UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

KLARA TOMAZIN

KAKO UPORABIMO PRAVLJICO NEKEGA DEŽEVNEGA DNE

ZA PLESNO DRAMATIZACIJO

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2015

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: Predšolska vzgoja

KLARA TOMAZIN

Mentorica: doc. Gordana Schmidt

KAKO UPORABIMO PRAVLJICO NEKEGA DEŽEVNEGA DNE

ZA PLESNO DRAMATIZACIJO

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. Gordani Schmidt za vso

pomoč in nasvete pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se svojim bližnjim in vsem, ki so mi ves čas

stali ob strani in me podpirali.

Zahvala gre tudi vrtcu Kurirček Logatec za pomoč pri

izvedbi empiričnega dela.

POVZETEK

V diplomskem delu z naslovom Kako uporabimo pravljico Nekega deževnega dne za

plesno dramatizacijo opisujem potek dela v vrtcu (srečanja z otroki), predstavim ples, plesno

dramatizacijo, glasbo, gledališče in pravljico.

V teoretičnem delu opisujem vrste plesa in plesno vzgojo. Pri plesni dramatizaciji pišem, kaj

avtorji pravijo o njej, kako pomemben je vpliv plesne dramatizacije na posamezna področja

razvoja in s čim si lahko pomagamo pri izvedbi plesne dramatizacije. Glasba je lahko partner

baleta, plesa in muzikala, prisotna pa je tudi v predstavi. V vrtcu se uporablja kostume in

rekvizite, ki si jih otroci tudi sami pripravijo. Na koncu sem opisala še naivno pravljično

obdobje pri otrocih.

Kar smo z otroki praktično izvajali, sem poiskala tudi v teoriji in si zapisala. Projekt sem

zaključila s predstavo za starše, v kateri so otroci zelo uživali.

Projekt sem spremljala z zapisovanjem sprotnih ugotovitev in s posnetimi fotografijami.

KLJUČNE BESEDE: ples, plesna dramatizacija, glasba, gledališče, pravljica

ABSTRACT

In the bachelor's thesis entitled 'How to Use the fairy-tale One rainy day for a dance

dramatization' I described the course of action for a kindergarten level (a session with

children) and presented dance, dance dramatization, music, theatre and fairy-tale.

In the theoretical part of the thesis I described styles of dance and dance education.

Concerning dance dramatization I wrote about what respective authors say about it, how

important the influence of dance dramatization on different areas of development is, and what

could be useful for a dance dramatization session. Music can be a partner of ballet, dance or

musical and it is present in the theatre as well. In the kindergarten, costumes and theatre props

that were made by children themselves, can be used. At the end I also described the naïve

fairy-tale stage in children.

I searched for in the theory and took down, what we did in practice with children. I concluded

the project with a performance for parents, which was very enjoyable for children as well.

I observed the project by means of taking down the findings and making photos regularly.

KEYWORDS: dance, dramatization dance, music, theatre, fairy-tale

KAZALO VSEBINE

I UVOD ...................................................................................................................................... 1

II TEORETIČNI DEL ................................................................................................................ 2

1 PLES .................................................................................................................................... 2

2 PLESNA DRAMATIZACIJA ............................................................................................ 4

3 GLASBA ............................................................................................................................. 9

4 GLEDALIŠČE .................................................................................................................... 9

5 PRAVLJICA ..................................................................................................................... 13

III EMPIRIČNI DEL ................................................................................................................ 17

1 OPREDELITEV PROBLEMA ......................................................................................... 17

2 PROJEKT .......................................................................................................................... 17

3 CILJI .................................................................................................................................. 18

4 CILJI OTROKOVEGA DELA ......................................................................................... 18

5 VZOREC ........................................................................................................................... 18

6 PRIPOMOČKI .................................................................................................................. 19

7 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ................................................................................... 19

8 RAZISKOVALNA METODA ......................................................................................... 20

9 POTEK SREČANJ – KORAK ZA KORAKOM ............................................................. 20

10 UGOTOVITVE OB ZAKLJUČKU SREČANJ ............................................................. 41

11 ODZIV VZGOJITELJEV NA DRAMATIZACIJO ....................................................... 42

12 ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA, REZULTATI ............................ 43

IV ZAKLJUČEK ...................................................................................................................... 46

V VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................... 47

1 TISKANA LITERATURA ............................................................................................... 47

2 INTERNET ....................................................................................................................... 48

3 UPORABLJENA GLASBA ............................................................................................. 49

4 ILUSTRACIJE .................................................................................................................. 50

5 FOTOGRAFIJE ................................................................................................................ 50

6 VIDEOPOSNETKI ŽIVALI ............................................................................................. 52

VI PRILOGE ............................................................................................................................ 54

1 VPRAŠALNIK ZA VZGOJITELJICE ............................................................................. 54

2 NAČRTI KOSTUMOV .................................................................................................... 55

KAZALO SLIK

Slika 1: Branje pravljice ........................................................................................................... 21

Slika 2: Posnemanje živali ob glasbi ........................................................................................ 22

Slika 3: Plakat ........................................................................................................................... 23

Slika 4: Delo v skupini ............................................................................................................. 24

Slika 5: Predstavitev violine ..................................................................................................... 25

Slika 6: Priklon ......................................................................................................................... 28

Slika 7: Zaporedje ilustracij iz pravljice .................................................................................. 30

Slika 8: Fotograf ....................................................................................................................... 31

Slika 9: Načrt za dežnik ........................................................................................................... 33

Slika 10: Barvanje dežnika ....................................................................................................... 35

Slika 11: Izdelava kostumov .................................................................................................... 36

Slika 12: Modna revija ............................................................................................................. 37

Slika 13: Šivanje ....................................................................................................................... 38

Slika 14: Krt pade v vodo ......................................................................................................... 40

Slika 15: Ježkov sprehod po dežju ........................................................................................... 41

Slika 16: Načrt za kostum fotografa, načrt za fotoaparat (deček: 6 let, 3 mesece) .................. 55

Slika 17: Načrt za kostum ježka (deklica: 5 let) ....................................................................... 56

Slika 18: Načrt za kostum miške (deklica: 5 let, 11 mesecev) ................................................. 57

Slika 19: Načrt za kostum miške (deklica: 6 let) ..................................................................... 57

Slika 20: Načrt za kostum krta (deček: 4 leta, 10 mesecev) .................................................... 58

Slika 21: Načrt za kostum lisice (deklica: 4 leta, 9 mesecev) .................................................. 59

Slika 22: Načrt za kostum miške (deklica: 4 leta, 11 mesecev) ............................................... 60

Slika 23: Načrt za kostum miške (deklica: 5 let, 7 mesecev) ................................................... 61

KAZALO TABEL

Tabela 1: Odgovori na RV 3 (prvi del). ................................................................................... 44

Tabela 2: Odgovori na RV 3 (drugi del). ................................................................................. 45

I UVOD Že kot majhna deklica sem si želela imeti okrog sebe veliko mlajših otrok. Sprva sem

razmišljala o tem kot o vlogi mame z najmanj štirimi otroki. Pozneje sem ugotovila, da imam

lahko takšno tudi poklicno življenje. Zato sem se odločila za srednjo vzgojiteljsko šolo,

pozneje pa tudi za nadaljnji študij na Pedagoški fakulteti. Kot dijakinja in pozneje študentka

sem v vrtcih opravljala praktično delo. Tu sem spoznala, da mi je takšno delo všeč in da želim

v tej smeri delati tudi v prihodnosti.

