ŠTEVILKA 02 - LETNIK 9 - JUNIJ 2004

7. PRAZNIK OBČINE VIDEM Osrednja svečanost ob 7. prazniku občine Videm bo v petek, 11. junija,

ob 18. uri v telovadnici OŠ Videm.

GLASILO OBČINE VIDEM

~JIt1roJtO O~ o~fin:jk(J}Ji jll(frlnii'ff iJl dJl{JI;'(( j(f JJWJIl;jJloJIt:

:/tt/ta/l//' flfotidell/;i; $ JU,;;;i(,

ob-or/nA;"; ij/OO! ';J'/, Ob-;;';"iJi.:("t upJta Ifa.

-- Stran 2 =======l'j-jI/in'tltl,,' IIIt 7. Ultl'tiJ,lkl'O/ /Iri/znil.'u

y Nedelja , 30. 5. 2004

y Petek, 4. 06. 2004

y Sobota, 5. 06. 2004

).> Nedelja, 6. 06. 2004

y Petek, II. 06. 2004

> Sobota, 12 . 06. 2004

> Sobota, 19.06.2004

y Sobota, 26. 06. 2004

Sn!i'(lIIje slllrepilt ob('(1I1O\' obali!' Videm. (Oh 10.00 urU

Odprtje prcl1ol'ijell c OŠ Le.\"ko\·cc. (Ob 15.00 uri.) I ~,bi/(l občilla Videm iII KS Le.~kol'e('

Ribi.~k() leklllol'lll1jl1 - Jama Tr;(!c, (Ob 7. nO IIri.)

T/"{uliciolloilli pohod PD J lolo:e. l '

poc..'lIsfilel' ub611skeNo p ra:l1ikll. Odhod i:pred ohi inl! Videm. slIIe/"

Drrll'd. Ra:l'ilj e lIowga prt/pom , (Ob 9. (JO IIri)

Odprtje m!ikega dOlllo L II/ICOI"(fI'(/S.

(Ob 15. 00 IIri.)

KOl /cer! ralllbll/"(l.i'ke~{/ orke.I"I/'lI i II pf' I'skega : borll KIJ Ir;dem • d l'ora­lili ubbne Vil/em, (Ob IB-OO uri.)

Odpn}e /"(/:~'Im'e (l/"IIš/el - iII (lkriro\' KIII""ki" : (,110 \' d\'Ur(llli o/K';n/! 17(/em. (Ob lo.no IIri.)

Ouel/llja pr/rellih'!' oh abčill\kem pra:";k,, - fehwudll;CO OŠ 'ide",. (uh 18.00 uri.)

SpO: l1ajmu SI! l' pl!slIIi. !>esedi il! pli·su • Ido\'{U/l1icl1 Leskol'eC. (Ob 17. (JO uri.)

Tumir \' /IIaleIII Ilvgomew Sz l 'itfe/ll -igriJf.'e Tr::ec. (O h 16.00 uri.)

lubilejlla le lll(1 kOllf erenca (50 II!I) f)rll.~I\·{/ II/lokoj ellcer VidelII . (Ob 11.00 uri.)

CZ Videm - sreCanje gasilk - članic pOflnll'ske H.'f;ije. (Ribllik Podlelmik. oh 15.00 uri.)

CZ Fitlelll - .~rd{/lIje piolIiijel' i II mladilIe Slol'('lIijl' iII Hlwl~'k/' l' oha lli VideIII - CD Tr:('( (Ob 15. (JO /Iri.)

ODUČNJAKI, KI SO BILI ODUČNI VSA LETA OSNOVNE ŠOLE

1. ALEŠ BAN 2. KATJA BOŽIČ KO 3. TINA RAKUŠ 4. JERN EJ S IMON i Č 5. JVIATE.JA VEK 6. DAVID BELOGLAVEC 7. MAN UELA DAJNKO 8. DAVORIN HORVAT 9. BRANKA-ANDIWJA IVANUŠIČ 10. ROSAN DA J ELEN 1] . TADEJA KROŠEL 12. VERONIKA ZAVRATN IK 13 BARBARA VINDIŠ

7. OBČINSKI PRAZNIK

PLA K E T E:

1. Zlata plaketa za področje gospodarstva

MIR d,o,o.

2. Zlata plaketa za področje izobraževanja

Franjo Levstik, Videm pri Ptuju 68

PRIZNANJA:

1. Priznanje za področje kulture

Ida Potočnik, Zg, Leskovec lOla

2. Priznanje za področje kulture

Anica Kokol, Dravinjski Vrh 68

3. Priznanje za področje športa

Rade Selak, Videm pri Ptuju 7 l b

4. Priznanje za pod"očje športa

Jože Klinc, Lancova vas 15

5. Priznanje za področje kmetijstva

Marjan Murko, Sela 10

6. Priznanje za hu.manitarno področje

Društvo upokojencev Videm

7. Priznanje za ohranjanje kulturne dediščine

Župnik v župniji sv, Andraža Zg. Leskovec Edi Vajda

"~GL'" rmtJC"A " l llH I - ) I IN1.l 200 1

- IH======= -~ Stran 3 --

SEDMI PRAZNIK OBČiNE VIDEM

Mineva trinajst let odkar smo položili nove temelje salllostojne Slovenije. Lahko rečemo, da nam je samosto­jnost prinesla nova spoznanja pri samem razvoju, pa tudi težave in nove izzive, vendar smo na vso obdobje samostojnosti lahko ponosni.

V Občini Videm smo sprejel i izzive, ki nam jih je prinesl::t lo kaln::t samouprava,

kljub temu, da še ne katere stvari po desetih letih delovanja niso uorečenc .

Vsakoletna nihanja in povečeva nje

obvezne javne porabe pa nas vedno bolj silijo k skrčevanju programov nadaljnjega razvoja.

Med obči nskim;] praznikom<l pa smo

izvedli naslednje programe in naloge:

Komunalno področje

1'Vlecl obema praznikoma je bilo zgrajenih

5,5 km asfaltnih cest. preplastitev odseka v skupni dolžini cca 600 m in zgraje na javna razsvetljav::l.

- V letošnjem letu smo zaklju č ili investicijo izvedbe kanalizacije v Vidmu v dolžini 320 m. Vrednost investicije je okrog 20 mio SIT, istočasno se je izvedla zamenja­va azbestnih cevi in po ložitev elektro kabla v ze mljo, kabla za javno razsverlja­vo in kabe lski sistem.

- V letošnjem letu je predvidena izgradnja fekalnega kanala v Leskovcu v dolžini 250 m. Vrednost investicije je cca 15 mio SIT

- V letošnjem letu nameravamo urediti tudi javno razsvetljavo v nase ljih Jurovci , Videm pri Ptuju, Lancova vas , Pobrežje, Popovci (KS Sela), v skladu s programi krajevnih skupnosti .

- V teku so aktivnosti za projekte za izgrad­njo vodovodnega omrežja Skorišnjak,

Gradišče , kjer pričakujemo tudi državna sredsrva, v zadnji fazi izdelave pa je pro­jekt za vodovodni sistem Velika Varnica in del Trdobojc.

- Za skupni projekt vodovodnega sistema v Doleni je z občinama Majšperk in Žetale dan razpis za izvajalca del, pričakujemo, da bodo dela zaključena v tem letu.

Za skupni projekt konzorcij občin so v postopku izdelave projekti kanalizacije , s strani občine se ureja dokumentacija pri ­dobiva nja služnostnih pogodb za posamezn e kanale. V letošnjem letu imamo za dokumentaci jo v proračunu zagotovljen ih 29 mio SIT.

V izdelavi je projekt uredirve po kopališč Videm in Leskovec. Predvidena je uredi­tev žarnega zidu in novih grobnih polj.

Pripravlja se zasnova ureditve parkirnega prosto ra ob pokopališču v Vidmu.

Za gramoziranje cest je predvidenih okrog 5 mio SIT.

- l~ežijski obrat Občine Videm je v tem letu postavil tudi ekološki otok v Lancovi vasi , nameravamo pa postaviti še tri e ko lo.ške otoke .

V teku so aktivnosti glede statusa mejne­ga pre hoda v Leskovcu, za bnerega želimo prekategorizacijo iz maloobmej­nega v mednarodnega. Upamo, da bomo v n3ših prizadevanjih uspeli prepričati

Medresorsko komisijo in Vlado RS o upravičenosti na.ših zahtev.

Otroško v::ustvo zagotavljamo za 96 OTrok , ki jih imamo v raznih vrtcih. En oddelek imamo v PobreŽju , Ptuju , Kidričevem ,

Gorišnic i, Markovcih, Ormožu , Mariboru , Ce lju , Slove nski Bistrici in Ljubljani . Z novim šolskim letom pa odpiramo za okrog 20 OTrok tudi enoto vrtca v Leskovcu. V pripravi so projekti za gradnjo vrtca v Vidmu (pri osnovni šoli) . Na tem področju nastajajo tudi največje

prekoračitve sredstev, kajti občan i zelo malo plačujejo za varstvo - glede na njihov premoženjski status. De javnost .šolstva v Občini Videm bo z letošnjim letom bogatejša za adaptirano podružnično šolo v Leskovcu. Adaptacija je bila 60% finan­ciraml S strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport , ostalo je prispevala Občina Videm. Celotna vrednost investici­je predstavlja znesek 203 mio srT.

Zdravstvo v Občini Videm je konec lanskega leta dobilo svoje prostore, od 01 .06. 2004 bo zdravnica splošne prakse delala v Vidmu vsak dan, potrebno pa je

NAS GlAS· OBC[NA VlDE~[ . JU NIJ 2004

urediti še zobozdravstvo. Na tem področju že tečejo aktivni razgovori z Zavodom ZD Ptuj in privatnim sektorjem . Dobili smo tudi vloge za oddajo konceSije . Obvezno zdravstveno zavarovanje plačujemo za okrog 360 brezposelnih občanov.

Socia lno skrbstvo ima v občini precej težav, kajti vse več je občanov, ki potrebu­jejo pomoč. Za oskrbo na domu skrbi ena zaposlena delavka v občini (preko CZSD Ptu j). Okrog 40 občanov imamo v domovih, za katere plačujemo oskrbnino ali delne oskrbni ne , nahajajo se v nasled­njih domovih: dom upokojencev Ptuj, Muretinci, Hrastovec, Križevci , Ponikve , Dornava, Škofja Loka in drugje . Vse več je tudi občanov , ki iščejo enkratno pomoč ob raznih kriznih situaCijah. Skupaj s centrom za socialno delo rešujemo nastale razmere.

Društvena dejavnosT je v občin i precej razgibana in se še povečuje. Sredsrva, ki jih namenjamo za ra področja, so vedno pre­majhna , predvsem za tista društva, ki so aktivnejša in imajo s svojo dejavnostjo tudi večje stroške.

Za va rstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami skrbi štab civilne zašč ite ,

Gasilska zveza Videm in št iri gasilska društva , katerim zagotavljamo del sredstev za dejavnost in del za razvoj , pa vendar drušrva ugotavljajo, da je le teh premalo.

Vsako leto nas doleti kakšna elementarna nesreča. V lanskem letu je to b ila katastro­falna suša, ki je prizadela predvsem kmeti­jstvo in osk rbo z vodo na haloškem področju - za kar so poskrbela gasilska društva, ki se jim zahva ljujem za opravl­jeno delo. Pri tem moramo poudariti, da je država v zagotavljanju sredstev zelo počasna , in tudi merila so takšna, da se vsem ne da zagotoviti željene višine sred­stev, seveda pa kritika pada na občinsko upravo, ki je samo posrednik med državo in občani. Občani pa si bodo morali u redi ­ti tudi svojo lastnino po dejanskem stanju. Predvsem pa želimo občanom več strpnos­ti.

V mesecu septembru smo sprejeli pros­torsko ureditev občine. Naši občani so nam podali preko 270 pobud za gradnjo . Uspešni smo bili z okrog 60% rešenih vlog. Problem v naši občini je ta, da imamo veliko kvoto gradbenih parcel, ki pa n iso pozidana, in to nam zmanjšuje pridobitev novih gradbenih kvot. Konec lanskega leta smo na področju okolja uvedli tudi nado­mestilo za uporabo stavbnega zemljišča , ki pa bo i zk ljučno prihodek krajevnih skup­nosti , torej, tam kjer se nadomestilo

-- Stran 4 =======9= plačuje , tam tucii ostaja . Posebno pozornost 5n)0 v letošnjem letu pričeli

namenjali varovanju okolja , kar je zahteva­

lo uvedbo inšpekcijskih služb. Peljcmo pro jekt II Lepa in urejena Občina Videm", v

ka terem so zapisane teme ljne usmeritve, to SO: V vsako gospodinjstvo posoda za smeti, ureditev ekoloških otokov, odvoz rabljenih vozil , odvoz kosovnih odpad­kov, ti bodo na vrsti kmalu, občani pa bodo preko položnic Č istega mesta Pnlj ohveščeni o lOčnih datumih po vaseh .

Stanovanjsko področje je pereč problem na,ših občanov. V občini nimamo dovolj sla llov:mjskih kapacite t. V [etu 2003 smo zgradili dve stanovanji , ki sta 1l(unenjeni za de javnost zdravs tva in prodaje . Problematiko re.šujcmo skupaj z upravljal­cem - !'aanovanjskim podjetjem Ptuj . Našim občanom pa z~ sunovanja plačujemo rudi subvencije.

Na področju komunale in drugih dej;wnosl i deluje reŽijski obrat , ki v svojem delokrogu opravlj:l sledeča deLt : urej~lnje

in vzdrževanje pokopa lišč, vzdrževanje zelenic, košnjo trJve , sanacijo ra znih objektov, ek.spla tacijo gramoza , vzdrževanje obč i n skih in lokalnih cest ter druge naloge, vse v interesu zmanjšanja stroškov.

Gospodarstvu , turi zmu in kmetijsTvu je v proračunu namenjen do ločen del sred­stev, res da višina ni velika , predstavlja pa del Z<l spodbujanje leh dejavnosti. Pa ven­dar imamo v n ~l š i h vrstah občane, ki smelo

gledajo naprej, lako da lahko vsako letO odpremo kakšen nov obr:l(. Prevladujejo predvsem stOritvene dejavnosti. Tako bomo v stanovanjsko-poslovnem objektu v Vidmu odprli papirnica z galanterijo ter frizerstvo in kozmetiko . SWHegija razvoja turizma je sprejem. treba pa bo poiskati tiste, k i jo bodo začeli uresničevari in ra ZVijati. Večje tur is tične prired itve, ki jih in1::1mo, so vsakoletni fašenk v Vidmu in ulJ1covi vasi, pri reditev Spoznajmo se v

pesmi , plesu in gl:l shi , ribji piknik v PobreŽju, krst mošta in I11 ~1I1inov~lIlje v

Leskovcu, vidov;! nedelja v Vidmu , ~Illina nedelja na Selih. avguštinovo v l eskovcu. Vse priredirve so dobro obiskov:m e, vabl jeni Sle tuci i v prihodnje.

V letošnjem lClU 51110 zače li z aktivnostmi tfžnice, t,lko da bomo spodbujali dopo lnil­no dejavnost n ~l kl1l ~tijah in možnost pro­daje njihovih pridelkov.

V leku ustanovitve lXI jc Ludi turisti čna

cona Haloze-Zagorje. Ta bo kr~ljc ob meji združevala na osnovi zgodovinskih , geografskih, gospodarsk ih in drugih povezav, v želji za poglobljenim in ra z.~irjcn i lll medsebojnim sodelova njem.

V okviru upravne enote PlUj je v občini

odprta info rmaci jska pisarna, ki zraven matične službe opravlja .'ic izdaja pOlnih listov, osebnih izkaznic, registracijo VOZil, podaljšanje vozniških izpitov in drugo. V okviru matičnega urada upravne enQle Ptuj se v občinski zg r~ldbi opravlj:ljo ludi po roke, le teh bi bilo več. če bi bilo na

razpolago več tenninov.

Za delovanje občine skrbi šestčlanska

občinska uprava. ki usklajuje in izvaja vse naloge sveta, odborov, komiSij, KS ter države.

Za opravlja nje določenih nalog na svojih področjih deluje 8 KS, ki urejajo naloge krajevnega značaja , ter številna društva, ki so akLivna Ila posameznih področjih: kul ­turna, turistič na , etnografska , folklorna, planinska , d ruštv:1 kmečkih žena , športna, lovska, upokojenci. ribiška , gasilska in druga .

Vstopili smo v EU, kakšne ekonomske in po liri čne posledice nam bo prinesla , bOl11o videli v prihodnje. Smo namreč na pragu vo litev v Evropski parlament v mesecu juniju in jeseni v DZ Republike Slovenije.

Ob konclI bi se zahval il vsem obČ3nom ,

društvom in organizacijam, svetu občin e,

politi čn im organizaci jam, krajevnim skup­nostim, poslovnim partnerjem in občinski upravi za pomoč pri ra zvoju občine.

Vsem čestitam ob sedmem občinskem prazniku Občine

Videm!

Friderik Bračič,

župan Občine Videm

IZ SEJE OBČiNSKEGA SVETA

Župan Fride rik Bračič je v obdobju od aprila do junija 2004 sklical dve redni in eno izredno sejo občinskega sveta.

