OSREDNJA PRIREDITEVV NEDELJO, 1. JULIJA:OB 9. URI MAŠA ZAIZSELJENCE V STOLNICERKVI SV. NIKOLAJAOD 10. DO 16. URE:NARODNO ZABAVNI PRO-GRAM Z NASTOPAJOČIMI:- PLANINSKI KVINTET,KANADA,- TONY KLEPEC Z GOSTI,ZDA,- ROK FINK, ARGENTINA,- LIDIJA IN IVAN LAPUH,AVSTRALIJA,- DRUŽINA GALIČ,SLOVENIJA———————————

OD 16. DO 18.30:POZDRAV GOSTOV INOSREDNJI KULTURNIPROGRAM ZNASTOPAJOČIMI:- ORKESTER MANDOLINA,LJUBLJNA,- DEKLIŠKI PEVSKI ZBORESKALA, NEMČIJA,- MEŠANI PEVSKI ZBOR SDTRIGLAV, SPLIT- MEŠANI PEVSKI ZBOR SKDCANKAR CAMERATASLOVENICA, SARAJEVO- MEŠANI PEVSKI ZBORSLOVENSKEGA ZDRUŽENJAFRANCE PREŠEREN, SKOPJE,- MLAJŠA MLADINSKAFOLKLORNA SKUPINASKPŠD, SLOVENIJA -BERLCIN,- FOLKLORNA SKUPINA SKDLIPA, MUENCHEN..—————————————DODATNI PROGRAM:OGLED LJUBLJANE INLJUBLJANSKEGA GRADU ZLUTKARJEM, PRAVLJICARJEMIN ANIMATORJEM BORISOMKONONENKOM. OB 11. URI VANGLEŠKEM JEZIKU...—————————————MOJSTER JANEZ - MOJSTERSTARE TISKARSKE ROČNEOBRTI BO PRAKTIČNOPREDSTAVIL TISKARSKOOBRT 15. STOLETJA PREDSPOMENIKOM NAPOLEONUNA TRGU FRANCOSKEREVOLUCIJE—————————————SPREMLJAJOČE PRIREDITVE- 23- JUNIJA: NASTOP ROKAFINKA IZ ARGENTINE, LIDIJELAPUH IZ AVSTRALIJE INANSAMBLA PLANINSKIKVINTET IZ KANADE NA1. GORENJSKEM FESTIVALUNARODNOZABAVNIH VIŽ VNAREČJU V ŠKOFJI LOKI

Srečanje vmoji deželi

50. obletnicaSlovenske

izseljenske matice(SIM)

30. JUNIJA:NASTOP MEŠANEGAPEVSKEGA ZBORA FRANCEPREŠEREN IZ SKOPJA VDELAVSKEM DOMU VTRBOVLJAH OB 19.00 URI

NASTOP MEŠANEGAPEVSKEGA ZBORA TRIGLAVIZ SPLITA IN ODRASLEFOLKLORNESKUPINE SLOVENIJA IZBERLINA V KD DOBROVA OB20. URI

28. JUNIJA - DO 27. AVGUSTA:JUBILEJNA RAZSTAVA DELSLOVENSKIH UMETNIKOVOD VSEPOVSOD V MESTNIGARELIJI LJUBLJANA

26. JUNIJA DO 5. JULIJA:LIKOVNA KOLONIJA ZASLOVENSKE LIKOVNEUMETNIKE PO SVETU VLIPICI PRI SEŽANIODPRTJE RAZSTAVE 5. JULIJOB 20. URI V KULTURNEMCENTRU SREČKO KOSOVELV SEŽANI.

V jeseni izredni volilni inprogramski odbor

Slovenske izseljenske matice (SIM)LJUBLJANA /DRAGICA BOŠNJAK/ – Slovenska izseljenska matica zaradirazličnih objektivnih in subjektivnih okoliščin preživlja krizo, ki ševedno ni bila zadovoljivo razrešena tudi na drugič ponovljenem občnemzboru v soboto, 15. junija 2001. To tudi ni čudno, saj bi vsak resnejšiposkus razrešitve zapletenega položaja tega združenja terjal poglobljenpristop in čas. Vendar pa je po burnem sestanku z mnogimiproceduralnimi zapleti in še naprej nepremostljivimi nesporazumi medpredsednikom SIM dr. Antonom Beblerjem, upravo oziromastrokovnimi službami, kronično nesklepčnim izvršnim odborom inuredništvom publikacij, tokrat sicer sklepčnega občnega zbora, mogočepričakovati, da se bo nujno potrebna celovita prenova tega združenjapričela v jeseni - na izrednem volilnem in programskem občnem zboru14. septembra letos. Kot je pokazala sicer močno polemična razprava(kar seveda pomeni, da nikomur ni vseeno, kako se bodo stvarirazvijale), SIM navzlic opisanim težavam vendarle lahko gradi nadolgoletni tradiciji, ima vizijo razvoja, dovolj strokovnih sodelavcev,ki so pripravljeni oblikovati konkretne programe in podporo med ljudmi,ki jim je to namenjeno - izseljenci. Približno tako oblikovano miselMihaela Glavana je smiselno potrdil tudi avstralski predstavnikIzseljenskega sveta Lojze Košorok, ki je ta čas na obisku vSloveniji in se je prav tako zavzel za razumno in strpno razrešitevnastalih razmer. Ob tem so na sestanku zagotovili, da priprave naSrečanje v moji deželi 1. julija v ljubljanskih Križankah potekajonemoteno, potrdili pa so tudi razširjen uredniški odbor za pripravojubilejnega zbornika, ki bo izšel predvidoma v jeseni.

O prihodnosti SIM znova septembra

LJUBLJANA /OP.U.: NAPISANO PREDDRUGIČ PONOVLJENIM OBČNIMZBOROM, OZIROMA PRED GORNJIMPOROČILOM DRAGICE BOŠNJAK/ –Mediji so očitno pričakovali, da bozadnji občni zbor Slovenskeizseljenske matice (SIM) dobra (alislaba?) novica, saj so ga obiskaliv neobičajno velikem številu.Poročanje je bilo dokaj objektivno,čeprav je bilo čutiti določenorazočaranje zaradi nedogodka. Odporočevalcev seveda ni mogočepričakovati komentarjev, zato bikot član SIM rad dodal nekajosebnih zapažanj o vzrokih, ki somorda pripeljali do krize ali celo“agonije” SIM, kot so poročalimediji, čeprav sem prepričan, dato vseeno še ne drži.Slovenska izseljenska matica jeves čas svojega obstoja, od leta1951, društvo; in to z namenom,da bi kot nevladna ustanova lahkosodelovala z vsemi izseljenskimiskupnostmi po svetu, kar bi bilozaradi takratnega sistema nemo-goče, če bi bila to vladna ustanova.Vse do leta 1991 je bila to edinaspecializirana ustanova za stike sSlovenci po svetu, zato je oprav-ljala tudi naloge osrednje nacio-nalne organizacije za to področje,ki naj bi ji bil do določene mejedovoljen tudi idejni pluralizem. Podrugi strani pa je država zagotav

Jože Prešeren /Sobotna priloga Dela/

Kriza SIM, kriza vodenjaljala svoj vpliv na SIM s kad-rovsko politiko, zato je prek szdlpošiljala za predsednike in tajnike“preverjene” kadre, najpogostejenekdanje diplomate pa tudi druget.i.družbenopolitične delavce.Del članstva si še danes pred-stavlja SIM v nekdanjem pomenutega društva in se ne zaveda, da jeto danes le eno od strokovnihdruštev, ki ob pomoči državnegaproračuna na eni strani izvajanaloge v korist Slovencev posvetu, na drugi pa tudi v koristslovenske države. Zato pričakujena čelu društva bolj ali manjugledno osebnost, ne glede na to,da se je včlanil v društvo šele obsamem kandidiranju za predsed-nika in prav tako ne glede na svojepoznavanje izseljenske problema-tike ali na svoje dosedanje delo natem področju. In prav v tem tičitudi vzrok trenutne kadrovskekrize, v katero je zabredlaSlovenska izseljenska matica;predsednik dr.A.B. se je v kan-didacijskem postopku sicer iz-kazal z nekaterimi svojimi dote-danjimi stiki z izseljenci, zlobiranjem dosegel, da je bil edinikandidat in člani so ga na občnemzboru izvolili, vendar se je že znekaterimi svojimi izjavami vnastopnem intervjuju (Sobotnapriloga Dela) zameril velikemu

delu izseljencev, člane izvršnegaodbora in tudi same člane društva paodbil s preveč avtoritarnim načinomvodenja; ob tem pa le redko prihajajona dnevni red temeljna vprašanja, kibi jih društvo, kot je SIM, moraloobravnavati. Sam predsednik na-poveduje skorajšnjo temeljitoreorganizacijo SIM in ob tem nov,programsko-volilni občni zbor, ven-dar glede na njegovo dosedanje delotežko verjamemo, da bo ta sestavvodstva znal pripraviti ustrezendelovni program, predvsem pa - alimu bo uspelo ponovno privabitičlane. Pretežen del dela pa v vsakemprimeru opravi strokovna služba, kina politiko samega društva ne morevplivati, trenutno pa je – ne zgoljzaradi finančnih težav – tako skrčena,da je to društvu že v škodo. Rešitevbo prav gotovo prinesel čas in pomojem mnenju bi jo bilo treba iskatitudi v formalni ločitvi društvenegain strokovnega dela vključno zizdajanjem publikacij. Vsekakor jetreba SIM šteti v dobro, da je kljubtežavam ohranila stike s tisočiposameznikov in večino slovenskihdruštev ter organizacij po vsem svetu,ki jih v veliki meri vzdržuje zrevijama Rodna gruda in Slovenijav angleščini. In prav ti številniprijatelji SIM pričakujejo, da bo“njihovo” društvo kmalu raz-rešilosvoje notranje težave in zanjepripravilo času in razmeram pri-merne programe za Slovence posvetu. Zavedati bi se morali, da imameje potrpežljivosti tudi njihovapodpora SIM.

Po neuradnih podatkih/piše Dnevnik/ se dr. AntonBebler jeseni ne namerava

več kandidirati zapredsednika

Slovenske izseljenske matice.

14Junij 2001

Slovenija, moja dežela

POSTOJNA/PRIMORSKE NOVICE/ – Na Postojn-skem so neznanci na skrivajposekali 47 najboljših in naj-debelejših smrek - Največjatatvina lesa na območju postojn-ske območne enote Zavoda zagozdove.

PIRAN-PORTOROŽPORTOROŽ /DELOFAX/ – Piranskaobčina bo v najkrajšem možnemčasu na licitaciji prodala prvih 11gradbenih in zazidljivih parcel zagradnjo individualnih hiš. To jenovica zato, ker je bilo dolga letaskoraj nemogoče priti do novihparcel. Izklicna cena naj bi zna-šala vsaj 22 tisoč tolarjev zakvadratni meter zemljišča. V tecene ni vključen prispevek komu-nalno opremljanje stavbne parcele.

NOVA GORICA/STA/ – Sveta Gora nad NovoGorico je bila pred kratkim pri-zorišče vsakoletnega tradicional-nega medškofijskega romanja, kista ga pripravila koprska ingoriška škofija. Na letošnjem, kiso se ga udeležili romarji iz bližnjeokolice na obeh straneh meje, stasomaševala koprski škof MetodPirih in goriški nadškof Dino deAntonio. Ker Gorica in Solkanletos praznujeta tisočletnicoprve omembe v pisnih virih, jeromanje potekalo pod geslom“Ob tisočletnici Gorice in Sol-kana nadaljujemo s hojo zaKristusom in Marijo”. Koprskiškof in goriški nadškof sta medsomaševanjem romarjem preneslatudi sporočilo, da tisočletnicaGorice, Solkana in Goriške nisamo obletnica zgodovinskihlistin, ampak predvsem proslavaprizadevanj za prave vrednotekulture medsebojnega sožitja.

