kot je, brez našega predsednika in prijatelja Stojana Polesa. Tudi on za nas in naše delovanje porabi ogromno časa in volje, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. V prvi vrsti pa res iz srca hvala našim staršem in družinam za pomoč in podporo, ki smo je deležni. Brez njih ne bi bili tu, kjer smo.Tako to zgoščenko posvečamo vsem zgoraj omenjenim ter vsem prijateljem in Vam, ki nas zvesto poslušate in spremljate.Upamo, da bodo skladbe osrečile tudi vas in vam pomagale doseči našo misel: »Glasba je zvok srca, ki te odpelje iz globin do neba«.

Izid naše prve zgoščenke smo tudi uradno obeležili v Gradišču 21. junija z našimi glasbenimi prijatelji: Ne me jugat, Beneški fantje, Pumpa bend in Kraški muzikanti. Zelo smo zadovoljni, da smo lahko svoje pesmi predstavili pred toliko ljudmi in da so prisotni že ob prvi izvedbi skladb zaplesali. Ob tej priložnosti bi se zahvalili Krajevni skupnosti Gradišče in predsedniku Karlu Šturmu za prostore.Kdor zgoščenke še nima in bi jo rad dobil, lahko piše na [email protected] ali pokliče na 031 778 590 ter jo naroči. Na voljo je tudi na Občini Hrpelje - Kozina. Cena je 10 €.Srečno! Andrej, Tine, Niko, Martin in Matic

LISJAKI NA KOKOŠKI

Lisjaki imamo na svojih koledarjih pod 25. junijem že več let napisano Kokoška. Za dan državnosti se namreč vsako leto odvija srečanje Zveze veteranov vojne za Slovenijo prav na vrhu tega hriba. Za zabavo in dobro družbo že nekaj let skrbi-mo Lisjaki. Tudi letos je bilo tako.

Letošnje leto pa je bilo za nas še bolj posebno. Od ZVVS smo namreč dobili prav posebno plaketo, saj smo jim zvesti že skoraj od naših začetkov, tako kot tudi oni nam. To je bilo res lepo presenečenje, za kar se jim lepo zahvaljujemo in seveda obljubljamo, da se naslednje leto 25. junija spet vidimo na Kokoški.

VRHPOLJADA 2014Prvi vikend v juliju imamo v Vrhpolju tako imenovano Vrhpoljado. Prireditev je, tako kot vsako leto, potekala v sklopu športnih in kulturnih dejavnosti. Obiskovalci so se lahko udeležili turnirja v balinanju in nogometu, pohodništva, kolesarjenja, nordijske hoje in preizkusu telesne zmogljivosti s hojo na 2 km, ki ga je izvajalo osebje Zdravstveno vzgojnega centra Zdravstvenega doma Sežana. Vsakemu testirancu so izračunali telesno zmogljivost - fitnes indeks.Zmagovalec balinarskega turnirja je bila ekipa Lipa Vrhpolje, prav tako so Vrhpoljčani slavili zmago na 35. tradicionalnem malo nogometnem turnirju.

V soboto nas je obiskal gospod župan Zvonko Midre Benčič in balinarjem podelil nagrade in priznanja . Ob tej priliki se županu zahvaljujemo za finančno podporo pri izvedbi projekta.Prireditev je letos popestrila skupina Zmelkoow s predskupino sovaščana Boruta Škabarja, Agregat. Žur se je zavlekel do jutranjih ur.Vsem udeležencem in obiskovalcem se KS Vrhpolje zahvaljuje za obisk, tekmovalcem pa čestitke za dosežene uspehe.

KS Vrhpolje

NA VRHPOLJADI SE JE RODIL BRESKOWC ROCK

Kar nekaj let je minilo od zadnjega rockerskega rajanja Vrhpoljcev. Več kot desetletje je bilo potrebno, da smo po nastopu Ane Pupedan davnega leta 2002 ponovno združili moči, glave in roke in se preko športnega dogodka “Vrhpoljada” odločili v vas vrniti slavni napoj “breskowc” in živo glasbo, po čemer so bila vedno znana vrhpoljska opasila. Malo kdo ve, da je Vrhpolje z njenimi ljudmi ena izmed najbolj aktivnih vasi v občini in tista, ki nima miru, s pravo energijo, ogromno volje in optimizma. In ravno to je, poleg petkovih rockerskih večerov vaških rokerjev botrovalo prebujenju Breskowc Rocka. Prizorišče smo zaprli ob 20. uri, na vstopnino postavili judoista, opravili dve tonski vaji obeh bendov, domače fante razposlali po vasi urejat promet, punce postavili za stojnice z breskowcem, segreli golaž, glasbenike/tonce pa podprli

s svežim točenim pivom iz Krvavega Potoka. Kmalu so najvztrajnejši feni, otroci, pregreti rokerji, nekaj penzionistov in ostali, željni breskowca, napolnili vrhpoljsko ploščad, zasedli šanke, stopili dva koraka bliže in vaški Agregat je razprl krila. Na presenečenje mnogih so trije starejši mladci žgali skoraj uro, ko se jim je na koncu pridružil Goga, odigral z njimi še zadnji komad in za tem na oder pripeljal Zmelkoow. Rockalo in rajalo se je vsaj štiri ure, preplesalo in preskakalo po dolgem in počez, spilo nebroj veder breskowca in na koncu ob lipi, tam nekje zgoraj levo od odra, z akustičnim bendom zaključilo pravo rockersko veselico. Rodil se je Breskowc Rock, z njim zopet obudilo vrhpoljsko opasilo in bendom, ki bodo v naslednjih letih tresli Vrhpolje, ni videti konca.

NAVIHANI LISJAKI POSNELI SVOJO PRVO ZGOŠČENKONo, pa smo jo tudi mi dočakali. Čisto prvo, čisto svojo in čisto pravo. Lisjaki vam predstavljamo svojo lastno zgoščenko. Na njej je deset skladb, ki nas predstavljajo take, kot smo. Mlade, nasmejane, včasih nežne, zaljubljene, predvsem pa pozitivne.

Tudi zato je naslov zgoščenke »Korak za korakom« (po pesmi, za katero smo glasbo in besedilo v celoti napisali sami), ker je pozitivno naravnana in usmerjena v svetlejšo prihodnost.Na kar smo posebej ponosni, je to, da je vseh deset skladb avtorskih. S tem smo tudi Lisjaki stopili stopničko višje, saj je

Borut Škabar




NAGRADA ZA CELOLETNI TRUD

Celo šolsko leto je Brkinska godba 2000 vadila, vadila, nas-topala … pa spet vadila, vadila, nastopala … Starši smo otroke vozili, vozili, čakali, spodbujali, jih občudovali na nastopih in bili nanje ponosni. Letos, ko so se pripravljali na tekmovanje godb, so bile še posebej intenzivne priprave, v sredah in petkih do poznega večera. Nekateri starši smo jih lahko spremljali, navijali zanje, trpeli z njimi na tekmovanju in uživali končni uspeh. Takrat, ko si očaran od zvokov, ki jih sproži tako velik in dober orkester, navdušen nad repertoar-jem, ki je bil dolg kar pol ure, zadovoljen, da je tvoj otrok pri

zelo dobrem, pozitivnem in igrivem učitelju, si poplačan za ves trud, ki si ga vložil.Kar oddahneš si, ko je konec šolskega leta in se veseliš, ko za nagrado dobijo snemanje za oddajo Dobro jutro, potem pa pride nedelja, ko sledi še glavna nagrada za godbenike, piknik na barki.Čast sem imela, da sem šla lahko poleg in občudovala slovensko obalo z morja, še bolj pa energijo, ki so jo izžarevali otroci in mladost-niki. Vsi sproščeni, zadovoljni, nasmejani, raz-posajeni. Vrhunec pa je bil, ko smo se zasidrali v Strunjanu. Zabava se je takoj pričela. Skoki v morje, plavanje, raziskovanje obale, metanje drug drugega v vodo, vmes pa hrana z žara … pa spet igra na karte, skoki, prešeren smeh.Jurij je naslednji dan povedal, da je bilo odlično, zabavno, ko je skakal v vodo in s prijatelji plaval do obale … tudi hrana je bila super!

In ko se vračaš mimo Pirana počasi nazaj v marino, pri-jetno utrujen in zadovoljen, si rečeš: »Težko je biti starš, a neskončno lepo!« Zadovoljni obrazi otrok, ki si na koncu zaslužijo še sladoled, so naša nagrada!Še naprej se družijo ti mali veliki glasbeniki, v godbenem domu, ob gledanju nogometnih tekem, skupaj klepetajo, navijajo in se smejijo. Uživajte počitnice prav vsi godbeniki, odmislite vaje in skrbi, zaslužite si!

Jurijeva mama Leonora Drgan

KONCERT BRKINSKE GODBE 2000 OB 110. OBLETNICI GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK

Brkinska godba 2000 je imela 21. junija sa-mostojni koncert na Kontovelu pri Proseku v Italiji. Koncert je potekal v sklopu prireditev, ki so se v juniju odvijale na Proseku ob 110. oblet-nici ustanovitve Godbenega društva Prosek. Z Brkinsko godbo 2000 so na koncertu nasto-pile tudi mažoretke Kulturnega društva Franc Žiberna iz Povirja. Po pozdravnem nagovoru dirigenta Tomaža Škamperleta so godbeniki ob korakanju mažoretk najprej zaigrali skladbo Pozdravljena, Slovenija.

V nadaljevanju so zaigrali še celo vrsto zanimi-vih skladb, kot so The Lion King, The Gipsy Story, Pirates of the Caribbean: At World's End, The Witch and the Saint … Vse prisotne je poz-dravil tudi predsednik društva Marko Filipovič in gostiteljem čestital ob obletnici. V prijetnem okolju pod mogočnimi drevesi je dirigent Tomaž z mladimi godbeniki in mažoretkami navdušil številne ljubitelje glasbe. Gostoljubni

domačini so jih zelo lepo sprejeli in jim ob slovesu zaželeli, da bi tudi Brkinska godba 2000 dočakala tako visoko obletnico.

Mojca Požar

UTRINKI S SNEMANJA FILMA - FOLKLORNA SKUPINA BRKINI

Prijetno tople junijske dneve smo člani Folklorne skupine Brkini izkoristili za snemanje filma, ki ga pripravljamo ob praznovanju 15. obletnice delovanja društva.

Ob 15. obletnici smo si za cilj postavili projekt igranega filma v lastni izvedbi. Snemanje nam je vzelo kar nekaj vikendov

in popoldnevov, vendar smo se pri tem tudi neskončno zabavali, se imeli lepo in si vzeli kakšno urico za klepet v družbi s prijatelji.

Ker je pred nami še kar nekaj dela in vaj, bo predvajanje filma na vrsti novembra, ko bomo pripravili tudi našo tradicionalno celovečerno prireditev. Kljub temu bi se radi že sedaj zahvalili vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali že pri snemanju, bodisi s pripravo prostora za snemanje, izposojo starih predmetov in oblačil ali s sodelovanjem v katerem od ključnih prizorov.

Vsebine filma vam seveda še ne bomo izdali, lahko pa povemo, da bo v njem prikazanih kar nekaj starih običajev, za katere želimo, da se ohranijo v prijetnem spominu, saj bi sicer v ritmu današnjega časa kaj hitro potonili v pozabo.

Več o Folklorni skupini Brkini lahko preberete na naši spletni strani http://folklora.brkini.si.