Glasba me spremlja že od otroških let. Z osmimi leti sem začela igrati violino in še danes rada

zaigram kakšno lepo skladbo. Velikokrat sem violino odnesla tudi v vrtec, kjer sem jo

predstavila otrokom, oni pa so poslušali njen zvok, jo opazovali, na koncu predstavitve pa so

z mojo pomočjo tudi kaj zaigrali nanjo. Z glasbo pa je povezan tudi ples. Ko to dvoje

združimo, nastane nekaj čudovitega.

Med opazovanjem otrok in delom z njimi v vrtcu sem si želela, da bi nekoč izvedla projekt, v

katerega bi vključila svoje talente, spodbujala otroke k ustvarjalnosti in se ob tem naučila čim

več o načrtovanju in dejanski realizaciji projekta.

1

II TEORETIČNI DEL

1 PLES

1.1 DEFINICIJA

»Plesati pomeni gibati se, premikati se v predpisanem ritmu. Po navadi ob glasbi.« (Slovar

slovenskega knjižnega jezika – plesati, 2014).

»Ples je širok pojem, ki obsega vse vrste plesa z osnovnim pomenom: želja po gibanju, po

ritmičnem plesu, po življenju, uživanju življenja.« (Kroflič, Škerlj, Vogelnik in Vogelnikova,

1990, str. 211).

»Ples je vsako ritmično telesno gibanje, ki ni neposredno namenjeno nujnemu delu.« (Sachs,

1997, str. 12).

1.2 O PLESU

Ples je ena izmed najstarejših oblik umetnosti. Poznamo več vrst plesov. Naj naštejem le

nekatere:

• balet,

• sodobni ples,

• muzikal.

1.3 VRSTE PLESA

1.3.1 BALET

Balet se je začel pred več kot 300 leti kot razvedrilo za kraljevski dvor in od takrat se je

razvijal v klasični baletni slog (Hönigsfeld-Adamič, Konte, Krušič, Peček, in Trenc-Frelih,

1992). Balet se je rodil v Italiji, najbolj pa se je razvil v Franciji, kjer je bil kralj Ludvik XIV.

navdušen plesalec in je leta 1661 v Parizu odprl prvo evropsko plesno akademijo (Pidgeon,

David, Noon, Black, Byrne, Jamieson … Williams, 2000). Še zdaj uporabljajo prvotne

2

francoske izraze za korake in skoke. V baletu si oblikovalec predstave (koreograf) vnaprej

zamisli vsak korak in obrat (Hönigsfeld idr., 1992).

V vseh visoko razvitih kulturah so se posnemovalne-upodobitvene moči kristalizirale v

gledališko-plesno umetniško obliko – v balet. Pantomimski ples je prešel v roke poklicnih

plesalcev. Ti so ga postopoma spremenili v gledališko predstavo za publiko. V Evropi pa

dogajanje ni bilo enako kakor zunaj nje. Na Vzhodu je prehod potekal neopazno. Skozi

naravne dogodke, kot so lov in poljedelstvo, so teme prešle od starih religioznih plesnih zvrsti

v novo plesno obliko, ki je želela vzbujati utvare in sprožati estetske učinke. Evropski balet

posega v svet bogov in prikazuje naravne dogodke, človeško delo, bojevanje in ljubezen. Ker

so ti motivi že dolgo časa nazaj izgubili svoj magični pomen, so postali le še posvetno-

gledališka predstava. Ples ima pri baletu poleg pesmi, glasbe, kostumov in scene pomembno

vlogo. A ples v okviru baleta se redkokdaj spopade z novim problemom. Ne odpirajo se novi

načini uporabe in nove možnosti za izražanje njegovih posnemovalnih moči (Sachs, 1997).

Sredi 19. stoletja so bili v Evropi že priljubljeni romantični baleti, kakršen je bil La Sylphide1.

Balet pripoveduje klasično zgodbo kot pri Labodjem jezeru ali pa priljubljeno otroško

pravljico, kakršna je npr. Alica v čudežni deželi. Druga polovica 19. stoletja je bila obdobje

klasičnega ruskega baleta z velikimi mojstrovinami, kot je Labodje jezero Pjotra Iljiča

Čajkovskega. V začetku 20. stoletja pa so začeli plesalci ustvarjati svobodnejši slog in se

odmikati od togih vzorcev in vaj klasičnega baleta (Pidgeon idr., 2000).

1.3.2 SODOBNI PLES

Sodobni ples ne pozna starostne omejitve. Z njim raziskujemo prostor in uporabljamo različne

zorne kote. Izhaja iz posameznika in ni vezan na prostor. Lahko se odvija na plesnih odrih, v

mestnih središčih ali trgih. Sodobni ples lahko vidimo v solo izvedbi, v paru ali v skupinski

izvedbi (Svetloba – Ples, 2014).

Sodobni ples izbira gibanje na osnovi ustvarjalčevega odnosa do človekovih čutnih in

čustvenih zaznav. Ta ples nam prek izraznosti gibalne oblike daje sporočila. Vsak sodobni

koreograf ima svobodo izbire in delovanja, ki ju uresničuje prek razumevanja prostora in časa.

Tehnika in oblika sta pomembni sredstvi za posredovanje pomena plesa.

1 La Sylphide (Silfida) je romantični balet v dveh dejanjih (Wikipedija – Silfida, 2014).

3

Obstajajo tudi skupine, katerih člani na likovno in izrazno zanimiv način raziskujejo odnose

med telesi. Gradijo skulpture, ki so »žive« in včasih na meji z akrobatiko. Ker pa niso

usmerjeni v efekt, jih zanimajo težnost, silnice, napetost, ravnotežje itd. (Kos, 1982).

1.3.3 MUZIKAL

Muzikal je nastal okoli leta 1900 v gledališčih na Broadwayu. Vsebuje plesne točke,

govorjene prizore, pa tudi pesmi. Glasbene točke imajo pečat ameriške zabavne in jazzovske

glasbe, revijski in jazz balet pa sta sestavni del odrskega dogajanja. Okoli leta 1930 se je

muzikal razširil po Evropi, kjer je dobil po različnih deželah svoje oblike (Kroflič idr., 1990).

1.4 PLESNA VZGOJA

Ples je vrsta gibanja. Gibanje pa deluje sprostitveno na mišično in duševno napetost otrok in

odraslih. V današnjih časih se tega zelo dobro zavedamo, zato iščemo različne priložnosti za

gibanje. V predšolskem obdobju je pomembno vzgajanje s plesom. To je vzgojna in učna

metoda, pri kateri se otroci oblikujejo, izražajo in ustvarjajo z gibanjem. Izražanje z gibanjem

otroku omogoča nebesedno izražanje in sprejemanje informacij po kinestetični poti. Seveda

vse to poteka skozi igro ne glede na starost otroka. Kar koli otrok počne – ko se sprošča,

komunicira ali ustvarja −, se ob tem uči.

Vzgajanje s plesom je kompleksno, saj se povezuje z vsemi vzgojnimi področji v vrtcu. Z

različnimi gibalnimi spodbudami si otrok razvija predstavno in logično mišljenje. Otrok

razvija tudi sposobnost dojemanja časa in prostora. Medtem ko otroci sodelujejo v skupini pri

plesni dejavnosti, razvijajo pozitivne medčloveške odnose (Kroflič in Gobec, 1995).