KOPER/24 UR.COM/ – V Kopru so odprlinov turistično hotelski in bazenskikompleks Aquapark HotelŽusterna, delniške družbe TermeČatež, ki je največji vodni park na

slovenski obali. Skupna površinabazenskega dela je 4100 kva-dratnih metrov, od tega je tretjinapokritih, dve tretjini pa odkritihpovršin. Povsem obnovljen je tudihotel s 115 dvoposteljnimi so-bami, apartmajem in suito, terpaviljon s 16 sobami. Na novo jezgrajena garažna hiša s 140 mesti.Ponudbo kompleksa s tremizvezdicami dopolnjujejo programizdravja in dobrega počutja.

BOHINJ/24 ur.com/ – Tudi v Bohinjunačrtujejo izgradnjo obširnegavodnega parka, ki naj bi bil odprtže v prihodnji sezoni. Park boobsegal kar 2000 m2 vodnihpovršin in poživil turistično ponudbo.

SVETI ANDRAŽ/VEČER/ – Tretjina ljudi iz te občineživi izven meja Slovenije. Pet letje minilo, kar so v fari Sv. Andražv Vitomarcih prvikrat pomislili, dabi pod domačo streho zbrali vse,ki so se v teh krajih rodili.Tako bo 6., 7. in 8. julija vVitomarcih res srečanje blizu dvatisoč ljudi, domačinov, njihovihsorodnikov, znancev in prijateljevod blizu in daleč.

ŽIROVNICA/VEČER/ – Ljubljana bo od 24. do29. avgusta 2003 gostila svetovničebelarski kongres Apimondia.Pod okriljem istoimenske sve-tovne čebelarske organizacije gabosta organizirala Čebelarskazveza Slovenije in Cankarjev dom.Gre za pomemben kongres, saj sega bodo udeležili domači in tujistrokovnjaki, raziskovalci s po-dročja čebelarstva, čebelarji inpredstavniki čebelarske industrije.Velik pomen ima tudi zato, ker bopriložnost za predstavitev sloven-ske čebelarske zveze, promocijokranjske čebele in celotne državev svetu. Apimondia 2003 je meddrugim še priložnost, da Slovenciponovno poudarimo pomen prve-ga čebelarskega učitelja, ki jevečkrat omenjan v gorenjskihturističnih zapisih in v Poti kul-turne dedišcine. Slovenec AntonJanša (Avstrijci so vedno trdili, daje Nemec) je v vaseh pod Stolompustil neizbrisen pečat. Tam stojinjegov čebelnjak. V občini Žirov-nica se pripravljajo na obnovitevčebelnjaka.

MARIBOR/VEČER/ – Zdaj je že “črno nabelem”, da je Maribor (dokončno)izgubil svoj edini letni kino nadvorišču Žolgarjeve šole naTaboru. Kino podjetje je namrečposlalo svetu za kulturo in znanostobčine Maribor obvestilo, da mu jeosnovna šola Slavka Šlandraodpovedala prostor na dvorišcu,svetu pa tudi sporoča, da trenutnoni lokacije za letni kino v Mariboru.

GORNJI PETROVCIVEČER – Jože Voeroeš iz GornjihPetrovcev je profesionalni monoci-klist. Doslej je dosegel že vrstoslovenskih in mednarodnih rekor-dov. Njegovo ime je že dokajuveljavljeno predvsem v Franciji,Italiji, Aziji in Ameriki. Osvojil jeveč državnih in evropskih rekor-dov, Slovenijo je po dolgem inpočez prevozil s 120 centimetrovvisokim monociklom, v maraton-ski vožnji pa je prevozil 500 kilo-metrov. Z vožnjo na 32 metrovvisokem monociklu se je vpisal vGuinnessovo knjigo rekordov.

BLED/GORENJSKA ONLINE/ – Tri leta posmrti pisatelja in kiparja TonetaSvetine njegova likovna zapu-ščina (gre predvsem za znanevarjene skulpture) nezadržnopropada. Sin pokojnega TonetaSvetine, ki je tudi njegov edinidedič, Vojko Svetina, je zaradiprezadolženosti že prodal očetovogalerijo ob obali Blejskega jezera.Sosed Beno Zupan je že lastnikveč Svetinovih plastik, v prihodnjepa ta dela namerava razstaviti tudiv galeriji, ki naj bi jo zgradil.

PORTOROŽ/DELO ONLINE/ – Letališče Porto-rož: Sto minut “alpske panorame”Posebna poslastica, let, za kate-rega je treba plačati 30 tisočtolarjev in med katerim si jemogoče ogledati Bovec, Triglav,Bohinj, Bled in Lesce (s polurnimpostankom traja 100 minut).

SVETA TROJICA VSLOVENSKIH GORICAH/VESTNIK/ – Ljudske pevke iz SveteTrojice so zaznamovale desetoobletnico delovanja z izdajo drugekasete in zgošcenke svojih pesmi.

ŽUŽEMBERK/DOLENJSKI LIST/ – Jože Pečjakizdeluje diatonične harmonike zaodrasle in otroke. Naje igrajo žetudi mnogi ansambli.

KUZMA/VESTNIK/ – Najpomembnejšanaložba v kuzemski občini v temletu je gradnja vodovoda na Kuzmi,Gornjih Slavecih, Doliču, inMatjaševcih, medtem ko na Trkovivodovod že imajo, toda ni v celotiizkorišcen. Krajani se srečujejopredvsem z romsko problematiko.

STROČJA VAS/VESTNIK/ – Turistično društvo Pütarskrbi za lepšo podobo krajev: Stročjavas, Globoka, Presika, NunskaGraba, Rincetova Graba in Pod-gradje. V omenjenih krajih je karnekaj zanimivih točk, na primer starašola, cimprača, stara približno 200let; cerkve, studenček bistre vode itd.

BRDO PRI KRANJU/SUMMIT WEB/ – Prvi zapisi o Brdu segajo v leto 1446. Leta 1510 jedal poslopje zgraditi koroški deželni glavar in kranjski vicedom J.Egkh. V 18. stoletju je grad prešel v last baronov Zoisov.Pokrovitelja umetnosti Karl in Žiga Zois sta zasnovala botaničnivrt, ki je za tisti čas edinstven. Jugoslovanska kraljeva družinaKaradordevič je grad prevzela leta 1935 in temeljito spremenlanjegovo podobo. Po drugi svetovni vojni je postalo Brdo poletnarezidenca Josipa Broza Tita. Grad na Brdu je bil ena njegovihnajljubših rezidenc, zato so zanj skrbeli in ga opremljali le posebejizbrani mojstri. Veliko zgodovinske dediščine se je v gradu ohranilodo danes. Pred obiskom prejšnjega ameriškega predsednika BillaClintona so ga obnovili. Zdaj je v gradu Brdo šest luksuzno opremljenihapartmajev in nekaj sob, namenjenih pogovorom. Novo zgodovinodvorca je zapisalo 16. junija 2001 srečanje Busha in Putina.

LJUBLJANA/LJUBLJANSKE NOVICE/ – Slovenskaprestolnica je dobila novo kine-matografsko palačo, ki so jopoimenovali Kolosej. Z velikimpompom odprti multi kino centerse ima prav gotovo s čim pohvaliti.Novi slovenski multi kino, ki ležiob vzhodni ljubljanski obvoznici vBTC-ju, ima 12 dvoran s 3.300sedeži. Kot pravijo investitorji, najbi nekoliko manjše multi kino centrezgradili tudi v štajerski prestolniciv Mariboru, v Celju, Kranju inNovem mestu ter na obali.

LJUBLJANA/LJUBLJANSKE NOVICE/ – V BTC soslavnostno odprli poslovni nebo-tičnik, imenovan BTC City. Del-niška družba BTC se sedaj lahkopohvali, da ima prestižni 12-nadstropni poslovni objekt s 13.000m2 uporabne površine, za kateregaso odšteli 3,6 milijarde tolarjev.

KRIŽECI PRIPOLJČANAH/VEČER/ – V Križeci vasi priPoljčanah so domačije lepo ure-jene, zasajenega je veliko cvetja.Poskrbeli pa so tudi za posebnost,kajti izdelali so največjo samo-kolnico daleč naokrog. V njej jeprostora za kar 25 do 30 ljudi.Rekordna samokolnica je dolgašest metrov, široka 1,7 metra,premer kolesa je 1,2 metra,prostornina samokolnice je 2,5.Kosišče kose meri 2,6, rezilo 1,6metra. Grablje so dolge štiri metrein široke 1,85 metra.

SEŽANA/PRIMORSKE NOVICE/ – Med gra-dnjo garažne hiše in avtobusnepostaje v Sežani se je pred nekajdnevi nepričakovano odprl vhod vlepo kraško jamo. Za njenimnizkim vhodom se skrivajo stala-gmiti in stalaktiti, nazobčanazavesa, redki votli kapnikičebulnate oblike in čisto na koncujame celo ponvica.

15Junij 2001

Junij 2001

16

DOL PRI MEDVODAH/VEČER/ –Ni veliko manj-kalo, pa bi hiša, kiima na tramu vre-zano letnico 1765,končala s podobnousodo kot tista naStudenčicah aliona na Tehovcu,vse v občini Med-vode: podrli so jih,les pokurili, ka-menje pa zravnali zzemljo.Bržkone je hiša šekakih sto let sta-rejša. Prvotni last-niki, nekdaj se je tupo domače reklo PrKocjan, so šli s trebuhom za kruhom čez Veliko lužo. No ti so jo bržkoneza mali denar konec 19. stoletja prodali, da so imeli za pot. Kupili so joDolinčevi iz Zgornje Senice. V hiši so rodovi živeli tja v naš čas, do leta1975, od takrat pa je hiša vztrajno propadala. Sedanji lastniki so jo žekanili podreti, a je niso smeli, ker je pod spomeniško zaščito. Nekateradela niso bila opravljena strokovno, zato oko poznavalca takoj zazna, kjeso ga pri obnovi polomili: streha, dimnik, pa še kaj bi se našlo. Obnova jestekla leta 1999, notranjost, ko bo končana, pa bo hranila predmete, ki sojih po okoliških vaseh našli in popisali študentje etnologije.

Neurja, toča ...1. junij – Takšno neurje, kot ga je v tem poznem večeru doživelaprestolnica, se menda ne zgodi pogosto. Padlo je toliko dežja,kot ga ob drugih pomladih ves maj. Veter, ki je pihal tudi šestdesetkilometrov na uro, je podiral drevesa in cestne svetilke, tako hudetoče, velike kot kokošja jajca, pa meščani sploh ne pomnijo. Ujma,ki je udrihala tudi po drugih delih države, pa ne bo ostala vspominu le po vremenskih rekordih, ampak tudi po obilni škodi,ki jo je povzročila.3. junij – Nekaj podobnega, kar je spominjalo na pravi sodnidan, se je zgodilo na Dolenjskem v nedeljo, 3. junija, ko je točapadala na suha tla, kakor bi stresal gramoz iz sto in sto tovornjakovin potolkla več kot sto odstotkov vsega pridelka, kot pripovedujejoprizadeti kmetje.5. junij – V Mariboru ni bilo toče; mnogi so bili prepričani, dagre zasluga za to letalski obrambi pred njo. Zatrjujejo namreč,da bi si tudi Ljubljana in Dolenjska prihranili velik del tiste škode,ki jo je povzrocila toča, če bi v točonosne oblake poletela letalain vanje stresla srebrov jodid. Nekateri menijo, da je škodabistveno večja od stroškov, ki jih terja učinkovita obramba z letali.Zato se čudijo, da država varčuje na napačnem koncu, saj botudi tisto škodo moral nekdo plačati.19. junij – Brežice, Mirna – Pšenica: uničena! Koruza: uničena!Vinogradi: uničeni! Sadovnjaki: uničeni! Zelenjavni vrtovi:uničeni! Takole bi lahko v slogu kratkih vojaških operativnihporočil opisali posledice nevihtne ujme, ki se je razbesnela nadnekaterimi deli brežiške in krške občine. Toča, debela kot oreh,je v zadnjih dneh udarila še v drugo. Pustošila je tudi v severnemin vzhodnem delu trebanjske občine. Na območju Šentlovrenca,Čateža, Mirne in Šentruperta so bili popolnoma uničeni poljskipridelki, sadovnjaki in vinogradi. Najbolj prizadeti kraji v brežiškiobčini so Mostec, Kapele, Podvinje in Dobova, hudo pa je bilotudi na območju Cirnika, Koritna, Obrežja in Jesenic naDolenjskem.27. junij – Maribor, Slovenske gorice – Neurje s točo, ki je zajeloMaribor in okoliške kraje, je prizadejalo nekaterim kmetijskimproizvajalcem veliko škode. Po besedah direktorja Kmetijskegazavoda v Mariboru Boruta Ambrožiča je toča najhuje klestila vosrednjih Slovenskih goricah, zlasti na Zavrhu ter v Selcah,Voličini, Crmljenšaku, Vitomarcih in okoliških krajih.Najhujšo škodo je toča povzročila v sadovnjakih in vinogradih,prizadete pa so tudi mnoge poljščine, še zlasti pšenica in koruza.Nekaterim sadjarjem in vinogradnikom v pasu od Zavrha doVitomarcev je toča uničila praktično ves pridelek.