Karmen Mikolj Filipčič

BARKAV nedeljo, 22. junija, smo se godbeniki že navsezgodaj odpravili na težko pričakovano nagrado – na barko. V pristanišču pri Portorožu smo se zbrali ob 10. uri ter se skupaj vkrcali na barko. Ob poslušanju glasbe in različnih pogovorih smo hitro prispeli do končne destinacije – zaliva pri Strun-janu. Nekaj jih je kar takoj ob postanku poskakalo v morje, nekateri smo še malo počakali, eni pa so raje kartali do konca izleta. Kakšen pogumnež je celo odplaval do oddaljene plaže. Za kosilo so nam mornarji pripravili čevapčiče, vratovino in

zelenjavo, pečeno na žaru. Tako smo imeli polne želodčke in še dovolj energije, da smo se lahko zabavali v morju. Ob 13.30 je krmar dvignil sidro, zahupal in vžgal motor, saj je bil čas za odhod domov. Vsi smo se imeli super in polni upanja čakamo na še kakšno podobno nagrado za naše dosežke.

Deja Juriševič




nariko pa je goste razvajal »graščak Milan«. Veliko vlogo pri organizaciji dogodka je odigrala Tjaša Škapin, modna ob-likovalka iz Kozine, ki je s svojimi kreacijami sodelovala tudi na številnih modnih dogodkih doma in v tujini. Ta modno-

glasbena pravljica je bila odlično sprejeta med publiko in si zasluži vrhunsko oceno po organizaciji in vsebini, kar potrju-jejo tudi številni komentarji udeležencev dogodka. Eden izmed komentarjev s facebooka: “Definitivno ste prinesli nov

veter v slovensko sceno, kar je pokazala kar narava sama in ta nikoli ne laže. Pa ne samo veter, skoraj burjo.”

Žal je le, da takih dogodkov ne opazi več medijev in se javnosti ne sporočajo pozitivne zgodbe individualnih ustvarjal-cev. OOZ Sežana je dogodek podprla z manjšim finančnim prispevkom.

Marija Rogan ŠikFoto: Filip Fabjančič

NOVO VODSTVO OOZ SEŽANA 2014–2018

Poslanci novoizvoljene skupščine Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana so na svoji 1. konstitutivni seji dne 19. maja 2014 izvolili novo vodstvo zbornice za mandat-no obdobje 2014–2018:

Predsednik OOZ Sežana: Jernej Bortolato, kamnoseški mojster, Kamnoseški izdelki umetnostne obrti Jernej Bortolato s.p.

Podpredsednika OOZ: Milan Škapin, DEA Sežana, Storitve in trgovina Milan Škapin s.p, in Matjaž Lindič, Okrepčevalnica, Matjaž Lindič s.p. Nadzorni odbor OOZ: Neva Filipčič (predsednica), Katja Uran in Igor Kravanja.

Upravni odbor OOZ: Marko Svetina, Adrijan Masten, Milan Škapin, Damijan Čeh, Radovan Glumac, Stanislav Renčelj, Matjaž Lindič, David Zega in Jernej Bortolato.

Predsednik je imenoval Kolegij OOZ v naslednji sestavi: Jernej Bortolato, Matjaž Lindič, Milan Škapin in Damijan Čeh.

Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana

SKUPŠČINA ŠPORTNE ZVEZE OBČINE HRPELJE - KOZINA10. marca je minilo 16 let od ustanovitve Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina (ŠZOHK) z namenom, da pov-ezuje športna društva omenjenega območja. Ta namen se uresničuje z izvajanjem programa, nalog in ciljev, ki so pomembni za soustvarjanje pogojev za razvoj športa v Občini Hrpelje - Kozina, ki so strnjeni v organizirano deja-vnost športa skozi športno vzgojo, športno rekreacijo, kako-vostni šport in šport invalidov.Skladno s tem so v statutu ŠZOHK zastavljeni številni ambi-ciozni cilji, med katerimi se prepleta pomen spodbujanja,

razvijanja in širjenja športne dejavnosti, z zagotavljanjem pogojev za razvoj, v smeri povečevanja množičnosti v športu, vključevanja mladih in krepitvi kakovostnega športa, kot tudi bogatitev preživljanja prostega časa občanov in skrb za zdrav življenjski slog. Delovanje v športni zvezi je prostovoljno, vsekakor pa pomembno za predstavnike športnih društev - članice zveze, ki se vključujejo v zvezo z namenom, da se njihovo delovanje olajša, poenoti, spodbuja in soustvarja. Zveza je torej pomembna stična točka vsake njene članice, zato gre za simbiotično soustvarjanje pogojev pripadnosti:

SPREJEM PRI ŽUPANUV četrtek, 19. junija, smo šli godbeniki na sprejem k županu. Ravno ta dan se je odvijal občinski svet. Najprej smo zaigrali koračnico Pozdravljena, Slovenija. Sledil je govor župana Zvonka Benčiča Midreta. Za zelo uspešno sodelovanje na 34. tekmovanju slovenskih godb v Prevaljah smo dobili plaketo in denarno nagrado v vrednosti 500 €. Ker pa smo z glasbo začeli naše srečanje, smo jo z njo tudi končali. Po občinski stavbi je odmevala koračnica Slovenci. Potem so nam pripravili še zakusko. Zahvaljujemo se Občini Hrpelje - Kozina za tako lep sprejem.

Nastja

SNEMANJE V ŽIVO NA TV KOPER ZA ODDAJO DOBRO JUTRO

V četrtek, 19. junija, smo se člani Brkinske godbe 2000 v jutranjih urah zbrali pred godbeniškim domom in se odpravili na snemanje v živo na TV Koper za oddajo Dobro jutro. Najprej

smo imeli kratko vajo pred godbenim domom, nato pa smo se odpravili na pot z lastnim prevozom. Na TV Koper so nas lepo sprejeli in nas povabili na kratko vajo v njihov studio, kjer smo potem tudi snemali. Hitro smo opravili vajo in nato ob 9.40 že igrali v živo iz Kopra. Pred nastopom v živo smo bili vsi zelo živčni in neučakani. Za začetek smo odigrali skladbo Pozdravljena, Slovenija nato pa je sledil kratek pogovor med voditeljicama in dirigentom Tomažem Škamperletom. Da sta se voditeljici res prepričali o informacijah, ki jih je povedal dirigent, sta povprašali še flavtistko Katjo Mihalič in klarinetista Jaka Križmana. Na koncu smo bili vsi zelo veseli, ker se je vse skupaj dobro izteklo. Upamo, da bomo še kdaj njihovi gostje v oddaji Dobro jutro. Posnetek si lahko ogledate na internetu: http://ava.rtvslo.si/#ava2.174282760 pri 30.30.

Katarina Gec

NA GRADU SOCERB SO SE ZVEZDE DOTAKNILE MODE IN KULTURE

Na srednjeveškem gradu Socerb so se na petkovo, sicer oblačno, vendar pa modno in kulturno bogato noč, zvezde dotikale kreacij slovenskih oblikovalcev in ostalih sodelujočih, ki so poskrbeli za poseben čaroben modni večer »Dotik zvezd«. Dogodek, ki je nastajal več mesecev ob požrtvovalnem delu vseh sodelujočih, je očaral do zadnjega obiskovalca tega večera. Priznane slovenske manekenke so se sprehodile po posebni »modni pisti« skozi graščino Socerba, v vrhunskih kreacijah iz prestižnih materialov, ki so nastale izpod rok slovenskih modnih oblikovalk Stanke Blatnik Blagotinšek, Mojce Celin, Damiane B. Logar in Tjaše Škapin, članice OOZ Sežana. Sodelovale pa so še oblikovalke

nakita Andreja Zagvozda, Rosanna Raljević Ceglar, Sandra Kocjančič in oblikovalec čevljev Samir Šakovič. Za pričeske manekenk je poskrbel Salon Voila, za brezhiben make-up pa Iris Samsa in Natali Kenda. Dogodek so kulturno obogatili priznani umetniki SNG Opera in balet Ljubljana. Nastopili so primabalerina in Prešernova nagrajenka leta 2013 Regina Križaj, baletna solistka Tjaša Kmetec, baletnik Kenta Jamamoto, sopranistka Urška Arlič Gololičič, pianistka Jelena Boljubaš, baritonist Ivan Arnšek, harfistka Marija Gamboz in violončelist Fulvio Drossolini. Organizacija dogodka je po-tekala pod okriljem Agencije za organizacijo dogodkov HRG - Slovenia, ki je poskrbela tudi za scensko postavitev, s kuli-

22 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA




BALINANJE NA VRHPOLJADI 2014

Na mednarodnem turnirju v balinanju je sodelovalo šest ekip: Zarja iz Bazovice, Gaja iz Padrič - Gropade, Sv. Alojz iz Trsta, Lokev, Upokojenci iz Sežane in domača Lipa. Žreb je

določil, da so v Vrhpoljah igrali domačini, Tržačani in Sežanci. V Bazovici pa Gropajci, Lokavci in Bazovci. Po razigravanju sta se v popoldanski finale uvrstili ekipi Zarja iz Bazovice in Lipa iz Vrhpolj. V napeti finalni tekmi do trinajst točk so zmagali domačini s točko prednosti in tako kot Gaja iz Padrič - Gropade že drugič osvojili prehodni pokal.

Organizirano je bilo tudi tekmovanje v bližanju in izbijanju balinčka. Najboljši 'bližalec' je postal Rado Jankovič iz Lokve, naziv 'najzbijalca' pa si je prislužil Igor Miljkovič iz Gropade. Prijazni domačini so poskrbeli, da so se gostje v Vrhpoljah prijetno počutili in da je tekmovanje potekalo v prijetnem prijateljskem vzdušju.

Nasvidenje prihodnje leto!Karlo Kastelic

TELOVADCISpet je leto naokrog, zato bi se želela zahvaliti vsem svojim vadečim za izkazano zaupanje, red-no obiskovanje in veselje do telovadbe. Postali smo velika “brkinska” družina (Hrpelje, Materija, Gradišče). V veselje mi je, da se s septembrom odpirata še dve novi skupini vadečih v Obrovu. Za vse, ki želite telovaditi, sta spodaj navedena kontakta.Zaradi povečanja obsega dela bo na jesen z vami nova vaditeljica Maja Lah, ki bo pod mojim vod-stvom in sistemom vadbe nadaljevala septem-bra. Jaz se od nekaterih skupin s težkim srcem poslavljam in vam obljubim naslednje skupno srečanje – izlet v maju 2015. Z lepimi pozdravi do jeseni ...

Tanja RavbarTanja Ravbar (031 687 290 ) – Materija

Maja Lah (040 517 229) – Hrpelje, Gradišče in Obrov

35. TRADICIONALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU VRHPOLJE 2014

Vrhpolje zmagovalec 35. tradicionalnega turnirja v Vrhpolju pri Kozini

Na malonogometnem turnirju z bogato tradicijo je v sklopu Vrhpoljade sodelovalo 16 ekip, od tega 8 v članski konkurenci in 8 med veterani (4 ekipe 35+ in 4 ekipe 50+)

Rezultati:Košana : Brkini 1 : 1Jadran HK : PGD Dekani 1 : 2Bizi team : Prizma 1 : 0

Vrhpolje : Flora 1 : 1PGD Dekani : Košana 2 : 0Flora : Bizi team 2 : 2Brkini : Jadran HK 0 : 3Prizma : Vrhpolje 0 : 1PGD Dekani : Brkini 2 : 2Flora : Prizma 5 : 2Jadran HK : Košana 6 : 0 Vrhpolje : Bizi team 1 : 0

bolj kot je zveza uspešna, bolj se članice vključujejo v njeno delovanje, jo bogatijo in krepijo oziroma bolj kot so uspešna društva v uresničevanju svojega poslanstva, bolj je zveza us-merjena k zagotavljanju svojega namena. Skupščina je bila sklicana na petek, 4. julija 2014, ob 17. uri v prostorih občine. Člani skupščine so se seznanili s poročilom za zadnja štiri leta.Sledil je predlog za imenovanje predsednika oziroma predsednico ŠZOHK. Kandidatka je bila ena: Nevenka Ražman, ki se je osebno predstavila. Predstavitvi je priložila

pisno kandidaturo z vizijo. Udeleženci skupščine so potrdili soglasno kandidatko Nevenko Ražman za predsednico Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina za obdobje nasled-njih štirih let.In tako kot je nova predsednica zaključila v duhu delovanja skozi vrednote Olimpijskega komiteja Slovenije, med kat-erimi je fair play na pomembnem mestu, so soglasno člani skupščine potrdili člane 8-članskega upravnega odbora ter člane nadzornega odbora zveze.