Član i občinskega sveta Občine Videm so na 12. seji razpravljali O sedemnajstih točk ah dn evnega reda. Podajamo povzetek najvažnejših točk: sprejetje zaključnega računa za leto 2003 ler Razp isa za dodelilev sredstev za kmeti­jstvo, drobno gospodarstvo in turizem. Svetniki so potrdili razdelitev sredstev za delo vanje kulturnih in športnih društev, v ta namen so razdelil i 8 ,3 mili ­jona tolarjev. V nadaljevanju seje je razprava tekla o insti tll c ionalnem va rstvu občanov. Svetniki so bili 111nen­ja , da ta postavka v proračunu pred ­stavlja prevelika sredstva , saj občina

plaču je , svo jCi pa se potem delijo s p remoženjem. Na predlog občinske uprave so potrdili sklep, cia je pmrebno

urejati domsko varstvo tako, da se stvari iz premoženjskega in pravnega vidika urejajo pred odhodom v domsko insti ­tucijo . Svetniki so predlagali tudi idejne usmeritve za izdetava projektov za ure­d i tev pokopališča

Videm in Leskovec. Z odločn im !Ine" pa so svetniki nasprorovali dv igu cen komunal­nih odpadko v . Na dnevnem redu seje je bil tudi predlog za usta novitev oddel ka enote vn ca v Leskovcu. Svelniki nekako niso bili eno tni , kje najti vir za takšen n~ll11 en , in so zaro zadolžili župana kot predlagate lja proračuna , da poišče Obč inski svel.

1\"AŠ GL"r.:' - Q OCINA VI DEM - JI INIJ 2O(H

možnost i so financiranja te dejavnosti v p rihodnje.

13. sejo sveta Občine Videm je župan sklica l za 20. april, vendar je ta zaradi proceduraln ih zapletov odpadla.

-"1--======= -~-Stran 5 --

Za rad i nujnosti izvedbe nekaterih aktivnosti občinske uprave je župan v ta namen za 7. maj 2004 sklical izredno sejo občinskega sveta, kjer so svetniki obravnavali pet točk dnevnega reda. Po obrazložitvi g. Napasta iz skupne občinske uprave in g. Merca iz Čistega mesta Ptuj, so sve tniki sprejeli 7,05% podražitev cene odvoza komunalnih odpadkov v Občini Videm, potrdile so se osnovne usmeritve za delo občinske uprave pri pripravah na sedmi občinski praznik , potrdil pa se je tudi razpis za občinska priznanja , ki se bodo podelje­va la na sedme m občinskem prazniku.

Župan Občine Videm je trinajsto sejo sveta občine sklical za 20. maj, kjer so svetn iki obravnavali osnutek Od loka o oskrbi S pitno vodo in t ehnični

Pravilnik o javnem vodovodu v občini ,

potrdil i so osnutek aktov, ki so uskla­jeni z Zako nom o graditvi objektov. Pred logi pripomb pa so se nanašali predvse m na odgovornost Komunalnega podjetja Ptuj do vaščanov glede izgradnje vodovoda. Na predlog svetnikov se je dnevni red razširil Z dvema točkama , in sicer, da se začne z idejnimi projekti za vrtec Videm in osnovno šolo Sela ter z realizacijo planov po KS . Svetniki so namreč nezadovoljni, ker se v ravninskem delu v nič ne investi ra. Župan je pojasnil, da bo realizacija po KS stekla v drugem po lletju, aktivno pa bomo pristopili k real izacij i idejnih projektov za predšolsko in šolsko vzgojo. Svetniki so po daljši razpravi sprejeli tudi sklep, da se ustanovi enota vrtca v Leskovcu , upra va pa bo pripravila razpis in poz­vala obča ne, da se prijavijo do določenega roka. Pogoj za izvedbo vrtca je najmanj štirinajst otrok. Svetniki so se tudi strinjali , da se v ta namen dokonča investicija , to pomeni , da se opremi en razred za porrebe predšolske vzgo je. Župan Občine Videm je na tej sej i imenoval tudi podžupanjo - g. Ido Vindiš Belšak, ven­dar je sver Obči ne Videm ni pmrdil.

Trinajsra seja sveta Obč ine Videm se ni končala , osta lo je namreč preveč točk

dnevnega reda. Ura je bila pozno v noč,

tako da je župan predlagal nadaljevan­je seje za torek, 25. maja.

O nadaljevallja pa v 1laslednji številki 1Iašega občillskega glasila.

Občinska u.prava

UVODNE MISLI

Ustava Republike Slovenije, ki j e bila sprejeta 23. decembra 1991, predstavlja lisli temelj, na katerem smo začeli v Sloveniji graditi evropsko primerljiV sistem lokalne samouprave. Od leta 1993 dalje so bili sprejeti zakOtli, ki neposred"o urejajo vprašanja s področja lokalne samouprave. V nadal­jevatyu številk Našega glasu vam bomo predstav­ljali pristojnosti obči"e po občinskih orgallih, to je

J.. občinskemu svetu, županu iII občitIski upravi ter drugih organov in delovnih teles ob~ine. Objavili jih bomo po sedmih sklopih in v okviru listih zakonov,

ki gredo v posamezni sklop. Ti sklopi bodo predstavljali:

1. USTAVNO PRAVO V. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

II . JAVNE FI NANCE VI. GOSPODARSKO IN CIVlLNO PRAVO

III . NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI

TV. VARSlVO OKOLJA

VI I. DELOVNO PRAVO IN SOCIALNA

VARNOST

Darinka Ratajc, direktorica občinske uprave

V tej številki van) predstavljamo USTAVNO PRAVO z akti lokalne sa mouprave:

II. 1

r 1.a

1. 2:upan

USTAVNO PRAVO ,LOKALNA SAMOUPRAVA

Zakon o lokalni samoupravi fZLSI Uradni list RS, $ 1. 72193, s spremembami in dopolnitvami Zakon o r a tiflkacill Evrops ke listine o regionalnih ali maniJinskih jezikih (MELRJI

Uradni list RS, $ 1. 171200:~O~~~~~~~~~~~~~l1,Z~~:;;;;;;;;!~~~~;;! Pristojnost po določbi Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) oloeba I PREDSTAVLJA IN ZASTOPA OBCINO r 33. člen i PREDSTAVLJA OBCINS"K7-, S"V~E~T=. G~A='S"K"L""C"U""'JE""""' Nc-.V~O~D"'"OS~E'"J~E~~';:I~~3C;3C.. "č,"".o

35 . člen

2 .

3. PREDLAGA PRORACUN OBCINE IN ZAKLJUCNI RAC~U~NC----L3 . člen PRORACUNA ODLOKE IN DRUGE AKTE SVETA TER SKRBI ZA

F~~~~ IZVAJANJE ODLOCITEV OBCINSKEGA SVETA _ ... _ r.t== SKRBI ZA OBJAVO STATUTA, ODLOKOV IN DRUGIH SPLOS~ 33 . člen

r

[

r-

5.

6 .

7.a 7.b

8 .

9. 10

1" 12.

13.

13.a

14.

15.

AKTOV OBCINE 66. člen

PREDLAGA IMENOVANJE POD2:UPANA

PREDLAGA USTANOVITEV OBCINSKE UPRAVE, NOTRANJO ORGANIZACIJO IN DELOVNO PODROCJE OBCINSKE UPRAVE

USMERJA IN NADZIRA OBCINSKO UPRAVO l

33. člen 66. člen

2/49. člen

il 3/49. člen DOLOCI SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST V OBtlNSKI UPRAVI ,1~~5;CO .c:Č,,'.:::0; 1 IMENUJE IN RAZRESUJE TAJNIKA OBCINE. PREDSTOJNIKEIr 3/49. člen ORGANOV OaCI NSKE UPRAVE 4/49. in 49 .b

SKLICUJE ZBORE OBCANOV

POSTOPA IN ODLO A V POSTOPKIH ZA RAZPIS REFERENDUMA

V SKLADU S STATUTOM OPRAVLJA NALOGE V OZJIH DELIH OBCtNE

ODLOCA O PRIDOBITVI IN ODTUJITVI PREMIC NEGA PREM02:ENJA IN O PRIDOBITVI NEPREMICNEGA PREM02:ENJA

SKLENE SPORAZUM (Z DRUGIMI ZUPANI) O RAZDELITVI PREM02:ENJA SKLENE POGODBO O USTANOVITVI ARBITRALE ZA RAZDELITEV SKUPNEGA PREM02:ENJA OBČiN

č len

45.čler:)

46. člen. drugi

odstavek 47 . člena.

četrti

lodstavek 47 L člena I 19 .ačlen

l 51 . člen

51.b člen 100. člen

51 .b člen 100. člen

ODLOCA O UPRAVNIH STVAREH IZ oeCINSKE PRISTOJNOSTI NA 67 . člen 2. STOPNJI _ (MELRJ )

VL02:1 ZAHTEVO ZA HRAMBO AKTA O USTANOVITVI ZVEZE [ 3/86. člen OBCIN IN OBJAVI AKT IN IZREK ODLOCBE O HRAMBI V URADNEM LISTU RS

IVL02:-;"';Z:::Ac.H~T~ECVO ZA PRESOJO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI 91 . člen PREDPISOV DRLAVE PRI USTAVNEM SODISCU RS. S KATERIM 92 člen SE POSEGA V USTAVNI POL02:AJ IN PRAVICE LOKALNE SKUPNOSTI. IN V UPRAVNEM SPORU IZPODBIJA KONKRETNE UPRAVNE AKTE IN UKREPE. S KATERIMI DRLAVNI ORGANI IZVRSUJEJO NADZOR

17. 'OPRAVLJA DRUGE NALOGE V Si<LA~D=U~Z·ZA=K~O=N"O"M.,-----'-+~---1 k tč. OPOMBE i91ej še

NAS GL-\S - OlJe iNA VIDEM· JUNIJ 2OQ-i

-- Stran 6 ==============U= 2. Občinski svet

USTAVNO PRAVO

1. LOKALNA SAMOUPRAVA

Zakon o lokalni samoupravi (lLSI Uradni list RS, si. 72/93, s spremembami in dopolnitvami

l .a Zakon o rat lfikar;iji Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih (MELRJI Uradni lisi RS, šl. 1712000

1.b Zakon o mladinskih svetih (ZMSI Uradni l,st RS. ŠI. 7Q12{)()()

1.

2.

naselja v RS. ki imajo s tatus mesta· Sklep DZ - 22100

Pristojnost po doloebi Zakona o Igkalni samoupravi (ZLS)

SPREJEMA STATUT OBČINE

SPREJEMA ODLOKE IN DRUGe OBČiNSKE AKTE

SPREJEMA OeČINSKI PRORAČUN IN ZAKLJUCNI RAČUN

DAJE SOGLASJE K PRENOSU NALOG IZ ORLAVNE PRISTOJNOSTI NA OBČINO

IMENUJE ČLAN E NADZORNEGA ODBORA

DAJE MNENJE K IMENOVANJU NAČELNIKOV UPRAVNIH ENOT

IMENUJE IN RAZRE$UJE PREDSTAVNIKE OBeiNE v SOSVETU NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE

ODLOČA O PRIDOBITVI IN ODTUJITVI OBČ i NSKEGA PREMOt:ENJA, ČE NI Z ZAKONOM DRUGAČE DOLOČENO

IMENUJE IN RAZRESUJE ČLANE SVETA ZA VARSTVO UPORABNIKOV JAVNIH DOBRIN

ODLOČA O DRUGIH ZADEVAH. KI JIH DOLOčA ZAKON All STATUT OBČINE

ODLOČA O NA OBČINO PRENESENIH ZADEVAH. ČE ZAKON NE DOLOčA DRUGAČE

IMENUJE KOMISIJE IN ODBORE OBČiNSKEGA SVETA

3. IMENUJE IN RAZRESUJE PODt:UPANA

4. SPREJME UGOTOVITVENI SKLEP O PREOČASNEM PRENEHANJU MANDATA ČLANA OBČiNSKEGA SVETA. t:UPANA IN PODt:UPANA

5. SPREJME SVOJ POSLOVNIK

6. SPREJME ODLOK O USTANOVITVI OBČiNSKE UPRAVE TER O NALOGAH IN NOTRANJI ORGANIZACIJI OaČINSKE UPRAVE

6.a USTANAVLJA ORGANE SKUPNE OaČINSKE UPRAVE IN SKUPNE SLUt:BE OBČiN

6.b USTANOVI OBČi NSKE INSPEKCIJE IN DOLOČI POGOJE, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI OBČ I NSK I INSPEKTORJI

6.c USTANOVI (SKUPNI) ORGAN OBČiNSKEGA PRAVOBRANILSTVA

7. PREDPISUJE DAVKE POD POGOJI. KI JIH PREDPI SUJE ZAKON

8. OBRAVNAVA POROčiLO NADZORNEGA ODBORA TER UPOSTEVA NJEGOVA PRIPOROčiLA IN PREDLOGE V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI

9. USTANAVLJA. SPREMINJA IN UKINJA Ot:JE DELE OBČiNE

10 PREDPISE NAČiN IN POGOJE OPRAVLJANJA LOKALNIH JAVNIH SLUt:a

10.a DOLOČA IZBIRNE JAVNE SLu2sE

10.b USTANOVI JAVNI ZAVOD All JAVNO PODJETJE IN SKUPNI ORGAN ZA IZVAJANJE USTANOVITELJSKIH PRAVIC V SKUPNIH JAVNIH ZAVODIH ALI JAVNIH PODJETJIH. KI GA SESTAVLJAJO ŽUPANI

11 . ODLOČI O NAČINU SPORAZUMNE RAZDELITVE PREMOt:ENJA

12. RAZPISE NAKNADNI REFERENDUM IN SVETOVALNI REFERENDUM

12.a

12.c

13.

13.a

13.b

14.

15.

16.

17.

SPREJME AKT O RAZPISU REFERENDUMA

ODLOči O LJUDSKI INICIATIVI IN IZDA All RAZVEUAVI SPLOSNI AKT ALI DRUGO ODLOČiTEV IZ SVOJE PRISTOJNOSTI

ODLOČA O USTANOVITVI , SPREMEMBI All UKINITVI POKRAJINE IN O IZSTOPU OBČINE JZ POKRAJINE

SPREJME AKT O USTANOVITVI INTERESNE ZVEZE OBČi N

SPREJME AKT O USTANOVITVI ZDRUŽENJA OBČiN

SPREJME IN POSREDUJE MNENJE DRt:AVNEMU ZBORU GLEDE ZAKONOV IN DRUGIH PREDPISOV, KI SE V SKLADU Z USTAVO TiČEJO KORISTI OBČIN

PRED SPREJEMOM OBVESTI MLADINSKI SVET OBČiNE O SPREJEMANJU PREDPISA

DOLOČI VISINO PLAČE OZIROMA PLAČiLA ZA OPRAVLJANJE FU NKCIJE PODŽUPANA IN PLAČ ILA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE ČLANA OBČiNSKEGA SVETA

DOLOČI MERILA ZA DOLOČANJE PLAČ DIREKTORJEV JAVNIH PO~JETIJ , ZAVODOV, SKLADOV IN AGENCIJ , KATERIH USTANOVITELJICA AU SOUSTANOVITELJICA JE OBČiNA , PA MERILA NISO DOLČENA Z ZAKONOM

določba

64. člen, (MELRJ) 29. člen

32.a člen

51 člen

30. člen 33.a člen

37.a člen

36.člen (MELRJ) 49. člen

(MELRJ) 49.a člen

50.a člen

61 č l en

53. člen

32. člen

18. člen

62. člen

61 . člen

51 .b člen 100. člen

46. č l e n

46.b člen

47 .ačlen

48. člen

73. člen

86. člen

86.a člen

94. člen

6. člen (ZMS)

61100.b č l en

10fl00.b in 11'100.b

,~"

3. Občinska uprava

USTAVNO PRAVO

1. LOKALNA SAMOUPRAVA

Zakon o lokalni samoupravi (ZLS! Uradni lisI RS, šl. 72193. s spremembam;;n dopolnitvami

1.'

, Pristojnost po določbi Zakona o lokalni samoul::!ravi (ZLS) določba

1. OPRAVLJA STROKOVNO IN ADM!N!STRATIVNO DELO ZA 4/35. člen POTREBE OBC!NSKEGA SVETA

2 . DAJE STROKOVNO!N ADM!NISTRAT!VNO POMOC 4/32 .a člen NADZORNEMU ODBORU

3. IZVAJA UPRAVNE. STROKOVNE. ORGANIZACIJSKE. 49 . člen RAZVOJNE!N DRUGE NALOGE V OKVIRU PRAV!C !N DOLŽNOST! OBCINE

4 . OPRAVLJA NADZORSTVO NAD IZVAJANJEM OBCINSKIH SO.a člen PREDPiSOV IN DRUG!H AKTOV. S KATERIM! OBC!NA UREJA ZADEVE !Z SVOJE PRISTOJNOST!

5. ODLOeA O UPRAVN!H STVAREH IZ OB~INSKE 67. č len

PR!STOJNOSTI NA PRV! STOP NJ!