Slovenija, moja dežela Nove knjigeZvone Žigon

Iz Spomina v prihodnostSlovenska politična emigracija v Argentini

LJUBLJANA /DRAGICA BOŠNJAK/ – Iz spomina v prihodnost - slovenskapoliticna emigracija v Argentini je naslov obsežne knjige avtorja dr.Zvoneta Žigona, ki so jo pri Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRCSAZU, izdali v zbirki Migracije. Avtor v monografiji predstavljaizsledke svojega desetletnega raziskovanja etnične identiteteslovenskega izseljenstva s poudarkom na Slovencih v Argentini;osvetljuje teoretsko ozadje obravnavane tematike - političnosocializacijo, etnično, narodno, nacionalno in versko identiteto, opisujeizseljevanje Slovencev v Argentino, zgodovinske vzroke povojneemigracije, razvoj organiziranosti izseljencev in odnos političneemigracije do matične domovine ter argentinske oblasti, v sklepnemdelu pa obravnava notranjo strukturo te skupnosti - odnose med verooziroma cerkvijo ter politiko, ideologijo in etnično identiteto.Dodatek vsebuje obrširna pisna razmišljanja članov te skupnosti, daljšeintervjuje in avtorjev dnevnik z zadnje študijske poti. Tako ta del dajeknjigi ne le dokumentarno, temveč tudi literarno, človeško vrednost.

To je dvanajsta knjiga na seznamu znanstvenih monografij in zbornikovs področja izseljenskih študij, ki so jih raziskovalci tega Inštituta objavilipri Založbi ZRC v zadnjih sedmih letih. Prva od teh knjig je izšla leta1995 kot 6. zvezek novoustanovljene Zbirke ZRC.Urednica zbirke Migracije je Janja Žitnik, izdajatelj Inštitut zaslovensko izseljenstvo ZRC SAZU.

Dr. Zvone Žigonje vse svoje strokovno ustvarjanje posvetil vprašanjem(slovenskega) izseljenstva. Že kot študent novinarstva jeprepotoval slovenska izseljenska središča po Evropi in JužniAmeriki. Tematiko dvojne etnične identitete v izseljenstvu (karje bila tudi tema njegove diplomske naloge leta 1993) je spremljalkot novinar, podiplomski študent antropologije in raziskovalecna Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. V magistrskinalogi (po kateri je nastala knjiga Otroci dveh domovin, ZaložbaZRC 1998) se je posvetil ohranjanju slovenske etnične identitetemed potomci izseljencev v Južni Ameriki, čedalje bolj pa ga jeprivlačilo vprašanje povezav med političnostjo in etničnostjo vizseljenstvu. Na to temo je junija 2000 tudi doktoriral. S svojimiprispevki redno sodeluje v domačih in tujih časopisih, strokovnihrevijah, na simpozijih in predavanjih. Sedaj je zaposlen na UraduRS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer deluje na področjusnovanja izseljenske politike. Za doktorat, na katerem temeljibesedilo pričujoče knjige, je marca 2001 prejel nagradoKlinarjevega sklada FDV.

Vodnik po operahslovenskih skladateljev

LJUBLJANA /DNEVNIK/ – Dr. HenrikNeubauer, doajen slovenske opernein baletne umetnosti, je na Pe-dagoški fakulteti v Mariboru pred-stavil svojo novo knjigo Vodnik pooperah slovenskih skladateljev.Dr. Neubauer je nekdanji baletnisolist, izredni profesor na lju-bljanski Akademiji za glasbo,koreograf izredno uspešnih baletovRomeo in Julija, Spartak inOgnjena ptica, če naštejemo lenekatere, operni režiser in pedagogse je vedno zavzemal za čim večjoprisotnost slovenskih skladateljevna naših odrih. V dokaz, daslovenska operna dela obstajajo, jena predstavitvi zavrtel tudi videoposnetke vseh oper slovenskihskladateljev.

Vodnik po slovenskihmuzejih

LJUBLJANA /STA/ – v KnjigarniKonzorcij so predstavili Vodnik poslovenskih muzejih, ki ga jenedavno izdala Založba Mladinskaknjiga. Vodnik je doslej najce-lovitejši pregled 252 slovenskihmuzejev in galerij. Predstavljeni sotako veliki, klasični muzeji ingalerije kot njihove dislocirane enote,spominske sobe znanih Slovencev,muzeji na prostem, tehnični spo-meniki in likovne zbirke.

Zbornik o slovenskihmobilizirancih

MARIBOR /VEČER/ – Nemška mobi-lizacija Slovencev v drugi svetovnivojni, je naslov zbornika, ki so ganapisali Jože Dežman, LudvikPuklavec in dr. Marjan Žnidaric.

Kultura Slovenija

Uroš Lajovic vBeograjski filharmonijiLJUBLJANA /VEČER/ – MaestroUroš Lajovic je pred kratkimpostal šef dirigent Beograjskefilharmonije.

Nova sezona prireditevImago SloveniaeLJUBLJANA /STA/ – Nacionalniprojekt Imago Sloveniae -Podoba Slovenije, ki je leta 1994nastal iz potrebe po oživitvikulturne podobe starih mestnihjeder, bo javnosti že osmič ponudilbogat kulturni program. Letos bov različnih objektih kulturnedediščine v 27 slovenskih krajihna ogled skupno 56 kulturnihprireditev. V Imagu poleg tegapripravljajo še 20 dogodkov vokviru prireditve Poletje v StariLjubljani, zaključek tega festivala- Noč v Stari Ljubljani - pa boponudila še dodatnih 20 prireditev.Svečano odprtje letošnje sezone,ki bo hkrati tudi začetek Poletja vStari Ljubljani, bo 28. junija, vljubljanski frančiškanski cerkvi znastopom Orkestra Slovenskefilharmonije in Slovenskega ko-mornega zbora. Prireditve se bodokončale sedmega septembra, kobodo z muzejskim vlakom poto-vali skozi nekatere kraje, ki bodogostili festival.

Stalna razstava na BolfenkuMARIBOR /VEČER/ – Stalna raz-stavazajema teme Zgodovina in obnovasv. Bolfenka, Pohorje nekoč,Zgodovina smučanja in Zlatalisica ter Razstava mi-neralov inkamnin Pohorja in Kobanskega)odslej pa se pridružujeta dve novi;Pohorski coklarji in Zdravilnazelišča Pohorja in okolice.

Obletnica –Josip Murn AleksandrovLJUBLJANA /STA/ – Pesmi Ne vem,kdo bolj je tožen, Ko dobrave semrače, Pa ne pojdem prekpoljan, Dolga, dolga je zimskanoč, Prišla je jesenska noč sodijomed najbolj znane lirske izpovediv slovenski književnosti. Njihov

avtor, Josip Murn Aleksandrov, je18. junija pred natanko 100 leti,kot pred njim Kette, umrl vCukrarni. Poleg pesmi je Murnpisal še prozo, kratke črtice innovele, a se v pripovednika, zaradizgodnje smrti - umrl je star 22 let,ni utegnil razviti.

Pet dni folklore in LentMARIBOR /VEČER/ – Mesec junij jev Mariboru v znamenju festivalaLent, odprli so ga z VerdijevimRequiem Tudi Folkart, tradi-cionalni mednarodni folklornifestival, iz katerega je FestivalLent pravzaprav nastal, bo spetpester kot že vsa leta doslej.

Kozinova nagradaLJUBLJANA /DNEVNIK/ – Društvoslovenskih skladateljev podelivsako leto Kozinovo nagrado zazaokroženi umetniški opus. Letosso se tako odločili za skladateljaIva Petriča. Prepričali so jihpredvsem njegovi godalni kvar-teti: so namreč svojevrstni presekvseh skladateljevih ustvarjalnihpremikov.

Nagrada "kresnik"LJUBLJANA /DNEVNIK/ – Na lju-bljanskem Rožniku so, že enajstičzapovrstjo, razglasili dobitnikaDelove nagrade "kresnik" zanajboljši roman, objavljen v minu-lem letu. Nagrado je dobil pisateljDrago Jančar za roman Katarina,pav in jezuit. To je 472 strani dolgroman in pripoveduje zgodbo o trehjunakih in njihovih življenjskihpoteh.

Akademskemu pevskemuzboru Tone Tomšičvisoka nagradaVARNA /24UR.COM/ – Akademskipevski zbor Tone Tomšic iz Lju-bljane je na mednarodnem zbo-rovskem tekmovanju, ki je pote-kalo v bolgarski Varni v kon-kurenci 26 zborov z vsega sveta,okronal svoj uspeh z velikonagrado (Grand Prix) Varna2001, ki vodi na finale za velikonagrado Evrope 2002.

Neue slovenische Kunst razstavlja v AvstralijiCANBERRA /STA/ – V sredo, 20. junija, so v galeriji ANCA v Canberriodprli razstavo Streljajte na umetnika!, ki jo je pripravil Slovensko-avstralski inštitut s pomočjo ministrstva za kulturo RS ter slovenskegaveleposlaništva v Canberri, arhivske posnetke pa so prispevali filmskiarhiv Slovenije, RTV Slovenija in Michael Benson. Razstava prikazujeserijo naslovnic tednika Mladina, ki jih je oblikoval Zdravko Papic vletih med 1987 in 1991, izbrane projekte dveh skupin umetniškegakolektiva Neue slovenische Kunst (NSK) - skupin Laibach in Novikolektivizem, filmsko gradivo iz časa kulta osebnosti in film MichaelaBensona o dejavnosti NSK. Razstavo bo oktobra mogoče videti vSydneyu kot del multimedijske prireditve Carnivale, v začetkuprihodnjega leta pa bo odpotovala v Adelaide.

17 Junij 2001

Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani prireja obdeseti obletnici osamosvojitve Slovenije razstavo

KONČNO SAMOSTOJNIVloga slovenskih izseljencev-zdomcev

v procesu osamosvajanjaRepublike Slovenije

19. junij - 20. julij 2001Avtorica: Rozina Švent

In kakšna je bila ta vloga naših izseljencev-zdomcev?

