1

KAKO DO POEFIKASNO OV^ARSKO PROIZVODSTVO ?

М-р Елена Ефтимова

2

Odgleduvaweto na ovcite za mleko i meso, kako i sekoja druga proizvodna dejnost ima smisol samo ako krajniot ekonomski rezultat e pozitiven i go zadovoluva finansiskiot interes na odgleduva~ot (farmerot).Tradicijata na odgleduvaweto ovci vo na{ata zemja e pove}evekovna, no site ovie godini ovaa granka od sto~arskoto proizvodstvo ne uspeva da go dobie mestoto koe ñ pripa|a kako {to e vo sto~arsko razvienite zemji. Zatoa, mo`e da se ka`e deka ov~arskoto proizvod-stvo vo na{ata zemja stagnira. Pri~inite za stagniraweto na ov~arskoto proizvodstvo se mnogubrojni, no kako edna od najva`nite mo`e da se navede brziot op{testveno-stopans-ki razvoj i sî pogolemoto preminuvawe na zemjodelskite proizvoditeli vo biznisi koi ovozmo`uvaat ostvaruvawe na pogolemi pri-hodi od tie koi gi dava ov~arstvoto.

3

Tradicionalnoto ov~arsko proizvodstvo se sogleduva (pretstavuva) preku slednite poka-zateli:

Proizvoden sistem:

So polunomadski, ekstenziven karakter.

Tehnologija na proizvodstvo:

Voobi~aeno jagnewe edna{ vo godinata (janu-ari-fevruari), odbivawe na jagniwata (mart-april), dol`ina na laktacija (sredina-kraj na juli).Vakvata tehnologija rezultira so pove}ena-mensko iskoristuvawe na ovcite za proizvod-stvo na mleko i meso kako osnovni i volna i arsko |ubre kako dopolnitelni proizvodi.

Ishrana na ovcite:

Naj~esto obezbedena od sopstveno proizvod-stvo na kabasta hrana so delumna nabavka na koncentrirani krmiva (ja~men, koncentrati za jagniwa i sl.)

Primena na sanitarno-veterinarni merki:

Svedena samo na neophodna zdravstvena za{tita na ovcite i tretirawe na trloto.

4

So vakvo ov~arsko proizvodstvo i so ovie uslovi na iskoristuvawe na ovcite, se onevozmo`uva specijalizacija na proizvod-stvoto i ekonomskata isplatlivost na is-toto stanuva te{ko izvodliva i re~isi nevozmo`na. Ov~arstvoto kako biznis ne gi dava o~ekuvanite rezultati i go dr`i farmerot na granicata na rentabilnost. Ova posebno se odnesuva na najgolemiot broj na farmeri imaj}i vo predvid deka golemina-ta na stadata vo RM e vo granicite od 50 do 200, poretko nad 300 ovci. Ovie farmi se odr`uvani kako semejni biznisi i mnogu ~esto nivnata golemina zavisi od goleminata na imotot i raspolo`ivata rabotna raka.Cel na sekoj farmer e podobruvawe na ekonomi~nosta na ov~arskoto proizvodstvo i negova transformacija vo biznis koj nosi dobivka (profit). Zatoa, neophodno e da se intenziviraat onie proizvodi koi odgledu-vaweto }e go napravat ekonomi~no i renta-

bilno.Vo tekstot se dadeni nekolku mo`nosti kako ov~arskoto proizvodstvo da bide poefikasno.

5

Kako do poekonomi~no proizvodstvo?

Vo su{tina odgovorot na ova pra{awe e kom-pleksen i sostaven od pove}e delovi. Naj-mnogu odgovori se krijat vo:

1. Zgolemuvawe na proizvodstvoto na ovcite;2. Vodewe na mati~na evidencija za ovcite;3. Vodewe na smetkovodstvo na farma.

Kako da go zgolemime proizvodstvoto na ovcite?

Vo osnova postojat dva na~ina za zgolemu-vawe na proizvodstvoto na `ivotnite. Pr-viot na~in e so podobruvawe na uslovite na odgleduvawe, a vtoriot preku unapreduvawe na genetskiot potencijal na ovcite.

1. Uslovi na odgleduvawe

♦ Smestuvaweto na ovcite treba da bide vo objekti, koi treba da gi zadovoluvaat os-novnite tehni~ko-tehnolo{ki barawa. Tie treba da se funkcionalni i vo niv ovcite da imaat dovolno prostor za `ivot i da se ~uvstvuvaat prijatno. Istovremeno treba da bidat za{titeni od niski temeraturi, buka, komunikaciski da se povrzani so naseleni mesta. Neophodno e da se obezbedi zdrava i ~ista voda za piewe, kako i snabdenost so elektri~na energija.Objektite za smestuvawe ne treba da se ska-pi i luksuzni. Taka }e se namalat tro{ocite za odr`uvawe i amortizacija na istite.