2 PLESNA DRAMATIZACIJA

Plesna dramatizacija je plesno-gibalna zaposlitev. Podlaga za plesno dramatizacijo je zgodba

ali pravljica in njeni junaki ter odnosi med njimi. Vodi jo vzgojitelj ali otrok v vlogi

pripovedovalca. Vse, kar je vključeno v plesno dramatizacijo, je odvisno od otrok in

4

vzgojitelja. Otrokom so v veliko spodbudo kostumi, lutke in scena. Ti jim dajejo motivacijo

za plesno ustvarjanje. Pri delu z otroki uporabljamo različne metode za izvajanje plesne

dramatizacije. To so metoda vodenja, izmišljanja in improvizacije (Kroflič in Gobec, 1989).

Schmidt (2010) pravi, da je plesna dramatizacija za otroke le igra. Otroci se ves čas igrajo na

prizorišču. Tisti otroci, ki igrajo vlogo glavnega igralca, se najbolje vključijo v igro, saj so ves

čas na prizorišču. Ostali otroci pa imajo stranske vloge. A to ne pomeni, da so stranske vloge

nehvaležne. Po mojem mnenju je odvisno od vzgojitelja, kako otrokom predstavi stransko

vlogo.

Pri mojem izvajanju plesne dramatizacije so bili vsi otroci hkrati na odru, le da so bile

stranske vloge ob strani odra. Dogajanje je bilo na sredini odra, kjer so se srečevale živali.

Kadar so prišli na vrsto otroci s stranskimi vlogami, so izkoristili svoj čas in se predstavili,

kakor so vedeli in znali, na dolgo in široko.

Kadar poznamo pravljico, ki jo bodo otroci zaigrali na prizorišču, nikakor ne beremo besedila.

Ob vsakem igranju pripovedovalec le napoveduje ali komentira. Otroci so vsak dan drugače

razpoloženi in temu primerno je tudi njihovo igranje. Pisanje scenarija zato nima smisla.

Pomembno je le, da se mi kot pripovedovalci prilagodimo otrokom, se odzivamo na njihov

način igranja.

Veliko je pravljic, ki imajo malo vlog, otrok pa je veliko, zato si vloge lahko tudi izmislimo in

dodamo nove. Prav tako lahko otroci zamenjajo vlogo, ki jim ne ustreza, s katero drugo. To je

njihova igra in tukaj jim pustimo prosto pot. Pomembno pa je, da en otrok ne igra več vlog.

Otrok se vživi v eno vlogo in prav je, da ostane v tej vlogi, pa naj še tako malo nastopa v

pravljici. Pri tem mu lahko pomagamo. Skupaj poiščemo, kaj vse bi ta otrok v vlogi lahko

delal. Kadar otroci ne želijo igrati kakšne vloge, jo preprosto prevzamemo odrasli.

Plesna dramatizacija nima časa trajanja. Traja toliko časa, kolikor časa so otroci ustvarjalni.

Pomembno je, da sledimo njihovemu ritmu. Kadar je potrebno igro prekiniti zaradi

obveznosti, storimo to umirjeno. Naslednjič pa igro nadaljujemo od tam, kjer smo jo prekinili

(Schmidt, 2010).

5

2.1 VPLIV PLESNE DRAMATIZACIJE NA POSAMEZNA PODROČJA

RAZVOJA

Pri plesni dramatizaciji otroci prevzemajo vloge ali obnašanje koga drugega (npr. gasilec gasi

požar), uporabljajo konkretne predmete, ki so zanje nekaj čisto drugega (npr. kocka postane

gasilski tovornjak) ter predstavljajo različne dejavnosti, ki so aktualne v družini (npr.

nakupovanje hrane). Še preden otrok stopi v šolo, so ti načini učenja najboljši. Pomembno je,

da vzgojitelj pravilno oblikuje posamezne dejavnosti, saj z njimi vpliva na duševni in telesni

razvoj, vpliva pa tudi na vsestranskost izkušenj.

Ob plesni dramatizaciji se otroci naučijo koncentracije, predstavljanja rešitev, oblikovanja

novih zamisli in idej ter razvoja občutkov in čustev. Ob tem si otroci oblikujejo pravilen

odnos do lepega, do ritma, glasbe in do oblikovanja okolja in sebe (Hansen, Kaufmann in

Walsh, 2000).

2.1.1 SOCIALNI RAZVOJ

Socialni razvoj poteka v okolju, v katerem otrok odrašča. Začne se takoj ob rojstvu in traja

vse življenje. Proces socializacije je zapleten. Posameznik v tem procesu usvaja norme in

pravila, ki veljajo v njegovi družbi. Te sprejme postopoma za svoje. Otrok se nauči vesti tako

kot njegovi sovrstniki v njegovi družbi, poskuša se identificirati z njimi (Turšič, 2011).

V dramatizacijo je skoraj vedno vključenih več otrok. Ti se med seboj dogovarjajo in

načrtujejo, kakšno vlogo bo imel vsak od njih (npr. »Jaz bom mama, ti boš pa moj otrok.

Prav?«). Otroci z izražanjem svojih želja in mnenj razvijajo empatijo. Vživljajo se v igro z

drugimi, si delijo pripomočke, naučijo se, da sta delo in igra drug z drugim koristna in

zabavna (Hansen idr., 2000).

2.1.2 ČUSTVENI RAZVOJ

Otroci v igro prinašajo svoja občutja, strahove, želje in spomine. Preko igre povezujejo svoj

svet in svet drugih (otrok in odraslih). Otroci posnemajo vloge odraslih, kot jih sami občutijo,

dojemajo in opazujejo (dogajanje v družini, pripravljanje obrokov hrane, pranje perila,

pogovor med odraslimi, prepir). Prav tako igrajo poklicne vloge tako, kot jih razumejo in

6

poznajo (npr. kaj dela zdravnik, frizer, policist ali gasilec). S tem, ko otroci v svojih igrah

igrajo strašljive dogodke (so npr. priča prometni nesreči), se spopadajo s svojimi strahovi in le

tako dosežejo sprostitev. V dramatizacijah so otroci ustvarjalni, uporabljajo svojo domišljijo.

Razvijajo se k večjemu zavedanje svoje osebne moči in šibkosti ter zavedanju o tem, kaj

imajo in česar nimajo radi. Poglobijo pa tudi svoje zmožnosti vodenja in usmerjanja. Vse to

prispeva k razvoju pojma o sebi (Hansen idr., 2000). Če hoče otrok oblikovati neko gibanje iz

okolja, mora ugotoviti, kaj je zanj značilno. To pomeni, da mora otrok odmisliti tisto, kar ni

pomembno, iz vsega pa razkriti bistvo. In to bistvo mora prenesti v gibanje svojega telesa

(Kroflič in Gobec, 1995).

2.1.3 INTELEKTUALNI RAZVOJ

Otroci uporabljajo spomin. Spomnijo se ljudi, dogodkov, ki jih nato poustvarjajo. Prek napak

se naučijo, kaj je prav in kaj ne, preizkušajo svoje ideje in zamisli. Kreativnost je zelo

pomembna intelektualna funkcija, zato lahko vidimo, da otroci igrače pogosto uporabljajo na

nov način, tako da ustrezajo novemu namenu. Za mišljenje in celotno izražanje je zelo

pomembna uporaba jezika in razvijanje jezikovne zmožnosti (Hansen idr., 2000).