1. S svojimi pismi posameznim nosilcem političnega življenja inz javnimi shodi so skušali vplivati na javno mnenje in ljudipridobiti za to, da bi v procesu osamosvajanja Slovenije priznalinjeno samosotjnost in neodvisnost.2. Prizadevali so si zgladiti vse medsebojne politične spore, ki sojih ločevali vsa povojna leta in istočasno doseči sozvočje z interesiin prizadevanji ljudi v domovini Sloveniji.3. Z zbranimi finančnimi sredstvi (samo v ZDA so zbrali preko 2milijona dolarjev), so skušali pomagati pri uveljavljanjudemokratičnih sprememb v Sloveniji (podpora različnimpolitičnim strankam), del sredstev pa so namenili tudi za povračilovojne škode, ki so jo Sloveniji povzročile vojaške akcije JLA(desetdnevna vojna za Slovenijo).4. Ustanovili so Svetovni slovenski kongres (SSK), organizacijskoskupnost Slovencev v domovini in po svetu, ki temelji nazavezanosti slovenstvu in njegovi krepitvi ne glede na nazorske,strankarske in druge razlike. Ustanovni sestanek je potekal pravv času osamosvajanja oz. agresije JLA na Slovenijo (27. - 28. 6.1991 v Ljubljani) - tako, da so zbrani delegati odigrali tudi zelopomembno vlogo pri obveščanju svetovne javnosti o dogajanju vSloveniji.5. V svojem tisku so temu dogajanju namenili izredno velikopozornosti – predvsem s članki v tujih jezikih, ki so bralceseznanjali z zgodovino Slovencev in utemeljevali potrebo poosamosvojitvi Slovenije ter jih istočasno obveščali tudi strenutnim dogajanjem v Sloveniji.Ob vsem tem moramo zapisati še to, da smo vsi Slovenci (ke)vsemu svetu ponovno dokazali, da zmoremo delovati in se boritisložno, kadar gre za naše skupne, najvišje cilje = za samostojno,svobodno in demokratično Republiko Slovenijo.Žal, je bilo med izseljenci-zdomci tudi veliko posameznikov, kiso se vse svoje življenje na različne načine borili za samosotjnoSlovenijo-vendar jim ni bila usojena ta milost, da bi ta slavnostnitrenutek dočakali. Toda dočakali so ga njihovi sinovi, hčere, vnuki ...

/Poslal Lojze Košorok iz Slovenije/

Razstava v frančiškan-skem samostanuMARIBOR /VEČER/ – V dvoranifrančiškanskega samostana vMariboru je na ogled razstavalikovnih del iz šestnajstih sloven-skih frančiškanskih samostanov incerkva na temo življenja sv.Frančiška Asiškega, ki je nastalaob promociji monografije Fran-čiškove podobe ljubljanske za-ložbe Brat Frančišek, z besedilomdoktorske disertacije MarijeSečnik, opremljene s fotografijamiMarjana Smerketa. Profesoricateologije in absolventka Oddelkaza umetnostno zgodovino Filo-zofske fakultete v Ljubljani jesvojo disertacijo zasnovala vsmislu topografskega pregledalikovnih del po posameznih

frančiškanskih samostanih incerkvah v Sloveniji, hkrati pa jesistematično obdelala tudi najpo-gostejše ikonografske motive izFrančiškovega življenja.

Oreonov zmagovalecLJUBLJANA /JANA/ – Na tekmo-vanju so se spopadli novi glasbeniin pevski talenti. ZmagovalecOrionove pesmi leta je bil paterJanez Frlež, doma iz Stoperc vHalozah.

"Slovenščinain slovenska kultura

v zdomstvu"Izdal Zavod RS za šolstvoKnjigo lahko naročite potelefonu +386 1 3005 100ali faksu +386 1 3005 199

Junij 2001

18

Nasledstvo KarantanijeDr. Jožko Šavli, KdB, FSAI, FAS, Gorica

V Glasu Slovenije (aprila 2001) je bil v razdelku Iz dnevnika uredniceobjavljen članek z naslovom "Kmalu bo deset let… formalnopravnenaslednice davne Karantanije". Članek je tehten, dokaj natančen, vendarbi ga kljub temu rad nekoliko dopolnil. Problem je namreč v besedi"formalnopravna", ki jo je treba umevati nekoliko drugače.Da lahko pravilno dojamemo celoten obseg tega vprašanja, moramoposeči nazaj, v zgodnje obdobje Karantanije. Najprej v leto 745, ko jeKarantanija v zameno za pomoč krščanskih Bavarcev proti Obrommorala priznati vrhovnost kralja Frankov. To naj bi bila izguba"notranje" samostojnosti, kot nam pod vplivom liberalne injugoslovanske ideologije razlagajo v šoli. V resnici je bil frankovskikralj varuh krščanske Evrope, in priznanje njegove vrhovnosti jepomenilo pristanek na pokristijanjenje in vključitev v krščansko Evropo(takratno Evropsko unijo).

Leta 820 naj bi Karantanija v smislu omenjene ideologije izgubila še"zunanjo" samostojnost, in postala navadna frankovska grofija, zatoker se je bila pridružila protifrankovskemu uporu Ljudevita, kneza vSlavoniji. Toda zgodovinski viri kažejo drugačno sliko. Za kaj jepravzaprav šlo?

V skupnosti krščanskih narodov v okviru Frankovskega kraljestva sopoleg civilne uprave, ki so jo tvorile vojvodine in grofije, obstajala ševojaška poveljstva ali krajine, ki so se takrat raztezale preko večvojvodin. Ozemlje južno od Drave (Kranjska, del ožje Karantanije,Slavonija) je pripadalo poveljstvu Furlanske krajine. Na čelu te krajineje bil nasilen poveljnik Kadolaj, proti kateremu se je bil uprl knezLjudevit v Slavoniji, pridružili pa so se mu tudi Kranjci in delKarantancev. Frankovske vojske so šele na tretjem pohodu leta 822porazile Ljudevita.

Na drugem pohodu pa so ob povratku prisilile Kranjce in delKarantancev, da so znova sodelovali z Balderikom (naslednikomKadolaja). Navedbo o tem najdemo v Gradivu za zgodovino Slovencev(Fr. Kos, II. knjiga, 61). Latinsko besedilo v izvirnih listinah jenaslednje: Quibus reversis domum, Carniolenses et quindamCarantanorum, qui ad Liudevitum se contulerant, Baldrico nostro ducimanus dederunt (Vita Hludowici imperatore anonymo, c. 33, MG. SS.II 625). In drugi vir: Quibus domum reversis Carniolenses, qui circaSavum fluvium habitant et Foroiuliensis pene contigui sunt, Baldricose dediderunt; idem et pars Carantanorum, quae ad Liudewiti partesa nobis defecerat, facere curavit (Annales regni Francorum ad a. 820).Značilen izraz manus dederunt – podali roko, sodelovali.

V teh navedbah ni ničesar o kaki izgubi "zunanje" samostojnosti. Uprliso se namreč Kranjci in del Karantancev. Karantanija obstaja kotvojvodina še naprej, kar je npr. Bavarska prenehala biti že 788. Teganemška stran ne more dobro prenesti, vsled tega razglaša Karantanijokar za bavarsko Vzhodno krajino (npr. Reindel). Vojvodi slovenskegarodu, za Valhunom še: Domicijan, Pribislav, Semika, Stojmir in Etgar,so se vrstili na vladi približno do 828. Zatem so, kot navaja Conversio,sledili trije vojvodi Bavarci, duces Bagoarii, po imenu Helmvin, Albgarin Pabo. Slednji je nastopil šele 844. Toda vir Excerptum de Carentanisimenuje te vojvode duces Carentanorum. – Ker je po karantanskempravu (Slavica lex) veljala pravica do nasledstva tudi po ženski strani(za razliko od germanskega prava), so ti vojvodi imeli nedvomnokarantanske matere, sicer bi bili tujci in po karantanskem pravu ne biimeli pravice vladati deželi. Karatanec po materini strani je bil poznejetudi znameniti karantanski vojvoda Arnulf Koroški, ki je postal kasnejekralj in tudi cesar.

V politčnih razmerah, ki so v Jugoslaviji vladale že po prvi in še boljpo drugi vojni, se je moralo slovensko zgodovinopisje ukloniti Belgradu.Slovenci s svojo zgodovinsko državnostjo, ki so jim jo odrekali ženemškonacionalni krogi v monarhiji, niso smeli nadkriljevatijužnoslovanskih narodov, predvsem ne Srbov. Vsled tega je moralabiti samostojnost Karantanije žrtvovana. Naj navedem le pisanje B.Grafenauerja, kot enega najbolj vidnih zgodovinarjev.

Prejeli smo za objavoOmenjene vojvode imenuje "grofje Bavarci", in nadaljuje: "To, da jeupravljal (Karantanijo) grof namesto kneza, je bil samo zunanji izraznadvse pomembnega dejstva… Kot grofija je bila pridružena pravemu(frankovskemu) državnemu ozemlju" (Zgodovina… 1965, str. 5).

Karantansko državno pravo se z imenom Slavica lex izrecno omenjaokoli 1010, ko grofica Wichburga, ustanoviteljica, ob posvetitvi cerkveženskega samostana pri Sv. Juriju ob Jezeru na Koroškem podari le-temu neko posestvo po slovenskem pravu – cum communi omniumSlavica lege. Tako nam leta 1848 iz ustrezne listine navaja koroškizgodovinar Ankershofen. Toda že ob koncu stoletja ima drugizgodovinar Jaksch navedeno le: cum omni communi lege, brez"Slavica". Potemtakem očitna ponaredba (Glej nadrobno pri J. Malu:Osnove ustoličenja karantanskega kneza, GMS 1942, str. 6). V temprimeru vidimo, da je imela karantanska ženska tako pravno kotopravilno sposobnost, in je lahko sama ustanovila, darovala oz. vršilapravna dejanja. Tega npr. germanska ženska ni mogla. In tudi taokoliščina tako zelo moti nemško stran.Karantansko pravo je bilo tako kot druga prava vezano prvotno na osebo.Tudi če se je nekdo nahajal v drugi deželi, so mu morali soditi ali gaobravnavati po njegovem pravu. V ta namen je bilo treba poprej podatitudi ustrezno izjavo o njegovi pravni pripadnosti (professio iuris). Šeleod 10. stol. dalje postaja in postane omenjeno pravo ozemeljsko in senanaša na deželo oziroma državo. Ko na ozemlju prvotne Karantanijenastane več vojvodin, preide to pravo na vsako od njih. Vsled tega so"državno neposredne" (reichsunmittelbar), torej države v kraljestvu incesarstvu, ki je sodržavje (konfederacija) z naslovom Sveto Rimskocesarstvo, in preneha šele pod prisilo Napoleona leta 1806.

Ko so Habsburžani leta 1282 prevzeli Avstrijo, Štajersko in Kranjsko,in 1335 tudi Koroško, se je ime Avstrija, kjer so najprej stolovali, začeloširiti še na druge karantanske dežele. Ime Avstrija za Karantanijo jepostopoma prevladalo. Vojvoda Rudolf IV. Habsburg je leta 1359 vponarejeni listini Privilegium maius navajal stare karantanske pravice,ceš da jih je cesar Friderik I. podelil Avstriji ob njenem povzdigu vvojvodino leta 1156. Toda na cesarskem dvoru v Pragi so njegovo listinozavrnili. Ko pa je Habsburžan Friderik III. postal cesar, je omenjenolistino leta 1453 razglasil za državno. Ponaredba je bila v bistvu le vtem, da je na mesto Koroške kot osrednje dežele stopila Avstrija(današnja Sp. Avstrija), ki pa je bila prav tako karantanska, četudiAvstrijci to vztrajno spregledujejo ali kar naravnost tajijo.Odkar je avstrijski, po zgodovinskem izročilu še vedno karantanskivladar, postal 1440 kralj in potem 1452 cesar, je kraljevsko cesarskasimbolika povsem nadkrilila karatansko izročilo. Na pečatu upodobljenivladar nima več prapora s panterjem, temveč s kraljevskim orlom. Todaisti vladar se hodi še vedno umeščat po karantaskih deželah: naKoroškem še po starodavnem obredu ustoličevanja do 1414, in potempoklanjanja do 1728. Vedno samo v slovenskem jeziku in to na izrecnozahtevo plemstva. Po drugih kraljestvih je vse umestitveno obredjevladarja potekalo zgolj v latinščini.Konec prve svetovne vojne je prinesel zlom in zaton stare Avstrije(Karantanije), katere vladar je bil tudi cesar in kralj drugim deželam.Nova republika Avstrija po prvi vojni ni bila naslednica prejšnje Avstrijeoziroma Karantanije v pravnem smislu, in prav tako ne nova Jugoslavija,v kateri smo se znašli Slovenci. Toda republika Avstrija in od 1991samostojna Slovenija sta, četudi ne formalno pravno, vendarle nasledniciprvotne Karantanije, katere nasledstvo ni jezikovnega značaja, temvečkarantansko zgodovinsko in državno izročilo.