N. R.

BALINARSKI TURNIR GRADIŠČE 2014

V nedeljo, 22. junija, se je ob lepem sončnem vremenu odi-gral turnir četvork v balinanju in po tradiciji še tekmovanje posameznikov v bližanju v krog in zbijanju balinčka. Nastopilo je deset ekip:

Tabor, Obrov, Barka, Javorje, Vreme, Bukva, Lokev, Gold club, Gradišče 1, Gradišče 2. Končni vrstni red ekip, ki so osvojile pokale in praktične nagrade, je bil:1. Bukva2. Gradišče 23. Javorje4. ObrovV bližanju v krog so se na prva tri mesta uvrstili:1. Štavar Leon2. Ljubič Jože3. Čandek FrancV zbijanju balina pa je bil vrstni red:1. Povh Darjo2. Štavar Leon3. Povh BoštjanČlani kluba se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri izvedbi turnirja. Zahvaljujemo se tudi ekipam za udeležbo in fair-play ter jih ponovno vabimo v Gradišče prihodnje leto.Športni Z-D-R-A-V-O!

BK SUDEST Gradišče

BALINARSKI TURNIR V JAVORJU

Na nedeljo, teden dni pred vaškim opasilom, se v Javorju odvija že tradicionalni balinarski turnir. Tudi letos je bilo tako. Skupina prizadevnih balinarjev je v okviru ŠKD Javorje or-

ganizirala in izpeljala turnir, ki se ga je udeležilo enajst ekip iz občin Divača, Ilirska Bistrica in Hrpelje - Kozina. Sonce je cel dan vztrajno pripekalo, vendar pa to ni vplivalo na tek-movalnost in vztrajnost balinarjev. Proti večeru so tako turnir uspešno zaključili in razglasili rezultate ter podelili pokale, medalje in nagrade najboljšim ekipam.Prvo mesto je dosegla ekipa iz Gradišča, na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz sosednjih Huj, tretje mesto so zasedli domačini, četrta pa je bila ekipa iz Gradišice. Vsem iskrene čestitke.Ker je balinišče v Javorju premajhno za izvedbo takšnega turnirja, nam je Balinarski klub »Gradna« iz Obrova omogočil, da smo del tekem izvedli na njihovem balinišču, za kar se jim prisrčno zahvaljujemo.

ŠKD JAVORJE




Veterani 50+Rezultati : Team Vir : Piran 0 : 0Vrhpolje : Primorje 0 : 1Team Vir : Vrhpolje 1 : 0Piran : Primorje 2 : 0Vrhpolje : Piran 1 : 2Primorje : Team Vir 1 : 0

1. mesto: PIRAN2. mesto: PRIMORJE3. mesto: TEAM VIR4. mesto: VRHPOLJE

ŠRD Vrhpolje se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji turnirja, Občini Hrpelje – Kozina, sponzorju Bluemarine ter Pivnici in pivovarni Flora Krvavi Potok.

ŠRD Vrhpolje

ROMANJENazarje in ogled Logarske doline sta bila letos v ospredju ro-marskega izleta župnij Rodik - Klanec in Hrpelje - Kozina. V soboto, 14. junija, je avtobus navsezgodaj postopoma ustav-ljal in nabiral zveste romarje ter jih popeljal proti Štajerski v Zgornje Savinjsko dolino. Nekateri med njimi so se na skup-no pot odpravili že 45. leto zapored. Najprej so se ustavili v Nazarjah, imenovanem tudi Marija Nazaret, saj kraj nosi ime po Nazaretu v Sveti deželi, kjer je imela svoj dom Sveta družina. V cerkvi Marijinega oznan-

jenja je župnik Iztok Mozetič daroval romarsko mašo, pri kat-eri je petje na orgle spremljal rodiški zborovodja Edi Race. Frančiškan Franci Kovše jim je predstavil nastanek svetišča, ki je povezan z zaobljubo ljubljanskega škofa Tomaža Hrena iz 17. stoletja, ko je dal postaviti kapelo s kopijo Nazareške hišice. Kasneje so v Nazarje povabili frančiškane, ki so nad kapelo zgradili večjo cerkev in samostan ter v njem razvili de-javnosti za bolj kakovostno življenje ljudi. Preko 150 let so vo-

dili javno ljudsko šolo, že v 17. stoletju so imeli bogato lekarno z raznovrstnimi zdravili in razpolagali z usposobljenimi kirur-gi. Vodili pa so tudi samostansko knjižnico, ki se je ohranila do današnjih dni. Čeprav Nazarska frančiškanska knjižnica ni najbogatejša med samostanskimi knjižnicami v Sloveniji, pa ima nekaj zelo zanimivih knjig, ki jih štejejo med zaklade slovenske kulturne dediščine (Trubarjev prevod evangelijev »Ta celi Novi Testament našiga Gospudi inu Izveličarja Iesusa Christusa, Dalmatinova Biblija …). Danes v samostanu deluje

Dom duhovnih vaj.Po maši in ogledu samostan-ske knjižnice je sledilo prisrčno srečanje s sestrami klarisami, ki stanujejo v sosednji hiši. Se-stre so vodile molitev, ki jo je spremljalo ganljivo štiriglasno petje. Molitev po namenih ro-marjev so zaupale devici Mariji.Sledila je vožnja ob najdaljši slovenski reki Savinji, mimo Radmirja, Ljubnega ob Sav-inji, Luč in Solčave do Logarske doline. V kmečki hiši Ojstrica so imeli kosilo. Zasneženi vršaci Kamniško-Savinjskih Alp pa so jim napolnili dušo. V kapeli Kristusa kralja, ki jo je po načrtih Jožeta Plečnika opremil

Vurnik, so obhajali popoldansko pobožnost in se poslovili od zelene doline.Nazaj grede jih je pot vodila mimo Šoštanja, kjer so lahko vi-deli ogromno gradbišče največje termoelektrarne v Sloveniji - Teš 6. Krožna vožnja po Velenju pa jim je pokazala utrip in-dustrijskega mesta, kot se je razvilo v novi dobi.

J. B.

SEŽANSKE KMETICE OBISKALE BELO KRAJINODruštvo kmetic sežanske regije je sredi junija organiziralo strokovno ekskurzijo v Belo Krajino, s poudarkom na lepo-tah in življenju Krajinskega parka Kolpa. Čeprav je bil samo en dan premalo za ogled naravne in kulturne dediščine

Bele Krajine, pravi njihova predsednica Milena Štolfa, pa so bile z obiskom v deželi belih brez, belih oblek, pisanic, be-lokranjske pogače, povitice, metliške črnine in belokranjčana nadvse zadovoljne in so spoznale belokranjskega človeka,

V finalni tekmi je ekipa Vrhpolja šele po streljanju kazenskih strelov slavila zasluženo zmago proti PGD Dekani s 5 : 4. V rednem delu se je tekma končala rezultatom 0 : 0. V tekmi za 3. mesto je po boljši igri Jadran HK premagal Floro z 1 : 0.

Iz rok predsednice Športne zveze Hrpelje - Kozina Nevenke Ražman so pokale prejeli: Jan Novak (Vrhpolje) – najbolši igralec turnirja Anže Dujmovič (Jadran HK) – najboljši strelecAleš Štavar (Vrhpolje) – najboljši vratarFlora – fair playVrhpolje – 1. mestoPGD Dekani – 2. mestoJadran HK – 3. mesto

Izjave:Jan Novak (Vrhpolje) – najboljši igralec:Turnir je bil močnejši od prejšnjih let, ekipe pa izenačene. Mlajši in starejši igralci smo se dobro ujeli. V vsakem trenutku smo vedeli, kaj hočemo. Disciplina v igri je bila na visokem nivoju, kar je dalo dober rezultat. Naš izkušeni kapetan Stane Vatovec nas je dobro vodil – mlajši igralci smo mu hvaležni za izkazano zaupanje.

Anže Dujmovič (Jadran HK) – najboljši strelec:

Vse pohvale organizatorju, da vztrajajo že 35 let. Organizacija turnirja je dobra. V prvi tekmi nismo bili v popolni postavi, zato nekoliko slabša uvrstitev od pričakovane, sicer pa je tudi 3. mesto dober rezultat.

Aleš Štavar (Vrhpolje) – najboljši vratar: Turnir je vsako leto močnejši in dobiva na kvaliteti. Veseli me, da se na vrhpoljskem nogometnem turnirju vedno igra fair in korektno, vse ekipe upoštevajo fair play. Navdušen sem nad našo ekipo, saj smo igrali res dobro. Na mladih svet stoji (tekalne sposobnosti, bojevitost), brez starih pa tudi ne gre (izkušenost, rutina) – odlično smo se ujeli in se na koncu veselili zmage.

Andrej Želko (Košana 35+):

Malenkosti so odločale o zmagovalcu. V naši veteranski skupini so bile vse ekipe enakovredne.Če bi Primorje igralo v kompletni postavi, bi ostale ekipe imele malo možnosti za uspeh.Igrišče je bilo dobro pripravljeno.

Vaso Lukič (Piran 50+):Po dveh letih smo spet zmagali v hudi konkurenci, zato se še toliko bolj veselimo 1. mesta.Druženje in vzdušje na turnirju je bilo odlično, prav tako organizacija. Če bomo povabljeni, se bomo tudi naslednje leto z veseljem udeležili turnirja. V Vrhpoljah je vedno lepo!

Veterani 35+Rezultati:Vrhpolje : Železničar 4 : 0Primorje : Košana 0 : 2Železničar : Primorje 1 : 1Vrhpolje : Košana 1 : 4Vrhpolje : Primorje 3 : 1Košana : Železničar 3 : 0

1. mesto: KOŠANA2. mesto: VRHPOLJE3. mesto: PRIMORJE AJDOVŠČINA 4. mesto: ŽELEZNIČAR




oznako 'priznano tradicionalno poimenovanje'. Zaključile so z aromatiziranim vinom pozne trgatve, rumenim muškatom.V spomin na Kras je vsem, ki so jih obiskali in gostoljubno sprejeli, predsednica sežanskega društva kmetic Milena Štolfa podarila teran s povabilom, da se oglasijo na Krasu,

kjer lahko Kraševci prav tako pokažejo veliko naravnih in kul-turnih lepot ob dobri kraški kulinariki.


SLOVENSKO DRUŠTVO TRANSPLANT NA POHODU V DOLINO GLINŠČICE

Ko smo iz več virov slišali in brali o slikoviti dolini reke Glinščice (Val Rosandra), smo člani Slovenskega društva Transplant ta naravni rezervat že lansko leto uvrstili med cilje enega naših prihodnjih izletov. Ker se lansko jesen vreme ni hotelo ustaliti, smo se po več odloženih sobotah odločili, da v nedeljo, 6. aprila, uresničimo zastavljeni načrt.