V VIDMU SLOVESNO OB VSTOPU V

EVROPSKO UNIJO Opolnoči veselo v pozdrav dnevu Evrope

Vstop v EU je bil v Občilli Videm Ila predvečer velikega dogodka še posebej svečaIl. Osredlljo besedo so imeli kulturniki iz vseli krajevllih skupIIosti v občilli, ki so z lepo slovensko besedo, pesmijo, plesom iII domačo glas­bo lu".edili tak veče,~ kot se spodobi. Peli in igrali so v poz dra v EU· veliki družiII; evropskih lIarodo'v, v katero je IIaša drža va vstopila Ila praz 1lik tle la - l. maja. P"iredUev je pote kala pod IIaslovom "Slovenija j e Slovellija '~ čeprav v veliki družini evropskih držav.

Petkov večer je bil prijeteII, pol" pričakovallj iII hkrati pomislekOV, veče/~ ki bo mllogim ostal vllepozabllem ~pomillu. ObčalIe j e tistega večera Ilagovoril prv; mož videmske občille Friderik Bračič, ki je v druž bi z etlo Ilajboljših šport1lic v občilIi, Nadjo Šibila, takOj po polnoči Ila drogu pred občillsko hišo izobesil evropsko zastavo. V prvomajsk em jutru se je slavje v Vidmu na(laljevalo. Za bogtllO pogostitev so poskrbele člallice aktivov kmečkih žella v občili;.

SLOVENCI SMO TRDOŽiV NAROD

"Nocoj je poseben večer.

Veče r , k~l kršnih č l ove k v svojem življenju ne doživi vel iko."

Tako je začel druženje v Vidmu v zadnjem aprilskem večeru , ki je bil nekaj poseb­nega in od katerega je vsa Slovenija in Evropa veliko pri ča kova l a , Jože Šmigoc, predsedn ik KO Franceta

Prešerna Videm pri Ptuju , in potem nadaljeva l: 11 0 ržavlja­ni Slovenije se vključujemo v Evropsko unijo, skupa j s še desetimi državami bomo postal i del 450-milijonskega in skoraj 4 milijone kvadra(­nih kilomerrov velikega združenja 25 držav.

Je to priložnost za veselje ali zaskrbljenost? Na ro vprašanje lahko odgovorijo le vedeževalci. A kaj, ko jim človek ne verjame najboJj ,

NA.'> Gl.A!'! · OBČ[NA VIDEM · JUNIJ 2004

Utrinek iz kulturnega programa

kajti še nikoli nismo prebral i časopis­nega naslova: Vedeževal ka zadela na lorerij i! Evroskepliki bodo rekli. da nas ne ča ka nič dobrega. evronavdušenci trd ijo. cb se lum obetajo zlati časi. Pa

Evropsko zastavo so v dvorano prinesli čloni ŠD Videm.

bo najbrž najbolj prav, če bomo evro­rea listi in se bomo zavedali , da je vse odvisno ocl nas: ocl tega, ali bomo dovolj pridno delali , ali bomo dovolj izobraženi , ali si bomo dovolj prizade­vali zase. iYliklavžev, Bož i čkov in ded­kov Mrazov namreč ni . Tud i v Evropski uniji ne. Nihče nam ne ho n ič podaril , teta Evropa nima polnega cekarja, iz katerega bi na vse strani razmetavala darove. Nudi pa nekaj: priložnost, da

Župan je evropske zastave slovesno preda! v roke predsednikov kra;evnih skupnosti.

se vsak uveljavi v skladu S

svojimi 5posobnosuni.

Po vsej Slovenij i se v teh dneh. zlasti pa nocoj. vrstijo prireditv e kal poz­drav Evropski uni ji. poveči ni polne veselega optimi zma. Konec kon­cev, če se nekega dela lotimo z veselim p ričako­

vanjem, bo gotovo rodijo boljši sad, kot če se ga lotim o zlovoljni in v priča kovanju vsega najs-lab.šega. ln ker si vs i žel imo boljše življenje -

zase in za svoje potomce - je prav, da gremo v Evropsko unijo optimisti čno.

Stran 7 --

Paziti moramo, da nas Evropa ne bo preveč poregnila vase. Slovenski narod mora ostali to, kar je. Po svetu morajo poznati naše ob ičaje , kulturo , jezik, kmeti jstvo, industrijo in še in še.

V naši občini se moramo zavedati , da je rudi za nas Evro pa izziv in cia bomo zaradi svoje enkratne lege za marsi­koga še kako pomembni. Od nas pa je odvisno. ali smo pripravljeni sprejeti izziv kor možnost hitrejšega razvoja v

Nocojšnj~1 noč n:15 je združila v prizadevanjih , ki jih vsak zase gOji­mo že v rsto let: ohr~\ni(i slovensko kultu ro in slovens­ki jezik na tem malem koščku

domovine. Kajri na jeziku in kulturi temel ji slovenska idenriteta. In če

sodimo po peslro­sti kulrurnega do- Pomebno za ohronjan;e kulture in ;eziko je tudi I;udsko pesem.

gajanja v naši občini. smo Slovenci trdoživ narod, ki se zlepa ne bo izgubil, ne v 450-mil i­jonski Evropi, ne v skora j šest milij:lJ'd­nem sve(Ovnem Babilonu. Pa čepra v

nas je sa mo dva mili jona."

OHRANITI SLOVENSKO KULTURO IN JEZIK

Župan Friderik Bračič ie v osred­njem nagovoru občanke in občane nagovoril med clrugim takole; II Prv i

maj je prvi mejnik ob vstopu v EU. Še veliko jih bo v prehodnem obdobju in od nas samih je odvisno, ko liko koristi bomo imeli od l e zveze. Kako se bodo znašli kmetje, zaposleni, brezposelni , študenrje . .. ? Poti so odprte.

"AŠ GlJ\\ · OBCI:"lA \ 'IOBI . Jl:,\IJ !OIJ.I

vseh sfera h gospodarstva, v

družbenem življenju

Prepričan sem, da je večina občank in občanov, ki se zavedajo. da sta delo in medsebojni odnos osnova , da dosežemo napredovanje oziroma zas­Lavijeni cilj. Ne moremo pa sprejeti nač ina delovanja nek arerih , ki jih skrbi le za osebne interese in zavajajo ljudi. Moja velika želja je ta , da nam novi izzivi, ki jih prinaš~1 članstvo v EU, prinese jo veliko pozit ivnega; dobrega , koristnega, lepega. II

Tekst in foto:

TM

-- Stran 8 ==============0 = PESTRO DOGAJANJE OB 1. MAJU V VELIKI VARNICI

Etllograjkso društvo Haloze je ob le toš njem prvem maju Ila "Dolgem " ob etllografskem muzeju v Veliki VarIlici pJ-ipraviIo %fl ll;mivD druž bello doga­ja"je. Ma[ollogometllemll tllr,,'rju je sledilo poslavl­jallje prvomajskega llre­vesa, Ilakar so se z tlbll vali še ob kresu .

Pa 5 111 0 le dočakali!

Evropsko unijo namreč .

Pravijo, cia se nam bo življen­je odslej obrnilo na bolje. Sodeč po praznovanju in prireditva h, ki :;0 spremlja li ta zgodovinski dogodek , se nam res ni treba nič bali.

Tudi v najbol j odročnih kra­jih naše prelepe deželice Slovenije smo veselo vstopili v lO tako opeva na in hva ljeno evropsko integrac ijo. Č lani Etnograf..:;kega d ruštva Halo­ze so na zgodovi nsk i da 11 ob etnograrskem muze ju pripra­vili za nimivo dogajanje. Na svoj račun so priš li vsi, šport­niki in t isti , ki preprosto uživajo v dru žbi dobrih ljudi ter okusnih jedi in p ija<":. Ob

deseti uri se je na najvišje ležečem haloškem ma lono­gometnem Ignscu pričel

nogometni rumi r. Z~I nastop na 2. prvomajskem turnirju se je prijavilo pet ekip : domačini iz Vel ike Varnice - Dolgo. K Lesk ovec, Ze lena do l ina , Skorišnjak in ekipa Strmca. Pomembnejše od končnega rezu ltata pa je b ilo p ri ­jateljsko druženje ljubitel jev te daleč najbolj priljubljene športne panoge v lem delu Slovenije. Pravico na tekmah je delil gospod Šibila. Najbo ljše tri ekipe so si na koncu prislužile poka le. Največji pokal je p rejela ekipa NK Leskovec. Priznanja najboljšim ekip~1I11 je podelil predsednik Etnografskega druMva Haloze, gospod Frideri k Bračič . Vsi , tako igralci ko t rudi številni gledal­ci, so se lahko nasi til i in odžcjali S ponujenimi dobro­tami. Ob spremenljivem vre­menu so na varniškcm vrhu, imenovanem Dolgo, uživali vsi , ki so se prvega maja zbrali ob igri šču .

PO odigranem turnirju smo se vs i odpravili k etnQ­gcafskemu mu zeju . Najprej smo nulo pokram ljali. nakar nas je čakalo še eno prijetno opravilo. Pozno popoJcbn smo namreč pOSla vili prvo­majsko drevo.

Veselo je bilo še pozno v noč . Ko se je stemnilo in m310 ohlad ilo, smo prižgali še kres, ki bi sicer moral goreti že prejšnjo soboto. pa je deževno vrcmc to

preprečil o. Kljub lemu, da je dokaj hitro zgorel, smo se zabavali šc do lgo v sobotno noč. Veselo smo k rJ mljali ob osvežujoč i pi j a Č i in obili ci dobre hrane.

Prijetne urice .so hi tro minile. Prireditelj i obljubljajo, da bo podobnih s rečanj v našem kr::lju še veliko. Posebej še zdaj, ko smo končno le vS(Qpili v vel iko dru žino evropsk ih narodov.

Iztok Roškar

V ŽETALAH PODPIS GASILSKEGA ANEKSA Za lokalno gasilsko službo v občini letos 8 MIO

V Gasilsko zvezo (GZ) Videm so ocl vsega začetka združella P GD Leskovec, Videm, Tržec, Sela" Podle hIlik iII Žetale, vsako le to zllova pa s POdpisom alleksa, o jillallcirallju lokalIle gasil~~ke javile službe ž upa Ili, vodstvo zveze iII predsedlliki PGD samo ob"ovijo skup"i dogovor. 21. maja so c",eks slovesIlo podpisali u prostorih občille v Žetalah.

V GZ Videm so bili lani zadovoljni nad opravljenim delom, je ob tej p riložnosti povedal p redsednik mag. Janez Nlerc, k i je ob lem doda l, da b i morda v vsakem društvu potrebova li več sredstev, ampak tudi z deleŽi , ki jih zagotavljajo občine,

morajo gospodarno ravnati in jih kar najbo lj smotrno porabiti . Lani so denimo naredili preizkus, ko so aneks podpisali v okviru Območne gasilske zveze Ptuj,

letos pa so se od ločili , cia se vrnejo na p rvotni dogovor v GZ Videm in (ako gas ilskim društvom zagotovijO nemmeno delo na področju gasilstva.

LETOS JE NOVOST OPERA­TIVNI NAČRT

S sodelovanjem županov treh občin.

Predsednik Franc Drobn ič, podpisnik za PGD Tržec

:>l AS ta .... :-. · O IJ(;IKA \ 'IDf-\ j · J I :"IJ lOOl

Predsednik Srečko Primožič, podpisnik za PGD Videm

v idemskim Friderikom Brač i čem ,

pod lehniškim Vekoslavom Fricem in žetalsk im Anronom BUlo lnom so več kot zadovol jni, in kot je dodal Merc, si v pri­hodnje sa mo želi jo, da bi to sodelovanje ostalo na dosedanji ravni . ovos( ob letošnjem podpisLI aneksa pa je tudi ta , da je CZ Videm pripravila operativn i

=9 1======= Stran 9 --

Igor Ivančič, podpisnik zo PGD Selo

POdpis aneksa 50 opravilt tudi predsedniki PGD iz videmske občine, no fotografiji predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec

načrt za vsako PGD posebej, v sk lo pu katerega bodo samo za izobraževanje potrebovali meci 5 in 6 milijoni tolarjev, okrog 80 milijonov pa naj bi samo letos potrebovali za nabavo opreme. Sestavni del tega načrta pa je tudi sporazum o medsebojnem sodelovanju društev in pa opredeljeno delovanje na mcji s sosed­njo Hrvaško, je še pojasnil poveljnik CZ [{oman Cafuta .

Zaradi obveznosti v Ljubljani je ane ks že prej podpisal videmski župan Brači č,

župana Fric in Butolen pa sta ob navzočnost i gasilcev sodelovala pri pod­piSU in dejala , cia Sla bila tucii v pretek­lem letu zelo zadovoljna s sodelovanjem in opravljenim delom; tako v CZ kot tud i v PGD. V letu 2004 bodo gasilci v zvezi skupaj prejeli 11 ,8 mil ijonov tolarjev, samo v videmski občini pa bodo v šti ri h društvih lahko razpolaga li z 8 mi lijoni sredstev.

TM

Še skupni posnetek v spomin no uspešno opravljeni dogovor no področju gasilstvo v GZ Videm.

PGD LESKOVEC NADALJUJE S SVOJIMI AKTIVNOSTMI Čla1li GD Leskovec izpolnjujejo

cilje, ki so si jih Ila začetku leta zadali Ila svojem rednem občnem zboru.

Slovensko in evropsko zastavo ob zastavi Občine Videm

Pos/avljanje prvomajskega drevesa

Sodelujejo na prireditvah in tekmovan­jih. Postavili so prvomajsko drevo , ki je vidno tudi ponoči, saj je lepo osvetljeno. Krajane pa so ob prazniku dela prebudili s prvomajsko budnico . Ob vstopu Slovenije v EU so za vse krajane pripravi­li prireditev. Ob tej priložnosti so razvili

NAŠ G LAS · OBl:INA VIDEr.1 • J UNIJ 2()(H

slovensko in evropsko zastavo ter zasta­vo Občine Videm. Ob florjanovem pa so že tradicionalno ponesli kip sv. Florjana k maši. Akt ivno pa so pričeli izvajati tudi operativne vaje.

Nataša Zagoranski

Stran 10 ===============01= --TRŽEVSKI GASILCI

ŽE TRETJiČ ORGANIZIRALI KVINTONIJADO

Nekaj zares dobrega z brajd

Konec marca so v pros[Qrih PGD Tržec člani gasilskega društva tretje leto zapovrstjo organizira li ocenje­vanje domačih dobrot, tako namreč pravijo "brajdešnicjll in suhim sala­mam. Ocenjevanja se je udeležilo kar lepo števi lo domačinov in tudi okoli čanov, komisija, ki je vse skupaj ocenila, pa je imela težko in naporno delo.

Kot nam je povedal Mirko Hliš, vodja vsega dogajanja, so prideloval­ei kvintona letos v ocenjevanje pri ­nesli 25 vzorcev, od tega dva vzorca šmamice, 5 gemaja, ostalo pa so bili vzorc i či stega kvintona in rdeče mešanice. Med dvema "šmarničarje­

ma" je bil prvi Janko Leti č iz Popovcev, šampiona za gernaj je pre­jel Mirko Grede lj iz Tržca , pri mešanem rdečem z brajd je šampi­ona osvoj il pridelova lec Anton Velunšek iz Ptuja, za čisti kvinton pa je šampiona preje la Anica Cafura iz Tržca.

V Tržcu so ocenjevali tudi kvaliteto doma pridela nih suhih salam, v tej kategoriji pa si je prvo mesto in posebno priznanje pridobil Anto n Cafuta iz Pobrežja .

Kvintoni jado v Tržcu so s kulinarično razstavo letos še posebej lepo obogatile članice društev žena Videm in Lancova vas, povabilu na druženje pa so se v velikem številu odzvali tudi domačini. Da je bila kvaliteta letošnjih vzorcev še boljša od lanskih , nam je potrdil tudi predsednik PGD Tržec Franc Drobnič, ki pa je že obljubil, da bo kvintonijada tudi prihodnje leto, saj so v Tržcu prepriča n i , da na tak način spodbujajo ljudi, da še obdelujejo brajde, pridelujejo kvinton in skrbijo, da je njegova kvaliteta iz leta v leto boljša . Torej , dobrodošli v letu 2005 na četrti kvintonijadi v Tržcu.

TM

DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIDEM LETOS SLAVI 50-LETNICO

Jubilejna prireditev 19. junija

Začetki delovanja Društva upokojenccv eDU) Videm segajo v lelo 1954. Od wkrat pa do danes se je v društvenih vrsta h za mc njalo veliko Ij lldi, v kroniko je zapisana vrsta dogodkov, še lepši pa so spomini vseh tistih čbnov, ki so v društvu našli dobre prijalelje in na jesen živl jen ja svoj prosti čas koristno por.tbiJi . Letošnje leto je za DU Videm jubilejno leto, saj slavijo ;O-Ielnico obstaja društva.