♦ So nabavka na ma{ina za molzewe na ovcite se ovozmo`uva olesnuvawe na operacijata molzewe i za{teda vo rabotna raka. Taka mlekoto }e bide so povisok kvalitet, }e se

6

skrati vremeto na molzewe, rabotnicite }e bidat poodmoreni i }e se reducicira potreb-niot trud za ovaa operacija i zana~itelno }e im se olesni rabotata. Momentalnata cena na najednostavnite ma{ini za molzewe so dve molzni edinici iznesuva oklolu 70.000 denari. Imaj}i vo predvid deka platata za eden rabotnik bez hrana iznesuva okolu 12 - 15.000 denari mese~no, so namaluvaweto na brojot na vraboteni za eden, vo period od 5 do 6 meseci invensticijata se isplatuva.

♦ So redovna primena na veterinarno-sa-nitarni merki vo stadoto i tretirawe na trloto se podobruvaat uslovite za odgledu-vawe na grlata i se namaluva mo`nosta za pojava na bolesti. Godi{no primenata na veterinarnite merki ~ini okolu 100 do 150 denari po grlo. Ovie sredstva kolku i da izgledaat visoki, se-pak, }e ovozmo`at namaluvawe na potrebata od dopolnitelni tro{oci za lekuvawe na ovcite.

2. Unapreduvawe na genetskiot potencijal

Unapreduvaweto na genetskiot potencijal mo`e da se izvr{i na dva na~ina i toa:♦ So selekcija na grlata♦ So vkrstuvawe so drugi rasi

7

SELEKCIJA NA GRLATA

Selekcijata na grlata pretstavuva osnoven preduslov za genetskoto unapreduvawe na stadoto i e po~etna aktivnost pri izborot na grlata za priplod. Farmerot treba da odlu~i koi proizvodni osobini }e mu bi-dat prioriteni i vo toj pravec da ja naso~i selekcijata. Dosega{noto proizvodstvo na „od sî po malku”, ne dava pozitivni ekonomski rezultati. Zatoa, farmerot pred da zapo~ne so selekcijata treba da donese odluka koe proizvodstvo mu e prioritetno.Od site vidovi na selekcija najednostavena selekcija e masovnata selekcija. Nea farmer-ot mo`e i sam da ja vr{i. Preku masovnata selekcija se ovoz`mo`uva primena na in-dividualnata selekcija. Za sproveduvawe na selekcijata neophodno e vodewe na mati~na evidencija.

Iako vodeweto na mati~nata evidencija na farmerot mu odzema del od dragocenoto vreme, krajniot rezultat e pozitiven. Samo na vakov na~in toj ima podatoci za kvalite-tot na grlata i mo`nost da gi odbere najdob-rite vo stadoto. Taka indirektno i direktno }e go zgolemi proizvodstvoto. Dokolku vodeweto na mati~nata evidencija na farmerot mu pretstavuva problem, ista-ta za odreden nadomestok mo`e da ja vr{at stru~ni lica od ovlasteni organizacii (JNU Institut za sto~arstvo-Skopje).Finansiskite sredstva koi farmerot bi gi odvoil za vodewe na mati~nata evidencija na krajot }e mu donesat profit bidej}i na vakov na~in }e go zgolemi proizvodstvoto na mleko/meso na farmata.

8

VKRSTUVAWE SO DRUGI RASI

Vkrstuvaweto ovozmo`uva brzo podobruvawe na genetskiot potencijal na ovcite. Pred da se zapo~ne so ovoj proces, potrebno e da se donese odluka koi proizvodni svojstva }e se podobruvaat za da se napravi pravilen izbor na rasata koja }e se koristi. (pr. podobru-vawe na mlekoproizvodstvoto - avasi rasa, isto~no - friziska ovca ili dr., odnosno podobruvawe na proizvodstvoto na meso - rasa virtemberg).Proizvodnite osobini koi sakame da gi podob-rime so vkrstuvaweto se onie koi imaat go-lemo ekonomsko zana~ewe. Toa se: mle~nosta, prirastot reproduktivnite osobini (plod-nosta) i dr. Plodnosta e edna od najva`nite reproduk-tivni osobini. Taa e glaven faktor od koj zavisi kolku jagniwa farmerot }e proiz-