Izbira se je izkazala kot odlična, saj nas je precejšnje število udeleženih na lep sončen dan z ne previsokimi temperaturami in ne premočnim vetrom dolina pričakala v povsem pomladnih barvah. Čeprav naj bi bilo najprimernejše izhodišče za spoznavanje spodnjega dela doline naselje Boljunec na vzhodnem obrobju Trsta, smo si za izhodišče zbrali vas Beka pri Kozini. Predvsem zato, ker nas je tam z vsem gostoljubjem sprejel naš vodič po dolini, Mirjan Valečič, ki so mu lepote Krajinskega parka Glinščice zelo pri srcu in si prizadeva, da bi bolj odgovorno skrbeli za ta neodkriti biser. Za strokovno vodenje se mu v imenu društva iz srca zahvaljujem. Gre za kmetijo Pri »Sužnjevih«, kjer se celotna družina ukvarja z živinorejo, vinogradništvom in kletarstvom. Na njihovem dvorišču smo se pogostili z jabolki, ki jih je v kar dveh zabojčkih društvu podarila Kmetija Kovačič Zvone, ter s toplim čajem in kavo, ki sta ju ljubeznivo pripravila člana

društva, transplantirani Vojko Bolčič in njegova žena. Vojko je tudi največ prispeval k organizaciji pohoda.Krajinski park Beka je v Občini Hrpelje - Kozina, na meji z Italijo, kjer se na drugi strani meje nadaljuje zavarovano območje naravnega rezervata doline Glinščice (italijansko Rosandra). Rezervat je bil ustanovljen z odlokom leta 1996 in vključen

v evropsko omrežje Natura 2000. V dolino Glinščice vodi makadamska cesta, ki je bila do leta 1959 proga ozkotirne železnice Trst–Hrpelje. V dolini so se ohranile številne alpske in mediteranske rastline, ki so daleč naokoli izumrle v ledenih dobah. Prav tako so se ohranile številne živali, predvsem več vrst plazilcev in dvoživk, ki so izven te doline že prava redkost.

Začetni del naše poti nas je vodil od vasi Beka po soteski Glinščice in dolini Griže s strnjenimi flišnimi bregovi z lepo vidnimi skladi. Že kmalu smo prišli do več aktivnih jam in nekdanjih ponorov, ki na tem delu tvorijo pomemben jamski sistem.

Hojo smo zaokrožili nazaj pod vas Beka in naredili naš prvi postanek pri stari obnovljeni hiši, kjer se gospodar že nekaj let ukvarja s slikarstvom in je pravi mojster v interpretaciji motivov iz Stare zaveze in krščanstva.

Pot smo nadaljevali po Stezi prijateljstva, ki je nastala v času, ko so prebivalci okoliških krajev skušali premostiti tedaj še trdno in tesno zaprto mejo med Jugoslavijo in Italijo. V zaselku Botač (Botazzo), kjer so ostanki mlina za žito in obdelavo začimb (Sancinov mlin), reka Glinščica prečka državno mejo ter nadaljuje pot po čudoviti kanjonski dolini, naravnem parku Doline Glinščice.

Prav kmalu smo z desne zaslišali šumenje, ki nas je opozorilo na 40 m visok slap Supet na prehodu med flišnim in apnenčastim svetom. Nedaleč od tu smo nad sabo prvič

njegovo zgodovino in vlogo, ki jo je imel v preteklosti, ter tudi današnje življenje. V kulturnem spomeniku Šokčev dvor v Žuničih jih je sprejel direktor Krajinskega parka Kolpa Boris Grabrijan s sodelavko Tončko. Predstavila sta domače obrti in dejavnost javnega zavoda, ki je bil ustanovljen let 2006 z namenom zavarovanja naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti in kra-

jinske pestrosti na območju Krajinskega parka Kolpa (4.400 hektarov).Sežanske kmetice so si z zanimanjem ogledale domačijo, ki jo sestavljajo hiša, lopa in skedenj in je kot zaprta domačija

urejena v muzej na prostem. Prisrčna je bila pogostitev z be-lokranjsko pogačo, kozarcem vina in suhomesnatim narez-kom. Belokranjska pogača je najbolj znana belokranjska jed in zaščiten proizvod Evropske unije. Zanjo je značilna okro-gla oblika, premazana je s stepenim jajcem, posuta z zrni ku-mine in debelejšo soljo ter narezana na kvadrate. Pogača, ki

po okusu in aromi spominja na sveže pečeni kruh, se ponudi še topla in se ne reže, ampak lomi po zarezanih poševnih črtah.Po ogledu edine stare srbske pravoslavne cerkve sv. Petra in Pavla v Miličih, ki je pričevalka bogate uskoške dediščine v teh krajih, so se kmetice zaustavile na ekološki kmetiji Tot-ter v Gribljah, kjer obdelujejo 45 hektarov zemlje ter gojijo

prašiče, koze in krave. Predstavili so tudi mlečne proizvode iz kozjega in kravjega mleka, kot so siri s čebulo, česnom, pa-priko, zelišči idr., skuta in jogurti.

V šoli Brihtna glava na Radovici pri Metliki so si v eni šolski uri, ki traja 45 minut, na lahkoten in duhovit način spoznali Belo krajino in njene posebnosti. Obudili so spomin na stare čase, ko je bila leta 1950 tudi šola ustanovljena. Ob koncu pouka pa so prejeli tudi spričevalo z ocenami. Idejo za ustanovitev šole Brihtna glava sta dala Toni Gašperič in Andrej Bajuk, ki sta želela gostom, ki obiščejo južni del Slovenije, ponuditi nekaj novega in edinstvenega. Tako so po vzoru iz 60-ih let prejšnjega stoletja opremili razred s klopmi s črnilniki, stoli, staro tablo in zemljevidom. Posebnost je tudi učiteljica, ki neposlušnost učencev kaznuje s klečanjem na koruzi, včasih pa zapoje tudi šiba.

Po dobri stari navadi pa so kraške kmetice zaključile z de-gustacijo belokranjskih vin. Zaustavili so se v Draščičih, ki je vinska prestolnica Bele krajine. Soseska zidanica se nahaja v kletnih prostorih stare hiše sredi Drašičev, poleg cerkve sv. Petra. S tem imenom in v taki obliki deluje že preko 250 let, v njej pa se zbirajo vaščani in pijejo svoje vino. Po obisku te zidanice so se sežanske kmetice pohvalile, da so pile sosesko vino 54 gospodarjev iz enega kozarca. Degustirale so tudi meliško črnino, ki prav tako kot belo vino belokranjec nosi




KRESOVANJE NA ARTVIŽAH

Kresovanje je prijetna oblika druženja ob ognju, posvečeno različnim prilikam. V zadnjih časih so najbolj znani prvoma-jski kresovi, pa še ob kakih državnih praznikih, manj znano pa je kresovanje na »Kresno noč«, ki se zgodi s 23. na 24. junij. Vedenje o tem dogodku sega še v poganske čase, a se je do danes nekoliko spreminjalo. Še vedno ima kresna noč enak

pomen, saj stari rek »Ob kres se dan preves« praznujemo najdaljši dan v letu, noč pa je posledično najkrajša. Seveda danes vemo, da se to zgodi dva dni prej, a praznovanje s kre-som na ta datum se je obdržalo do danes.V preteklosti je bilo veliko verovanj, da je to noč mogoče videti gozdne vile, škrate ali še katera pravljična bitja, če pa si imel v roki seme praproti, si se lahko celo pogovarjal z živalmi. Čeprav so te zgodbe le v pravljicah, pripovedkah ali bajkah, pa so vse po vrsti prijetne – in zato je bilo tako tudi praznovanje.Kasneje se je na ta dan priključil tudi god Sv. Ivana oziroma Sv. Janeza Krstnika.Ali verjameš v karkoli od tega, ni pomembno, je pa ob takih prijetnih večerih lepo zakuriti kres z vaščani in prijatelji. Na Artvižah imamo tako kar tri kresove na leto. Poleg omenjenih za 1. maj in kresno noč, ga bomo letos že četrtič prižgali za novo leto. Po tem smo verjetno posebneži, saj nismo zasledili, da je še kje tako. Zberemo se nekaj pred polnočjo pri cerkvici Sv. Socerba ter se poslovimo od starega in nazdravimo novemu letu na bolj prijeten in naraven način kot v mestih.

Ivan Zupančič

RAZSTAVA »RETROSPEKTIVE« V KNJIŽNICI V JULIJU

Mario Micali je sicer italijanskega rodu, vendar je njegova mama Ivačova iz Rožic, oče pa Barelčćov iz Mihel (Občina Hrpelje - Kozina). V Brezovico se je preselil iz Trsta, kjer je živel in služboval, pred približno dvajsetimi leti. »S slikanjem

sem se začel ukvarjati v italijan-ski srednji šoli, s petnajstim letom. Ustvarjam v vseh mogočih tehni-kah, imam pa tudi naziv mojstra keramike, saj sem tri leta obiskoval tečaj iz omenjenega področja,« pove julijski razstavljalec. Že v šoli je pridno skiciral v tuš tehniki svo-jim sošolcem, obenem pa omenja, da je njegov vzornik Durer, saj je nazadnje kopiral njegove Jezdece apokalipse. »Retrospektive«, kot je naslovil svojo razstavo, zajemajo njegovo dosedanje ustvarjanje. Obiskoval je tudi tečaje z likovni-cama in mentoricama Jolando Pi-bernik in Vesno Marion, udeležuje se ex-tempor in skupnih razstav. Tokrat prvič razstavlja samostojno. Razstava bo na ogled v prostorih

Knjižnice Kozina od 2. do 30. julija 2014. Prisrčno vabljeni k ogledu.

Patricija Dodič

od bliže zagledali romarsko cerkev Sv. Marije na Pečeh (Santa Maria in Siaris) iz 16. stoletja. Na tem mestu se kaže najznačilnejša posebnost doline, in sicer nenadni in opazni prehod med celinsko-predalpskim in sredozemskim podnebjem. Ker so razni predeli različno izpostavljeni tako soncu kot burji, je pri istih višinah tudi preko 10 toplotnih stopinj razlike, kar je seveda odločilno vplivalo na lokalno rastlinstvo.

Hojo smo nadaljevali na više ležečih pobočjih na severni strani Griže, nato smo se spustili na dno doline. Pri tem smo si ogledali še dobro ohranjen 14 km dolg rimski vodovod, ki so ga v 1. stoletju stari Rimljani iz enega izmed izvirov (prebivalci mu pravijo Zvirk) napeljali vse do središča Trsta. Vodovod je služil svojemu namenu do 6. ali 7. stoletja, danes

pa ga je ohranjenega le kakšnih sto metrov. Z Rimljani je postala dolina najhitrejša prometna in trgovska povezava med obalo in notranjostjo. Ob izlivu Glinščice so bile nekdaj obširne soline, ki so vse do poznega srednjega veka Tržačanom predstavljale veliko bogastvo, ki so ga po dolini direktno tovorili v celinske predele države.

Naša pešpot se je tukaj končala in vstopili smo v vas Boljunec. Med tesno nagnetenimi hišami smo prišli do lepo urejenega trga, od koder je le nekaj korakov do cerkve in parkirišča, kjer nas je že čakal avtobus. Naš celodnevni izlet smo zaključili v prijetni istrski Konobi Moja v dolini Rižane na Mostičju v vasi Loka pri Črnem Kalu, ki je opremljena v tipičnem istrskem slogu.