Novega precbednika DU Videm, Franca

Franc Koderman, novi predsednik, DU Videm

Kodermana, ki je na vrhu zamenjal do lgo­lelnega predsednika Milorada Pavloviča .

je bilo mesec dn i pred jubilejno prireditvi­jo in občnim zborom v Vidmu veliko srečeva ti. V društvenih prostorih so neka­teri brskal i po kronik i. drugi iskali podatke o delovanju društva še po ostalih papirjih in zvezkih , kajti do jubi leja se je vendarle potrebno dobro pripraviti in takrat predstaviti vso društveno zgodovi­

celoten Il -č l a ns ki upravn i odbor, imeno­vali tri nove čbne nadzornega odbora, so si delo razdelili še v odborll za šport in rekreacijo in v odboru za socialne zadeve. Že lan i so se odpravili na dva dobro obiskana izleta (na Madžarsko in Blatno jezero. skupaj so tudi martinova iD, veselo je bilo tudi ob za k l j u čku leta, letos SPOIll­

ladi pa so že bil i na Bizeljskem in v

Kumrovcu, 15. maja pa lud i na rekreativnem kolesarjenju po obči ni (o lem pišemo posebej v sestavku). Odziv članov na vsa druženja je vedno boljši , pravi Koderman, nekaIeri čl a ni pa so mu celo predlagali, da bi se v društvu dogov­ori li in vsak mesec orga nizirJ.li kak izlet ali ka j podobnega.

Po števih.l čb nov je DU Videm trel je največje drušrvo v bivši občin i Ptuj, takoj za Hajdino in Markovci ga lahko uvrsti­mo, v društvo pa je po zadnjih podatkih vpisanih 460 članov , ki prih<l jajo iz vseh koncev obči ne , pretežno pa iz Vidma in okoliških naselij.

Ob letošnjem jubileju bodo pripravi l i le prireditev, zdru ženo z rednim ;0. občnim zborom. kaj drugega pa ne načrtujejo, je povedal Koderman. Dodal je, da bodo 19. junija . v gosti ln i Pal v Vidmu, pripravili tudi bogat kulturni program . zaslužnim članom pa bodo ob lej priložnost i podeli li republiška in društvena pri znanja . Jubilejne prireditve se še posebej veselijo, saj bo 10 priložnost, ko bodo bhko pogledali v zgodovino, se spomn ili pomembnejših dogodkov in začrta li nove naloge, pa še za prijetno druženje bo poskrbljeno.

TM

no. Kol iko prelomnih trenu­lkov, veselih sre­čanj in druženj na številnih izletih rer prireditvah je zapi­sanih v kroniko, s pr e d se dnik o m K o d e rman o m nis\'a govorila, saj bo za lO več časa po praznovanju j llb ileja, sva pa klepelala o lanskih in letošn jih akti ­vnostih v društvu .

Potem ko so vi­demski upokojen­ci lan i za menjali

Videmski upoko;enci 50 prapor razvili leto 2000, no svoji zadnji veČji prireditvi. No levi še tokratni predsednik Milorad Pavlovič.

NAS G W\~ · onCINA V1DE~ 1 - JUNIJ 200,

=0======= Stran 11 --DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIDEM V LETU 2004

Društvo upokojencev Videm tudi v letu 2004 nadaljuje s svojim načrtova nim delom . Uspešno smo izvedli prvi spomladanski izlet na Bizeljsko in njegovo okol ico. Obiskali smo proizvodnjo stekla v Rogašk i Slarini , nala

pa smo si ogledali še proizvodnjo penečih vin v šampanjski klet i "Istanič" v Sta ri vasi pri Bizeljskem. Po prijetnem poskusu penečih

vin in prigrizku smo se odpel­jali v Kumrovec, kjer smo si ogledali rojstno hišo Josipa Broza - Tila. V Podčetrtku. v privatni p ivovarni Hale!", pet

kjer smo veselo zaplesali pozno v noč . Bilo je vese lo in prijetno, vsi udeleženci izleta so bili enotnega mnenja, da bi racli doživeli še več takšnih izletov.

Odbor za šport in rekreaci jo je 15.5.2004 uspešno izvecle l prvo rek reacijsko kolesarjenje za člane in neč1ane našega društva. Udeležba je bila veli ­ka , saj se je na pot podalo kar 40 kolesarjev. Por nas je vodi­la od gasi lskega doma v Vidmu cio gostišča Palaska v MarkovCih, nalO čez Štur­movec do Pobrežja v goslišče Šlajerc in čez polje do

Videmski upoko;enci - no kolo, za zdravo telo

smo poskusili njihovo svetlo in črno pivo in se nato odpel­jal i v gOli.šče Pri dvojčicah ,

gramoz ne jame, kjer smo si naredili prijeten piknik. Dogovori li smo se, da

No družen;u v Kumrovcu

rekreacijsko ko lesarjenje ponovimo večkrat na leto.

Tudi mesec junij bo zelo delaven za upravni odbor in za vse člane društva. Pred nami je namreč jubilejna letna konfe re nca - praznujemo 50 let obstOja našega društva . Letna konferenca oziroma občni zbor bo 19. jun ija 2004 , v gostilni Pal V Vidmu, s pričetkorn ob 11 .uri. Vabim vse član i ce in člane DU Videm, cia se udeleŽijO redne letne konference.

26. junija 2004 načrtujemo izlet v Slovenj Graciec, kje r bo srečanj e slovenskih upoko­jencev. Nato se bomo odpel­jali še v lep turističn i kraj, srečanje pa bomo z večerjo in

plesom zaključi l i v prijetne m gostiŠču. Imamo še ve li ko načrtov , kaj več o [e m pa bomo napisali prihodnjič.

Ob prazniku Občine Videm izrekam iskrene

čest itke vsem našim člani­

cam in članom, kot tudi vsem občanom, z željo, da

bi še naprej skupno in uspešno razvUali našo

občino.

Franc Koderman, predsednik DU Videm

KDO NE BI POZNAL BERNARDKE?

Kdo ne bi pozllal Bernardke Merc iz Gradišč pri Zg. Leskovcu? Vesela, nas1nejana, polna energije razveseljuje svoje prijatelje itI znance. V vsaki družbi je dobrodošla, saj s svojo prisotnostjo mladim zaupa svoje izkušnje in jim pokaže, kako naj z dobro voljo premagujejo strese in napore v življenju. Starejšim pa je za vzgled, saj je ved1lo polna energije in veselega srca. 15. ",aja je s svoji­mi sorodniki in prijatelji praznovala svoj sedemdeseti rojstni dan in tudi na svoji zabavi je vse prisotne 1lapolnila z energijo in upanjem. Iskrene čestitke, Bernardka, in še na m1loga zdra­va leta!

Nataša Zagoranski

NAS GLAS - OBČINA VJl)E,\[ - JUNIJ 2004

-- Stran 12 =======0 = PONOVNO SMO SE PREDSTAVILI NA REVIJI PEVSKIH

ZBOROV Tako kot vsako leto je tudi le tos v mese­

cu marcu pote kala območna revija odraslih pevskih zborov poci okri ljem Javnega sklada RS za kulrurne dejavnos­ti , območna izpostava Pnlj. Te revije se vsako le to udeleži tudi cerkve no prosvetni mešan i pevski zbor iz Leskovca , pod strokovnim vodstvom zborovod ja , našega kraja na Srečka

Zavea. Priprave so potekale vse od okto­bra v lanskem letu , pridno smo vadi li tucii dvakrat na tede n. Naš izbor pesmi je zelo širok, saj pojemo pesmi raz ličnih

skladateljev. Sodeč po odzivu publike smo se na reVij i od lično predstavil i, prav tako je bi la ocena strokovnjaka , ki je ocenjeva l nastop, zelo pozitivna in vzpodbudna za nas, kar nam daje še več e lana in zagnanosti za napre j. V naše vrste želimo pritegn iti vse ljud i dobre volje, ki b i želeli stop it i v naše vrste. S svojim perjem najpre j navdihnemo in razveselimo sebe, nato pa vso [Q lepoto in veselje delimo še s publiko.

Prav v te m času , ko nastaja ra članek ,

tečejo priprave na konce rt , ki ga pripravlja naš zbor. Konce rt bo v cerkvi sv. Andnlža v l eskovcu , v goste pa smo

povabili meša ni zbo r iz Vidma. Kaj več o tem pa v naslednji številki.

Slavica Vidovič

USTANOVNI OBČNI ZBOR ETNOGRAFSKEGA DRUŠTVA TRŽEC

Član i skupine Pokači iz Tržca so se v soboto, 27. marca, zbrali na ustanovnem občnem zboru Etnografskega društ včl

Tržec. Občn i zbor je potekal v prostorih KS Tržec, udeleži li pa so se ga tudi neka­teri gost je.

c------,..,-------,

Letos 50 se predstavili tudi v Kopru, kier 50

poželi aplavz in radovedne poglede.

Po kratkem uvodu in predstavitvi praVil so izvolili o rgane društva. Tako je bil za prvega predsednika društva izvoljen mag. Ivan Bož i čka , ki je predstavi l namen društva ler plan dela. Poudaril je, da je društvo ustanovljeno zaradi potreb po

ohranjanju ku lturne dediščine in razvoju kulrure na območju te KS. Prav ta ko pa bodo čl a n i društva skrbe li za ohranjanje kulturne kra jine in s tem posveča li vso skrb in pozornost okolju , v katerem živimo. Udeleževali pa se bodo tud i akcij in srečanj po vsej obč i n i , pa tudi širše, ter navezova li stike s sorodnimi drll,~ ! vi.

Skupino Pokači iz Tržca sestavlja šest mož, in sicer dva gospoda lia, trije pokači in harmo nikaš. Oblečeni so v kmečka

NA~ G LAS - OOCINA \,11)10,\1- J UNIJ 200i

oblačila iz prve polovice devetnajstega stoletja . Pokači predstavljajo furmane, ki so vodili vprege, pri tem pa jim je bil v pomoč bič, ki so ga vihte li , in z nji m I13.Z­

nanjali pri hod domov ter odganjali zle d uhove , ki bi lahko škodili živini . Gospoda rja skrbita , da pokačem ne pojen­ja moč - eden s pijačo, drugi z jedačo. Harmonikaš pa po svoji stari navadi s fraj­tona rico zabava sta ro in mlado.

Jože Junger

=0======= Stran 13 --UTRIP VELIKONOČNIH PRAZNIKOV

Bogati razstavi v Leskovcu in Vidmu

Ob letošnjih velikonočnih p raznikih so pricIne roke žena in deklet v videmski občini znova ustvarile nešteto izdelkov s pridihom praznikov, še najbolj zanimive pa so bile pisa n ke, narejene v najrazličnejših te hnikah , barvah in oblikah .

Na že tradic ionalni ra zstavi v Leskovcu , ki so jo pripravili čbni TD Klopotec Leskovec v Halozah , so se predstavi le še članice drugih aktivav žena in gospodinj v občini , na ogled pa so bili ludi izdelki leskovških osnovnošolcev in dobrote s praznične , ve likonočne mize. Lelos so

imele posebej svoj razstavni kotiček v videmski novi poslovno-stanovanjski hiši Viclemča nke - čbn ice društva kmetic občine Videm. Utrip obeh vdikonočnih razstav smo ujeli v objektiv.

Tekst in foto , TM

TUDI V LANCOVI VASI AKTIVNI V DRUŠTVIH

Čla nice društva podeželskih žena in deklet Lancova vas so v velikonočnem času,

natančneje v torek , 6. aprila, organizirale delavn ico z naslovom "Delajmo pirhe". Ustvarjalno je pisan ice v različnih tehnikah izdelovala ok rog 30 članic in nekaj najmlajših spretnih prstkov. Vse udeleženke so bile enot­nega mnenja , da so ta kšna s rečanja od li čna priložnost za medsebojno druženje, pa še kakšno novo idejo so dobile, kako poslikali pisan­ice. Svoje '\lIlikatne" p irhe, ki so se jim pridružili še ostali ročni izdelki , so nato ponosno lipostavile na ogled" na razstavi pisanic, ki jo je že osm ič zapovrstjo pripravilo turi sti čno društvo Klopotec iz Leskovca .

Prav rako je društvo sodelo­va lo na IIkvintonijadi", ki so

jo, letos trževski vsako

že tretjič, pripravili gasilci. Ti namreč

leto prireditev popestrijo z razstavo domačih dobrot. V nedeljo, 28. marca, so se tako članice društva predstavile z domačo potico, kruhom in sladkimi dobrotami.

V mesecu aprilu je društvo v vaškem domu v Lancovi vasi organ izi ralo predavanje o "Zdravi prehrani in njenih dodatkih ") predaval je g. Ivan Bezjak. S takimi preda­vanji namreč želijo razši riti svoje znanje in vedenje o zdravem načinu življenja.

Sedaj pa se član i ce društva intenzivno že pripravljajo na pomemben dogodek , ki bo v sabora, 5. junija. Tak rat bomo namreč v Lancovi vasi svečano odprli vaški dom in ga tako končno predali 5VO-

Svo;e izdelke 50 Lancovl;anke ·postavile no ogled" na razstavi pisanic v Leskovcu.

jemu namenu. Ob tej priložnosti namerava društvo pripraviti kulinari ­čno razstavo, žene in dekleta pa nameravajo razstaviti rudi svoje ročne izdelke. Prav tako pa bo društvo poskrbe-

lo za sladko pogostitev številnih gostov.

Teks t in fo to, Petra Krajnc

1\'A$ GL-\!o. - OUe'NA VIDEM - JUNIJ 2001

-- Stran 14========================~== BLAGOSLOV ZVELlČARJEVE KAPELE V VELIKI VARNICI

Vlledeljo, 16. maja, se je v Veliki Varllici pri Zveliča 'Ije vi kapeli zbrala, za ta hriboviti del Haloz, velika m1ložica ljudi. V njihovi pris· ot1l0SU je leskovški župnik, gospod Edi Vajda, blagoslovil lep pomnik preteklih rodov. Andrej Cafuta , ki je organizacijsko vodil

obnovitev kapele, je poveda l, da so Zveli čarjevo kapelo zače li g rad iti pred več kot 100 leti in jo o krog le ta 1904 n,di dokonča li. Zgraditi sta jo daJa Andrej in Gera Cigla r. Pri njih je d evet let služi la Gera MilOŠ i č, ki je za plačilo dobila dva hektarja zemlje, na kate rem je sta la tudi kapela. Gera Mi l ošič se je poročil a z že pokojnim Blažem Cafutam in tako je kape la prišla v Zveličarjev !Tgruntll. Med drugo svetovno vojno so Nemci odpe­ljali zvon, zadnjič pa je bila kapela obnovljena pred dva jset im i leti.

Lansko leto, 27. avgusw , je dobila tudi uradno priznanje posvetnih oblasti, saj je bila z odlokom Občine Videm uvrščena v zasnovo kulturne ded iščin e.

Ob stoletnici postavitve je na pobudo in željo Blaževega sina Mihaela njegov sin Andrej z družino poskrbel za lepo obnovitev kapele.

Kapela je sedaj popolnoma obnovljena. Prav ulko je na novo urejena okolica. Del fi n a nčnih sredstev za obnovo je prispevala Občina Videm in okoličani ,

največ pa družina Andreja C~t rute. Ostala dela so opravili: vsa mizarska dela , torej izdela vo oken, vrat in linic, sta opravila Homan Kociper in Darko Ca futa, ki niti sama ne vesta, koliko ur sU pora bila; notranja in zunanja zidarska dela so opravili Anton Stopajnik, Dani j elen in j ože Merc; obnovi tev kipov je strokovno opravi! Srečko Vrabl, ki je opravil tucli pleskanje nOtranjost i in b~t rv<l nje f3 sadc; kleparska dela je opra vil Drago Hercog; ob keram i čnih plošč i ca h je kl eČ3 l J:::mez Topolovec; s prevozom in m~t rc ri a l o Jll za ured itev okolice je priskoči l n:1 pomoč jože Primoži č; pri izkopih , urejanju oko­lice in drugih delih so sodelovali rud i drugi ljudje iz bližnje in daljne okolice, ki jih vseh ne moremo našteti.

VS:l desetletja so se oh Zveličarj evi

kapeli zbirali okoliča ni , predvsem ob blagoslovu velikonočnih jedi, ki p01eka še danes, tcr ob majniški pobožnosti -šmarn ica h. Oh letošnjem blaguslovu je padla odločit ev , da bi majsko s rečanje

postalo tradiciona lno.

Danes se C(JfU l0vi upraV ičeno veselijo lepo obnovljene Zve li čar j evc kapele. Svoje vesel jc so na dan bbgoslovitvc deli l i z 7.b r~tni!lli ) ki so se na dv()ri .~čll nji­hO ve domačij e zadrž:.di do poznega večera.