Pomembna je tudi intelektualna vzgoja, katere cilj je razumen človek, ki svoje znanje prepleta

s čustvi, interesi, voljo in moralo. Pri tem gre v večji meri za razvoj kritičnega mišljenja, za

zmožnost presojanja in sposobnost vrednotenja. S tem, ko so otroci deležni intelektualne

vzgoje, razvijajo odnos do znanja in sposobnosti (Devjak, 2005).

2.1.4 RAZVOJ MATEMATIČNIH POJMOV

V raznih kotičkih za igro vlog otroci spoznavajo določene kategorije in podkategorije, vrste

materialov in opreme. To so npr. objekti, ki so povezani s hrano in hranjenjem – ena

kategorija, medtem ko so posode in lonci ena vrsta, krožniki in skodelice pa druga vrsta

materialov. Vse to imenujemo klasifikacija, kar je zelo pomemben matematični pojem. Zato

da otroci razumejo število (koliko), morajo razumeti, kako je sestavljena kategorija ali vrsta.

Otroci npr. pripravijo mizo in pazijo, da bo za vsakega človeka en stol, en krožnik, ena žlica.

To imenujemo zveza eno k enemu ali prirejanje ena : ena. Otroci se srečujejo z napisanim

7

številom na telefonih in urah. Prav tako pa uporabljajo pojme, kot so večji in manjši, širši in

ožji, višji in nižji, težji in lažji (Hansen idr., 2000).

Vse to razvrščanje, urejanje, prirejanje ipd. dosežemo v različnih gibalnih in ustvarjalnih

igrah. Da si otrok zapomni nov pojem, potrebuje celovito psihofizično doživetje. Ni dovolj le

beseda in manipuliranje z materialom (Kroflič in Gobec, 1995).

2.2 POMOČ ZA IZVEDBO PLESNE DRAMATIZACIJE

Pri izvedbi plesne dramatizacije lahko uporabimo:

• pravljico,

• »Čarobne« karte,

• gibalne zgodbe,

• karte »Kako?«,

• karte »Plešem!«.

Čarobne karte so določene osebe, predmeti ali akcije. Ena kartica ima lahko več pomenov,

zato nima nikoli le ene rešitve. Pri Čarobnih kartah otroci spoznavajo moč neverbalne

komunikacije, urijo se v iskanju takojšnjih rešitev in v improvizaciji. Otroci sodelujejo z

vrstniki v skupini pri dogovoru in plesno-gibalnem ustvarjanju (Schmidt, 2014).

Schmidt (2009) pravi, da so gibalne zgodbe zelo podobne bansom. Opisujejo dogajanje v

zgodbi z gibanjem in plesom. Otroci se ob njih sprostijo in zabavajo, hkrati pa spoznavajo

plesne elemente. Plesne elemente si otroci lahko tudi izmislijo in naučijo še druge otroke.

Tako se otroci učijo skozi igro in zabavo. Gibalne zgodbe so pomembne za razvoj naših

možganov. Možgani namreč potrebujejo gibanje, da se lahko razvijajo. Z gibanjem pa

pridobimo tudi orientacijo v prostoru. »Gibanje pozitivno vpliva na fizični, intelektualni,

čustveni in socialni razvoj otroka.« (str. 10).

Karte »Kako?« so uporabne za več področij: plesno, jezikovno, gledališko, glasbeno, likovno

in lutkarsko področje. Uporabljamo jih za igro v dvojicah ali v skupinah. Glede na starost

igralcev prilagodimo vsebino kart, nato izžrebamo karte za svojo nalogo ali za nalogo

nasprotnika. Za plesno področje si otroci zamislijo in nato tudi pokažejo, kako bi hodili kot

npr. medved. Nato izvlečejo karto in zaplešejo v načinu, ki je opisan na karti. Za predšolske

8

otroke, ki še ne znajo brati, je primerno, da so na karti narisani obrazi različnih razpoloženj

(Schmidt, 2008).

3 GLASBA

3.1 DEFINICIJA

»Glasba je umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok« (Slovar slovenskega knjižnega jezika,

2014).

3.2 GLASBA V PREDSTAVI

Različna glasbila nam s svojim zvokom dajejo različna vzdušja, ritem in barvo zvoka.

Glasbila in njihov zvok lahko uporabimo za več namenov. Z njimi ustvarimo napetost v

predstavi, posnemamo korake in ustvarimo ritem predstave.

Na odru imamo poleg igralcev tudi glasbenike, ki se s svojim igranjem na glasbila vključujejo

v samo dogajanje na odru. S tem, ko igrajo na glasbila na odru, morajo paziti, da ne ovirajo ali

motijo igralcev pri igranju. Glasba ima namreč v predstavi vlogo dopolnjevanja osnovne ideje

uprizoritve. Glasba mora biti vedno skrbno izbrana. V celotni gledališki postavitvi je glasba

lahko enakovredna nastopajočemu akterju (Gal Štromar in Geč, 2013).

4 GLEDALIŠČE

4.1 DEFINICIJA

Gledališče je umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del

(Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014).

9

4.2 KAKO JE NASTALO GLEDALIŠČE?

Gledališče ima zelo dolgo tradicijo. Včasih ni bilo takšno, kot je danes, ampak se je skozi leta

spreminjalo. Evropsko gledališče se je rodilo v stari Grčiji v sedmem stoletju pred našim

štetjem. Najprej je bilo gledališče kot nek verski obred, kjer so slavili boga veselja, vina in

rodovitnosti – Dioniza (Umek, 1995). Prikazovanje zgodb je poleg govorjenja vključevalo še

petje in ples. Tudi različne oblike gledališč (v Indiji, na Kitajskem in Japonskem) so zrasle iz

verskih čaščenj. V Evropi so v srednjem veku prikazovali zgodbe o čudežih in Kristusovem

trpljenju (pasijon). Opirali so se na Sveto pismo. Sčasoma so dramatiki začeli obravnavati vse

vidike življenja (Hönigsfeld idr., 1992).

Sprva so gledalci sedeli na pobočjih hriba, igra pa se je odvijala na ravnem prostoru,

imenovanem orkester. Leta 450 pr. n. š. so že imeli gledališča s kamnitimi klopmi na pobočju

za gledalce. Rimljani so dodali še dovršeno »scensko hišo«, ki je bila ozadje dogajanja. Pred

njo je bil oder, ki je bil dvignjen nad orkester, kakor je tudi v sodobnih gledališčih (Pidgeon

idr., 2000).

Dramatika ima dve temeljni vrsti. Prva je tragedija, ki je resna in žalostna igra. Tragični junak

na koncu propade zaradi nerazrešljivih nasprotij v življenju. Nasprotje tragedije je komedija,

ki je zabavna in vesela igra. Norčuje se iz napak ljudi in družbe. Včasih jih celo močno

napada. Pisci tragedij in komedij so Ajshil, Aristofan, Plavt, Shakespeare, Moliѐre, Racine,

Goldoni, Schiller, Gogolj in Shaw (Hönigsfeld idr., 1992).

4.3 KOSTUMI V VRTCU

Gal Štromar in Geč (2013) pravita, da imajo kostumi svojo vlogo v zgodbi. Namen kostuma

je pripovedovanje zgodbe o liku. Govorijo nam o času in prostoru, predvsem pa o značaju

likov. Vsak, ki nosi kostum, se mora v njem dobro počutiti, ne sme ga ovirati pri igri. Prav

tako kostumi ne smejo biti le okras, ampak se morajo ustrezno vključevati v dogajanje v

zgodbi.