Vanja Celin

DRUŽINSKO SREČANJE VALAJSOVIH

Bilo je 17 sester in bratov – res je, 17 jih je bilo rojenih pri Valajsovih na Ostrovici v Brkinih. Kljub temu, da so se razsel-ili povsod po svetu, jim je bil življenjski moto »IMEJMO SE RADI«. Žal nobenega ni več med nami, vendar je ta moto, ta njihova bratska ljubezen dala spodbudo nam, potomcem, zato se vsakih pet let dobimo na družinskem srečanju vseh VALAJSOVIH. Tokrat po petih letih v lovski koči v Famljah, kjer se nas je zbralo 130 od 246 živih. Bilo je ENKRATNO kot vedno, spoznavajo se novi rodovi in ponosni smo, da smo del te družine, ki neguje ljubezen in čut »IMEJMO SE RADI«Valajsovi, nasvidenje čez pet let, torej leta 2019!

Jadran I.



POLETNA USTVARJALNICA

Poletna medgeneracijska ustvarjalnica je bila tokrat posvečena izdelovanju obeskov s keltskimi simboli iz das mase. Če se je na začetku zazdelo, da so vsi na plaži ali

kod drugod, se nas je nato zbralo ravno pravšnje število, da smo ustvarjalnico v sončnem popoldnevu izvedli pod kostanji, ob prijetnem kramljanju o tem in onem in prisrčnem druženju. S Tjašo Florenin smo se že srečali, ko smo na eni izmed ustvarjalnic izdelovali iz das mase slovanske simbole. Z ustvarjalnicami si bomo v juliju in avgustu nekoliko oddahnili, ravno tako s priredit-vami in, ja, se vidimo ponovno septembra na naslednji medgeneracijski ustvarjalnici s Katjo Čeh, na fotografski razstavi Simona Rebule iz Sežane in na predstavitvi diplom-ske naloge Lucije Gerdevič: »Oj, zala mati domovina – migracije po 2. svetovni vo-jni (življenjske zgodbe)«, 23. septembra ob 18.00. Vabljeni tudi med poletjem, bodite pozorni le na poletni urnik.

Patricija DodičFoto: Patricija Dodič

ZAHVALAKer sem zadnjič pozabila še kup zahval, naj površnost odpravim tokrat: zahvaljujem se vsem tistim slivarskim ženskam, ki so bile tako prijazne in so spekle pecivo za zaključno prireditev ŠK Zgodbarnica v vaškem domu Slivje, še posebej Ester Renko, ker mi je tistega dne nesebično pomagala pripraviti in pospraviti prostor. Enaka zahvala gre vsem "mojim" zlatim krožkarjem za pomoč pred prireditvijo in po njej. Obenem se opravičujem za vse moje zmede pri

pisanju vabil in napačnem poimenovanju tega ali onega zavoda, kraja, občine in kogarkoli pač, a v času dopustov in počitnic tudi moje sive celice protestirajo, kot zgleda, in nočejo vsega narediti tako, kot bi morale. Skratka: zahvala gre vsem zaslužnim, opravičilo pa tudi. Lepo poletje želim,

Patricija Dodič

NOVOROJENČKI V 2013/2014Polovica leta je mimo in čas je, da objavimo pregled rojstev v naši občini, ki so bila objavljena v rubriki »Pozdravljeni, novorojenčki« od septembra 2013 do julija/avgusta 2014.Število deklic (15) in dečkov (17) je bilo skoraj enako, skupaj jih je bilo 32. Prvič so dojenčkov jok zaslišali v 14 družinah, drugorojenčkov je bilo 15, tretjerojenca sta bila dva, za četrtega otroka pa so se odločili v eni družini. Večina otrok je bila rojena v postojnski porodnišnici, sledijo Izola, Koper, Ljubljana in Jesenice.

Največ novih občanov je doma na Kozini (3), sledita Ocizla in Rodik (2) ter Materija, Vrhpolje, Tublje, Brezovica, Velike Loče, Kačiče, Bač, Klanec in Artviže (1). Predstavili smo tudi novorojenčke, ki s svojimi družinami živijo izven naše občine, in sicer na Rjavčah, v Novi Sušici, Kastelcu in Dolnjem Zemonu. Tu naj omeniva, da nekateri niso napisali, od kod

prihajajo, zato morda nekateri kraji niso napisani oziroma všteti.

Katera imena so za svoje najmlajše izbirali starši? Za deklice: Ana, Barbara, Maša, Sara (2), Malawi, Viktorija, Tita, Angelika, Špela, Mija, Maja, Ajlin, Gea in Tinkara. Za dečke: Nik, Luka, Mihael, Tine, Vito, Lars, Aljoša, Žan, Filip, Svarun, Urban, Tinej, Maj, Roni, Mark, David in Ali.

Želimo si, da bi bila ta rubrika še naprej polna čudovitih otrok.Vabimo vse novopečene starše, ki jih je naše oko mogoče po nesreči spregledalo, da se nam oglasite na 051 215 199 (Monika) ali [email protected].

Monika Zobec in Mojca Grk

Otroci dosti bolj kot navodila potrebujejo vodstvo in sočutje.(Anne Sullivan)

Pripravili: Monika Zobec in Mojca Grk

DOBRODOŠLI,TINKARA, DAVID

IN ALI!

Ime in priimek: ALI DURMIĆRojen: 14. 5. 2014 v PostojniDolžina in teža: 52 cm in 3400 gStarša: Medina in Edin

Alija sva obiskali v Hrpeljah. Ime za svojega prvorojenca sta starša izbrala skupaj. Pri porodu je bil mamici v veliko pomoč tudi tata. Ali lepo pridobiva na teži in je priden za spat. Čez dan se rad pogovarja in je zelo živahen fantek. Sončni poletni dnevi kar vabijo ven in družinica jih izkoristi za sprehode in izlete.

Ime in priimek: DAVID URŠIČ

Rojen: 22. 5. 2014 v Postojni

Dolžina in teža: 50 cm in 2910 g

Starša: Tjaša in Andrej

Sestrica: Sara

Za spol drugorojenca so vedeli že pred rojstvom, pri katerem je bil prisoten

tudi tata. Svojega bratca je z nestrpnostjo pričakovala tudi Sara, ki ima Davida

neizmerno rada, veliko ga pestuje in po najboljših močeh pomaga pri skrbi za

najmlajšega člana družine. Davidu prijajo sprehodi po Kozini in njegova sestrica

že komaj čaka, da zraste in se skupaj odpravita na sladoled. Na vnuka so ponosni

tudi pranona in pranono ter noni in nonota na Kozini in v Ilirski Bistrici.

Ime in priimek: TINKARA KONESTABO BARBIŠRojena: 19. 4. 2014 v LjubljaniDolžina in teža: 42 cm in 1880 gStarša: Janja in Andrej

Moja prva osebna izkaznica

Letošnja velika noč je mamici in očku prinesla čisto pravi ‘pirhec’ – malo Tinkaro, katere so se vsi po vrsti zelo zelo razveselili. Bila je tako neučakana, da je na svet prikukala cele tri tedne prezgodaj, in to prav na rojstni dan od stare mame iz Bistrice! Pri porodu je bil tudi očka, ki je prvi videl drobno deklico. Starša sta za spol vedela že prej, za ime pa sta se odločila skupaj, in sicer v eni minuti. Mala princeska pridno je in pridno raste. Zaenkrat se še hrani tudi ponoči, zato so noči še dolge. Najraje zaspi v očkovem naročju, da pa lažje zapre svoje lepe očke, ji mamica poje uspavanke. Je nagajiva, radoživa deklica in vsak dan odkriva in spoznava nove stvari in ljudi. Hodi na dolge sprehode po Artvižah, saj v njih neizmerno uživa. Kot se po stari brkinski navadi spodobi, pa se je novorojenko ob pisani druščini tudi dobro zapilo.


mladarijejulij - avgust 2014


TADEJ IN KLEMEN ŠOV - SKOK V POLETNE POČITNICE

23. junija se je na OŠ DBB Hrpelje odvijala prireditev ob dnevu državnosti in ob koncu šolskega leta. Prireditev je nosila naslov »Tadej in Klemen šov«, saj smo si koncept izposodili od znane in priljubljene televizijske oddaje. Naša gostitelja sta bila povezovalca Tadej Kljun in Klemen Verko, ki sta na

sproščen in čisto »fantovski« način s svojim povezovanjem navdušila tako svoje vrstnike kot delavce šole.

Po uvodni slovenski himni, ki jo je zapela Vijola Spasović, so flavtistke Lana Grk, Nastja Požar in Ana Vlahovič zaigrale uvodno koračnico v njun šov. V večnamenskem prostoru šole so se na »odru« zvrstili še pevski nastopi: Anja Novak je zapela pesem Za Slovenijo živim, prvošolci so pogumno zapeli dve pesmici, Lea Ćumurdžić je navdušila s pesmijo Someone like you, skupaj v duetu s Tajo Čermelj pa še s pesmijo Tinkare Kovač Round and round. Kot se za tak šov spodobi, sta se voditelja v igranem delu spremenila v Primoža Trubarja in Kekca ter nam predstavila državne simbole in na duhovit način obrazložila pomen državnega praznika, ki smo ga praznovali 25. junija. Tudi poseben TIK rekord smo postavili – tri dekleta (Gaia Mihalič, Tanaja Česnik in Valentina Sinkovič), 17 kozarcev in nobene napake. Rekord v sinhronem petju in ustvarjanju ritma s kozarci je tako postavljen.

Ob koncu programa je učence in delavce šole nagovorila še ravnateljica šole Janja Babič. Z lahkotnimi koraki in plesnimi gibi plesne skupine Mavrica ter s poskočnimi zvoki harmonik Svena Orešnika, Tadeja Babudra in Tadeja Kljuna smo res vsi radostno skočili v poletne počitnice.

VALETA - SLOVO DEVETOŠOLCEV

V četrtek, 12. junija, smo imeli učenci generacije 1999 vale-to. Najprej smo zaplesali otvoritveni ples, sledil pa je ple-sni venček, v katerem smo zaplesali štiri plese. Nato smo zaplesali s starši. Pozdravila nas je naša ravnateljica Janja Babič. Da bi v program valete vključili še malo glasbe, so nam učenke Ela, Nika, Sara, Urška, Katarina in Maja zapele. Po petju smo učenci prebrali misli iz naših šolskih spisov o osnovni šoli in prihodnosti. Nato je sledil ogled predstavit-venega videa, v katerem smo se predstavili vsi devetošolci. Naša razredničarka Suzana Štavar se je s prijaznimi besedami

poslovila od nas. Prejeli smo spričevala in priznanja. Sledil je nastop orkestra harmonik, v katerem igra tudi naš sošolec Domen. Učiteljem in staršem smo se zahvalili za ves njihov trud v preteklih devetih letih. Nato smo devetošolci zapeli pesem, za katero je besedilo napisala naša sošolka Ela in s katero smo tudi zaključili valeto. Po valeti je sledilo druženje ob torti. Z veseljem se bomo še dolgo spominjali valete in vseh devetih let, ki smo jih preživeli v naši osnovni šoli.

Luka Požar, 9. r

ZAHVALA IZ VRTCA MATERIJA

Ob zaključku šolskega leta se zahvaljujemo za sodelovanje staršem naših otrok. Skupaj smo zbirali star papir, zamaške, humanitarno pomoč za poplavljene v Srbiji in z vašo pomočjo izvedli vse projekte, ki smo si jih zadali.

Zahvaljujemo se tudi našemu prevozniku Tomažu Gulji, ki nas je peljal na krajše izlete, ter županu Občine Hrpelje - Kozi-na za podarjene knjige.Vsem še enkrat iskrena hvala!

Počitniški pozdrav iz vrtca Materija


za vsakega nekajjulij - avgust 2014


STARA SLIKAFotografija iz prejšnje številke je ostala uganka. Nadaljujemo z novo fotografijo. Bo tokratna naloga lažja? Se kdo prepozna ali ve, kje je bila fotografija posneta? Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected].