MŠ

ROMUNIJA IN NJENI ČARI Tudi z našo širšo družbeno skupnostjo

b i rad i delil i veselje, k i smo ga dOŽivljali ob praznovanju nove maše našega romunskega sobrata , br. Christana Balinta. Ob tej priložnosti se je na pot v Homunijo podalo tudi nekaj videmskih župljanov, ki so bili tam od 22. do 28. aprila 2004. Najprej naj pojasnim, ka ko je prišlo do

tega, da smemo tukaj med nami imeti sobrate iz Romunije. Po padcu komu­nističnega režima v Romuniji . ki je za tird l vse obl ike vernosti in onemogočal , da bi se posamezniki odloča li za duhovniške poklice, se je na tem področju zgodil pravi preobrat. Na desetine fantov se je odločil o za vstop rudi v vrste manjših b ratov minoritov, predvsem iz okolice mesta Roman, ki leži v vzhodnem delu Romun ije. Tako imajo t3m danes v prip ravi na duhovništvo okrog dvesto kandidatov. Ker drugod duhovnih pok­licev primanjkuje, se vedno več fantov iz Romunije daje na razpolago za delovan­je in življenje kjer koli po svetu . V dogovoru z redovnimi predstojniki nato pade odlOČitev, kam bo kdo šeL Tako je pred sedm imi leti prišel na vrsto tudi naš

Novo mašo je p. Christian obhajal v domačem kr~tjLl v Romun iji .

p. Christian, ki je izrazil svojo pripravl­jenost, cia p ride k nam v Slovenijo.

Tekoč sem ga vpraša l, če je tedaj sploh vedel, kje je Slovenija. Odkrito je p ri zna l, da je šel najprej pogledat na zemljevid.

NA.'4 "LAS - Ol3elKA VIDE,\I - .I{ INIj 20\H

Na jprej je bilo potrebno poskrbeti za znanje s l ovenščine, ki se jc je zelo dobro naučil. Sledi l je štud ij teologije v Ljubljani , zadnja p rip rJvo na duhovniško službo pa je imel pri nas v

=0====== Stran 15 --Vidmu p ri Ptu ju. Novo mašo je obhajal v domačem kraju v Romuniji .

Za nas se je tako odprla priložnost, cia vzamemo pOI

poci noge in si ogledamo ro deželo od bli zu. Nekateri ljud­je so se priključili avtobusu, ki je bil organ i zir~111 iz Ljubljane, s p. Emi lom pa sva se na POI podala z 3v10 111 .

Priznati 1110 ram, da naju jc gnala precejšnja mera radovednosti , predvsem p:] veselja ob p ri ča kov~lJ1ju novih dož.ivcli j.

jen peljati nazaj na p ravo pOL

Nočn i p rehod čez mejo v Romunija se je sicer malo vlekel, a nič za to.

Po prespani noč i sva nacbljc­va la pot po Romuniji , ki je čudovita dežela. Ogromn:1 pol ja, skrbno obdelana, pes­tra pokrajina. Ker na tej poti še ni izgrajenih avtocest, sva si deželo lahko v miru ogleda la.

Pot čcz plosko rvlaclžarsko , kjer se zd i, cI ~t jc na jvišji hrib 113dvoz čcz avtocesto, je bila dokaj enolična . Neprostovolj­ni izlet po obrobju Budim­pešte je vnesel malo pestrosti. Omenili jl! lreb~l , da sva že tukaj imela dokaz Z~l to, da s reča.~ povsod tucli dobre ljucli. Tokr~lI v obliki tovorn­jaka rja, ki naju je hiJ pripravl-

Pot od romunskega mesta do mesta je [rajala ccl dan in zveče r sva doživela prisrčen

sprejem p ri brat ih v RomamI. Kako se je span je p ri legia!

Po tcm pa S:1I11a nova m~l.~a.

Slavje cele vasi, ki se je zbrala v novi cerkvi , ki je še skoraj v

surovem SfJnju , !las je prevze­lo. Prav tako nam je bilo toplo pri srcu, ko smo lahko občutili , kako gostoljubni in odpni so ti ljudje. Predvsem mladina je hitro na šla p ot,

kako vzposuvit i st ike.

Videmski župljani 50 se veselili skupaj z novomašnikom, našim romunskim sobrotom

Primicij:1 je b ila dom~lča in razigra na , p:1 tudi za naše želodec je bilo dodohr~1

poskrbljeno , Dobre so hile tud i romunske speci~llirel e.

Ker sva se drugo jutro nJme­nila nazaj dornov, sva morala

BIBLIOBUS

pred koncem veselega praznova nja leč i k počitku .

Po petJujstih ur:lh vožnje sva bil:1 Sp CI doma; res Ij u ho, kdor ga irna.

Bilo je čudovito.

br. Andrej

Potujoča knjižnica znanja tudi v naši občini

"K1ljige so Illljbo lj mir,u Ul zvesti prijatelji, najlažj e dosegljivi iII Ilaj­m o drej š i svetovalci le ,. lIlIjbo lj potrpežljivi učitelji, "

(C W. Eliot)

Od Sept e 1llbr~1 2003 ima bibliohus, ki spada pod okrilje Knjižnice Ivana Potrča

Ptu j, svoja posta jali šča tudi v videmsk i občini. Obiskova lci "knji žnice na kole­sih " si lahko tako v domačem kraju izposodijo knjige, časop i se, v ideo­kasete , CD-je, DVD-je, pa še bj bi se našlo, Vpišejo se lahko vs i občani, saj se na knji žnih po lica h najde splošno in poljudno gradivo lako za otroke in mla­dostnike kot nlcli za od rasle bralce. Vpis in čl anarin;] sta brezp lačna, izkaznica pa stane le borih 200 lolarjev. Pa še to: gradivo bhko imate izposojeno 2 mese­ca, po možnosti pa ga lahko wdi podaljšate!

Dragi bralci, našte!;" sem vam kar nekaj ra zlogov, zakaj se splača obiskati bib­Iiobus. Pova bim vas, da obišče to zak­ladnico znanja in se tako podate v čudoviti svet pisane besede, Želim vam , da bi b ile knjige va,še zveste prijateljice ::lli pa vsaj dobre znanke!

f· ~' -

Obiskovalka pofu;oče knjižnice 5 svojo "bero knjig ",

URNIK BmUOBUSA ("f) rveče knjige" lahko ulovite !e še junija. n~lto lXI spet sep­tembra - julij "l in 'Ivgusra namreč hibliobus "počiva" )

VIDEM (osnovna šola) SREDA 8.30-9.30 9.6., 30.6.

LESKOVEC (osnovna šola) SREDA 10-11 9.6., 30.6.

LANCOVA VAS (vaški dom) SREDA 11.15-11.4 5 9.6.,30.6.

SELA (kulturni dom) SREDA 12-13 9.6., 30. 6.

Tekst in foto: Petra Krajn c

-- Stran 16 ======§ = OSNOVNA ŠOLA VIDEM IN PODRUŽNICE

NATEČAJ EVROPA V ŠOLI

Že več let osnovnošolci sodelu jemo v nagradnem natečaju Evropa v šoli. Letos je bilo to še posebno pomembno, saj je Slovenija 1. maja vstopila v Evropsko unijo. Na nagradni nateča j smo pošilja l i literarna dela , fotografije in l ikovne izdelke. {"lOja sestra Sa ra in jaz sva se udeležili nagradnega natečaja na lirerarnem področju .

Učitelj ica nam je predlagala nekaj naslovov. Doma sva s Sa ro dolgo premišljeva li , kateri naslov naj izbereva. Sara je izbrala naslov Rezu ltat je in ni pomemben, ja z pa Na zmagovalnih stopničkah. Ko smo spise prinesli v šolo, sta mentori ci izmed vseh spisov izbral i najina sp isa in ju poslali v Ptuj, kjer so oprJ­vili regijsk i izbor. Na tem izboru je kom isi ja ponovno izbrala najina spisa.

Kakšno nak l jučje! Pred prvomajskimi prazniki so naju in men­tariei povabili na Ptuj , kje r je bila pris rčna proslava in podelitev priznanj v CIO-LI. Tam smo tud i izvedeli , da bomo povabljeni na proslavo v državnem merilu v mariborsko gledališče. In res. 7. maja smo se odpeljali na [ O slovesnost v Maribor. Program, ki so nam ga p ripravili , je bil enk ra ten in nepozaben. Bile smo zelo ponosne, da smo lahko prisostvovale tej prireditvi, na kateri smo se zbrali mlad i iz vse Slovenije, ve leposlanik i različnih evro pskih držav in mnogi drugi. Zdi se, cia sva s Saro šele tak rat začel i razmišljali o pomembnost i vstopa v Evropo.

Sklenil i sva, da bova tucii v prihodnje sodelovali na tem natečaju .

Sara in Barbara Trafe1a, OŠ Videm

Obja vlje1la spisa sta potimelltorstvom ge. K. Cafuta in g e. T. Potočnik 1Iapisali videmski oSllovllošolki Sara ill Barbara Trlifela, bila sta Ilagraje Ila Ila Ilatečaju Evropa v šoli.

NA ZMAGOVALNIH STOPNiČKAH

Vsakdo v življenju hrepeni po tem. da bi bi l uspešen, sprejet, ljubljen. Nekateri pa si želijO, da bi spoznali nove ljudi, nove kraje

., da bi napisali kak.~no preprosto zgod­bo; res nično ali pa izmišl jena.

Tukaj je ena čisto moja.

Jana je živela v revni družini . Njena starša sta bi la alkoholi k::!. Mama jani včasih

sploh ni skuhala koSila, zato si je morala hrano po iskati sama ali pa je bila la čna.

Starša, ki sta ves dena r zapravila v gostil ­nah, za .J ano nista kupila obleke in šolskih potrebšči n , ampak si je sama kupila šolske potrebšči ne , za obleko pa ji je zmanjkalo denarja. V šolo je lako pogosto hodila raztrgana.

Sašoici so se iz nje norčeval i in jo obkladali z raznimi zaničljivimi vzdevki. To je Jano bolelo. V šoli je bila veei na l ista , ki so jo imeli za manjvredno, pa tudi učite l jem ni bi la preveč pri srcu. Večkrat se je igrala v parku na peskovniku sama , ker se n ihče ni hotel igrali z njo. Pogosto se je igrala , da je od li čna skakalka v skoku v dal jino.

Ko je nekega jutra, preden je šla v šolo, vad ila skok v daljino, so mimo prišle nekatere njene sošolke in se začele iz nje norčeva ti , zakaj se sploh to igra, ko ji tako nikol i ne bo uspelo post:Hi odlična

skakalka v daljino. Jano je to sicer malo prizadelo, vendar je skakala naprej.

Ko je tako vadila že dober mesec, je v nji­hovo mesto prišel gospod Cene, ki je iskal deklico, da bi pri njem trenira la skok v daljino. Nekega dne je .Jana spet trenirala

in gospod Cene jo je povabil na rob peskovnika ter jo vprašal, če bi hotela lrenirati pri njem.

Rekla je, da ne more, ker doma nimajo denarja za opremo in treninge. Gospod Cene ji je obljubil, da bo on poskrbel za to ,

le starši bi še morali privoliti. Jana je povedala gospodu Cenetu, da sta starša alkoho lika in da ju ne skrbi, kam gre, kaj počne . Oo sta ršev sta vseeno stopi la in dovoljenje ludi dobila.

Jana je torej vsak dan po pouku hodila na trening. Šlo ji je od l ično. Njen trener je poskrbel za vso opremo in za treni nge. Ko je tako pridno trenirala že kakšno leto, ji je trener povedaj, da osnovna šola, ki jo je deklica obiskovala, prireja špollno tek­movanje. Ena od tekmova lnih disciplin je bi l::! rud i skok v daljino. Obljubil ji je, da ji bo omogočil še pomembnejša tekmovan­ja, če bo uspešno skaka la na šolskem.

V razredu so morali določiti za vsako tek­movalno disciplino po enega učenca. Ko so prišli do skoka v daljino, so se nekatere deklice posmehljivo obrnile k njej in rekle, da naj kar ona tekmuje za njihov razred, da ne bo za man kar naprej skakala po peskovniku. Tako se je tudi zgodilo .

Čez dva dni je bilo tekmovanje. Nastopil je trenutek, ko se je pognala v tek, skočila

in premagala vso konkurenco v dekliških vrstah . Potem so želeli, da tekmuje z najboljšim fa ntom. ajprej je skoči l fane Skok ni bil slab. Sošo1ci so videli j anin začuden izraz na obrazu in vedeli , da to pomeni, da je zelo dobro skočil. Prvi

N. ... s GlAS · OBeiN" VIDE~I - JUNIJ 2004

tr<:: llurek se je hotela vdati in prepustiti zmago fan tu. Ko je zagledala trenerjev razočarani obraz, je skočila, ko likor dobro je znab. Prekosi la je samo sebe. To je bil njen najdaljši skok do tistega dne. Sošolci so jo z občudovanjem gleda li. Njen skok je bil res majstr.ski. Zmagala je! Kako vesela je bi la svoje prve zlate medalje, si lahko le mislimo.

Tisti dan je polizala svoj prvi sladoled. Kupil ji ga je njen trener, ki je bil zelo vesel njene zmage. Izpolni l pa je tudi svojo obljubo in jo prijavil na obči nsko tek­movanje.

Od tistega dne je Jana je še bolj pridno vadila. Občinsko tekmovanje se je hitro bližala. Nanj je šla v spremstvu trenerja. Starša se za njeno delo še vedno nista zan­imala. Tudi od tu je odnesla zla to odličje.

Ljudje so stikali glave in se čud i li , kako je mogoče , da je lahko Jana tako uspešna.

Potem je sledi lo regijsko tekmovanje . Tudi tu se ni ni č slabše odrezala. Po končanem tekmovanju so jo obstopili nov­in~l.fji in jo zasuli z vpraša nji. Jami jim ni veliko povedala . Zelo si je namreč želela, da bi bila ob njej njena sta rša in se z njo vesel ila. Vedela je, da bo reševanje njenih staršev iz objema alkohola veliko težje delo kakor tekmovanje. Toda .Jana je imela trdno volj o. Obljubila si je, da bo poskušala premagati tucli to oviro.

PO tem tekmovanju je imela vse možnosti, da se pomeri z najboljšimi na državni ravni. In to se je tudi zgodilo. Sodnik , ki je stal ob progi za skok v daljino in predstavl­jal tekmova lce, je končno zaklical v mikro­fon Janino ime in njen priimek. .Jana je

=0======= Stran 17

stopila za srarrno čila. Pišča l ka v sodnikovih ustih je zapiska!:1. Jana je ste kla , se odgnala in skočila. Pristala je v mehki mivki . Zmeril i so dolžino skoka. Sodn ik je v mikro­fon rekel , da je Jana osvoji la p rvo mesto.

To pode litev sta sprem ljala tucli njena starša. Sosedje ju namreč niso pustili pri miru. Hočeš nočeš sta morala z njimi gledati televizijo, ki je prenaša la tekmovanje. Ko so Jani obesili okrog vratu zlato medaljo, se je v njunih srcih nekaj pre maknilo. Začuti la sta , da ne delata prav, ker nista z njo, ker je ne podpirala. Od tisteg~1 dne sta se iskreno trudila pre magati svojo odvisnost in zaživeti dostOjno življenje. To je bi lo za Jano najlepše zlato odličje , ki ji ga je prineslo njeno mlado živl jenje.

Še naprej pa je pridno vadila skoke, veliko tekala pa tucli n::1 učenje ni pozabila. V šoli se iz nje n i nihče več norčeva l ,

celo pri ja telje je dobila . N ič več ni bila grdi raček.

Jana bi bila najbrž zelo uspešna tudi na evropskih in sve­tovnih tek movanjih , lOeb tu se moja zgodba ža l konča.

Razmi3ljam. Lepo bi bilo, če bi življenje pogosto pisa lo zgodbe, ki bi se tako končale , kot se konča moja - srečno.

Ljubezen

Ljubili ln Iju.bljen bUi j e ležka stvar. Udari na možgane, bolezen povzroči .

Eno z dravilo obstaja; to je: zaljub(ienost skriti in eno lela na lO pozabili.

Barbara Trafela, 7. a/9 OŠ Videm

Snežana Lesjak, 7.r./9 OŠ Videm - podružnica Leskovec

ŽOGA

Bilo je svetovno prvenstvo v nogometu. Igrala sta Real

Madrid in Slovenija. Sodnik je zapiskal začetek tekme.

Slovenija je imela žogo.

REZULTAT JE IN NI POMEMBEN Vsi boljši športniki tekmujejo. Eni na šolskih, drugi na občinskih , spet drugi na državnih in evropskih in nazadnje še na svetovnih tekmovanjih.

Skratka, tekmovanj je več vrSL Tekmujejo lahko v nogome­tu, teku in še in še.

Na vseh tekmah se pojavljajo rezultati. Rezultate lahko šteje­mo s časom, z goli, s koši itd. Nekaterim so rezultati pomem­bni , nekaterim rudi ne. Če si pravi špo rtnik, ti rezultati ne bi sme li biti preveč pomembni, saj je šport namenjen predvsem sprostitvi , razgibanju, boljšemu počutju in še čemu.

Če bi ljudi, predvsem športnike, šport pritegnil sarno zaradi končnih rezultatov, bi na koncu vsake tekme vladal prepir.

Vseeno pa so rezultati pomembni, saj z njihovo pomočjo lahko izberemo skupino, ki bo tekmovala v naslednji tekmi ali proglasimo najboljše športnike, podelimo medalje, pokale, priznanja. S pomočjo rezultatov lahko tudi hitro ugo­tovimo, kako dobri smo že, ali če smo se premalo potmdili, koliko so drugi boljši a li slabši od nas in kaj moramo še narediti , da se lahko z njimi enakovredno kosarno.