Včasih ni potrebno imeti celotnega, popolnega kostuma. Otrok, ki igra, ima lahko le en

prepoznaven simbolni element, prepoznavni znak. To je lahko klobuk, rdeča pentlja, kravata,

očala ipd.

10

Napake, ki jih pogosto naredimo odrasli, so pri kostumih za živalske like. Otroku damo npr.

na glavo kapo, kjer so narisana usta, oči … Tako dobimo žival, ki ima dvojna usta in dvojne

oči. Kadar pokrijemo otrokov obraz z masko, pokrijemo njegovo mimiko.

Žival prepoznamo po njenem značaju, kostum pa mora omogočiti gibanje in mimiko.

V predpustnem času starši iščejo po nakupovalnih središčih kostume za svoje otroke. Otroci

oblečejo kostum in se odpravijo na pustovanje. Tam vidimo več enako oblečenih pustnih šem.

Ali je tem otrokom pomemben kostum? So ponosni nanj?

Po mojih izkušnjah v vrtcu je bil otrokom zelo všeč tisti čas, ko so si izdelovali kostume.

Najprej so si narisali načrt, nato pa so iz različnega materiala izbrali tisto, kar se jim je zdelo

primerno. Otroci so naredili preproste kostume iz majic in koščkov blaga. Pri šivanju so

prosili za pomoč obe vzgojiteljici. Tako so bili otroci, ko so kostum nosili, ponosni nanj. Pa

naj je bil videti še tako »drugačen« in nič podoben liku iz pravljice. Kostum so si naredili

sami. Kostum je izžareval njihovo ustvarjalnost. Otrokom je prav tako pomembna pot do

kostuma kakor cilj.

4.4 REKVIZITI

Rekviziti so predmeti vsakdanjega življenja. Prav je, da izbiramo le ustrezne in uporabne

rekvizite. Neuporabni bi bili le v napoto, prav tako bi ovirali potek predstave. Vsak rekvizit,

ki ga vpelješ v predstavo, tudi uporabiš. To je zlato pravilo v gledališču. Vedno uporabljamo

le predmete, ki niso nevarni in ostri, izdelani pa so iz trpežnega materiala. Steklenih

rekvizitov ne uporabljamo, zato poiščimo ustrezen nadomestek (Gal Štromar in Geč, 2013).

4.5 DELO Z IGRALCI

Vsaka vaja je pomembna, zato je dobro, da se vzgojitelj (režiser) pripravi nanjo. Za dobro

igro se morajo otroci med seboj poznati in razumeti. Vzgojitelj pripravi vaje za vživljanje v

posamezne like, v značaj likov. Karakterne lastnosti lika (npr. živali) uprizorimo s specifičnim

gibanjem telesa: plašno in hitro – zajec; nerodno in počasno – medved. Z načinom govora

dosežemo: zvito in prebrisano – lisica; nevarno in zlobno – volk. Poznamo tudi način govora,

11

ki odstopa od normalne govorice: kača govori s poudarjenimi sičniki. Vaje izvajamo vsi

skupaj, saj s tem krepimo samozavest otrok.

Otroci niso odrasli, zato jim moramo gledališče predstaviti na zabaven in igriv način. Zgodbo

predstave jim predstavimo s pripovedovanjem. Pomembno je, da se nam ne mudi. Kadar se

otroci začnejo dolgočasiti, je pomembno, da jih motiviramo z novimi igrami. Nikakor pa jih

ne smemo obremenjevati s preveč informacijami. Če bomo pri delu uporabljali sistem, po

katerem bomo otrokom nalagali znanje počasi, nam bo uspelo (Gal Štromar in Geč, 2013).

Pri delu v vrtcu sem opazila, da nekateri starši, ki imajo dva različno stara otroka v različnih

skupinah, pridejo kmalu po počitku iskat starejšega otroka. Z njim se odpravijo po nakupih ali

na najrazličnejše krožke. Pozneje pridejo še po mlajšega otroka. Predvidevam: ko pridejo

domov, sledi večerja, kmalu pa mora mlajši otrok že v posteljo, da se bo naspal po napornem

dnevu. Kadar pa ti starši pridejo po oba otroka hkrati, skupine otrok pa se med seboj že

združijo – zaradi majhnega števila otrok, se ta dva sorojenca ne igrata skupaj. Komaj da se

zmenita drug za drugega. Kje je tukaj skupna igra sorojencev? Kje je preživljanje preostanka

dneva skupaj, celotna družina?

S tem želim povedati, da je pomembno druženje otrok ob igri in ne igra sama. Ne le igra v

vrtcu, ampak tudi igra v domačem okolju.

»Učenje je kompleksen proces, ki izvira iz interakcije med otrokovim mišljenjem in

njegovimi izkušnjami z zunanjim svetom. Otroci pridobivajo znanja o fizičnem in socialnem

svetu, v katerem živijo, skozi interakcijo z objekti in ljudmi.« (Bredekamp 1996, str. 51).

»V High/Scope kurikulu prav tako gledajo na učenje kot na socialno izkušnjo, ki vključuje

pomembne interakcije med otrokom in odraslim. Zagovarjajo mnenje, da se otrok najbolje

uči, kadar prosto komunicira z vrstniki in odraslimi.« (Hohman in Weikart 1995, str. 16).

4.6 POMEMBNI IZRAZI V GLEDALIŠČU

BALKON so vrste sedežev nad parterjem.

BILJETER je gledališki delavec, ki pri vhodu v dvorano pregleduje vstopnice in

obiskovalcem pomaga najti sedež. Pri njem se dobi tudi gledališki list.

BLAGAJNIČARKA prodaja vstopnice za predstavo.

12

GLEDALIŠKI LIST nam ob vsaki novi predstavi pove vse, kar hočemo vedeti o predstavi in

njenih ustvarjalcih.

IGRALEC je človek, ki nastopa v gledališču, filmu in na televiziji. Poznamo tudi igralce v

športu (nogomet, košarka …). Igralske umetnosti se naučimo v šoli, ki se imenuje igralska

akademija.

KOSTUMOGRAF si zamisli, kakšne kostume bodo oblekli igralci v predstavi. Imeti mora

veliko domišljije in znanja.

PARTER je pritlični del dvorane.

REŽISER je človek ki v gledališču vodi celotno predstavo. Zamisli si, kakšna naj bo

predstava, in to sporoči igralcem.

SCENA je vse, kar vidimo na odru, ko se dvigne zavesa.

ZAVESE v gledališču niso za okras. Ob začetku predstave se dvignejo, ob koncu pa spustijo.

V vsakem gledališču je posebna železna zavesa iz negorljive snovi, s katero zavarujejo

gledalce pred morebitnim požarom na odru (Umek, 1995).

5 PRAVLJICA

5.1 DEFINICIJA

Pravljica je literarna pripoved, v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče

stvari in v kateri navadno zmaga dobro (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2015).

Pravljica je besedilo, ki se pripoveduje. Nima časovne/krajevne opredelitve (npr. nekoč je

živela …), pripoveduje o čudežnih dogodkih, predmetih in zmožnostih. Osnova pravljice je

enostavna, v njej nastopa dobro in zlo. Na koncu je dobro nagrajeno, zlo pa kaznovano

(Kmecl, 1996).