Minutka za miselKAJ DOJAMEMO, PREDEN UMREMO

Po spletu kroži besedilo o spoznanjih ljudi, ki so šele na koncu svojega življenja dojeli, kaj so zanemarili, pa je bilo najvažnejše. Bronnie Ware je Avstralka, ki je delala v bolnišnični paliativni oskrbi pacientov. To pomeni, da je kot medicinska sestra negovala in nudila uteho ljudem, ki so bili na smrt bolni. Z njimi je preživela zadnje mesece

življenja. Njihove pogovore je posnela in jih preuredila v zapise, ki jih je objavljala na spletu pod naslovom »Inspirations and Chai«. Ti so v javnosti pritegnili toliko pozornosti, da je svoja opažanja in misli združila v knjigo s pomenljivim naslovom »The Top Five Regrets of the Dying« (Najpogostejših pet obžalovanj umirajočih).

Ljudje na nek način zrastejo, ko se soočijo z lastno umrljivostjo. Naučila sem se, da nikoli ne podcenjujem sposobnost nekoga, da še zraste. Nekatere spremembe so bile preprosto čudovite. Vsi pacienti so doživljali celo paleto čustev, od zanikanja, strahu in jeze do obžalovanja, še več zanikanja in nazadnje sprejetja. Prav vsak je pred odhodom s tega sveta našel svoj mir. Prav vsak. Ko sem jih spraševala, kaj obžalujejo in kaj bi storili drugače, so se ves čas pojavljale iste teme. Teh pet je bilo najpogostejših:

Želim si, da bi imel dovolj poguma in bil zvest samemu sebi, ne pa da sem vedno želel najprej ugajati drugim. Gre za najbolj pogosto obžalovanje vseh umirajočih. Ko ljudje ugotovijo, da se njihovo življenje končuje, v preteklost pogledajo z jasnostjo in hitro ugotovijo, koliko sanj je ostalo neuresničenih. Večina ni uspela uresničiti niti polovico svojih sanj in so ob koncu življenja uvideli, da je bila to posledica odločitev, ki so jih sprejeli ali ne.

Poskusi uresničiti vsaj nekaj sanj. Ko izgubiš zdravje, je morda že prepozno. Zdravje prinaša svobodo in le malokdo se zaveda tega dejstva, dokler zdravja ne izgubi.

Želim si, da ne bi toliko delal. Čisto vsak moški pacient je izrazil to obžalovanje. Žal jim je bilo, da so zamudili odraščanje otrok in da niso bili več v družbi svojih partnerk.

OTROCI IZ KOVČIC OBISKALI ŽUPANA

ZAMAŠKI…V našem vrtcu smo v sodelovanju z občino tudi letos zbirali zamaške. Akcijo smo vsi skupaj, otroci, starši in strokovne delavke vzeli zelo resno. Škatle z zamaški so se hitro polnile in tako smo tudi mi prispevali tistim, ki potrebujejo pomoč.

Za enoto Hrpelje Romana Dujmovič

Otroci iz Kovčic so presenetili župana, ko so ga nekega ju-nijskega popoldneva obiskali in se mu zahvalili za investici-je v otroško igrišče na Kovčicah. V prijetnem kramljanju so mu povedali, da je obnovljeno igrišče kraj, kjer se zbirajo in preživljajo prosti čas. Objavljamo prisrčno pismo zahvale.

(Foto: Nives M.Č.)


za vsakega nekaj


julij - avgust 2014za vsakega nekaj

julij - avgust 2014

Tudi ženske so obžalovale podobno, a jih je bilo manj kot moških. To je posledica dejstva, da so te gospe svoje odraslo življenje preživele v času, ko ženske niso skrbele za glavni vir dohodka. Vsi moški, ki sem jih negovala, so obžalovali, da so se toliko pehali za zaslužkom.

Če poenostaviš svoj življenjski slog in zavestno sprejemaš odločitve, je čisto možno, da ne potrebuješ toliko dohodka, kot si si predstavljal. Ko v svojem življenju ustvariš več prostora za druge reči, postaneš srečnejši in odprt za nove priložnosti, ki so bolj skladne s tvojim novim življenjskim slogom.

Želim si, da bi imel pogum, da bi izrazil svoja čustva. Veliko ljudi je svoja čustva potlačilo zavoljo miru. Zato je njihovo življenje postalo povprečno in se niso nikoli osebno 'razcveteli'. Veliko jih je zaradi svoje zagrenjenosti obolelo do te mere, da so pristali v bolniški postelji.

Na odzive drugih ne moreš vplivati. Čeprav se ljudje lahko negativno odzovejo na spremembo, ki jo doživljaš, ko si bolj iskren sam s sabo, se nazadnje odnosi razvijajo na novi, bolj zdravi ravni. V nasprotnem primeru so odnosi nezdravi in je bolje, da se umaknejo iz tvojega življenja. V vsakem primeru pridobiš.

Žal mi je, da nisem ostal v stikih s prijatelji.Veliko pacientov se ni zavedalo vrednosti dolgoletnih prijateljstev, dokler niso bili že na smrtni postelji, ampak večinoma je bilo že prepozno, da bi stare prijatelje poiskali.

Umirajoči so iskreno obžalovali, da niso svojih starih prijateljstev negovali in jim namenjali svoj dragoceni čas. Prav vsi so v svojih zadnjih dnevih pogrešali stare prijatelje.

Zelo pogosto se zgodi, da ti zaradi prenatrpanega življenja prijateljstva polzijo iz rok. Ko pa se soočiš s smrtjo, so fizične vidiki življenja nepomembni. Večina ljudi resda želi pred smrtjo urediti svoje finance, a to počnejo samo zaradi ljudi, ki jih imajo radi. Na koncu se vse vrti okoli odnosov in ljubezni. To je vse, kar je pomembno v zadnjih dneh življenja.

Želim si, da bi si dovolil biti bolj srečen.Ta želja je resnično skupna vsem. Veliko umirajočih je šele pred koncem življenja dojelo, da bi lahko srečo zavestno izbrali. Zasidrali so se v vzorce in navade in prav udobnost, ki jo prinaša ustaljenost, je prepojila njihova čustva in tudi vsakdanje življenje. Strah pred spremembo jih je silil, da se pred drugimi in pred samimi seboj pretvarjajo, da so zadovoljni s svojim življenjem. Nekje v svoji globini pa so hrepeneli po tem, da bi se lahko spet iskreno smejali in v svoje življenje spet prinesli malo nagajivosti.

Ko si na smrtni postelji, nič več ne razmišljaš o tem, kaj si drugi mislijo o tebi. A ni lepo, da imaš zdaj še možnost, da spustiš odvečna bremena in se zopet smeješ, dokler imaš za to še veliko časa? Življenje je izbira. Življenje je TVOJE, zato izbiraj zavestno, preudarno in iskreno. Tudi biti srečen je izbira.

Maj 2014

»Če znamo družbo razveseljevati, si pridobimo srca vseh. Smeh je dobrota, znamenje, da je srce s seboj spravljeno; da je duša v blagodejnem ravnotežju; da je ves notranji človek tako povsem zadovoljen s seboj. Kdor me prisili k smehu, ta je moj prijatelj, temu sem dolžan hvalo. Snov za prešeren smeh je pogostoma več vredna kot darilo ali milost. Ni je na svetu stvari, ki bi notranjega človeka ohranila tako zdravega kakor prava šala.«

Ko sem v takšni ali drugačni družbi, opažam, da je tisto, kar marsikdo napiše ali kar tako zagovarja in ‘tumba’ dalje, pogos-tokrat daleč od stvarnosti. Mislim na pozitivno razmišljanje, delovanje in to. Navadno se na veselicah, rojstnodnevnih ali drugih feštah razpravlja o boleznih, denarju, pogrebih, o tem, kako bi lahko bilo in kako bi lahko ne bilo. Pogrešam nasme-jane, prešerno zadovoljne ljudi, ki bi stresali šale iz rokava, tako kot so to počeli pogosteje v mojem otroštvu ali vsaj ne-kaj let nazaj. Pa smo Slovenci veljali za ljudi »vesel’ga srca«, za šaljivce? Smo. Pa še je takih tudi dandanašnji – ne gre kar »vreči puške v koruzo«. Čeprav ni več ne pušk in tudi koruze skorajda ne. Saj veste, poletje je in recimo, da ne gre življenja jemati, vsaj v prostih dneh (kolikor si jih pač vzamete), tako resno, kot je ali kot se zdi. Naj bo tokrat manj besed z moje strani in malce več duhovitega sproščanja. Skušajte vsaj kdaj kritiko obrniti na humor, saj smeh je tistega pol in vse zdravje, če mene vprašate, sploh v časih, ki se nam zdijo medčloveško nenormalni. Pustite si biti »malce čez les«, vsaj kdaj, vsaj zdaj. Prof. dr. Janez Bogataj trdi, da je prizadevno zbiranje humor-nih zapisov obenem vrednotenje vsebin, sporočil, iskrivosti, kritike in satire, ki sestavljajo zvrst ljudske »filozofije«. Hkrati pa avtor na ta način ohranja ljudsko dediščino in kulturno izročilo iz časa preloma 18. do sredine 20. stoletja. Vsekakor »humor iz cajtov naših nonotov« izredno priporočam ob ka-kem osvežilnem mohitu v senčici zdravilnega drevesa (ali izven senčice, če vam tako bolj paše), predvsem pa v dobri družbi, četudi ste to samozadostno sami sebi. Naj bo poletje nasmejano do zatilja in trikrat naokoli. Ali vsaj približno tako.

efStar mož iz Amerike nam je pripovedoval v društvu, kako se je nedavno živelo v Ameriki. Rekel je med drugim: »Nek-daj mi je ponudil nekdo za par škornjev nad sto oralov zemljišča.« Mi: »Kaj, ali mu jih niste dali?« On: »Ne!« Mi: »Ali ni bilo zemljišče nič vredno?« On: »Oj, bilo je najrodovitnejše

v vsej krajini! Celo petrolejski studenec je bil na njem!« Mi: »Zakaj torej niste vzeli zemljišča?« On: »Ker … ker nisem imel škornjev.« efMetlar reče tovarišu: »Ne gre mi v glavo, kako ti je mogoče prodajati metle še ceneje nego meni, ki vendar kradem veje za metle!« Drugi odgovori: »Jaz pa kradem kar storjene me-tle!«efNa vratih nekega skladišča je bil tale napis: »Ako ni nikogar v skladišču, prosimo, da se pozvoni!« Ko mimo gredoč pot-nik to prečita, pogleda skozi steklena vrata v skladišče in, ker nikogar ne vidi v njem, začne zvoniti na vso moč. Takoj prihiti trgovec iz gorenjega nadstropja ter vpraša potnika, kaj želi. »Nič,« pravi potnik. »Le ker prosite, da bi zvonili, kadar ni nik-ogar v skladišču, sem pozvonil vam na ljubo,« reče in odide. efPijanec je obležal neko noč na cesti. Na vasi zagori, bijejo plat zvona. Pijanec, še na pol zmeden, zasliši plat zvona in si misli, da bije ura. Zato začne šteti. Šteje in šteje; našteje dvanajst, petnajst, dvajset. »Kaj bo, kaj bo?« reče sam sebi. »Tako pozno še nikoli ni bílo, in jaz še nisem bil nikdar tako dolgo v krčmi!«efŠegavo bablje je prineslo v Maribor rake na prodaj. Brž pris-topi meščanka, pol Slovenka pol Nemka, rekoč: »Diese raken sain niks frišni!« »So frišni, so!« odgovori žena. »Naj le gospa poduhajo!« Meščanka res poduha ali, jojmene, v istem hipu jo vščipne rak in se ji nemilo obesi na nos. »No, ali vam nisem pravila, da so moji raki frišni?« je rekla kmetica in se nasme-jala z vsemi, kar jih je bilo vpričo. efDva odvetnika, prvi črez mero velik, drugi črez mero majhen, sta se prepirala prav resno. V prepiru reče velikan malemu: »Kaj bi se repenčili, saj vas lahko vtaknem v žep!« Brzo mu odgovori mali: »No, potem boste imeli v žepu več modrosti nego v glavi!«efKo se je peljal vlak skozi predor, se je hotel neki gospod pošaliti s kmetičem, rekoč: »Očka, kaj bo pa zdaj! Zdaj se peljemo v pekel!« Mirno odgovori kmet: »Gospod, kako bo z vami, ne vem, a jaz imam vozni listek za nazaj.«