Tekmujemo pa lahko tudi sami s seboj, kar je za razvoj vsakega posameznika zelo pomembno in ponuja posebno zadovoljstvo, sploh če ugotovimo, da smo v neki panogi vedno bolj uspešni.

Sama zase lahko priznam, da pri vsaki igri gledam tudi na končni rezultat. Pri tekmah tudi navijam za tiste, ki so mi najbolj blizu.

NAŠ GlAS

Sara Trafela, 5. a oš Videm

--

Zahovič je podal Rudonji, Rudonja je podal Cehu. Ceh

je streljal na gol. Žoga je bila v mreži. Slovenija je vodila ena proti nič. Ceh je rekel žogi: "Najboljša žoga na

Glasilo izda ja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, rel : 021761 94 OO, fax. : 021761 9401 , e-mail: info@videm.si. Urednik : Tatjana Mohorko, člani uredništva: Darinka Ratajc, Petra Krajnc, Marjan Škvorc, JožeJunger, Friderik Šimenko, NaWa Zagoranski in Iztok Roškar. Oblikovanje in risk: Vejica, Rado

svetu si!"

Žan Sovec, 3. r. OŠ Videm - podružnica

Sela

Škrjanec s,p" Ul Lackove čete 3, 2250 Pruj, tel. : 04 1 684910. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št: 23/90-54 1/96- 12 se za glasilo plačuje 8,5 % promet­ni davek. Glasilo NAS GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil , ki jo vodi lIrad vlade

RS za informiranje , pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev. ki ga vodi Minislrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356 Glasilo je brezplačno in ga

prjmejo gospodinjstva v občini Videm. Izhaja v nakladi 1.900 izvodov.

NAS GLAS - OOCIN .... VIDEM · JUNIJ 2004

-- Stran 18

2. POHOD KORANTOV IZ LANCOVE VASI Brez kape in zvoncev za "zdrav duh v zdravem telesu"

Koranti iz Lancove vtisi so drugo lelo zapovrstjo orgllnizirali poJtod, s katerim so uresničili željo, da bi se tudi med lelom, ko k01"tl1lli lIiso tako aktivni, srečevali iII družili. Naj spo11lllilllo, da se koranlovo poslanstvo prične "" svečnico, z odgalIjalIjem zime iII prillašlIlljem pomladi pa koranti ztlk1jučijo Ila

pepeinično sredo. S rečko SitarI organizJro r letošnjega

pohoda, je povedal , da so se pohodnik i v soboto, ] 5. maja 2004, okrog 9. ure zbra li pred vaškim domom v Lancovi vas i. Z avtomobili so se odpeljali cio Vidma, kjer se je nato okrog 30 pohod­nikov peš podalo na pot. Čez Dravinjski Vrh so se napotili proti Varej i, kjer so imel i prvo postoja nko. Tam so se ok repčal i z malico in domačo haloško kap ljico, ki sta jo vel ikodušno postI'egI::! Jože Gašpa ri č in Stanko Peter. Pot so nadaljeva li čez Dravce in G rad i šča do gostilne Varež v Cirkulanah , kjer je bile njihova sk lepna postaja. Družabn i del s rečanja so sklenili s pogostitvijo, pa rud i harmonika se je oglasila. Okrog 19. ure

OBČINA VIDEM Videm pri Ptuju 54 2284 VIDEM PRI PTUJU

Pohodniki 50 5i med poljo vzeli Č05 ludi za 5pominsko FotograFiranje.

zveče r pa so se pohodniki z :1Vtobusom vrnili v dom~lč kraj.

Vsi udeleženci so bili mnenj:!. (b so p reživeli prijeten (bn. z veli ko smeha in dobre volje. Sitar je še izrazil željo, da bi

JAVNI NATEČAJ

rak.<e n po hod posta l tTadicio nalen . Ha zmišljajo pa že, da bi se prihodnje leto po(bl i na ka kšno daljšo ruro s ko lesi.

Petra Krajnc

Foto,JV

za izbor najboljših turističnih spominkov Občine Videm

Na natečaju lahko sodelujejo spominki in zamisli za nje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo našo občino , ki j ih je mogoče izdelati v večj i ko li č ini za prodajo in so javno predstavljeni.

Poslani vzorci spominkov bodo ocenjevani po naslednjih merilih: . umetniško-etnološka vrednost

. komercialna vrednost . predstavljanje kraja

Trije spominkov bodo izbrani za obč.inski spominek.

Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe, posebnih pogojev za sodelovanje ni. Vzorce spom inkov bo sprejemala Občina Videm, Videm pri Ptuju 54 , 2284 Videm pri Ptuju do vključno 10. julija 2004 . Vsak vzorec mora biti označen s šifro.

V priloženi kuvelt i pa morajo biti naslednji podatki o avtorju in izdelku: . lme in p riimek , naslov ter telefonska

števi lka avtorja · kratek opis spominka · datum nastanka izdelka (ideje) · možna mesečna izdelana količina

izdelkov · cena spominka

Vsi , k i se želite prijaviti na natečaj,

lahko na Občini Videm dvignete tudi prijavnico, na katero lahko izpolnite vse zgoraj navedene podatke .

~A.~ GLo\:> . O llC' NA YIl)E~ 1 . JlNlJ 200 I

Razglasitev rezultatov natečaj bo na kmečkem prazniku 14. avgusta 2004 v Leskovcu. Vsi p rejeti spominki bodo razstavljeni na razstavi.

Izbranim spominkom bo omogočena promocija in prodaja .

Občina Videm

=9 ================ Stran 19 --Z VLAKOM ZVESTOBE 22. MAJA IZ PTUJA DO KOPRA

Druž ba Radio-Tednik Ptllj iII Slovenske železnice sttl 22. maja sku­}Jaj orgallizira/a potovanje z vlakom iz Ptuja do Kopra ;11 Ila prijetno popotovanje vzela kar 3 60 POlIlikov, veseUII. Štajercev. Največ je bilo zvestih poslušalcev Radia Plllj iII bralcev Štajerskega tednika, lIled gosli jJ" so bili ludi ž upani iII pred­stavniki občin Spodnjega Podravja. Občillo Videm j e 1UI IJ/aku zaradi odsol.llosti župana zastopala direk­torica občillske uprave, DCII"iuka Ratajc, med potniki pa Ili malIjkalo veselih ljudi iz obči"e Videm.

Vtisi z Vlaka zvestobe so enkratni. nikda r

pozabl jeno dož ivelje - so po veda li mnogi, k i so se. nek~te ri na srečo, drugi na veselje, imeli pri lo žnost d ružiti v najboljši , po letih zares pisani d ruščini.

Ko veseli Štajerci na pot gredo ...

mivo dogajanje na vla ku že zgodaj zjutra j, ko sva Rado Škrja nec in Tatjana Mohorko v živo p riprav il a jutranjo odda jo Štajerska budil ka , večerni del programa na vlaku pa sta z oddajo Orfej ček popestriiJ ,~e

Ljubo Huzjan in Jo že Ekan .

Ljudje so se zabavali, pridno koristili bogato ponudbo o rgani za torjev , delili dobro vo ljo in navezovali nova pri­jare ljst v~ l , nekaleri verjel!1o tudi ljubezni. ln p rav je lako, sta dejab tud i gb vna "kriv­ca". da jc Vlak zveslObc sploh krenil na pot: direktor Raclia Pruj in Šta jerskcg::1 tednika, Jože Bra čič , in precl-

NAS GI.AS· O BCJNA VlDE~ ! · J UN IJ 200·1

Spodaj: Improvizirani radijski studio na vlaku.

Marinič , oba doma iz videmske občine.

ln to še ni vse, videmska občina je imela na vlaku svoje predstavnike lUcl i v ta mbu­raškell1 o rkestru , meci pok;:l či iz Tržca, skupini Etnogra fskega d ruštva in n1ecl p redstavniki najrazl i čnejših društev .

Zabava je bila od li čna , še bolj odlični in enkratni pa so bili ljudje, k i so se en dan v letu prepusti l i zabavi in delili dobro voljo. Zagotovo bo vsak povedal po svoje, meci spomine dodal listo , kar mu je bilo najho lj všeč na po{Qvan ju in d ruženju , in če bo s reča spet kaj poma­gala 2r3VCn, potem bomo prihodnje leto spet po {Qvali skupaj na 2. Vlaku zvestobe. Čestit ka orga niza torjem in nastopajočirn , ki so na vlaku , nato pa na Obali v Kopru in Izoli, dali vse od sebe, da je b ila družba dob ra, zabava pa odl ična , taka , kal jo Štajerci znamo nared­iti .

Tekst in foto, TM in RŠ

-- Stran 20 =======§ = PROMETNA VARNOST

PREPREČUJTE NEVARNE SITUACIJE V PROMETU IN SI MED SEBOJ POMAGAJTE!

KAKO VOZITI, DA BO MOŽNOST PROMETNE NESREČE ČiM MANJŠA? · Vedno vozite s prilagojeno hitrostjo

tako, da boste svoje voz ilo lah ko obvladovali. Upošteva jte o mejitve hitrosti, še zlati v naselju.

· Pred in meci vožnjo ne uživaj te alkohol­nih pi j ač al i opojnih substanc.

· Izogibajte se tveganim prehitevanjem. predvsem v gostejšem prometu in kolonah.

· Ves čas skrbite, cia bo vaše vozilo tehn i čno brezhibno.

Dosledno upošteva jte prometna pravi­la.

KAJ STORITI V PRIMERU PROMETNE NESREČE?

Vaša dolžnost je, da v primeru prometne nes reče pornagat e udeležencem v okviru svojeg~1 znanja in zava rujere kraj pro metne nes reče, če

udeleženci tega ne morejo storiU sami. S le m o pozo rite druge udeležence v prome[U in prep reč i te nasta nek novih prometnih nesreč.

. Presodite oko li ščine , v kateri h ste našli udeležence, zlasti , če sam i niste v ideli nes reče , ali če je poškodovanec v neza­vesti.

Presod ite sranje poškodovanca (zavest, dihanje, s rčni utrip, videz in barva kože, telesna temperatur::l, krvav­i tve , nevarnost poškodbe hrbtenice, bljuvanje ... ).

. Obvest ite poliCijO n3 tel. ~ t cvilko 11 3. Na cesti bod ite mirni , previdni ,

po trpežl j ivi, v neposredn ih stikih z drugimi udeleženci v prometu p3 obzirni , spoštlji v i in vljudni!

KAJ STORITI, ČE STE UDELEŽENI V PROMETNI NESREČi? . Če je v njej kdo umrl, ali b il telesno poškodovan, mora te takoj obvestit i najbližjo policijsko postajo oziroma pok licat i ml tel. štev . 11 3 ( polic ija posreduje naprej tudi obvestilo za reševalce).

. Poča kati morate na kraju prometne nesreče in pred konccm ogleda kraja nesreče ne smete uživat i alkoholnih pijač . Izjemoma smete kraj za pustit i

zaradi pomoči poškodovanim v nesreči in zarddi obveščanja poliCi je. Ko to opra vite, se morate takoj vrn it i na kraj prometne nes reče.

· Če Sle udeleženi v prometni nesreč i , v kater i je nastala samo premoženjska škoda, pa drugi udeleženec ni navzoč (npr. n:1 parkirnem prosroru), morate o tem takoj obvestiti po licijo na tel. štev. 11 3 in posredovat i svoje podatke in podatke o poškodovanem vozilu.

· Če imate pri sebi fOLogra fski aparat ali kamero, nes rečo posnemite iz večih položajev. da bi kasneje lažje ocenili prometno nesrečo.

· Če sre udeleženi v prometn i nesreči, v kat eri je nastala samo manjš::1 premoženjska škoda , morate vozilo takoj odstraniti s ceste in z drugim udeleže ncem izmenjati p odatke ter izpolnit i Evropsko poroč il o O prometni nes reči. To vam svetujemo ob vsa ki prometni nes reči , saj boste na podLIgi evropskega poročila la žje in brez za plelOv uveljavili povrnitev škode.

Miran Brumec, VPO

STATISTIKA PROMETNIH NESREČ V KRiŽiŠČU REGIONALNE CESTE Z LOKALNIMA PRI RIBNIKU IN GRAMOZNICI TRŽEC

Na po li cijski postaji Podlehnik v zad njih lerih beležimo največ p rometn ih nes reč, do katerih prihaja vali pred križ i ščem regiona lne ceste III . reda šlev. 690, odsek 01235, od km 0.900 do 1.100 Tržec~Leskovec in lokalne ceste Lovrenc-Tržec, za to vam p redstavljamo število, posle­cIice in najpogostejše vzroke vseh promelnih nes reč, ki so se v obdobju zadnj ih 3 let zgodile na navedenem odseku regional ne ceSte in v kri ž išču regional ne cesre Tržec - Leskovec, z loka lnima cestama Lovrenc-Tržec -Pruj -Pod lehnik, pri gramoznici in ribniku JAMA Tržec.

V času od 01.01.2002 do 31. 12.2002 se je na naveden-

em odseku skupno zgodilo 17 prometni h nesreč, od tega 11 p rometnih nesreč z materi­alno škodo, 1 s smrtnim izidom. 5 prometnih nes reč s telesnimi poškodbami , v k::Hcrih sta bili 2 osebi hudo telesno poškodovani, 5 oseb lah ko relesna poškodovanih , 21 oseb pa telesnih poškodb ni zadobilo, kar znaša 6% vseh prometn ih nesreč, ki so se zgodile na območju PMP Podlehnik.

V času od 01.01. 2003 do 31. ] 2.2003 se je na naveden­em odseku regionalne ceste skupno zgodilo 29 prometnih nes reč , od [ega 16 s premoženjsko škodo, 1 s sll1l1nim izidom , v 12 promet­nih nesrečah s telesn imi

poškodbami sta bili 2 osebi hudo telesno poškodovani , 16 oseb lahko te lesno poškodovanih , 23 oseb pa poškodb ni zaclobilo.

" AŠ GI.A~ - O Be iNA V!DE.M • JUNIJ 1(l(H

Navedeni delež znaša 9 % vseh prometn ih nes reč, ki so se v letu 2003 zgod ile na območju PMP Podlehnik.

V času od 01.0 1. 2004 do

=0======= Stran 21 --nosti v 13 primerih ;

neprilagojena hitrost vožnje v 9 primerih;

30.04 .2004 pa se je na nave­denem odseku regionalne ceste in v križišču z lokalnima cestama zgodilo 11 prometnih nesreč, od tega 7 s telesnimi poškodbami , 4 prometne nesreče pa z materialno škodo. V p rometnih nesrečah s telesnimi poškodbami je v letošnjem leru ] oseba zado­bila hudo telesno poškodbo, 9 oseb je zadobilo lahke telesne poškodbe , 8 oseb pa telesnih poškodb ni zadobilo.

Na PMP Podlehnik ugotavl­janlO, da so za prometne nesreče , ki so se zgodile na navedenem odseku, naj­pogostejši naslednji vzroki:

. nepra vilna s tran in sme r vožn je v 17 primerih;

kot ostali vzroki pa so še neustrezna varnostna razda l­ja, prem iki z vozilom in nepravilno prehitevanje.

Glede na navedeno prob­lematiko v tem križišču smo na policijski postaj i Podlehnik v sodelovan ju z Občino

Videm in občinskim svetom za vzgojo in p reventivo v ces­tn em prometu podvzel i ukrepe, s ka terim želimo navedeno križ išče spremeniti v tako imenovano " krož išče" ,

saj smo prepričani, cia bo le s tako spremembo moč omejiti število prometnih nes reč in s tem posled i čno ub lažiti tud i posledice v morebitn ih

prometnih nes rečah , kot so prometne nesreče s smrtnim izidom ali telesnimi poškod­bam i.

Miran Bromec,

vodja policijskega o koliša Videm

Foto: arhiv Policije . neupošteva nje pravil o pred-

MAMILA - HUDiČEVA LEKARNA

Glede na to, da se je v zadnjih letih tudi na območju Občine Videm povečala

proizvodnja in uživa nje prepovedanih drog, med katerim i je najpogostejša "trava" ali marihuana, vas v tokra tnem sestavku seznanjamo z nekaterimi učinki in posled ica mi , katere čakajo

oziroma jih imajo uživa 1ci marihuane. Upamo pa, da boste tudi sami bolj pozorni vsaj na vedenje svoj ih otrok, če že ne do okolice. Otroci namreč lahko ka j hitro za idejo v družbo uživalcev pre­povedanih drog, ponavadi se vse začne z napačnim mišljenjem in to lerantnim odnosom do uživa nja marihuane in njenih p rodu ktov, ka r pa p redstavlja le prvo stopničko do uživanja tako imeno­vanih "trd ih drog".

Pod pojmom MARIHUANA (trava , gandža .. . ) razumemo osušeno in zdrobljeno cvetje ter liste konoplje, ki vsebujejo določeno količino psihoak­livne snovi. List i konoplje, ki imajo neparno šrevilo nazobčan i h li s tičev ,

imajo, ko so sveži , zeleno barvo, ki pa se med sušenjem vse bol j spreminja v o livno zeleno do rjavkasto ba rvo. Marihuana se lahko uživa v oblik i kajen­ja, sa ma ali pomešana s tobakom, lahko pa se jo meša s hrano ali pija čo.