13

5.2 NAIVNO PRAVLJIČNO OBDOBJE

Otroci v predoperativnem obdobju verjamejo, da je pravljično dogajanje del realnega sveta.

Verjamejo, da se dogajajo čudeži, ki jih srečamo vsepovsod. Ker so otroci pridni, se jim nič

hudega ne more zgoditi. Kasneje, ko otrok preide v fazo konkretne inteligence (7–8 let),

otroci v domišljiji še vedno odpotujejo v pravljični svet. Tam se jim izpolnijo največje želje,

ki so jih kdaj imeli. A v tej fazi otroci točno vedo, kje je meja med realnostjo in namišljenim

svetom. Zato temu obdobju ne rečemo več naivno pravljično obdobje, ampak pravljično

kritično obdobje. Otroci vedno rečejo, da je le pravljica, ki pa jim tudi veliko pomeni.

Kordigel in Jamnik (1999) pravita, da v pravljici otroci pobegnejo dolgočasnim pravilom

odraslih in pri tem uživajo. Otrokov način razmišljanja je podoben tistemu, ki sodi v pravljico.

Otroci naj bi bili šele po četrtem letu zreli za poslušanje pravljice. Raziskovalci pa so odkrili

pri otrocih, stari 4–6 let, da so tudi ti premajhni, da bi nadaljevali s pripovedjo, kjer se odrasli

ustavijo. Otroka se velikokrat dotaknejo trenutki v pravljici, ki odraslemu ne pomenijo veliko.

Pogoj, po katerem presojamo, ali je otrok že zrel za poslušanje pravljice, je sposobnost

ponotranjenja energije za ves čas trajanja pravljičnega loka. Zgodi se lahko, da otrok doživi

frustracijo, če pravljico sliši prezgodaj (npr. Rdeča kapica, ki jo volk požre). Tako pravljice ne

sliši kot celoto, ampak samo ta del, ko volk požre Rdečo kapico.

5.3 ZNAČILNOSTI NAIVNEGA PRAVLJIČNEGA OBDOBJA

Charlotte Bühler v svoji študiji Pravljica in otroška fantazija, katere glavni interes je

opazovanje otroške fantazije, pravi, da je pravljica skoraj edino berilo za otroke, stare 4–8 let.

Avtorica študije se je lotila natančnega študija pravljice kot književne vrste. Vprašanje, ki se

ob tem pojavi, je: »Kaj nas pravljica nauči o otrokovi fantaziji?« in še: »Kaj je tisto, kar

otroke pri pravljici tako privlači in zakaj?« (Kordigel in Jamnik, 1999, str. 42). Tipičen

otroški pogled na svet je, da pravljica povezuje vsakdanji svet z nevsakdanjim. Oba svetova

pa sta neločljiva.

Bühlerjeva je razdelila analizo pravljice na štiri dele:

• pravljične osebe;

• dogajalni prostor, čas in socialno okolje;

• pravljični motivi;

14

• motivacija v pravljici (Kordigel in Jamnik, 1999).

5.4 PRAVLJIČNE OSEBE

Glavne osebe v pravljici imajo otroci (po navadi revni ali kraljevski otroci), poleg teh pa še

živali, predmeti in pravljična bitja. Slednji se obnašajo kot ljudje, imajo pa nekatere izrazite

lastnosti, ki so zelo poudarjene. Ta poudarek povzroči napetost v pripovedovanju. Predšolski

otrok še ni sposoben dojeti zapletenega značaja oseb. Zato je prav, da so osebe preproste in

imajo eno lastnost, ki je poudarjena. V pravljici Pepelka sta npr. sestri hudobni, Pepelka pa je

dobra in prijazna.

Pravljične osebe so lahko: pridne, dobre, hudobne, lene, hudobna čarovnica, lepa princesa …

Osebe imajo lastnosti, ki jih otrok pozna iz svojega okolja.

Pravljica je otroku blizu zaradi živali in predmetov, ki oživijo in govorijo. Tudi pozneje, ko

otrok spozna, da v resničnem svetu živali ne govorijo in se predmeti ne premikajo, se večkrat

zateče v svojo domišljijo (Kordigel in Jamnik, 1999).

5.5 DOGAJALNI PROSTOR, ČAS IN SOCIALNO OKOLJE

V pravljicah so zelo malo oziroma površno omenjeni dogajalni prostor, čas in okolje. Vse to

lahko izvemo iz pripomb, ko pripovedovalec opisuje, da je bil kralj ali grof, bogat mož ali

revna žena, živi v gradu, vozi se s čudovito kočijo, ima raztrgana oblačila … Takšni skopi

opisi pritegnejo otroke ravno prav, da si v domišljiji ustvarijo žive podobe. Daljši opisi so

redki in jih najdemo le tam, kjer se dogajalni prostor spremeni. V pravljici ni nikakršnih

socialnih razlik. Razlika je med revnimi in bogatimi, ampak otrok v tem ne vidi razlogov, da

bi si nasprotovali. Večkrat se zgodi, da reven kmečki fant reši zahtevno nalogo in za nagrado

postane kralj. Tudi princi in kraljeviči se poročajo z revnimi dekleti, če so jim všeč.

Pripovedovalec dobro vodi poslušalce od kraja do kraja, od scene do scene. Pravljica nas

vedno obvešča o tem, kaj se je zgodilo potem, pogosto so celo časovni preskoki. Med

preskoki se ne dogaja nič posebnega. Poslušalec ima tako občutek, da se dogajanje ni

prekinilo, otrok pa takšnemu dogajanju lahko sledi (Kordigel in Jamnik, 1999).

15

5.6 PRAVLJIČNI MOTIVI

V pravljicah je malo motivov, ti pa se v različnih variacijah ponavljajo. V pravljicah različnih

narodov in pokrajin lahko ugotovimo, da gre za iste motive. Variacije najdemo pri opisu

dogajalnega kraja, pri načinu razmišljanja in pri pravljičnih osebah. Bühlerjeva raziskuje dve

skupini motivov. Prva skupina obsega vsakovrstne aktivnosti pravljičnih oseb:

• junaška dejanja;

• čudežna dejanja (čaranje);

• snubitve;

• reševanje nalog.

V drugo skupino motivov pa uvršča okoliščine, kjer se znajde pravljična oseba:

• resnične dogodivščine;

• prerokovanja, čudežna darila, nadnaravna pomoč;

• nagrade in kazni;

• težke usode (neplodnost).

Pomembno je, da pravljice ugodno vplivajo na otrokov razvoj, na razvoj domišljije. Pravljični

čudeži pa so spodbuda za domišljijsko aktivnost, ta aktivnost pa vodi h kvalitativnim

premikom. Čudeži se v pravljici ves čas ponavljajo in s tem zavzemajo osrednje mesto. Zato

so otrokom še posebno blizu. Vsak otrok se lahko identificira s pravljičnimi junaki, saj so

junaki pravljic pretežno otroci. Kjer pa to mesto zavzemajo odrasli, se tudi ti obnašajo otročje,

nemoralno, naivno. Otroci jih dojemajo kot sebi enake (Kordigel in Jamnik, 1999).