Naj vam bo lepo in frišno in nasmejano, kjerkoli, s komerkoli, Patricija Dodič

Šaljivi Slovenec,zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov 1881-1914, nabral in izdal Anton Brezovnik, Rogatec, Ljubljana, Trbovlje, Založba Maks Viktor&Tiskarna Tori

Za ljube knjigoljube

Foto: Tomaž Zankoč, Slavnik




KUŠIN»Moja babica je, kar pomnim in do svojega zadnjega dne, sedela na svojem kušinu, kot je imenovala lepo izvezeno blazinico, ki jo je izvezla že davno tega kot mlado dekle, ko se je še šolala v Gospesveti. Če ni sedela na njej ona, jo je zagotovo grela katera od muc, ki so bile pri hiši. Bog ne daj, da si je kdo drznil dvigniti njen kušin ali ga celo prestaviti. Takoj je zagnala vik in krik in ga nemudoma vrnila na svoj stalni stol z naslonjali za roke, kjer je ob večerih pletla, kvačkala, vezla in poslušala radio. Nikoli mi ni bilo jasno, kako to, da se blazinica ni obrabila skozi vsa desetletja, kako to, da je ostala vedno lepa in čista, dišeča po sivki ali kamilicah, ki so kot okvir obkrožale glavni motiv na blazini. Vedno me je privlačila ta podoba kamnite hiške, ki se ji je rušil dimnik, ob strani je rasla glicinija, kamniti mizi pred hišo pa je dajala senco stara skrivenčena trta, ki je rasla tik ob okroglo obokanih vratih. Ko sem naslednjič obiskala njen dom, je stol sameval, niti muca ni več ležala tam kot čuvajka namesto babice. Tudi blazine ni bilo več. Teta mi je brez besed podala ovojnico, na kateri je bilo z lepo umetelno babičino pisavo izpisano moje ime. V pismu so bile le te besede: čuvaj jo tako, kot sem jo čuvala jaz. Zraven je bil šop bankovcev, zavitih v rjav papir z mojim imenom in pripisom za doto. Začudeno sem pogledala teto, ki mi je žalostno rekla, da je vsakemu od vnukov pripravila tak ovoj in vsakemu svojo novo izvezeno blazino, le meni je dala tisto, ki

jo je izvezla pred mnogimi leti. V mojem domu kušin ne hrani denarja za doto, ampak me vsak večer s svojo podobo pospremi

v sanje.

Andreja Lenassi

Nena, pazi samo na obliko srca in pobarvaj rdeče besede. Fotka naj bo zraven (desno ali levo), pod fotko daj z majhnim fontom Foto: Nives, vse skupaj pa samo na polovico strani.

Kje naj začnem, ko je toliko besed, ki se oklepajo

možganov in kosti? Pogovor sam sebi maši usta in se upira gledati v oči. Kako je bolelo in žgalo! Ves čas so

trpke nitke misli tkale mrežo mi čez prsni koš! To vem le jaz, ti niti malo. Upala sem, da se vračaš, in bala se, da se res boš. Zdaj si tu, z

razprtimi dlanmi in plahim žarom v zbeganem pogledu. Prej topel, velik ocean je zmrznil in zdi se, da se iščeva po ledu. Se čutiš moj? Sem

tvoja? Si res želiš spojiti z mojo dušo? Verjameš, da lahko sva eno? Nek glas mrmra, da spet sem svoja, ker bolj

kot ostrih tisoče besed boli, če čutim, da ti je vseeno. Včeraj bila sva dve telesi,

eno srce. Danes ne. Jutri? Kdo

ve.

Nives

Foto: Nives

Nives

INTERVENCIJE PGD MATERIJA V MAJU IN JUNIJU 2014

Sobota, 10. 5. 2014, ob 17.41: PROMETNA NESREČA – PETRINJENa glavni cesti v Petrinjah sta trčila voznik motornega kolesa in osebnega avtomobila. Po trčenju je motorno kolo odbilo še v obcestni betonski steber, ki se je zaradi silovitega trče-nja porušil. V nesreči sta bil voznik in sopotnica na motornem kolesu telesno poškodovana. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo pet gasilcev PGD Materija in štiri ZGRS Sežana, ki so protipožarno zavarovali kraj nesreče, pomagali pri oskrbi in transportu poškodovanih v reševalna vozila ter na vozilih izklopili vire energije. Poškodovanega voznika in sopotnico so v nadaljnjo zdravstveno oskrbo prevzeli reševal-ci NMP Sežana in dežurni zdravnik ZD Hrpelje.

Torek, 13. 5. 2014, ob 12.54:PROMETNA NESREČA – HOTIČNANa glavni cesti pri odcepu za Hotično je voznik osebnega av-tomobila, ki je vozil iz smeri Kozina proti Obrovu, bočno trčil v obcestno drevo. Po trčenju je poškodovani voznik ostal ujet v vozilu. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo šest gasilcev PGD Materija in štiri ZGRS Sežana, ki so protipo-žarno zavarovali kraj nesreče, do prihoda zdravstvenega ose-bja ponesrečenemu nudili prvo pomoč, ga s tehničnim pose-gom rešili iz zverižene pločevine ter pomagali pri prenosu v reševalno vozilo. Poškodovanega voznika so v nadaljnjo zdra-vstveno oskrbo prevzeli reševalci NMP Sežana in zdravstveno osebje ZD Hrpelje.

Torek, 13. 5. 2014, ob 19.15: ODSTRANJEVANJE SRŠENOV – PREŠNICAPred stanovanjsko hišo v Prešnici so sršeni postavili roj in ogrožali stanovalce. Po pozivu RCO Postojna so na interven-cijo izvozili štiri gasilci PGD Materija, ki so sršene varno od-stranili.

Četrtek, 22. 5. 2014, ob 15.08: PROMETNA NESREČA – PETRINJENa glavni cesti v Petrinjah sta trčila voznik motornega kole-sa in osebnega avtomobila. Po trčenju je voznika motornega kolesa odbilo v obcestno brežino, kjer je hudo poškodovan obležal. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo devet gasilcev PGD Materija in pet ZGRS Sežana, ki so pro-

tipožarno zavarovali kraj nesreče, dežurni ekipi ZD Hrpelje ter MNP Sežana pomagali pri oskrbi in iznosu po-nesrečenca, na vozilih izklopili vire energije ter zavarovali kraj pri-stanka helikopterja. Ob spremstvu zdravstve-nega osebja je helikopter slovenske policije poškodovane-ga voznika motornega kolesa odpeljal na zdravljenje v UKC Ljubljana.

Nedelja, 25. 5. 2014, ob 17.25: PROMETNA NESREČA – OBROVNa glavni cesti v Obrovu sta trčila voznik motornega kolesa in osebnega avtomobila. V nesreči je bil voznik motornega kolesa telesno poškodovan. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo devet gasilcev PGD Materija in tri ZGRS Sežana, ki so protipožarno zavarovali kraj nesreče, do priho-da zdravstvenega osebja ponesrečencu nudili prvo pomoč, pomagali pri prenosu v reševalno vozilo ter na vozilih izklo-pili vire energije. Poškodovanega voznika so v nadaljnjo zdra-vstveno oskrbo prevzeli reševalci NMP Sežana in zdravstveno osebje ZD Hrpelje.

Ponedeljek, 9. 6. 2014, ob 12.28: OBVESTILO O POŽARU V NARAVI – KOZINAObčan je obvestil ReCO Postojna, da je ob železniški progi na Kozini opazil požar v naravi.Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo sedem gas-ilcev PGD Materija in dva ZGRS Sežana, ki so ugotovili, da ni prišlo do požara, ampak so delavci Slovenskih železnic oprav-ljali vzdrževalna dela ob železniški progi, kar je povzročilo močan dim. Intervencija ni bila potrebna.

Sreda, 18. 6. 2014, ob 11.22: POŽAR V NARAVI – RODIKOb železniški progi v Rodiku sta zagorela suha trava in po-drast. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili štiri gasilci PGD Materija, vendar pa so manjši požar že pred njiho-

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATERIJA

Bač pri Materiji 28/b, 6242 Materijatel. št.: 041 697-545 - predsednik

[email protected]

Pesem




PROJEKT »HYDROKARST«Kraški vodovod sodeluje pri projektu Hydrokarst kot eden od sedmih partnerjev. Glavni cilj projekta je usklajeno up-ravljanje in zaščita vodonosnika Reka–Timava s količinskim in kakovostnim spremljanjem podzemnih voda in območja matičnega Krasa. Rezultati izvajanja projekta so vzpostavitev enotne georeferencirane podatkovne baze hidrodinamičnih, hidrokemijskih in bioloških podatkov, enotnih kartografskih podlag, sklenitev protokolov o sodelovanju in določitev ukre-

pov za promocijo in uresničevanje sistemov za zmanjšanje onesnaževalnih emisij, predvsem tistih, ki se nanašajo na pitno vodo, razvoj sistemov skupnega poseganja v nujnih primerih, oblikovanje skupnih strategij za preprečevanje in zmanjševanje tveganj, promocija posegov za varčevanje z vodo, učinkovito upravljanje vodovodnega omrežja in izboljšanje kakovosti pitne vode. Več o projektu najdete na spletni strani Kraškega vodovoda. Vasja Valenčič

vim prihodom pogasili prisebni domačini. Gasilci so pregle-dali požarišče.

Ponedeljek, 23. 6. 2014, ob 15.39: POŽAR V NARAVI – PREŠNICAOb železniški progi med Črnotičami in Prešnico sta na več mestih zagorela suha trava in podrast. Po pozivu ReCO

Postojna je na intervencijo izvozilo 14 gasilcev PGD Materija in več gasilcev iz JZ GB Koper, PGD Dol ter Osp. Po dveh urah so bili požari na skupni površini 2,5 ha pogašeni. Večja škoda ni nastala.

POJAV BOROVE PENARICE NA ČRNEM BORU NA KRASU

Podnebne spremembe vplivajo na dovzetnost rastlin za škodljivce in bolezni. Zaradi toplejših poletij in krajših zim se bodo na splošno povečale populacije škodljivih organizmov in njihova razširjenost, pojavili se bodo novi škodljivi organiz-mi. Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije (GIS) redno spremlja in poroča o stanju gozdnemu drevju škodljivih organizmov.V maju 2014 smo gozdarji na Krasu opazili neobičajne spre-membe barve krošenj črnega bora in, v sodelovanju z ekipo dr. Dušana Jurca z GIS, na najbolj prizadetih sestojih odkrili novega škodljivca – borovo penarico. Gre za tipično mediteransko vrsto iz podreda cvrčečih škržadov, ki občasno povzroča obsežne poškodbe boro-vih sestojev v Italiji in v Španiji. V zadnjih desetletjih se je razširila na sever in jo danes najdemo po vsej Evropi. Pri nas je bila prvič odkrita v Čepovanski dolini leta 2001, poročil o namnožitvah te vrste pri nas ali poškodbah, ki jih je morebiti povzročila v preteklih letih, pa ni.Poročilo o namnožitvi borove penarice (Haematoloma dor-sata) na Krasu je objavljeno na portalu www.zdravgozd.si (http://www.zdravgozd.si/dat/pdp/m20140616.pdf), iz njega v nadaljevanju povzemamo za lastnike gozdov pomembne informacije.Borova penarica ima eno generacijo na leto. Ličinke se izležejo jeseni in prezimijo, odrasle penarice se pojavijo konec aprila in v začetku maja naslednjega leta. Število odraslih penaric se hitro zmanjšuje proti koncu maja in jih do konca junija običajno ne najdemo več.