vede i }e ponudi na pazarot. Melezite se voobi~aeno poplodni od ~istorasnite ovci i nivnite jagniwa se so pogolema `ivotospo-sobnost.So pomo{ na metodot sinhronizacija na estrus vo tekot na sezonata se ovozmo`uva vo kra-tok vremenski period da se osemenat pove}e ovci i podobro da se organizira jagneweto (jagnewe na ovcite kako proces, goewe na jag-niwata, molzewe na ovcite i dr.). Se dobiva izedna~eno jagne vo sakano vreme, podobra organizacija na odgleduvaweto i pogolemi ekonomski efekti. Vo sezona na anestrus, predizvikuvawe na estrus se ovozmo`uva isklu~ivo so upotre-ba na hormoni. Na ovoj na~in farmerot }e mo`e da go zgolemi brojot na jagniwata na 3 jagniwa za period od 2 godini {to sekako vlijae na ekonomskite rezultati na farmata. Spored dosega{nite istra`uvawa prihodot po ovca so primenata na ovoj metod mo`e da se zgolemi do 35%.

9

Isto taka, metod so koj se posredno se zgole-muva kontrolata na potekloto e primenata na ve{ta~koto osemenuvawe. Metodite na sinhronizacija i ve{ta~ko ose-menuvawe treba da gi vr{i ovlasteno lice - veterinar. Cenata na tretmanot iznesuva okolu 500 denari po grlo i zavisi od brojot na tretirani grla. Ovie sredstva gi zgol-emuvaat tro{ocite na farmerot, no istovre-

meno mu ovozmo`uvaat zgolemuvawe na brojot na dobieni jagniwa, zgolemuvawe na proiz-vodstvoto na mleko, plansko odgleduvawe na jagniwata, so {to se namaluvaat tro{ocite za toa odgleduvawe i dr.Kako preporaka za zgolemuvawe na proizvod-stvoto sekako e primenata na EHO pregledi na ovcite zaradi utvrduvawe na sjagnosta. Ovoj pregled }e go ~ini farmerot okolu 60 denari po grlo i zavisi od brojot na tre-tirani grla. So primena na ovoj metod, ve}e vo 6 do 7 nedela po mrkaweto, farmerot }e ima uvid vo brojot na grlata koi se sjagni i brojot na jagniwata koi mo`e da gi o~ekuva (kolku se edine~ni, a kolku blizni). Ovcite koi ne ostanale sjagni, so metodot sinhro-nizacija mo`e da gi podgotvi za povtorno pripu{tawe i taka da go zgolemi proiz-vodstvoto na mleko i meso na farmata. (Vo sprotivno tie grla do slednata sezona na parewe }e mu proizveduvaat samo tro{oci za ishrana, nega i sl.)

10

Kako metod za zgolemuvawe na proizvod-stvoto na farmata po`elno e da se primeni ranoto odbivawe na jagniwata. So ovoj metod koli~inata na namolzeno mleko po ovca }e se zgolemi vo zavisnost od mle~nosta na grloto za 15 do 25 litri i pove}e, dodeka dnevniot prirast na jagniwata }e bide pogolem za 250 do 270 gr. Soglasno dosega{nite istra`uvawa, dobivkata koja bi ja dobil farmerot po ki-logram jagne{ko meso so primenata na ovoj metod se dvi`i vo granicite od 120 - 150 denari.

Vodewe na mati~na evidencija

Zaradi ostvaruvawe na pozitivni rezul-tati vo ov~arskoto proizvodstvo od osobeno zna~ewe e potrebata od redovno vodewe na mati~na evidencija. Istata sodr`i op{ti i proizvodni podatoci. Prvite se odnesuvaat na op{tite informacii za grloto, a vtorite na tipot na proizvodstvoto i potrebata od selekcija. Podatocite koi se vnesuvaat vo mati~nite knigi }e mu poslu`at na farmerot vo dobivawe na celosna slika za proizvod-stvoto na sekoe grlo (ovca) poodelno i vk-upno za celoto stado. Vo isto vreme farmer-ot mo`e da sogleda koi grla se kvalitetni (genetski, zootehni~ki i ekonomski) i nivno-to potomstvo da go zadr`i za sopstvena rep-rodukcija, a koi samo mu go poskapuvaat proizvodstvoto i mu se vi{ok vo stadoto i

11

mo`e da gi {kartira i prodade.Kako pova`ni knigi i obrasci koi se up-otrebuvaat vo mati~nata evidencija se: reg-ister za jagniwa, proizvodno-kontrolen list za ovci, proizvodno-kontrolen list za ovni i obrt na stadoto.