Najpogosteje se jo uživa pomešano s tobakom, ki se ju ročno zvije v Cigareto, imenovano "JOINT!>, pri čemer je na eni strani ustnik izdelan iz lepenke ali kar-

MARIHUANA {ona . Učinki marihuane pri kajenju se pojavijo že nekaj minut po vdihovanja dima, svoj vrh dosežejo po 20-30 minu­tah, trajajo pa 2-3 ure po zaužitjU.

Tako v Evropi kot tudi pri nas postaja nov način proizvodnje marihuane v zaprti h prostorih , kot so klet i, garaže, rastlinjaki ipd. pereč problem, saj je učinek te konoplje dost i bolj močan in je njen način gojenja težje odkriti.

MARIHUANA IN NJENI UČiNKI V zadnjem času smO priča vse večji

razširjenost i uživanja marihuane med mladimi, k i ne razmiš ljajo o trajni škodi, ki jo le-ta lahko povzroči za njihovo zdravje.

Psihoakt ivna snov v marihuani (THe) je v maščobi topl jiva zmes, ki se nabira v maščobnih tk ivih telesa in se v obdobju petih do osmih d ni sprošča v krvni OblOk . Na ta nač i n se uč i n ki THC podaljšajo. Enkratno ali dvakratno tedensko uživanje marihuane že zago­lOvi trajen vi r TIIC v telesu, v nasprotju od alkohola, ki se v jetrih presnovi s hitrostjo 0.1 g alkohola na kilogram telesne teže veni uri.

Šrud ije kažejo, da uživanje marihuane p ri uživa leih povzroča zelo n10čno

duševno odvisnost. Duševna odvisnost se kaže v stalni potrebi po ponovnem

NA!; GLAS· OBČINA VIDEM · JUNIJ Z()()'1

uživanju . Uživalec se tako dejansko ne more več sprostiti , zabavati in delovati brez njenega uživanja , vendar pa za doseganje uč inka , kak ršnega je dosegel ob predhodnem jemanju, potrebuje vedno večjo količino marihuane, kar pa posredno vp liva na prehod k uživanju bolj nevarnih drog.

DELOVANJE MARIHUANE NA MOŽGANE IN ŽiVČEVJE Uživa1ci marihuane:

- imajo težave pri iskanju nata nčn ih

besed za opis tega , kar želi jo;

~ imajo težave pri razumevanju tega, kar drugi povedo;

- izgubljajo sposobnost za abstraktna mišljenje in se pomaknejo proti bolj konkretnemu nači nu mišljenja , kar pomeni, da ne morejo z razmišljanjem rešiti svoj ih osebnih problemov;

- se počutijO osamljene in nerazumljene;

- uživa1ci marihuane ne morejo p ravilno osredotoč iti pozornost i;

- ne poslušajo mnenja drugih;

- ne morejo imeti konstruktivnega raz-govora in govorijo drugim ljudem, ne z njimi;

- imajo občLUek, da so drugačni , da jih drugi ljudje ne razumejo, ter da ne spadajo v skupnost;

- njihovi interesi postopno zamre jo.

-- Stran 22 =======9= SPOMIN IN UČENJE Uživalci marihuane imajo pri zadet

kratkotrajni spo min , ker pa za radi prizadere fl eksib ilnosti misl i nimajo pravilnega osrecioročenja , pravzaprav ni veliko stvari, k i bi se jih spomnil i. Ko g leda jo na zaj, je njihova preteklost meglena.

Za uživalce marihuane okolje izgine in izgubijo interes, kaj se dogaja okrog njih. Živ ijo v svojem izo iirancm svcw , ne cia bi se tega zavedal i. Vidijo, da se let ni časi

spreminjajo, vendJr jim jc vseeno. Živijo v mcglenern svetu , kjer ne opazi jo, cia gre ča s naprej, in ne opazijo odnosov med ljudmi.

PSIHOMOTORiČNO DELO­VANJE Uživanje marihuane nedvomno v veliki

meri p rizadene človekove sposohnost'i, ki so potrebne za upr:lVlj:lIlje mOlOrnih ali d rugih vozil. Dokaza no je, cia t ~l kšna

nesposobnost traja več ur, medtem ko so subjekt ivni uč inki mamila izginili. Nesporno je ugotovlj~no. da prCdS[~l\'lja

rnarihuana večje tveganje za voznike , kot celo alkohol , katerega učinki so relativno kra tk i in jih spremlja subjektivni občutek zastrupljenosti.

DELOVANJE NA PLJUČA

Kajenje m,Hihuanc prizadene pljuča

mnogo bo lj, kor kajenje ob i čaj nega toba­ka , ker se marihuana kadi brez ob i čajne­

ga fi lm i, in ker je Z~l uživalce marihuane značilno inhaliranje, pri katerem se poskuša elim zadrža ti v pljučih čim

globlje in č im dlje. z~l r~ld i česa r dim draži pljučno tkivo dlje časa in ga poškoduje.

DELOVANJE NA SRCE

Už ivanje marihuane močno poveča

srčn i utrip. podobno kot stres povzroča razburjenje. Poveč::ln s rčni utrip je lahko rud i za 5()ok večji od no rma lnega, zato je mčl rihuana še posebej nevarna za osebe z motnjami delovanja srca in tiste z zv i .~anim krvn im tbkom.

Navedenih je le del poslediC. k i jih kajenje marihuane povzroč:! in pušča Jl ~l

uživalcih , ne moremo pa mimo dcislV~1.

da je za nabavo takšnih ~ Ili drugačnih

mamil potrebna velika vsota denarnih sredstev. za pridobitev k~lI erih pa uživaI ­ci stori jo veliko ra z li čnih kazn ivih deja nj, predvsem tatvin , vlomov in ropov, da nenazadnje ne omenimo prostitucije.

Najprej se w rv ine znčnejo dogajat i v last­nem domu in b ližnji okolic i in s prepro­dajo svoje ali tuje lastnine, ko pa le tega več ni, se uživa lci za tečejo tudi k n ~l s il ­

nim dejanjem. Znano je, da uživa lci pre­povedanih drog na mesec za porabo le teh pOlrebujejo tudi do 300.000 SIT in več .

Spoštovan i obča ni , v kolikor ste pri $ VO­

jem otroku ali \' bližnj i oko lici zaznali katerega izmed dejavnikoJll , ki sem jih opisal, pa sa llli ne veste, kako bi se o zadevi prepričali , vas pozivam, da se v času uradn ih ur policijske p isarne Videm

oglasite v pisa rni , kjer bOl11o skupaj našli ustrezno rešitev za vašega on'oka , dobili boste nadaljnje informacije in na slove inst ituci j. k i se ukva rjajo z zdravljenjem odvisn ikov od prepovedanih drog.

Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm

ŠPORT NA PP PODLEHNIK

Kot Vllm je znll1l0, se je število policistov Ila policijski postaji Podle/utik v z adnjih dveh letih močIlo povečalo, med 1ljimi pa. je seveda tudi veliko takih, ki se €Ikl,;V1l0 ali rekreacijsko ukvarjajo s katerim. izmed ŠPOt·tov.

Tako Sl110 v mesec LI aprilu 2004 na policijski postaj i Pod lehnik ustanovili PO LICIJSKO ŠPORTNO DR UŠTVO PODLEHI\TJK, ki šreje 41 članov, za predsednika šport.nega društva pa je b il na ustanovni sku pšči ni izvoljen po licist M iran Brumec.

Po licist i iz Podlehnika v okviru društva sodelu jemo v mali nogomet.ni lig i - v o k v iru poli cijske upr~lve

Maribo r, kjer trenutno med 12 ekipami zasedama odlično 2. m esto, sodeluje­mo na intern ih , državnih in mednarod­nih plvenstvih v boril nih veščinah , kjer se 3 policisti redno uvrščajo med ptve tri zmagova lce, prav rako pa se ut!eležujemo vseh po hodov in ostalih šp ortnih srečanj v o k viru občin Videm , Pod lehnik , j\lbjšperk in Žetale , karnor smo pač pova bljeni.

Prav tako v okviru športnega društva zelo uspešno deluje ribiška sekci ja, ki šteje 14 čbnov, ti se namreč udeležu jejo vseh tekmova nj v lovu rib

s plovcem na območju celotne države, kjer dosegajo zavidljive rezu lrate. Do sedaj so " ribiči" rako dosegli več prvih , drugih in tretjih mest na vst.::h nivo jih tekmova nj.

Člani ribiške sekcije lUCU sami vsako leto v ribniku Podlehnik za območje

PU Maribor organizirajo tekmovanje v lovu rib s plovcem , tekmova nja pa se udeleži meci 70 in 80 pol icistov.

Tako bo letos 8. junija ob ribniku Podlehnik potekalo že 5. Ribiško tek­movanje za prehodn i pokal HALOZ. na k:ne rem pričakujemo o krog 100 ribičev . Tekmov~lnje poteka v POS;,I­

mičn i in ekipni konkurenci. do seelaj pa smo tudi na teh prehodnih tek­movanjih največ uspeha pri lovu "pra v­ih" rib imeli prav ribič i iz PP Podlehnik. saj smo v lerih 200) , 2002 in 2003 zma­gali vekipni konkurenci in osvoj il i plvi prehodni pokal v trajno last. Posledično temu smo se tako tudi v posamezni konkurenci u vrščali na prvih 5 mest, največ uspeha ali sreče pri lovu rib pa je imel policist Miran Brumec, ki je v preteklih letih dosegel 2 prvi in 1 tretje mesto.

Spoštovani občani , vabimo tudi vas, da 8. junija 2004 (dopoldan) pridete ob ribnik Podlehn i.k in navi ja re Zli vaše

policiste - ribi če, po tekmovanju pa se skupaj z njimi udeležile družabnega srečanja.

Miran Bnullec,

predsednik PŠO

• -

=9 1======= Stran 23 --SPREJEM ZA DEJANA ZAVCA

V soboto, 1 7. aprila, je v maribol's­ki šport,,; dvoran; Tabor potekal šport.,,; spektakel Za "aslov med­celinskega prvaka v boksu sta se udarila Dejali Zavec iII ,."ski bok­sar Bal'anov. Naš sovaščan, Deja1t Zavec, je ob buč"i podpori prepričljivo premagal nasprotnika. 24. aprila smo leskovčan; v muilaslem aprilskem vremenu spre­jeli "ašega športnega junaka, "ove­ga mec/celinskega prvaka v boksu,

Zvečer se je p red slavbo šponnega društva Leskovec zbralo okrog J 50 športn ih navdušencev. Ne, niso prišli na nočno nogometno tekmo. Iz minute v minuto jc napetost na raščala , saj so vsi z nestrpnost jo čakali prihod novopečenega medcel inskega prvaka v boksu, Dejana ZaVGI.

Dejan je svoje o troštvo in mladost preživel v Trdobojci h. Že od malih nog je boksal , najprej am::nersko, a je sa njal o karier i poklicnega boks::trja. Pred kratkim so se mu sanje uresniči l e in svojo uspešno profesiona lno kariero je sedaj kronal s svoj im prvim naslovom profesionalnega pIvaka.

Kljub hladnemu vremenu je temperalU­ra ob igrišču na raščala , vse do dvajsete ure, ko se je v spremstvu prijatelj ice laraše končno pojavil Dejan. Vsi, mladi

in stari, so mu navdušeno vzklikali. Najprej ga je pozdravil g. Jožef Zavec. K mikrofonu je pristopil tud i Dejan. V idno ganjen nad tolik imi Znanci in p rijatelji , ki so ga pričakali, se je vsem zahvalil za p ris rčen sprejem. Posebej je pohvalil okrog 80 boksarskih navdušencev, ki so mu v m:triborsk i športni dvorani Tabor pomagali k osvojitvi naslova. Zahvalil se je rud i g. Stanku Perneku za organiziran prihod Lcskovbnov v dvorano Tabor. Našega sovaščana Dejana je pozdravila

še ga. Ida Vindiš - l3elšak, predsednica KS Leskovec. V imenu športnega društva ga je pozdravi l predsednik društva, g. HobcI1 Fridaucr. G. Janko Kozel pa je poskrbel za krajŠi kulturni program. Na sprejemu ni manj k<ll niti naš župan, g. Friderik Brač ič , ki je Dejanu prav (ako čestila l k osvojenemu uspehu. V spomin je Dejan prejel lUdi simboli čno darilo. Svojim privržencem in prijateljem pa ni ostal dolžan, saj jim jc podaril par svojih boksarskih rokavic in svoj poster. Ljudje so med govori neprestano navdušeno ploskal i in S tem pokazal i, da podpimjo Dejana na njegovi športni po ti.

Po uradnem delu se je priče l sproščen

del srečanja. Vsak je želel stisniti roko na šemu junaku . Mlajši so nestrpno čaka li , da bodo prišli na vrsto in se boelo lahko z Dejanam fotogra firali . Na jbolj zagret i so v spomin dobili še njegov avtogram. Kljub naporn im uricam s svo-

NOVO V VIDMU PRI PIlJ]U

(nasproti oš Videm)

Papirnica -Galanterija Papirus NUDIMO VAM: - Šolske potrebščine - Pisarniški material - Da ri lni bazar - Fotokopi ranje

Veseli bomo vašega obiska, ponudbo blaga in storitev bomo u1gotavljali po ugodnih cenah.

Delovni čas: Pon - Pet od 7.30 - 19.00 Sobota od 8.00 - 12.00

Elvira Ratajc s. p. Videm pri Pruju 51

2284 Videm pri Ptuju

NAS GL\S . outiNA \'IOEM - JUi"IJ 2()().1

jimi sovaščan i je Dejan dokazal, da je še vedno preprost in prijazen ha loški človek , ki vedno in za vsakogar najde kako prijazno besedo.

Kljub muhastemu apri lskemu vremenu dobre vol je med ljudmi ni zmanjkalo. K temu so pripomogle tudi dobrote in žlahtna ha loška kapljica na obloženih mizah. Glasbo so večkr<:1l prekinili vzk li-ki na vdušenja: "Dejan , Dejan. Zanimivih pogovorov in veselja ni bilo konec vse do polnOČi .

Leskovča ni so z današnjim sprejemom dokazali , da znajo ceniri dosežke posamezn ikov, še posebej svoj ih sokra~

janov. Čeprav je bil to pIv i (Qvrsten spre­jem v Leskovcu , ve rjamem, da bo podobnih še več.

KATRIN

Iztok Roškar

Foto: Jože Zavec

~ . B

-- Stran 24 ======'1= SKRB ZA ČiSTO OKOLJE TUDI V LANCOVI VASI

Občitla Videm ili Zeleni Vidma so tudi letos pod okriljem svetovnega "DNEVA ZEMLJE" organizi rali čisti/­ilO akcijo. S tem vsako leto znova potrjujejo dejstvo~ da se tudi v 'videmski obči"i zavedajo, kako pomembno je, da je okolje, v katerem živimo, čisto ili lepo ure­jeno.

V soboto, 17. apri la , so se po m­ladanskega urejanja in čiščenja okolja lotili rudi v KS Lmco va vas. Udeleženci akcije so se ob 9. uri zbrali p red vaškim domom v Lancovi vasi. Bogomir H liš, udeleženec akcije, nam je povedal , da udeležba ni bi la zadovoljiva, verjetno je k te mu pripomoglo tudi muhasto in deževno vreme. Zato pa so osta li pridno zavihali rokave in se elela [otili z vso resnostjo in zavzetostjo. Hliš je še dejal , da so čistili reke

lancovljoni med delom za čistejše okolje.

Skupinsko fotografija udeležencev čistilne akciie iz KS Lancovo vos in KS Tržec.

sicer od mostu , k i povezuje Popovci z Lancovo vasjo, konča li pa so v Tržcu. Tam so se v popoldanskem času srečali s lI č istilno ekipo" KS Tržec. Izmenja li so si p rigode in vrise tega dne, predvsem pa so p rimerjali p recejšnjo "bero smeti", ki so jo eni in d rugi nabrali na rečnem

obrežju. Prišli so do sklepa, da se ljudje do narave vse prevečkrat obnašamo brezvestno in malomarno in se ne zavedamo, da je človek od nje še kako odvisen. Torej: tiNe ob(Qžujmo na rave! Svoje je že opravila, opr:wimo še mi

svoje! N arava namreč dela vedno v danih okoliščina h , ki so ji na voljo, najlepše in najbo ljše stvari !"

S to akCijo so tudi v KS Lancova vas dokazali , da se v vasi še najdejo ljudje, ki j im ni vseeno, kakšno je okolje, ki ne zavzema le njihove "parcele. Upajo, da bo prihodnje leto takih prostovoljcev še več!

Petra Krajnc

Foto: B. Hliš

22. APRIL. SVETOVNI DAN ZEMLJE

V počastitev dneva Zemlje in med­narodnega leta ekoturiZ1lla smo v obči"i Videm 17.04.2004 izvedli čistilo akcijo pod naslovom "Očisti· mo rečna nabrežja '~

V dopoldanskem sobotnem deževnem jutru smo se udeleženci čist il ne akci je zbrali na dogovorjenih zbirnih mestih po krajevnih sku pnostih naše občine.