16

III EMPIRIČNI DEL

1 OPREDELITEV PROBLEMA

Po mojih opažanjih je plesna dramatizacija v vrtcu velikokrat delo vzgojiteljice ali pomočnice

vzgojiteljice. Vzgojiteljica izbere pravljico, jo otrokom predstavi, pripravi jim veliko

pripomočkov, s katerimi se otroci pomerijo v igri vlog. Otrokom naroča, kaj naj govorijo v

predstavi, da je ta bolj gledališka in tako plesna dramatizacija otrok izgubi svoj pomen. Tu ni

priložnosti za ustvarjalnost otrok. »V starih časih so otrokom pripovedovali zgodbe in

pravljice, ki so burile njihovo domišljijo in jih prisilile k intenzivni čustveni udeležbi in

ustvarjalnosti« (Kordigel, Jamnik, 1999). Moje stališče pa je drugačno. Prav s plesno

dramatizacijo otrok v vrtcu spodbujamo otrokovo mišljenje, ustvarjalnost in domišljijo.

Tudi jaz sem bila med praktičnim usposabljanjem prisotna v skupini otrok, v kateri je v večji

meri vzgojiteljica vodila otroke k ustvarjanju plesne dramatizacije. Otroci so bili lutke v rokah

vzgojiteljice. »Otrokova igra poteka v neposrednem doživljanju in se poistoveti s tistim

posebnim stanjem, v katerega zapade otrok, kadar se igra« (Ahačič, 1969). Zelo pomembno

pri plesni dramatizaciji je, da otroci uživajo v igranju, se prepustijo domišljiji in

ustvarjalnosti. »Predvsem pa mora biti vzgojno osebje pozorno na to, da ne moti oziroma, da

se neposredno ne vmeša v sam potek dramatizacije otrok« (Hansen idr. 2000).

2 PROJEKT

Projekt plesne dramatizacije sem izvajala v vrtcu Kurirček Logatec v skupini otrok, ki jih prej

nisem poznala. V začetku projekta so otroci potrebovali čas, da so me spoznali in sprejeli.

Pozneje so takoj pristopili k meni, ko so potrebovali kakršno koli pomoč.

17

3 CILJI

Cilj mojega diplomskega dela z naslovom Kako uporabimo pravljico Nekega deževnega

dne za plesno dramatizacijo je bil seznaniti otroke s pravljico in jih spodbuditi k vživljanju

v pravljične vloge. V pomoč so jim bili tudi različni materiali in glasbila.

4 CILJI OTROKOVEGA DELA

• Otrok razvija domišljijo z zamišljanjem.

• Otrok usvaja osnovne gibalne koncepte: zavedanje prostora (kje se telo giblje), načina

(kako se telo giblje), spoznavanje različnih položajev in odnosov med deli lastnega

telesa.

• Otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa.

• Otrok razvija sposobnost reševanja problemov, pogajanja in dogovarjanja v

komunikaciji z drugimi.

• Otrok spoznava, da imajo živa bitja v domišljijskem svetu tudi lastnosti, ki jih v naravi

nimajo.

(Bahovec idr., 2008)

5 VZOREC

Vrtec Kurirček Logatec

Notranjska cesta 7 a

1370 Logatec

(enota Tabor)

Starost otrok: 4–6 let

Število otrok: 21

18

6 PRIPOMOČKI

• Pravljica (Nekega deževnega dne, Butler 2008);

• glasbila: ropotulje, male činele, zvočne ploščice, lesene palčke, triangel, trstenke,

violina;

• videoposnetki živali, ki nastopajo v pravljici: jež, krt, lisica, miš, jazbec;

• glasba: Eric Chappell: Fiddlers three, The add on machine, Echo lady who, Chirpa

chirpa;

• glasba: Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 5 v c-molu – allegro con brio;

• fotografije živali, ki nastopajo v pravljici: jež, krt, lisica, miš, jazbec;

• fotografije hrane za te živali: jagode, miš, pšenica, kača, kobilica, polž, želod, žir,

deževnik, zajec;

• fotografije vremenskih pojavov: dež, veter;

• ilustracije iz pravljice;

• različni materiali za izdelavo kostumov in scene: blago, papir, karton, pena, nit, igla,

lepilo, stiropor, stare otroške majice, volna, tempera-barve, vrvice, trakovi, vrečke.

7 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

RV 1: Kaj je dramatizacija?

RV 2: Kako vzgojiteljice, ki delajo v vrtcu, razumejo pojem plesna dramatizacija?

RV 3: Kako pogosto v vrtcu izvajajo plesno dramatizacijo? Z zastavljenim vprašanjem želim

izvedeti, kako pogosto vzgojiteljice pustijo otrokom, da sami ustvarjajo in uživajo v

dramatiziranju ter igri.

RV4: Ali bodo otroci pri plesni dramatizaciji sodelovali s svojimi idejami (dodajali ali

odstranjevali like)?

Drugo in tretje raziskovalno vprašanje sem postavila vzgojiteljicam vrtca Kurirček Logatec

(enota Tabor). Odgovore sem primerjala med seboj in zapisala ugotovitve.

19

8 RAZISKOVALNA METODA

V raziskavi sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo. »Z deskriptivno metodo

spoznavamo pedagoško polje na nivoju vprašanja, kakšno/kolikšno je nekaj – ugotavljamo

torej stanje pedagoškega polja, kakršno je, ne da bi si ga vzročno pojasnjevali« (Sagadin,

1993, str. 12).

Opazovala sem otroke in si zapisovala ugotovitve opažanj. Pozorna sem bila na sodelovanje

med otroki, na dialog ter komentarje otrok. Lastne ugotovitve sem prav tako sproti zapisovala.

Rezultate in ugotovitve sem analizirala s kvalitativno analizo. Kvalitativno raziskovanje je

sociološka raziskava, ki se izvaja »na terenu« (v naravnem okolju) in je po večini analizirana

na nestatističnih metodah (Horvat, 2014).

9 POTEK SREČANJ – KORAK ZA KORAKOM

V Vrtcu Kurirček Logatec, enota Tabor, smo v dvaindvajsetih srečanjih skupaj z otroki

ustvarili zgodbo – plesno dramatizacijo. Na začetku smo se privajali drug na drugega, nato pa

smo vzporedno s spoznavanjem pravljice Nekega deževnega dne (Butler, 2008), spoznavali

gledališče, glasbo in glasbila. Po vsakem srečanju sem si zapisala ugotovitve. Tako sem si za

naslednje srečanje pripravila drugačno dejavnost, če otrokom prvotna ni ustrezala.

9.1 PRVO SREČANJE

Na tem srečanju sem se otrokom predstavila in jim povedala, da bom kar nekaj časa hodila k

njim v skupino, kjer se bomo skupaj igrali in odkrivali zanimive stvari.

Najprej sem jim prebrala pravljico Nekega deževnega dne (Butler, 2008). Med branjem sem

jim kazala slike prizorov, saj so komaj čakali, da ne samo slišijo, ampak tudi vidijo, kaj je v

knjigi narisano. Po prebrani pravljici smo našteli, katere živali nastopajo v pravljici. Nato smo

si ogledali videoposnetke dveh živali (ježa in lisice). Pri izbiranju videoposnetkov sem gledala

na to, da so živali prikazane takšne, kot so v resnici. Otrokom je bil najbolj všeč

videoposnetek lisice, saj je med drugim prikazoval tudi to, kako rdeča lisica v snegu išče

20

hrano. Ko jo najde, se s silovitim skokom zažene v sneg (hrana – miš je bila namreč pod

snegom). Po ogledu videoposnetkov so dobili otroci še eno nalogo, in sicer, da ob glasbi, ki so

jo slišali, posnemajo ježa oziroma lisico, ki so ju videli na videoposnetkih. Uporabila sem

glasbo Erica Chappella Fiddlers three, The add on machine. Največ otrok je posnemalo lisico,

kako zasleduje svoj plen in ga nato ujame. Zanimivo je bilo, ko si je ena deklica »čistila lisičji

rep«, česar tega ni bilo v videoposnetku. Predvidevam, da je to že prej kje videla, tu pa je to

ustvarjalno vključila v svoj prizor.