Vodewe na smetkovodstvona farma

Od golema va`nost za ocenata na ekonomi~nosta i rentabilnosta na ov~arskoto proizvodstvo e voveduvaweto na celosna evidencija kako na proizvodnite taka i na finansiskite po-datoci na farmata. Celta e istite da se obrabotat i analiziraat, kako bi mo`ele na farmerot da mu poslu`at za blagovremeno i pravilno odlu~uvawe, koj od proizvod-nite pravci }e mu ovozmo`i ekonomi~nost vo raboteweto i materijalna satisfakcija.Ovie podatoci mo`e da im pomognat na farmerite vo donesuvaweto na pravilno

re{enie koi komponenti od proizvodstvoto }e gi zgolemat, namalat ili napolno }e go isklu~at od proizvodstvoto za da postignat pozitivni ekonomski rezultati (na primer, zgolemuvawe ili namaluvawe na brojot na vraboteni, delumno ili celosno koristewe na hranata od sopstveno proizvodstvo, na-maluvawe na visokite tro{oci i drugo).Vodeweto na smetkovstvo na farma mo`e da bide formalno i neformalno. Formalnoto smetkovodstvo go vodat zemjodelskite stopan-stva koi se registrirani spored Zakonot za trgovski dru{tva. Neformalnoto smetkovod-stvo ne e zakonski regulirano i isklu~ivo mu slu`i na famerot za polesno da upravuva so farmata. Bidej}i vo RM ne postoi or-ganiziran sistem za vodewe na smetkovod-stvo na farma kako eden od na~inite na pribirawe, obrabotka i prika`uvawe na smetkovodstvenite podatoci se prepora~uva Prira~nikot za vodewe na smetkovodstvo na individualni zemjodelski stopanstva.

12

Prakti~en primer

Vo primerot e dadena sporedbena analiza na proizvodstvoto i finasiskoto rabotewe na ov~arska farma kade se odgleduvaat ovci od doma{na populacija i melezi (dobieni so vkrstuvawe na ovci od doma{na populacija i ovni od avasi rasata) kako i na farma kade se odgleduvaat ~istorasni avasi ovci.Odgleduvaweto na ovcite vo trite stada ne otstapuva od voobi~aenata praktika, kako po odnos na ishranata i napojuvaweto, taka i po odnos na primenata na veterinarnite i zootehni~kite merki. Farmerite jagneto go prodavaat kako priploden materijal (~is-torasni avasi i melezi) i kako konzumno jag-ne (melezi i doma{na populacija), a mlekoto go prerabotuvaat vo belo salamureno sirewe i izvarka (urda).Od predlo`enite na~ini za zgolemuvawe

na proizvodstvoto (VO, EHO prgledi, rano odbivawe na jagniwata i dr.) vo dadeniot primer na e vklu~en nitu eden, iako kako metodi se primenuvani vo stadata vo izmi-natite godini.Za stadata dadeni vo primerot se vodi mati~na evidencija ve}e nekolku godini od strana na JNU Institut za sto~arstvo i de-lumna evidencija na prihodite i tro{ocite.Vrz osnova na dobienite, obrabotenite i analiziranite podatoci za proizvodstvoto i ostvarenite prihodi i napravenite tro{oci, izvedeni se slednite zaklu~oci:

♦ Proizvodstvoto na stadata, kaj site tri farmi navedeni vo primerot e na o~ekuvanoto nivo, so zabele{ka deka kaj melezite vo sledite godini produkcijata na mleko }e se zgolemi bidej}i }e bidat vo 3-tata i 4-tata laktacija.

♦ Vo vkupnite prihodi, najvisoka zastapenot kaj site tri stada zazemaat prihodite od

13

proizvedenite i prodadeni mle~ni proiz-vodi.

♦ Pri odgleduvaweto na ~istorasnite avasi ovci vo vkupnite tro{oci, najmnogu se zasta-peni tro{ocite za proizvodstvo na sirewe (28.3%), tro{ocite za plata i hrana na vrabotenite (27.7%) i tro{ocite za ishrana na ovcite (26.5%).

♦ Pri odgleduvaweto na melezite, vo vk-upno napravenite tro{oci, najzastapeni se tro{ocite za ishrana na ovcite (41.3%), po-toa sledat tro{ocite za plata i hrana na vrabotenite (22.4%) i tro{ocite za proiz-vodstvo na sirewe (21.3%).