Jajčeca so bela, vretenasta in velika 1,3 x 0,5 mm. Samice jih odložijo v koreninski vrat trav ali na spodnje dele travnih bilk. Ličinke so bledo rumene, z rahlo oranžnim hrbtom in imajo rdeče oči. Preobrazbo v odraslo žuželko zaključijo v pen-astem izločku v aprilu ali maju. Odrasle borove penarice so povprečno dolge 7,5 mm in so rdeče s črnimi pikami.Poškodbe borov povzročajo odrasle borove penarice z bo-dalci, s katerimi prodrejo v iglico skozi listno režo. Zaradi ses-anja nastanejo na iglicah rumene pege, iglice nato porjavijo in hitro odpadejo že v juniju ali juliju tako, da ob močnem na-padu na drevesu ostanejo le enoletne iglice. Na prevetrenih ali osončenih lokacijah iglice prej odpadejo zaradi povečane izgube vode.Namnožitve borove penarice so najmočnejše na osončenih legah in tam, kjer borova drevesa rastejo posamično na obsežnih travnatih površinah. Prizadeta so lahko mlada in stara drevesa, naravni sestoji in nasadi. Borova penarica življenjsko ne ogroža črnega bora na Krasu. Predstavlja škodljiv dejavnik, ki lahko dodatno močno oslabi črni bor in zmanjša priraščanje lesa, v kolikor bi bile izgube iglic pogostne in močne.Poleg poškodb zaradi borove penarice v zadnjih letih opažamo lokalno povečano poškodovanost iglic črnega bora zaradi rdeče pegavosti borovih iglic, ki jo povzročata ne-varni karantenski glivi Dothistroma pini in D. septosporum. Namnožitev teh novih škodljivih organizmov na Krasu pred-stavlja potencialno nevarnost za dodatne poškodbe sestojev črnega bora, v katerih se od 80. let prejšnjega stoletja pojavlja močnejše sušenje vej in celih dreves predvsem zaradi sušenja najmlajših borovih poganjkov in občasno zaradi sušice boro-vih vej.Z redno in dosledno sanitarno sečnjo lahko zmanjšamo možnost širjenja okužbe in dvignemo vitalnost dreves v gozdu. Ena od najpomembnejših nalog varstva gozdov ZGS je zato usmerjanje izvajanja sanitarne sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja. Preden se lotite sanacije svojega gozda, se dogovor-ite z revirnim gozdarjem za skupni ogled in svetovanje ter za nadaljnje ukrepanje v vašem gozdu.

Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana

Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izročeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje, sveče in prispe-vke za dobrodelne namene. Hvala tudi vsem, ki ste mi v teh težkih dneh pomagali, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Posebna hvala gospodu župniku Mozetiču za opravljen obred, rodiškemu CPZ za sočutno petje pri maši ter pogrebni

službi KSP Sežana. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.Nataša

Rodik, 20. 6. 2014

Prisrčno se zahvaljujemo vsem dobrim ljudem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Izjemna zahvala gre sosedom na Novi poti in Reški cesti, prijateljem in znancem. Iskrena hvala tudi Juretovim sodelavcem, NK Podgrad, ZD Hrpelje in duhovniku za opravljen obred. Dobrosrčni vaščani! Ganjeni smo bili ob vašem posluhu za našo stisko. Še enkrat se Vam globoko

zahvaljujemo za Vaša plemenita dejanja.Žena Minka, sinova Gregor in Jure

Hrpelje, julij 2014

Iskrena zahvala vsem sorodnikom, vaščanom, znancem ter nekdanjim sodelavcem Hotela Admiral Kozina, Tabor Sežana in Motela Kozina za izročeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju ZD Hrpelje in patronažni sestri Tatjani za pomoč in podporo. Zahvala

tudi slivarskemu župniku Vidu za opravljen obred, pogrebni službi Komunale Sežana, Milanu, Denisu in Marjetki za iskren in čustven govor ter pevcem in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.

Vsi njeni

Zapeli rodiškizvonovi sotebi v slovo;ostaja spomin,poln bolečine, ostaja prazninamolk in tišina.

Ničesar ni, da v tem ne bi bil TI,so le oblike TVOJEGA smehljajain vsaka stvar o TEBI govori.TI ostajaš … (J. Košir)

Vsaka mama je prava mama,dana za srečo in veselje,prava in ena sama, za vse življenje.(T. Pavček)

ZAHVALAv 64. letu je svojo zemeljsko pot sklenil

VLADIMIR GODINA(18. 9. 1950–17. 6. 2014)

ZAHVALANenadoma nas je zapustil naš dragi

FRANC MALI iz Hrpelj.

ZAHVALAob boleči izgubi naše drage mame, none in sestre

ERIKE SEGULIN(10. 5. 1955–8. 6. 2014)



Prijazno vabljeni, da skupaj počastimo spomin na padle za našo svobodo

ob 17.00 uri, ArtvižeOSREDNJA PROSLAVA PRI

SPOMENIKU NOBSLAVNOSTNA GOVORNICA

POSLANKA V DZ DR. LJUBICA JELUŠIČ

POZDRAVNE BESEDE:ŽUPAN ZVONKO BENČIČ - MIDRE

ZDRUŽENA PEVSKA ZBORA SLAVNIK IN LOPARBRKINSKA GODBA 2000

FS BRKINI

ZA OKREPČILO JE POSKRBLJENO.

Občina Hrpelje - KozinaKS Artviže in Rodik

TD RodikZdruženje borcev za vrednote NOB Sežana

Občinski odbor borcev za vrednote NOB Hrpelje - Kozina

ob 14.00 uri, RodikPOLAGANJE VENCEV PRI

SPOMENIKU NOB

slavnostni govornik dr. Ciril Zlobec

Kvartet trobil Pevski zbor Slavnik

Pevski zbor Loparmladina in otroci iz Rodika

POHOD NA ARTVIŽE PO POTEH SPOMINA NA PADLE

SPOMINSKI DAN OBČINE HRPELJE - KOZINA

Rodik - ArtvižeNEDELJA, 20. julij 2014

Občina Hrpelje - Kozina

praznuje svoj

občinski praznik

7. 9. 2014.Program praznovanja

občinskega praznika bo predstavljen v naslednji

številki glasila in na občinski internetni strani.


napovednikjulij - avgust 2014


OPASILO V RODIKUsobota, 26. 7. 2014

USTVARJALNE IN ŠPORTNE DELAVNICE ZA OTROKEob 9:30 zbirno mesto pred vaškim domom

mentorici Tadeja Cizl in Tamara Medved Obrezavmes se bomo tudi posladkali in odžejali

OTVORITEV NOVEGA VAŠKEGA DOMA

ob 17:30govornika župan Občine Hrpelje - Kozina

Zvonko Benčič Midre inpredsednik KS Rodik Viljem Sluga

nastopajo Godba 2000 ter mladina in otroci iz Rodika

ob 21.00ples s skupino ''NE ME JUGAT''

Nedelja, 27. 7. 2014opasilo

sveta maša ob 10.00po sveti maši gremo v prvega pred vaški dom

v spremstvu pleh muzikeblagoslov doma

krajši kulturni program mladina in otroci iz Rodika

VABLJENI! TD in KS Rodik

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.

Prihodnja številka bo izšla v četrtek, 28. avgusta 2014 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke je 18. avgust 2014!

Uredništvo

KNJIŽNICA KOZINA - POLETNI URNIKpon: 7.00–14.00 sre in pet: 10.00–17.00 Telefon: (05) 680 30 27MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVOTel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected] URAD HRPELJE v juliju in avgustu zaprt. Od 1. septembra naprej bo ponovno posloval vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure.POŠTA Kozinaod ponedeljka do petka: 8.00–11.30 in 14.30–18.00, sobota: 8.00–11.00POŠTA Materijaod ponedeljka do petka: 8.00–11.00 in 14.00–17.00, sobota: 9.00–11.00POŠTA Obrovponedeljek, sreda in petek: 9.00–11.00, torek in četrtek: 15.00–17.00 sobota: 10.00–11.00Banka Koperod ponedeljka do petka: 8.30–16.30, sobota: 9.00–12.00Deželna banka Slovenijeod ponedeljka do petka: 8.00–12.00 in 13.00–16.00, sobota: zaprtoZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):tor: 14.00–17.00, čet: 9.00–13.00vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00–13.00Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00, ned: zaprtoLekarna Divača: (05) 731 17 80pon: 12.30–19.00, tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00, sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00Dežurstvo: neprekinjenoRedni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00, nedelja in prazniki: 8.00–12.00Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99Policija: 113Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected] in nujna medicinska pomoč: 112

PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)TELOVADBA KORONARNEGA DRUŠTVA: vsak torek in četrtek od 18.00 do 19.00 v večnamenskem prostoru OŠ DBB Hrpelje. NORDIJSKA HOJA: Vsak zadnji četrtek v mesecu, ob 18.00. Info: Zdenko 031 321 324AEROBIKA: vsak ponedeljek in četrtek ob 19.30 v večnamenskem prostoru OŠ DBB Hrpelje.

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.

Info za glasilo: Vasja Valenčič, 030 324 112 in (05) 620 53 60 in [email protected]

Glasilo izdaja: Občina Hrpelje-Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina. Naklada 2030 izvodov, odgovorni urednik Vasja ValenčičUredniški odbor: Saša Likavec Svetelšek, Nives Mahne Čehovin, Jadran Šturm, Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič in Tina Andrejašič * lektorica Nives Mahne Čehovin, tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper, foto: arhiv občine kar ni posebej navedeno.

Da se časi spreminjajo, dokazujeta fotografiji banan v Prešnici, ki ju je poslala družina Petrovič iz Prešnice.

FOTO UTRINKI

FOTO UTRINKI

Foto: Nena Veber


napovednikjulij - avgust 2014

JULIJ AVGUST17 četrtek

18 petek

19 sobota

20 nedelja Rodik in Artviže SPOMINSKI DAN

21 ponedeljek

22 torek

23 sreda dan boja proti drogam

24 četrtek

25 petek mednarodni dan barij

26 sobota Rodik Opasilo

27 nedelja Rodik Opasilo

28 ponedeljek

29 torek

30 sreda

31 četrtek

1 petek

2 sobota mednarodni dan dojenja

3 nedelja

4 ponedeljek

5 torek

6 sreda

7 četrtek

8 petek Tinjelova pečina

Poletni večer v hladu brkinskih biserov

9 sobota

10 nedelja

11 ponedeljek

12 torek svetovni dan mladine

13 sreda

14 četrtek

15 petek Marijino vnebovzetje

16 sobota

17 nedelja združitev prekmurskih Slovencev

18 ponedeljek

19 torek

20 sreda

21 četrtek

22 petek

23 sobotamednarodni dan spomina na trgovino s sužnji in njeno ukinitev


Foto: Nives Mahne Čehovin

Documents

julij - avgust 2014julij - avgust 2014 aktualno julij - avgust 2014 9. Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je potrdil Cenik na-jema in koriščenja športne dvorane Občine Hrpelje