Dr. Jožko Šavli, KdB, FSAI, FASse je rodil leta 1943 v Tolminu. Po maturi je diplomiral na Ekonomskifakulteti ljubljanske univerze.Po nekaj letih poučevanja je nadaljevalštudij na dunajski univerzi, kjer je bil leta 1975 promoviran za doktorjadružbenoekonomskih znanosti. Zatem se je vrnil k poučevanju naSrednji trgovski šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici (Italija).Jožko Šavli izhaja iz podeželskega okolja Soške doline, ki je bila vzgodovini od nekdaj stičišče različnih narodov. Tu so se vedno medseboj prepletali slovenski, italijanski in nemški kulturni vplivi.Takšnookolje je Šavlija vzpodbujalo k raziskovanju kulture, zgodovine in šeposebej imenoslovja v vzhodnoalpskem prostoru. Šavli je skupaj s pok.Matejem Borom in Ivanom Tomažičem avtor knjig o Venetih, našihdavnih prednikih, zgodovine, ki marsikomu na današnjih in bivšihjugoslovanskih prostorih, vključno s posamezniki iz Slovenije "ne paše".Zopet drugi si hočejo raziskave zgoraj omenjenih prisvojiti. Dr. Šavlini bil malokrat ignoriran s strani slovenskih medijev, zgodovinarjevin dnevne politike, toda svoje raziskave uporno še naprej podkrepljujes podatki in dejstvi, ki jih neumorno išče po svetovnih knjižnicah./Iz življenjepisa dr. Jožka Šavlija in Glas Slovenije/

Junij 2001

1910. OBLETNICA SLOVENSKE DRŽAVE – AVSTRALSKA SLOVENSKA ZGODOVINA

Dogajalo se jepred desetimi leti

Melbourne, 1991 – Katedrala St. Patrik, maša za mir Sydney, 1991 – Sydneyčani dočakajo Dušana Lajovica, predsednika SNS

Stanka Gregorič

1991

Junij 2001

20 10. OBLETNICA SLOVENSKE DRŽAVE – AVSTRALSKA SLOVENSKA ZGODOVINA

Dogajalo se jepred desetimi leti

Canberra 1991 – v avstralskem parlamentu pri zunanjem ministruGarethu Evansu; z leve Sherril O'Connor Šraj, Garry Moore,

Gareth Evans in Marjan Kovač

Canberra, 1991 – pri prvem ministru Avstralije; z leve MarjanKovač, Bob Hawke, Elica Rizmal in Florjan Falež ml.

Morda niste vedeli, da ...– sta Melbournčana Garry Moore, strokovnjak zamednarodno pravo in odvetnica Sherril O'ConnorŠraj (spodaj na fotografiji), soproga našega rojakaPavla, prevedla prvo slovensko ustavo v angleščino.Sherril je Avstralka, ki izredno lepo govori slovensko.

1991

10. OBLETNICA SLOVENSKE DRŽAVE – AVSTRALSKA SLOVENSKA ZGODOVINA 21Junij 2001

Dogajalo se jepred desetimi leti

16. januar 1992Avstralija - prva prekmorska država, ki je

priznala Republiko Slovenijo

Zgodilo se jepred devetimi leti ...

Zgoraj: Canberra, 1991 – Slovenskadelegacija v avstralskem parlamentu;

z leve Gerard Clarke, NevenkaClarke, senator Robert Hill, senatorPhillip Ruddock, Alfred Brežnik in

senator James Short

Desno: Melbourne, 1991 –Vinko Rizmal s hčerko Zaliko nademonstracijah; skupaj s soprogo

Elico sta, med drugimi, v časuosamosvajanja in po desetdnevnivojni v Sloveniji storila veliko priakcijah za priznanje Slovenije s

strani Avstralije

Melbourne, 8. februra 1992 – Draga Gelt, organizatorka "mega"prireditve SNS VIC v Malvern Town Hallu (častni gost Janez Janša)

Leto 1991/92

Februar 1992

Junij 2001

22

Po svetuWASHINGTON/STA/ – Na najvišji šoli ameriškekopenske vojske, US Army WarCollege, v Pensilvaniji, je diplo-mo prejel že tretji visoki častnikSlovenske vojske, polkovnikBranimir Furlan. Na treh ame-riških vojaških akademijah je letosdiplomiralo skupno sedem čast-nikov Slovenske vojske, kar jenajveč doslej v enem letu. Njihovštudij je bil večinoma sponzoriraniz ameriškega vojaškega izobra-ževalnega programa IMET, kar je,poudarjajo na obrambnem mini-strstvu, dokaz uspešnega ameriš-ko-slovenskega sodelovanja naobrambnem in vojaškem področju.

MOSKVA/DRUŠTVO DR. F.P. MOSKVA/ –V počastitev 10. obletnice samo-stojnosti Republike Slovenije, 30.obletnice ruske slovenistike in100. obletnice prvih prevodovpoezije Franceta Prešerna vruščino je v založbi Društva zapromocijo stikov med Slovenijo inRusijo Dr. France Prešeren izMoskve izšel Slovensko-ruskialmanah. Knjiga v obsegu 288strani je opremljena s 140 ilu-stracijami, na naslovnici pa jebarvna reprodukcija umetniškeslike “Hipotetično srečanjePrešerna in Puškina”. Izdajateljibodo nekaj 100 izvodov breplačnorazposlali v knjižnice in različnedržavne ustanove po Rusiji.

COLORADO SPRINGSNEW YORK/STA/ – Na ameriški vojaški letalskiakademiji USAFA v ColoradoSpringsu je prejel diplomo drugislovenski kadet na tej akademiji,Matej Hajdinjak iz Radovljice.Slavnostni gost in govornik naslovesnosti ob podelitvi diplom je bilameriški podpredsednik DickCheney. Slovesnosti so se udeležilitudi Matejevi bližnji, slovenskiveleposlanik v ZDA Davorin Kra-čun, predstavnik generalštaba Slo-venske vojske Bojan Šuligoj,slovenski vojaški ataše v ZDA JanezKavar in častni konzul RepublikeSlovenije v ameriški zvezni državiKolorado Raymond Kogovšek. Naameriški vojaški letalski akademijije leta 1999 kot prvi Slovenec prejeldiplomo Slavko Majcen, danespodporočnik, pilot v 15. brigadi vo-jaškega letalstva SV. Na letalskipoveljniški šoli v Alabami je predkratkim prejel diplomo podpol-kovnik Stojan Todorovski, za tem šeprvi slovenski kadet na West PointuVojko Sotlar iz Šentjurja pri Celju.

WASHINTON/STA/ – Ameriški senat je zaklamacijo sprejel posebno reso-lucijo, v kateri je Sloveniji čestitalob deseti obletnici samostojnosti.Resolucijo je predlagal republi-kanski senator iz Ohia GeorgeVoinovich, podprli pa so josenatorji Joseph Biden, MikeDeWine in Tom Harkin.

PITTSBURGH/DNEVNIK/ – Slovenski inovatorjiso na razstavi INPEX v Pitts-burghu v ZDA, ki velja za enonajpomembnejših razstav invencijin inovacij na svetu, osvojili kar13 odličij; v slovenski ekipi je vokviru Slovenske podjetniškeinovacijske mreže (SPIM) 15inovatorjev predstavilo prav tolikoinvencij; osvojili so sedem zlatihodličij, štiri srebrne in dvebronasti, tako da so le tri invencijeostale brez odličij.

OKLAHOMA CITY/VEČER/ – Mednarodna dvoranaslavnih telovadcev (InternationalGymnastic Hall of Fame) v ame-riškem Oklahoma Cityju je odslovenskega dnevnika Deloprejela doprsni kip legendarnegaslovenskega olimpionika LeonaŠtuklja, ki ga je izdelal umetnikMirsad Begič. Štukljev kip jesvečano predal član slovenskegaolimpijskega komiteja in prav takoizvrsten slovenski telovadec MiroCerar, ki je na slovesnosti prebralpismo Delovega urednika MitjeMeršola s kratkim Štukljevimživljenjepisom ter predstavitvijoSlovenije. Slovesnosti se jeudeležil tudi generalni konzulSlovenije v New Yorku AndrejPodvršič, ki se je zahvalil za častin izrazil ponos, da je bil Štukeljže leta 1997 sprejet v dvoranoslavnih. V dvorano slavnih je billeta 1999 sprejet tudi Miro Cerar.

TUZLA/DNEVNIK/ – V Tuzli je bilo prvosrečanje otrok slovenskegaporekla iz Bosne in Hercegovine,kjer so otroci, ki obiskujejodopolnilni pouk slovenščine vSarajevu, Banja Luki, Tuzli inVitezu, izvedli kulturni program.

GORICA/STA/ – V Kulturnem centru LojzeBratuž v Gorici so uprizorili zgo-dovinsko scensko delo Gorica,glej, ki jo je oblikoval Janez Povše.V dramski tekst je uvrstil naj-žlahtnejše odlomke velikih sloven-skih žena in mož, ki so v zadnjemtisočletju pričali o živi prisotnostislovenskega naroda v Gorici. Pri-reditev je organizirala Zvezaslovenske katoliške prosvete izGorice ob tisočletnici prve do-kumentirane pisne omembe.

PERU/DNEVNIK/ – V perujske Ande seje odpravila koroška alpinističnaekipa. Fantje in dekleti name-ravajo osvojiti najvišji vrh PerujaHuascarán (6768 m) in preplezatiFerrarijevo smer v Alpamayi(5947 m). Koroška odprava Peru200 1 šteje osem članov, najmlajšimed njimi je star štiriindvajset let,najstarejši pa petdeset.www.mobisux.com.

BERN/DNEVNIK/ – Švicarji so na refe-rendumu s tesno večino podprlipredlog, ki švicarskim vojakom vmednarodnih mirovnih operacijahdovoljujejo nošenje orožja.

CELOVEC/TORONTO/STA/ – Predsednik Narodnegasveta koroških Slovencev BernardSadovnik se bo v nedeljo, 8. julija,na povabilo Kanadske slovenskeskupnosti udeležil 42. Sloven-skega dneva v Torontu, kjer bo kotosrednji gost spregovoril na temoSlovensko zamejstvo in Slovencipo svetu. Srečanja naj bi seudeležilo več tisoč Slovencev izvsega sveta. Sicer pa bo Sadovnikobiskal še Cleveland, New Yorkin Washington, kjer bo spregovorilo položaju slovenske manjšine vAvstriji, priložnost pa bo izkoristilza utrjevanje povezav in so-delovanja s Slovenci po svetu nagospodarskem in političnem pod-ročju. V Washingtonu se bopredvidoma srečal tudi spredstavniki State Departmenta.

BUDIMPEŠTA/LJUBLJANSKE NOVICE/ – Potomecene najznamenitejših evropskihkraljevskih družin, ki je Slo-vencem vladala kar dobršen delzgodovine, Otto von Habsburg innjegova princesa Regina, v mad-žarskem mestu Godollo pra-znujeta 50. obletnico poroke.

DUNAJ/VEČER/ – Osemnajstega maja sona pročelju hiše v Lindauergasse26 v dunajski mestni Ottakring,kjer je pisatelj Ivan Cankar sta-noval med letoma 1899 in 1909,ponovno postavili zdaj dvojezičnospominsko ploščo. S finančnopomočjo Cankarjeve rojstne ob-čine Vrhnika jo je oblikovalarhitekt Janez Suhadolc. Prva izleta 1951 dunajskega društvaSlavia viennensis je namreč do-trajala. Obeležje s portretommednarodno pomembnega slo-venskega pisatelja (v spomin nanjegovih enajst dunajskih let so vglavnem avstrijskem mestupoimenovali dve ulici, v 22. in v23. okraju) sta odkrila slovenskiveleposlanik v Avstriji Ivo Vajglin poslanec Michael Ludwig. Poslovesnosti v nekdaj proletarskiOttakring je sledila še znanstvenaakademija o delu in Ivana Can-karja v znanem več stoletij staremvinotoču Pri deseti Mariji v staremOttakringu, kamor so zahajali tudislovenski dunajski literati, mednjimi Ivan Cankar, Slavko Grum,ki je na Dunaju študiral medicino,pa je po tej gostilni imenoval celosvojo novelo.