♦ Vo vkupnite tro{oci napraveni pri odg-leduvaweto i proizvodstvoto na ovcite od doma{nata populacija najvisoka zastapenost imaat tro{ocite za ishrana na ovcite (40%), potoa se tro{ocite za plata i hrana na vrabotenite (24.5%) i tro{ocite za proiz-vodstvo na sirewe (19.3%).

♦ Celokupnata analiza na ekonomskite poka-zateli na proizvodstvoto kaj site tri sta-da uka`uva na faktot deka: soglasno uslo-vite so koi raspolagaat i afinetite koi gi poseduvaat farmerite koi se opredelile za proizvodniot pravec mleko - meso, mo`at da rabotat rentabilno i so dobivka samo ako odgleduvaat ~istorasni avasi ovci ili melezi.

♦ Za da bide rentabilen farmerot koj odg-leduva ovci od doma{nata populacija mora da go zgolemi brojot na grlata vo stadoto i/ili da go namali brojot na vrabotenite na farmata.

Brojnata sostojba na grlata vo stadata pr-ezentirani vo primerot e:

Vkupno odsite kategorii Molzni

^istorasni avasi ovci 88 63Melezi 194 109Ovci od doma{na populacija 69 57

14

Broj na vraboteni vo farmite so godi{na plata:

RABOTNO MESTO ^istorasni Melezi Doma{ni

Ov~ar (so hrana) 13.500 h 12 mes. 13000 h 12 mes. 13000 h 12 mes.

Pomo{nik ov~ar 4.000 h 10 mes. 8000 h 12 mes /

Rabotnik vo mlekarnica 9.000 h 7 mes. / /

Sopstvenik 17.000 h 12 mes. 8.500 h 12 mes 8.500 h 12 mes

Proizvodstvo na mleko

NAZIV ~istorasni doma{na melezi

Prose~na dol`ina na laktacija (denovi) 243.6 192.3 224.5

Prose~na dnevna mle~nost (litri) 1.36 0.39 0.49

Vkupno proizvedeno mleko (litri) 20756 4181 12098

Vkupno pocicano mleko (litri) 3630 1845 5174

Konzumno mleko (litri) 17126 2336 6924

Prose~no mleko na grlo (litri) 336 76 111

Prose~en procent na maslenost 6.4% 7.92 % 7.32%

Proizvodstvo na mle~ni proizvodi

NAZIV NA PROIZVODOT ~istorasni doma{ni melezi

Belo salamureno sirewe (kilogrami) 4567 667 1978

Izvarka (kilogrami) 913 133 396

Proizvodstvo na meso

JAGNIWA ~istorasni doma{na melezi

@ivorodeni 73 60 117

Uginati posle ra|awe / 2 5

Odgledani jagniwa 73 58 112

Blizni jagniwa 10 3 8

Uginati vo tekot na godinata / / 11

Prodadeni za meso / 58 31

Prodadeni za priplod 57 / 40

Ostaveni za reprodukcija 16 / 30

15

Prihodi na proizvodstvotoVkupno ostvareni prihodi na farmite

NAZIV NA PRIHODITE ~istorasni doma{ni melezi

Prihodi od prodadeni jagniwa 26.6 38.5 19.6

Prihodi od prodadeni mle~ni proizvodi 54 40 43.3

Prihodi od volna i arsko |ubre 1.3 5.5 6.1

Prihodi od prodadeni ovci i ovni 3.3 14 16.5

Dopolnitelni prihodi 14.8 2 14.5

VKUPNO (procenti) 100 100 100

Tro{oci na proizvodstvotoVkupni varijabilni tro{oci na farmite

NAZIV NA TRO[OKOT^istorasni

avasi MeleziDoma{napopulacija

Tro{oci za ishrana na ovcite 26.5 41.3 40.0

Tro{oci za pa{arina / 0.8 0.9

Tro{oci za napojuvawe 0.7 0.7 0.7

Tro{oci za za{tita i veterinarni merki 3.8 3.5 3.5

Tro{oci za plata i hrana na vrabotenite 27.7 22.4 24.5

Tro{oci za proizvodstvo na sirewe 28.3 21.3 19.3

Ostanati varijabilni tro{oci 10.8 7.7 8.4

Analizi na mleko 2.1 2.2 2.4

Hemiska i mikrobiolo{ka analiza na sirewe 0.1 0.1 0.3

Vkupno (procenti) 100 100 100

-250

-200

-150

-100

-50

0

50

100100 100 100

-80

-195-204

20

-95 -104

Sporedben prikaz na prihodite, tro{ocite i dobivkata (zagubata) na farmite, svedeni na 100 denari

16

Skopje 2008