Po oblikovanju delovnih skupin smo se lo ti li čiščenj a izbran ih lokacij. Akcija Č iščenja je trajala štiri ure. V tem času smo nabrali najraz li čnejše odložene odpadke, ki smo j ih hkrat i tudi sortirali .

Po Čiščenju je bila izvedena analiza akcije; ugotovili smo, da je na.5e oko lje kljub permanentnemu naporu na področju izobraževa nja in ozaveščanja

naših soobčanov in drugih še vedno preveč onesnaženo z gospod injskimi ter kmetij sk imi odpadki in/ al i ostank i drugih gospodarsk ih deja vnosti v našem oko lju .

Ugotovil i smo, da se, 'ža l, delež tistih, ki niso vključeni v o rganizirano zbiranje gospodinjskih odpadkov v naši občini ,

povečuje.

Udeleženci akcije si želimo , da bi pom­ladansko čiščenje našega okolja p reš lo v družen je obča nov na prostem, in to

NA:; GLAS - onČINA VIDEM - JUNIJ 1004

brez vreč za odpadke in delovn ih oblek.

Za koordinacijski odbor

mag. Ivan Božičko

Nekje teče reka .

Zemlja, sonce in veter pijejo njeno vodo, pijejo vztrajno, žejno, lakot­no. Tako reka teče, raste in usiha.

Kot človeško ž ivljenje.

Jože Dular,

Krka pa teče naprej

=0======= Stran 25 --AKCIJA ODVOZA "STARIH BREMEN" IZRABLJENIH

MOTORNIH VOZIL Spoštovani občani!

Občina Videm v okviru izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljen imi motorn imi vozili , Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in podjetje \'\fa lf d.o.o. , organ izira akcijo odvoza "starih b remen", lO je izrabljenih 1l100o rn ih vozil, odjavI­jenih iz prometa pred 1.5.2004 .

da ne puščate izrabljenih vozil na lokacijah, ki jih ne b i pred­hodno do ločil a občinska upra.va.

Zadnji rok za prijavo oziroma oddajo prijavnice je 30. junij 2004.

Glede na to , da se bo najprej izvajal popis izrabljenih vozil , vas prosimo, da o lo kacijah, znamki in barv i izrabljenega vozila obvestite občinsko upravo a li pa izpo lnite prijavnico, mi pa vas bomo pravočasno obvestili o odvozu le teh. Opozarjamo vas,

Vabljeni ste vsi občani , da se vkljuČite v !IAKCIJO ODVOZA IZRABLJENIH VQZ1 L", v kolikor so vam v breme in se jih želite znebiti.

Občinska uprava

r----------------------------------------------, PRIJAVNICA za ODVOZ IZRABLJENEGA VOZILA

Podpisani-a: _ ______ ___________ _____ ______ _________ _

Stanujoč-a: _______ _______ _ _ _ _____ _____ _____ ____ _

Telefonska številka: ________ _____ ______ _

PRIJAVLJAM naslednje:

Naz iv izrabljenega voz ila Lokacija Znamka Barva

Datum: _________ _ ___ _ Podpis Iastnika-ce: _ ____ _____ _ L ______________________________________________ ~

V KS Lancova vas imajo za infrastrukturo v leru 2004 iz obČinskega proračuna na razpolago okrog 4,7 milijo na tola rjev. Glede na letošnja ome jena sredsrva, ki so posledica velik ih investicij v skupnih občinskih programih, so se svetniki prvot­no odločili , da bi nadaljevali z ureditvijo javne razsvetljave, in sicer od kapele do Tržca ter od kapele do Skukovih , uredili pa bi tudi 2 avtobusni postajališči. Ker pa Občina Videm v letu 2006/07 načrtuje začetek izgradnje kana lizacije tudi na področju KS Lancova vas, le-ta pa bi se lahko križala z javno razsvetljavo, je svet KS sprejel sklep, da se z nadaljnjo uredirvi-

KS LANCOVA VAS jo razsvetljave počaka, dokler ne bo znan plan kana li zacije. Tako v tem letu načrtujejo naslednji inves­

ticiji v infrastmktu ro: izgradnjo dveh avto­busnih postajališč in odkup zemljišč za razširitev ceste skozi Remizo ter ureditev bankin ob tej cesti. Iz sredstev, ki so namenjena za redno

delovanje krajevnih skupnosti , pa so v KS Lancova vas že porabili okrog 300.000 SIT za nakup stolov (za pisarno KS v vaškem domu). Prav rako so se v Lancovi vasi razvese lili postavitve ekološkega otoka. Sicer pa so nam povedali , da KS podpira vsa društva, ki delujejo v vasi.

NAS GlAS · O OCINA VIDEM· JUNIJ 2004

Trenutno pa se Lancovljani pripravl­jajo na pomemben dogodek - v soboto, 5. junija, bodo ob 15. uri prl~ell s svečano otvoritvtjo vaškega doma. Naj spomnimo, da gre za 8-letna prizadevanja KS in FD Lancova vas, da bl zgradili svoj vaški dam. Na prireditev so vabljeni vsi, ki so v teh dolgih letih na kakrlen koli naBn pripomogli k temu, da so njihova prizadevanja končno postala vesela realnost.

Petra Krajnc

-- 26 ======='='= Stran

Pošljite GESLO KRIŽANKE na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2282 Videm pri Ptuju, s pripisom "Nagradna Križanka" .

FD LANCOVA VAS IMA NOVEGA

PREDSEDNIKA

Čla ni FD L1ncov.a vas in vs i gostje so se v soboto, 3. apri la 2004, v vaškem domu v Lancovi vasi zbrali na rednem lelnem občnem zboru . Dosedanji dolgoletni predsednik Janko Jerenko je v svojem uvodnem pozdravu vsem p risotnim izrekel veselo dobrodošl ico.

Sled ila so poroči la predsednika , l :.ljnika in b lagajnika. j erenko je v svojem poročil u

izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom v preteklem lelLl . Letošnji občni zbor pa je bi l vsekakor prelomnega značaja , S.l j je pri ­nesel korenite sprem embe v vodstvu društva. Po dolgih letih se jc od runkcije predsednika namreč poslovil Janko Jerenko (osta l pa bo strokov ni vod ja skup ine), novi p redsednik FD Lancova vas pa je posta l Fra nci Gojkošek. Prav tako je do lgoletno ta jnico d ruštva Ma rica lvlerkuš zamenjala Marjana ]\Illakar. Funkcijo blaga­jni čarke pa bo še naprej opravl ja la rvlareja Vrhovšek. Na občnem zboru so

predstavili rudi bogat progra m deLl za leto 2004. Nekatere aktivnosti so v letošnjem letu že real­izirali , in sicer: koranti iz Lancove vasi so 23. in 24. rebruarja gosto­va li v nemškem Burghausnu , p lesalc i , pevci, pevke in

III!n n!1

11111111

'U /l t. IIIW\ 111111

11111 11 11 1.11. "1&1

1111. Milil

IllIItI

IUUI

'"

mUZikantje FD Lancova vas so od 23.-25. aprila v istem mestu sodelovali na

Novi predsednik FO lancovo vas je Franci Go;košek. Foto: PK

otvoritvi "Sejma cvetja". V Illesecu septembru se bo otroška skupina FD podala na gostovanje na Češko. Trenutno pa tečejo dogovori rudi O gostovanju odrasle folklorne skup ine v Avst rijo ali na Slovaško. PIdV tako se redno udeležujejo vseh folklorn ih revij in festivalov v Sloveniji . Trenutno pa se v društvu pripravljajo na svečano otvoritev vaškega doma v Lancovi vasi, ki je sad S-letnih pr iredilev pod pust­nim šotorom.

Nežka Lubej, ki sodeluje tudi s FD Lancova vas, pa je letos prejela Marolwvo plaketo, ki je najv išje p riznanjejavnega skJada za ku lturne dejavnost i Republike Slovenije na področju folklore. Čestitamo!

ln kakšne so že lje in načrti novega predsednika? Zaupal nam je, da je pred njim zahtevna naloga, saj ni lahko vodili drušrva s tako velikim slovesom, kot ga ima FD L."1ncova vas. Želi si , da bi bilo društvo rud i v bodoče tako uspešno na reVijah in festival ih . Sam pa se namerava še bolj zavzemati za nadaljnji razvoj in Idst dmštva.

Petra Krajnc

NAŠ G1.AS· OBe.NA \'JDE"I • JUNIJ 200~

1111111 IIIJ .11 '111 PIliti

-D~================ - a Stran 27 --Kulturno društvo vas vabi na

Pohod po Srakačevi poti.

ki se bo začel v soboto, 19. junija , ob 15. lIri pred vaškim domom Pobrežje. Od tam nas bodo ;t iri ure počasne hoje po ku ltu rni poti. p rimerni za vse s ta ro sti, vodile do rojs tne hiše Franceta Fors rne ri ča, spoloma se bomo ustavili še v ŠlUrmovcih. p ri na ravoslovni učni poti. ter se sez­nanili S cerh .. v ica ma .sv. Vida in Janža in d ruženje končali v videmski obč i nski d vora ni. Pr ipravili va lTI

bomo prijeten k ulturni program in si nazdravili s ha[oško kapljico.

Spoznajmo skupaj prijetIle koli­čke Illlše obči"e!

KONCERT VIDEMSKIH TAMBU­RAŠEV 6. JUNIJA

Ob letošnjem 7. občinskem prazniku bo vrs ta kulturn ih in dru ža bnih priredilev, tudi tista Ži..: trad icio nalna Spoznajmo se v pesmi . plesu in glas­bi . na kateri se vsako leto zbere veliko na st opajočih iz vseh k ulturnih d rušl'ev. !Vled prazn i čn imi prireditva­mi pa jc tucii sa mostojni koncert tam­buraškega o rkestra KO Francela Preše rna Videm. pod vodstvom Jožel ~.j Šm igoca. Tamburaši se bodo na koncertu predstavili v nedel jo. 6. junija. oh 18. uri v občin sk i dvor'lni v Vidmu. Pri jazno vabljen i!

TM

KS POBREŽJE spoštovane krajanke in

krajani!

Ob 7. občinskem prazniku Občine Videm Vam želimo obilo delovnih uspehov in

osebne sreče.

Vabimo Vas, da se udeležitev prireditev, s kateri.Jni bomo

počastili ta praznik.

Svet KS Pobrežje

V MAJU ZLATA POROKA ZAKONCEV KRAJNC IZ VIDMA

Slavje v krogu številnih svatov

V VidmIt imamo ,{e eli zlali /Jar. V m(~jll s la lO postala Jožefa iII FralIc KrajIIc iz VidllUl pri Pluju 54. Z/ata poroka je bila B. maja v R"šah~ kjerju je PoročilJallez J-Iorvat, ž upnik iz Šelltilja, ob somašev(lIlju ruškega žup"i­k a Srečka Frasa iII Et/lja Vajde, župllika iz fare sv. A lldraža v Ha/oza/l. Civiln; obred jJoroke je v Ru~{a" opravil videmski župa" Friderik Bračič.

Civilni obred poroke ie v Rušah opravil videmski župan Friderik Bračič.

Zlati ženin Franc Krajnc se je rodil v Sov i ča h . zlata ncveshl .J ože fa . rojena Kropin. pa v Rušah . Njuno ži vljenje je bilo razpeto med Haloza mi. Pomurjem in Gurnjo Radgono. kje je b il .J ože zaposlen . Poročila sta sc pred 50. leti v ruški ccrkvi in prav lam st::l se ponovno vzela v krogu številnih svatov v maju. mesecu ljubezni. Slovesni trenutek so s pesmijo obog~lIili še pevci cerkveno­prosvetnega mešanega pevskega zbora iz sv. Andraža v Halozah in čla ni

še skupni posnetek z županom in pričamo.

t\A~(;LA\ O tle l"'\ VIIW\I .1 1' ''1.1200 ,

komorne sku pine s'lksofonistov iz Gorn je Radgone.

Krajn6:v<l imata v zakonu hčerko Majdo in slna Benjaminel. Sla ponosna dedek in babica trem vnuk in jam in vnuku. bhko pa se pohvali ta rudi 7.e spravnukom.

\Ise čestitke in dobre želje oh z/ali poro­ki Illel; u imeJ/II Jltifeua IIreellli§WtI. \1

zakonI/ želimo Krc~jJlčeV;lIItI mnogo pri­jelllih. skI/pH ih IreJllltkov.

TM

ŠOLA V LESKOVCU TIK PRED DOKONČANJEM PRENOVE V LeskovclI gre Il kOllCII oblIDva slc,re šole. Kraja,,; že

s pOllosom op~'zlljejo prellovljello šolsko stavbo. V lIoviII. šolskih p,"oslodh bo z ravell prostorov za iZlIa· jtll'je oSlIovllošolske dejllVllo .'tti še prostor z a p,.edšolsko vzgojo o/,.ok .

• • •• II II II ti - -

Pn.:nova .'iok .... k i poteka že od jeseni . gre h koncu. Izvajalci za ključujejo še z:ldnja dela . Tud i oprema , po trebna Z~l

nemotl..'no poteka nje vzgojno­izobraževalnega procesa, bo že skoraj v eeloli nameščena .

Več o samem dokončanju

prenove šolske stavbe, ki jo kr~l ja ni že sedaj ponosn i opazujejo . v naskdnji številki Našega gb sa. Zdaj pa Ic še skok v zgodovino šolstva v

Šola

Il ~l.km kraju .

Šola v Leskovcu je b ihl ust:lllo vljena cbljncga leta 1769: b ib je eno r:l zredna. Učitelj takr~llne šole je bil Jernej Z im i č. Šolske sl :lvbe takrat seveda še ni bi lo. Lela 1894 je p ostal ra vnatelj takratne šole Vinko Stoklas. Zapisov:1l je tudi dogajanje, povezano s šolstvom v k r..ljU . St ~l vbo , namenjeno šolski

deja vnosti. so v Leskovcu zgradili le ta 19.1 2. Gradnja je pOlCk :.lla brez zapletov , le pri napb u se je zataknilo. Nemci .'iO namn . .:č zah t ev~lli n~lpi s v nemščini, ~l je bil [ ~lkra[ni

župnik dovolj pogumen, da je vztr:.l jal pri napisu v slovenšči ni . Ob izgradnji je pouk potekal že v šestih r~lzrcdih .

Med drugo svetovno vojno jt! leskovška šestr:l z redn i ('~1

preživljala (ežke čase, saj so v njej poučev~lli le nemški u č i t elji . S ( ar.~ i takrat svoj ih o trok pogosto niso pOŠiljali v šolo . Nemci so med okupacijo šolsko poslopje obnovili . :1 tiO ža l odstranili spo minsko ploščo z imeni ustanoviteljev in graditel jev šole. LCti kovčani smo lahko ponosni na l1l ~l l o

šolo. piVO v ptujski občini ,

ustano vljeno v .50lskell1 lelu

Ob otvoritvi nove šolske zgradbe v Leskovcu, 5. I I. 1912. (Vir: Šolsko kroniko.!

1965/ 66. Pomemben mejnik v zgudovini šolsIva v Lesko vcu je tud i leto 1968. Tega lew smo n : llnreč dobili oscmktko. Prej so otroci Leskovbnov 6 .. 7. in 8. razred obiskovali v Vidmu . Prvi ravnatelj popo lne oscmlt:tke v Leskovcu je bil Alfonz Kodrič.

Šo lska zgraclbJ jc v zadnjih desetletjih zaradi sprememb v zakonodaji doživ ljal :1 pren­ove. Lela 1987 so šolsko slavbo priključili na vodovod in s tem ni bilo vcč boja zni glede bolezni zaradi higien­sko oporeč ne vodc. Veli ke spremcmbe na .'iolski stavbi se dogajajo .'id e v novem tisočletju. Jeseni [eta 2002 se je veliko kr3janov in pomemb­nih .s lovenskih po li t ikov zbralo pred šolsko st:lvbo. saj sta takratn i žLqx ln občine

Videm in d ržavn:J sekreta rka n3 !Vl inistrstvu za šolstvo. znanost in šport svečano

odprla prizidek - telovadnico

z u či lni cami n ~ld njo.

Zar:·ldi vedno m:lnj:kga štev il ~1 o trok jc šob od leta 1992 podružniGl videmske šole. V So!.skem letu 1968/69 je oscmli.:lko v 12 oddelkih obiskov~lIo 34 1 o trok . od Sol skeg~1 leta 1981/82 lXI jc na šoli le 8 oddelkov. Takrat JI..' b ilo šo loobveznih otrok še 180. la šlevilk:1 pa se je v letošnjem šoLskem [CIU uSI :l l il ~1

na 111 učencih v osmih odd­elkih .

Sedaj smo tik pred dokončanjem prt.:nove .~o lske

stavbe. Preno vl jena šo lska zgradba in sodobno oprcml­jene učilnice z vsemi spremlja­jočimi proti ta ri že komaj čak~ljo , cl:! jim bodo OIrQci vd i­hnili potrehno življenje.

Na koncu samo še pov~lbilo

vtie m n ~l svečano OI vori tev prenovljene šolskc stavbe.

Iztok Roškar

~ .. ; ~,"!,-"t-<~~~;;~~

Kolektiv v šolskem lelu 2003/2004

,\~,".\ ... Cllj'l'\\llU'l .11 ".1_"14