BRIŠKOVSKA JAMA/VEČER/ – Briškovska jama veljaza največjo turistično jamo nasvetu in je po zaslugi ogromnedvorane zapisana tudi v Guinne-ssovi knjigi rekordov. Že ob vhoduse, tudi zaradi slovenskega napisa,zavemo, da smo na dvojezičnemobmočju. Ogled jame ni pripo-ročljiv za tiste, ki jim primanjkujekondicije, saj se je vanjo trebaspustiti po kar petstotih stopnicah,vklesanih iz kraškega kamna.

Dan slovenske samostojnostipraznik tudi v Ohiu

COLUMBUS /STA/ – Guverner ameriške zvezne države Ohio Bob Taft jepodpisal resolucijo, s katero je 25. junij, dan slovenske samostojnosti,postal uradni praznik Ohia. Taft je v resoluciji pozval vse prebivalceOhia, naj se pridružijo slovenski skupnosti v praznovanju dnevasamostojnosti z ustreznimi dejavnostmi in prireditvami. Prav tako paje tudi določil, da bo slovenska zastava 25. junija izobešena preddržavnim poslopjem državnega kongresa (State capitol) v prestolniciOhia, Columbusu. Resolucija posebej omenja, da si slovenska skupnostv Ohiu zasluži pohvalo za dolga leta neutrudnih prizadevanj priobnavljanju svobode, demokracije in tržnega gospodarstva v domoviniter za prispevek k izboljšanju kakovosti življenja v državi Ohio in zaohranjanje tradicij slovenske družine in skupnosti. Slovesnega podpisaresolucije sta se udeležila direktor guvernerjevega urada zamultikulturne zadeve in mednarodne odnose Avgust Pust ter slovenskikonzul v Clevelandu Tone Gogala, ki je Taftu tudi predal slovenskozastavo, ki jo bodo izobesili pred državnim kongresom.

HAAGSlobodana Miloševiča je Srbi-ja izročila Haagu. V zapore so-dišča Scheveningen je prispels helikopterjem v petek, 29.junija 2001. Beograd je Mi-loševiča izročil dan pred prvodonatorsko konferenco zaZRJ, na kateri se bo med-narodna skupnost v Brusljuodločala o 1,2 milijarde do-larjev pomoči.Pred sodiščem se bo pojavilprvič 3. ali 4. julija.

Junij 2001

23MED NAMI

Naši slovenski frančiškani so in še vednoodhajajo tudi v tuje dežele, da bi slovenskimrojakom pomagali, da bi dosegli višjo stopnjo vduhovnem pogledu. In ne samo to, oni soobenem tudi naši kulturni in socialni delavci. Vnjihovi sredini so se in se še vedno odvijajonajžlahtnejša slovenska dogajanja. Svojegaživljenja ne poklanjajo samo Bogu, odtrgani izsvoje domovine, svojih sorodnikov in prijateljevse za vedno žrtvujejo tudi tujini in iz domačegaslovenskega ognjišča iztrganim rojakom.Čudne so življenske poti. Komaj se človeknavadi na nekoga, že ga usoda iztrga in mudoloči novo življensko smer v novem svetu. Inpatra Metoda iz Melbourna bomo pogrešalitudi mi! Od vsega začetka njegovegaslužbovanja v Avstraliji smo z njim, kot zurednikom in upravnikom verskega mesečnikaMisli, izredno lepo sodelovali, in tudi on sam jepokazal veliko razumevanja za naše delo – našesodelovanje je bilo vedno in povsod usmerjeno v dobrobitslovenstva. Dva medija - Glas Slovenije in Misli - brez negativnegamedsebojnega tekmovanja! Misli so bile in so še reden gost nainternetnem Stičišču avstralskih Slovencev, kar omogoča rojakompo svetu, da sledijo dogajanjem v Avstraliji. Bil je poseben užiteksodelovati in upamo, da bomo s to harmonijo nadaljevali tudi, kobo Versko središče Kew in Misli prevzel pater Ciril Božič.Katarina Mahnič je kot strokovnjakinja za slovenski jezik po smrtipatra Bazilija prevzela urejanje in pripravo Misli, ki so postajale izštevilke v številko boljše. Tudi ona odhaja. Ja, kar s težkim srcemse poslavljamo od patra Metoda in Katarine, želimo jima pa ševeliko uspeha, sreče in zdravja na novi življenski poti. Patru Metoduv Lemontu blizu Chichaga, Katarini pa v Sloveniji.

Glas SlovenijeStičišče avstralskih Slovencev

Stanka Gregorič in Florjan Auser

V soboto, 23. junija pa so prav tako v Slovenskem društvu Sydneypripravili slovesno praznovanje s kratkim kulturnim programom. Zarazvedrilo in ples pa sta navzoče v dvorani zabavala ansambla VeseliGorenjci iz Sydneyja in Veseljaki iz Slovenije. Zapel je tudi oktet izSlovenije Deseti brat. Višek večera je bil prikaz kratkometražnegafilma Slovenija - Avstralija 10 let. Scenarij, režija, tekst produkcijaFlorjan Auser - manager Slovenske medijske hiše v Sydneyju. FlorjanAuser je v filmu zbral vse pomembne točke in dogajanja vse od proglasitveRepublike Slovenije in desetdnevne vojne naprej, do dogajanj medavstralskimi Slovenci v tistem času.Ob prisotnosti visokih častnih gostov in prepolne dvorane, sta ta večerprejela posebni priznanji za zasluge v času slovenskega osamosvajanjapredsednika Slovenskih narodnih svetov NSW in ACT. Podeljena sobila tudi SNS-jem v Viktoriji, Queenslandu in Južni Avstraliji.Med posamezniki so dodeljena priznanja Urada za Slovence po svetuDragi Gelt, Ivanki Cirej in Stanki Gregorič. Več na str.25Tudi v Melbournu so slovenska društva praznovala že pred 25. junijem,Slovenski narodni svet Viktorije v soboto, 30. junija. V Verskem inkulturnem središču Kew pa je bilo slovesno v nedeljo, 1. julija.

p. Metod v Lemont, Katarina Mahnič v Slovenijo p. Ciril pa v Melbourne ...Slovesnosti ob 10-letnici

Nastopila je tudi folklorna skupina SDS Mali Prešeren,pod vodstvom Majde Kosovel Foto: F.A

Pater Metod Ogorevc O.F.M. odhajaTudi Katarine Mahnič

ne bo več med nami

SLOVENSKATURISTIČNA KMETIJA

V AVSTRALSKEMQUEENSLANDU

ARRIGA PARRIGA PARRIGA PARRIGA PARRIGA PARKARKARKARKARK

Samo uro stran od Cairnsa,v prelepem okolju tropske Mareebe

Medtem ko se iz Cairnsa lahko podatena ogled svetovno znanih koralnihgrebenov, se nastanite pri slovenskihgostiteljih Mileni in Haroldu, kjer seboste ob prijetni domačnosti sprostili.Ogledali si boste lahko plantažoslatkornega trsa in drugih zanimivosti.Ne samo domača hrana, pritegnile vasbodo tudi vse vrste tropskega sadja, go-jenega organsko. V idiličnem tropskemvrtu je zakuzi (spabath), kjer se bostelahko znebili utrujenosti in vseh skrbi.Imeli boste priložnost odkriti lepoteAtherton Tableland-a.

V ceno so vkjučene tudi krajše ture.Nudimo popust za Slovence!Telefon/Fax : (07) 4093 2114

Email: arrigapark@cyberwizards.com.au

Slovenski narodni svet NSW je imel mašo zadušnico zaGENERALA LEONA RUPNIKA, PADLE IN POBITE SLOVENSKEDOMOBRANCE, SLOVENSKE ČETNIKE IN VSE ŽRTVE VOJNE INDRŽAVLJANSKE VOJNE. Maša je bila v nedeljo, 24. junija, v slovenskicerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu.

Slovenski narodni svet NSW sporočaSYDNEY /LJENKO URBANČIČ, JOŽE KOŠOROK/ –Na letošnjem občnem zboru smo izvolil novo vodstvo: LjenkoUrbančič - predsednik, John Cvetkovic - podpredsednik, JožeKošorok - tajnik, Vladimir Lovrencic st. - blagajnik, LarryLovrencic - referent za stike z javnostjo.

Prejeli smo za objavo ...

Decembra letos bo izšla nova knjiga Ljenka Urbančiča,pod naslovom "Še nekaj iverija"

SYDNEY /GLAS SLOVENIJE/ – V Slovenskem društvu Sydney so v nedeljo,17. junija odprli razstavo, na kateri so razstavljeni dokumenti, fotografijein druge zanimivosti, ki pričajo o dogajanjih v slovenski skupnosti zadnjihdeset let, vključno z olimpijskim dogajanjem. Prikazane so aktivnostiAvstralske slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa innjenih Narodnih svetov, ki nosijo največ zaslug za to da je Avstralija kotprva prekmorska država priznala Slovenijo. Razstavo je odprl bivšipredsednik Slovenskega narodnega sveta NSW Dušan Lajovic, danes častnigeneralni konzul RS za Novo Zelandijo.

Junij 2001

24

COBRAMPhone: 03 - 58722115

CANBERRAPhone: 02 - 6 295 1222

2-10 Elizabeth StreetWetherill Park NSW 2164

Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447E-mail: slodsyd@zeta.org.au

Slovensko društvo Sydney

80 - 84 Brisbane Road - St. John's ParkTelefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522

E-mail: club@triglav.com.au

St. John's ParkCOMMUNITY CLUB

Vsako tretjo nedeljo v mesecu

PIKNIK

Srečanje starih znancev inprijateljev!

Nedelja, 8. julija od 12.00 ure naprejPIKNIK S PLESOM

Igra ansambel The Echo

Sobota, 21. julija od 19.30 daljeLETNI BAL

Rezervacije obvezneIgra ansambel The Masters

Vljudno vabljeni!

Telefon: (02) 9823 0011 Fax (02) 9823 0022Shop 12, Edensor Park Plaza

Edensor Park NSW 2176Email: adriatictours@bigpond.com.au

Najcenejše in najhitrejše potovanje do

Slovenije z Lauda Air

Organiziramo skupinska potovanja in

najcenejši Rent-a-Car z Alpetourom

Sodelujemo z:

Malaysia AirlineQantas

Lauda AirLufthansa

in drugimi letalskimi prevozniki

ADRIATICADVENTURE

Junij 2001

25

Florjan Auser

Iz dokumentarnih zapisov o p. Valerijanu"Halo, tukaj sv.Rafa-el""Halo, tukaj sv.Rafa-el""Halo, tukaj sv.Rafa-el""Halo, tukaj sv.Rafa-el""Halo, tukaj sv.Rafa-el"

Ob 10-letnici Republike Slovenije

Priznanja avstralskim Slovencem

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVEUrad za Slovence v zamejstvu in po svetuMagdalena TovornikDržavna sekretarka

Slovenskim narodnim svetomViktorija, Novi južni Wales, Južna Avstralija,

ACT-Canberra, QueenslandOb 10. obletnici neodvisnosti Republike Slovenije

za podporo in pomoč pri njeni osamosvojitvi, za nesebičnodelo med rojaki v Avstraliji ter za promocijo

Slovenije v svetu.

––––––

Dragi GeltOb 10. obletnici neodvisnosti Republike Slovenije za njeno

dolgoletno in prizadevno delo na področju ohranjanjaslovenskega jezika in kulture med rojaki v Avstraliji.

––––––

Ivanki CirejZa njeno dolgoletno delo v Slovenskem klubu Perth, kakor

tudi za uspešno vodenje slovenske radijske oddaje inohranjanje slovenskega jezika in kulture

med rojaki v Avstraliji.

––––––

Stanki GregoričZa njeno požrtvovalno in uspešno delo v času slovenskegaosamosvajanja leta 1991 in za ohranjanje slovenske besede

in kulturnega izročila med rojaki v Avstraliji.

PODELJUJE PRIZNANJA

Pater Valerijan med svojimi "ovčicami" v Penrose Parku

Slika desno - Valentina Mimič iz Sydneyja:"Patra Valerijana sem spoznala, ko je bil starsamo 16 let v Šiški v Ljubljani. Takrat mi ga jepredstavila njegova mama in ponosno dejala,da gre njen sin v semenišče. Ponovno sem gasrečala, ko sem prišla v Avstralijo in spoznalanekoč mladega "fanta", sedaj pa frančiškanav Merrylandsu ..."

Pater razlaga zgodovino frančiškanov pred kapelico v Penrose Parku

Gospa Sonja, ki jipravijo kar

"mežnar", pripravivse, da nam je v

cerkvi lepo inokrašeno ...

Pater Valerijan vsako soboto tiska Nedeljo. Preko tri desetletja žetraja ta njegova obveznost do skupnosti. Včasih pa "ponagaja" tudi

stroj za tiskanje in ga pater popravi kar sam

Stanka Gregorič, 20 let v Melbournu, 5 let v Sydneyju, nekočskoraj tri leta urednica slovenske radijske oddaje 3EA-danes SBS.V času osamosvajanja Slovenije organizacijska tajnica in gonilnasila Slovenskega narodnega sveta Viktorije in Avstralskeslovenske konference ter urednica Slovenskega Pisma, avtoricaZbornika ASK za Svetovni slovenski kongres in publikacije NašaBitka za Slovenijo - Avstralija. Pred tem pa leta 1989 predsednicaviktorijskega Društva za podporo demokracije v Sloveniji. Osemlet urednica Glasa Slovenije.

Draga Gelt OAM, iz Melbourna, dolgoletna kulturna delavka izMelbourna, aktivna že od leta 1968. Trenutno koordinatorkaKulturnega odbora v Verskem središču Kew. Avtorica mnogihknjig, učbenikov, brošur, učiteljica, pesnica in organizatorkaštevilnih kulturnih prireditev in slovesnosti. Sodelovala tudi kotkulturna referentka pri SNS Viktorije.

Ivanka Cirej, iz Pertha, dolga leta aktivna v Slovenskem klubuPerth, 15 let na radijski postaji 6 EBA - slovenski program; odtega 10 let kot sodelavka, 5 let pa kot samostojna urednicaV Slovenskem klubu dve leti tudi odbornica.

AvstralijaTudi to je Novo E-mail prijateljstvo

SYDNEY, ŠKOFLJICA /GLAS SLOVENIJE/ – Darja Opara iz Škofljice priLjubljani se oglaša na naslov uredništva Glasa Slovenije že nekaj časa.Pošilja nam razglednice iz krajev kamor z možem potujeta. Pred kratkimpa nam je poslala po pošti revijo Tretješolci, časopis študijskega krožkana Univerzi za tretje žviljensko obdobje v Ljubljani. Vse življenje seučimo! pravijo "tretješolci", ljudje - upokojenci, ki aktivno preživljajosvoje tretje življensko obdobje.Z upokojitvijo se namreč človek sooči z resničnostjo in si začne iskatinove cilje v pogledu smiselnosti bodočega življenja. Vse več je takih,ki začutijo potrebo po pridobivanju novih znanj in novih medsebojnihpovezav. Tudi v Avstraliji se imamo možnost vpisati na Tretjo univerzo,vendar tukaj deluje na drugačnih principih kot v Sloveniji..

Darja Opara nam o sebi piše:Sem svobodni umetnik (kar pomeni upokojenka), pa sem vseeno karprecej zdoma. Hodim na Tretjo univerzo, ki je pri nas zelo popularna.Tako imamo ob ponedeljkih računalništvo, ob torkih angleščino, ob sredahnovinarstvo in ob četrtkih astronomijo. Ob koncu tedna pa sem bolj narazpolago družini. Imam tri vnuke, dva sina in moža. Prej sem bila vslužbi v firmi "Elektrotehna", v prodaji kot ekonomist. Mož je tudi ševedno aktiven, čeprav je že v pokoju. Je doktor znanosti in je bil 14 let naFakulteti za strojništvo, kjer je postal izredni profesor. V Smeltu je bil 20let, skoraj ves čas kot direktor. Smelt je gradil tovarne po vsem svetu odKitajske, Rusije, Arabskih dežel do Latinske Amerike. Zadnjih pet let delapreko svoje firme kot konsultant predvsem na prodaji (tovarn za prozvodnjomineralne volne). Prvi sin je tudi doktor in sicer računalništva, ima svojofirmo, ukvarja se s pisanjem sofwarea. Drugi pa je magister strojništvain ima tudi svojo firmo. Jaz poksušam biti samo dobra žena in mati ...Zelo me zanima življenje naših izseljencev po svetu. Verjetno bodo vašenaslednje generacije prej ali slej pretrgale vezi z domovino staršev.Vsekakor je to čisto normalno in naravno. Verjetno je vsakdo doma tam,kjer se je rodil. Mislim, da je prav, da se mi vsaj malo poznamo in vzdržujemovezi. Vedno se bom razveselila kadar bom brala vaše vrstice ...Z dobro mislijo se priključuje tudi moj mož Mirko.Vaša Darja Opara, Škofljica pri Ljubljani, Slovenija

Junij 2001

26

OsmrtnicaMIHA BENEDICIC

1911-2001

V torek, 26 Junija 2001, je umrl v Argentini Miha Benedicic, kise je rodil 29.9.1911 v Naklu pri Kranju. Poročil se je z

Zofijo Pograjc iz Celja in preselil v Buenos Aires leta 1948.

Miha je dokončal odvetniški študij, vendar je nastopila drugasvetovna vojna in odšel je k domobrancem.

Bil je človek močnega značaja in trdnih idealov, sledil je svojimprincipom do konca življenja. Za seboj zapušča dva sinova z

družinama, Aleša v Sydneju in Primoža v Buenos Airesu. Naj počiva v miru na slovenski zemlji, tako, kot si je želel!

Sin Aleš s soprogo BlancoSožalje vsem sorodnikom in prijateljem v Avstraliji in Argentini

Prvi umor politika v 206-letni avstralski zgodovini se jezgodil leta 1994 - umorjen Avstralec slovenskega poreklaKriv za umor Johna Newmana,

toda kdo je streljal?

SYDNEY, 29. JUNIJ 2001 /GLASSLOVENIJE/ – John Newman je biluspešen politik - laburist. Leta 1979je doživel veliko družinsko tra-gedijo: smrtno sta se ponesrečilanoseča žena in sin, ostala sta mumati in polbrat Peter.John je večkrat zahajal v SlovenskiKlub Triglav v Sydneyju in popripovedovanju nekaterih rojakov,se mu je pogled večkrat zaustavilna zemljevidu Slovenije, nablejskem območju.Pisal se je datum 5. september1994 in vsi avstralski mediji soobjavili novico: Umor politika!To je prvi umor politika v 206-letni avstralski zgodovini! Ubiliso 47-letnega Johna Newmana!

Res je bil to prvi umor politika vAvstraliji, ne pa tudi prvi poskus.Že leta 1966 je strel zadel ArthurjaCalwella, laburističnega vodjo, vbrado. Bil je proti vojni v Vijet-namu. Leta 1978 je ostrostrelecstreljal na takratnega vodjo opo-zicijske liberalne stranke in ubilnjegovega psa. Avstralci resbeležijo nekaj terorističnih na-padov na avstralske odvetnike,tuje ambasade in predstavništvater druge javne objekte, ki so sekončali z uspešnimi ali neuspe-šnimi eksplozijami, večkrat tudi spisemskimi ali paketnimi bom-bami in čeprav je bilo nekajsmrtnih žrtev, nikoli do takrat nibil med njimi politik.

John Newman, član parlamentaNSW, poslanec za Cabramatto jeumrl v naročju svoje zaročenkeLucy Wang. Bil je velik borec protiazijskemu kriminalu.In danes vemo, da je njegov umororganiziral Avstralec, vijet-namskega porekla, ambiciozniPhuong Canh Ngo, takrat občin-

JOHN NEWMANse je rodil v Sloveniji,slovenskemu očetu, ki jepokopan na Bledu.Johnova mati se je od možaločila in pripeljala Johna vAvstralijo. Po materi se jepisal Naumenko a je prii-mek spremenil v Newman.

ski svetnik v občini Fairfield,neodvisni kandidat, ki je svojeglasove po navadi podaril li-beralcem. Bil je Johnov političnitekmec in zaradi tega se je bilopotrebno tekmeca znebiti. Sodniškiprocesi, obtožbe, obrambe so trajalisedem let.V petek, 23. junija 2001pa so Phuonga končno obtožili zaumor Johna Newmana, čeravnoga ni sam izpeljal. Domnevnadruga dva krivca sta bila opro-ščena. Mati Johna Newmana,polbrat Peter in bivša zaročenkaniso zadovoljni in se sprašujejokdo je streljal?

V Avstraliji smo dobili novegageneralnega guvernerja, ki načelu oblasti v državi nadomeščabritansko kraljico. Na slovesnostiv avstralskem parlamentu vCanberri je kot 23. generalniguverner za petletni mandat, 29.junija zaprisegel 66-letni PeterHollingworth, nekdanji anglikan-ski nadškof Brisbanea. Napoložaju je nasledil sir WilliamaDeanea, ki je za našo Slovenskomedijsko hišo le nekaj dni predupokojitvijo poslal sporočilo ob10-letnici RS (1. str.)

Phuong Canh Ngo - kriv

John Newman - žrtev

Junij 2001

27

10. maj 1993Izšla prva številkaštirinjstdnevnika na8 straneh/Pripravili: Stanka Gregorič,Draga Gelt, logo Frances Gelt/

GLAS SLOVENIJEUrednica: Stanka GregoričUstanovitelji: Stanka Gregorič,Alfred Brežnik, Dušan Lajovic,Štefan Merzel

1996 - 30. avgustGLAS SLOVENIJEV Sydneyju prevzelFlorjan Auser/managerUrednica:Stanka GregoričOd tega datuma izhajav Sydneyu

1996 - 31. oktoberGLAS SLOVENIJEIzide prva številka prilogeSlovenskega društva Sydney -izšlo 6 številkUrednica:Ivanka Bulovec

1997 - 26. aprilGLAS SLOVENIJEprvič z zeleno barvov glavi časopisa

1997 - 30. junijGLAS SLOVENIJEuvaja stran:The Voiceof Slovenian Youth

1997 - 17. septemberGLAS SLOVENIJEuvedel rubriko“Znani in neznani obrazi”

1998 - majGLAS SLOVENIJEprvo avstralsko slovensko glasilona internetu

MAJ 1998GLAS SLOVENIJE5. OBLETNICA(glej akcije Glasa Slovenije)

Maj 1998GLAS SLOVENIJEOb 5. obletnici prejelpriznanje in zahvalo odMinistrstva za zunanjezadeve Republike Slovenije -Urad za Slovence vzamejstvu in po svetu(“ob peti obletnici delovanja inneprekinjenega izhajanja ter zaprispevek k povezovanju inohranjanju slovenske skupnosti”)

1999Skozi vse leto projektSlovenci v Snowyju -preden nam uide časAvtor: Florjan AuserAsistentka: Stanka Gregorič(organiziranje raznih srečanjSydney, Melbourne, Woll-ongong, Cooma), videodokumentarni posnetki,reportaže, intervjuji,podelitev spominskihpriznanj bivšim delavcem

1999 - 6. septemberSlovenska TV 31 -SydneyPrva oddaja, in od takratvsak ponedeljek 30-minutnaoddaja ob 18.00 uri,Urednik - producent:Florjan AuserAsistentka:Stanka GregoričPovezovalka programa:Miriam Stariha

2000 - januarUradno registriranomaja 2000:Slovenian media House -Glas Slovenije - Sydney(časopis Glas Slovenije,Slovenska TV 31 Sydney,web Stičišče avstralskihSlovencev)Manager: Florjan Auser

- Australian Open- Hardcourt Junior TennisChampionships (zmagovalka)- Pokal Glasa Slovenije vSlovenskem društvu Sydney(zmagovalka)- Prešernov pokal vSlovenskem društvu Sydney(zmagovalka)

1998 - majPeta obletnicaGlasa Slovenije“Gaspari in Avstralija-Amerika-Slovenija”Turneja skupine iz Slovenije(Sydney, Canberra,Yarrawonga, Bright,Melbourne): Marjan Marinšek(citre, razstava Gasparijevihslik), pevki Tanja Meža inMaja Lesjak;dr. Edi Gobec iz ZDA, razstavain predavanja o uspešnihSlovencih

1998 - julijAkcija z novo telefonskokompanijo za cenejše klice vSlovenijo

1999Organizacijaultramaratona od Sydneyjado MelbournaMirko Lebar -invalid brez nog

2000 - novemberGLAS SLOVENIJESpoznajmo Slovence vQueenslandu(desetnevna turneja - snemanjeintervjujev, reportaž,dokumentarcev)

1998 - majStičišče avstralskihSlovencevwww.glasslovenije.com.auUrednik - oblikovalec:Florjan AuserReportaže: Stanka Gregorič

1998Prve Misli (mesečnik za verskoin kulturno življenje Slovencev vAvstraliji) na Stičišču

1998 - septemberEdinstven in prviprimer v svetuVsi podatki - povezave oavstralskih Slovencih prvič vzgodovini na internetu(na Stičišču):društva, klubi, organizacije,verska središča, šole, mediji,posamezniki ...

19996/97Plišaste koale za novoPediatrično klinikov Ljubljani (sodelovalaslovenska društva, klubi,organizacije, verska središča,mediji, gospodarstveniki,podjetja, posamezniki)

1997 - 17. julijNagradna akcija“Mladi iščejo naročnike”1. nagrada:povratna letalska vozovnicaAvstralija-Slovenija(Lauda Air)2. nagrada:povratna letalska vozovnicaSlovenija-Avstralija(Malaysian Air)3. nagrada:dva dni bivanja za dva vslovenskem motelu vSurfers Paradise

1998 - januarTeniški igralkiKatarini Srebotnikskupaj s sponzorji omogočilinastop v Avstraliji

AKCIJEGLASA

SLOVENIJE

2000GLAS SLOVENIJEpostal mesečnik(20, 24, 30. 32 ali več strani)

2000 - januarGLAS SLOVENIJEčasopis dobil angleško prilogo(nadgradnja angleških strani izleta 1997)The Voice of Slovenia

Leto 2000GLAS SLOVENIJEv duhu olimpijskih iger

2000 - septemberGLAS SLOVENIJEOlimpijska priloga

GLAS SLOVENIJEParaolimpijska prilogaoktober 2000

Op.: GLAS SLOVENIJE v osmihletih obiskal Slovence vMelbournu, Perthu, Adelaidi,Newcastlu, Coomi, Yarrawongi,Wollongongu, Cairnsu,Newcastlu, Mereebe, Brisbanu,Gold Coastu, Townswille,Canberri, Silkwood

Uredništvo od ustanovitve leta1993 do 2001, ni podražilonaročnino ($ 50.00+$ 5.00 GST)

Posodobili pisarno -nova oprema, elektronskaoprema, nov način priprave -sprememba oblike časopisa,uporaba interneta, noveizmenjave z drugimi slovenskimičasopisi in revijami v Slovenijiin po svetu

NOVO

GLASSLOVENIJE

STATISTIKAV vsaki številki Glasa

Slovenije je povprečno:

152.878 enotna tipkovnici (udarcev)

27.423 besed1470 stavkov

342 različnih naslovov

NAŠIH osem LET

SLOVENSKA MEDIJSKA -HIŠA

GLAS SLOVENIJE -SYDNEY

P.O.Box 167Winston Hills

NSW 2153 AvstralijaE-mail:stanka@zeta.org.au

Junij 2001

28

Na zdravje! Objave/nadaljevanje/

Kako peživeti in uspeti v 21. stoletju/MARIJA SENČAR, SYDNEY/ – Pravijo: “Telo se vedno pogovarja z nami, kobi le mi imeli toliko časa, da bi mu prisluhnili.” Podedovani geni, okolje vkaterem rastemo in se razvijamo od otroštva do ostarelosti, in hrana, ki joimamo pod danimi pogoji na razpolago - vse to nas dela različne. Lahkosmo si podobni, nikakor pa ne enaki. Okolje in hrano naj bi razumnouporabljali v svoje najboljše. Prebava se začne v ustih. Hrano moramo zzobmi čim bolje zgristi, ker to pomaga želodcu, črevesju in krvi, ki te snoviprenese v celice. Alzheimerjeva bolezen je četrta na svetu, od katere ljudjeumirajo. Počasna izguba spomina, govora, vsakdanjih funkcij, nezmožnostpravilne presoje, sprememba karakterja, vidna depresija, nezainteresiranostza okolje, paranoja, razne iluzije - to je samo nekaj znamenj. Torej še enkrat.Najpomembnejšo vlogo pri našem živčnem sistemu igrajo vitamini B. Breznjih ni pravilnih funkcij. Morajo se jemati kot komplex vitamina B. Gledena bolezen pa lahko povečamo dozo nekaterih od teh vitamov. ZaAlzheimerjevo je dobro, da jemljemo še posebej cink z B6 in magnezij ( veni tableti). Cink naj bi bil uravnotežen s kalcijem in kalijem. Rabimo gaza ozdravitev raznih poškodb kože in telesnih tkiv. Potreben je tudi zavsrkanje vitaminov B. Ginko biloba za zdrav krvni obtok, vitamin E kotantioksidant, coenzim Q10, da ponovimo samo nekatere v zvezi zAlzheimerjevo.Dr Karla Shatz, nevrobiologinja kalifornijske univerze v Berkeley-u pravi:“Naši možgani so mišica in kot tako jo moramo tudi trenirati.” Z vsakdanjovajo spomina, ko si skušamo zapomniti, kaj smo prebrali, slišali ali videli.Pomaga tudi pogovor z drugo osebo, ki ima isti interes. V pogovoru simoramo zapomniti, kaj je naš sogovornik rekel in mislil s tem, in na toodgovoriti, če hočemo narediti pogovor zanimiv. To pa ni lahko. Dr. K.Shatz svetuje tudi učenje tujega jezika, recimo vsak dan 10 novih besed.Vse to draži živčne celice, jih vzpodbuja k razmnoževanju in povezaviraznih centrov v možganih, kar pa izboljšuje spominsko zmogljivost. Privsem tem pa lahko mirno “pozabimo” na Alzheimerjevo bolezen in drugevrste spomina. Te dni pa ne smemo pozabiti na našo predrago domovinoSLOVENIJO, ki praznuje 10. letnico svoje državnosti. SLOVENIJA- ČESTITAMO! /se nadaljuje/

TTTTTel.:el.:el.:el.:el.: (03) 587 22115 (03) 587 22115 (03) 587 22115 (03) 587 22115 (03) 587 22115

Glas Slovenije –pokrovitelji:

The Voice of Slovenia –Sponsors:

TTTTTel.:el.:el.:el.:el.: (07) 3290 0879 (07) 3290 0879 (07) 3290 0879 (07) 3290 0879 (07) 3290 0879

Po avstralskem kontinentu, v Tasmanijo, Novo Zelandijo,

Argentino, ZDA, Kanado, Švico,Avstrijo, Italijo, Švedsko,

Rusijo, na Japonsko, Finsko,Madžarsko in

v Slovenijo***

Arround Australia, NewZealand, Argentina, USA,

Canada, Switzerland, Austria,Italy, Sweden, Russia, Japan,

Finland, Hungary and Slovenia

TTTTTelefelefelefelefelefon:on:on:on:on: 0414 275657 0414 275657 0414 275657 0414 275657 0414 275657

Vaš slovenski poslovni partner - FinskaYour Slovenian Business Partner - FinlandE-mail: milan.smolej@kolumbus.fi

Royal GuardianMortgage CorporationTTTTTel.:el.:el.:el.:el.: (02) 9787 4477 (02) 9787 4477 (02) 9787 4477 (02) 9787 4477 (02) 9787 4477

TTTTTel.:el.:el.:el.:el.: (02) 9629 5922 (02) 9629 5922 (02) 9629 5922 (02) 9629 5922 (02) 9629 5922

OY NMSSCANDINAVIA AB

IN LABORE VERITAS

Veleposlaništvo RepublikeSlovenije - Canberra

KONZULARNE URE

Nedelja, 1. julij,od 15.00 do 17.00 ure v

Slovenskem društvu Planica,11 Soden Road, Bangholme

Ponedeljek, 2. julij,od 10.00 do 13.00 ure vVerskem središču Kew

19 A'Becket Street

Nedelja, 22. julij,od 15.00 do 17.00 ure v

Klubu Planica Wollongong136-140 Princess Highway

Figtree

Iz uredništvaGlasa SlovenijeOb 10-letnici RS smo 4. junija2001 naslovili čestitko tudi napredsednika vlade RS in Ge-neralni konzulat RS v Sydneyjuter zaprosili za kratko sporočiloza avstralske Slovence oziromabralce Glasa Slovenije.Do zaključka redakcije od ome-njenih ni bilo nikakršnegaodgovora.

"Slovenski medijski hiši - GlasSlovenije - Sydney" tudi niprispelo povabilo za slovesnostob Dnevu državnosti RS (letos10. obletnici), kjer se v orga-nizaciji Generalnega konzulatav Sydneyju vsako leto srečajopredstavniki konzularnegazbora in slovenske skupnosti.Zaradi tega žal tudi ni reportažes te slovesnosti.Redakcija zaključena 28.6.2001

Našemu naročniku Edu Kor-dišu iz Sydneyja želimo obnjegovi 60-letnici iz vsega srcaše veliko zdravja in srečnih dni.Naj bo še naprej vesel in za-dovoljen v krogu svoje družine.

Uredništvo

ČESTITKELojzetu Košoroku ob njegovi70-letnici še na mnoga zdravaleta! Prijatelji. ––––Ivanki Škof iz Melbourna obnjenem 72. življenskem jubilejuše veliko zdravja in plodnegaustvarjanja. Vsi, ki jo imajo radi. ––––

Glas SlovenijeTISKOVNI SKLAD$ 20.00 M. Grosman,

C. Zdražil;$ 5.00 P. Zemljak;$ 45.00 M. Beribak

HVALA!

PRED IZIDOMAvstralija je določila

17. september kotDan avstralskega

državljanstvaCitizenship Day

VERJELI ALI NE ...V "Pocket World Atlasu" (In as-sociation with The Royal Geo-graphical Society, with the Insti-tute of British Geographers), izdanemv Veliki Britaniji leta 2000 (kupilismo ga v Avstraliji!), najdemo medpodatki raznih držav tole:

SLOVENIALanguages: Slovene (official),Serbo-Croat ...Op.: Ce se v Sloveniji govorisrbohrvaško, potem se govori ravnotako ali še bolje tudi italijansko,nemško, angleško ali pa še celomadžarsko!

Smeh/7 D in Ljubljanske novice/

- Dragi, zakaj pa te moramdržati med ljubljenjem za ušesa?- Zato, ker mi je nekoč medljubljenjem zmanjkala denarnica...

- Gospod, zakaj se želite ločiti?- Ker sem poročen, gospodsodnik.

- Zakaj pa misliš, da so v pivuženski hormoni?- Opažam, da moški, ki spijejodosti piva, veliko govorijo, sehitro zjočejo, slabo vozijo avto...

- Ti je tvoj gorenjski oboževalecže poslal svojo sliko?- Poslal mi je film, ki ga moramdati razviti ...

- Oči, kdo je izumil žico?- Gorenjci. Bilo je nekoč, ko stase dva Gorenjca prepirala zažebelj ...

- Mihec, kaj je rekel očka, ko simu pokazal spričevalo?- Če izpustim kletvice, ni rekelnič.