Slika 1: Branje pravljice

9.2 DRUGO SREČANJE

Pravljico, ki smo jo na prejšnjem srečanju prebrali, smo tokrat le obnovili ob slikah iz knjige.

Nekateri otroci so si dobro zapomnili vsebino, drugi pa ne. Vseh otrok tudi ni bilo na

prejšnjem srečanju, tako da so nekateri takrat prvič slišali pravljico. Ponovno smo našteli vse

živali, ki nastopajo v pravljici, nato pa smo si pogledali še videoposnetke ostalih živali (krta,

jazbeca in miši). Otroci so krta prvič videli od blizu: kakšne tačke ima in kakšne zobe. Prav

tako zanimiv je bil jazbec. Imela sem posnetek dveh različnih vrst jazbeca (takšnega, ki živi

pri nas, in jazbeca, ki živi v puščavi). Otrokom je bilo zelo zanimivo, ko je puščavski jazbec

napadel panj divjih čebel in kačo ter se boril z njimi.

Spet so otroci ob poslušanju glasbe Erica Chappella: Echo lady who, Chirpa chirpa in ob

Simfoniji št. 5 v c-molu Ludwiga van Beethovna posnemali živali, ki so jih videli na

21

videoposnetkih. Tako kot na prejšnjem srečanju lisica je bil tokrat najbolj zanimiv jazbec.

Otroci so kazali, kako se jazbec bori s kačo, s čebelami in seveda tudi, kako spi.

Ob koncu srečanja sem otrokom dala knjigo Nekega deževnega dne, ki so jo pospravili v

kotiček, kamor smo v naslednjih srečanjih spravljali vse stvari v zvezi s pravljico.

Slika 2: Posnemanje živali ob glasbi

9.3 TRETJE SREČANJE

Obnova pravljice je potekala tako, da je vsak otrok povedal del zgodbe. V rokah sem imela

knjigo in jim kazala ilustracije, otroci pa so pripovedovali. Pri pripovedovanju jih nisem

popravljala, če so zamešali prizore ali kakšnega izpustili. Otroci, ki so si pravljico dobro

zapomnili, so pozneje pripovedovali tudi o izpuščenih prizorih. Za otroke sem pripravila

fotografije živali, ki nastopajo v pravljici (jež, krt, lisica, miš, jazbec) in fotografije hrane, ki

jo živali jedo (jagode, miš, pšenica, kača, kobilica, polž, želod, žir, deževnik, zajec).

Pogovarjali smo se, kje te živali živijo in kje spijo. Nato smo iz fotografij naredili plakat.

Obesili smo ga v kotiček, kjer so si ga lahko otroci ogledali tudi pozneje.

22

Slika 3: Plakat

9.4 ČETRTO SREČANJE

Že na začetku so se otroci razdelili v dve skupini. Kdor ni želel, je delal kaj drugega. V vsaki

skupini so si otroci razdelili vloge iz pravljice ter odigrali en del, ki so si ga izbrali. Hodila

sem naokrog in otroke opazovala pri dogovarjanju in igri. Kjer se otroci niso mogli

dogovoriti, kdo bi igral katero vlogo, sem jim priskočila na pomoč in otroka določila z

izštevanko:

Cin, cin, cin, tokrat jaz lovim.

Ko te ulovim, zvonček ti pustim.

(Novšak, 2006)

Na začetku igranja prizora so imeli otroci težave, saj niso vedeli, kako bi ga zaigrali, saj se s

takšnim načinom dela še niso srečali. Verjetno tudi še niso videli gledališke predstave.

Najprej so igrali tako, da so začeli obnavljati pravljico – kot pripovedovalec. Šele potem, ko

so dobili napotke, da se vživijo v like, je ustvarjanje steklo. Najprej so se gibali previdno,

23

pozneje pa so oponašali živali že bolj pogumno (kar živali dejansko delajo – videoposnetki).

Npr.: Ježek se je zbudil, se pretegnil, se umil in ko je zunaj zagledal dež, se je oblekel in obul.

Otroci so združevali, kar so videli na videoposnetku in kar delajo živali v pravljici. Pozneje so

spregovorili med seboj tudi kakšno besedo.

En deček je zelo izstopal. Vzel je odejo in jo uporabil kot dežnik in čoln. Preobul se je v

namišljene škornje, oblekel namišljeno pelerino, odšel ven na dež in skakal po lužah. Poskusil

je oponašati ježa iz videoposnetka in pravljice, a je bolj prevladovala pravljica. Deček je dobil

pozitiven odziv z moje strani. S tem, ko je tako pogumno igral, je spodbudil še ostale otroke.

Pri drugi skupini noben otrok ni želel igrati vloge jazbeca, a vseeno so želeli odigrati zadnji

del pravljice. Prosili so me, naj bom jaz jazbec. Otrok je bilo sicer dovolj, vendar pa jih je več

želelo igrati eno žival. Vprašala sem otroke, kaj naj naredimo. Ali bi radi, da imamo več živali

iste vrste? Otroci so se odločili, da bodo imeli tokrat tri lisice. Tako sem jazbeca igrala jaz. Ko

sem na koncu pravljice igrala žalostnega jazbeca zaradi dežja, ki mu je uničil streho in kapljal

v jazbino, nas je jež vse pokril s svojo odejo in nas zaščitil pred dežjem.

Slika 4: Delo v skupini

24

9.5 PETO SREČANJE

Odločila sem se, da otrokom predstavim instrument, na katerega tudi sama igram – violino.

Želela sem, da otroci posnemajo živali ob glasbi, z glasbilom, ki ga vidijo v živo. Najprej sem

jim predstavila violino (njeno zgradbo, kako se imenuje kakšen del), nato pa sem jim zaigrala

nekaj skladb in otroških pesmic, pri katerih so tudi otroci zraven peli. Pozneje pa sem igrala

različne izmišljene melodije (počasne, hitre, tihe, glasne), ob katerih so otroci posnemali

živali iz pravljice. Rekla sem jim, naj se med gibanjem spomnijo videoposnetkov in obnašanja

živali na njih.

Potem so tisti otroci, ki so želeli, odšli z menoj v kotiček, kjer so odigrali en odlomek iz

pravljice. Dogovarjanje jim je šlo zelo dobro, še vedno pa jim povzroča težave razlika med

posnemanjem živali iz videoposnetkov in pravljice. Otroci so ugotovili, da pri hoji po vseh

štirih težko držijo dežnik v roki. Zato z dežnikom lažje hodijo le v normalni hoji po dveh. In

če igrajo pravljični lik je to normalno, ni napaka.

Na koncu so otroci (kdor je želel) lahko preizkusili, kako se igra na violino.

Slika 5: Predstavitev violine

9.6 ŠESTO SREČANJE

S seboj sem prinesla mala glasbila. Otroci so se usedli v krog. Na sredino kroga sem

razstavila različna glasbila. Vsakega posebej sem predstavila. Pokazala sem jim, kako se

25

pravilno igra nanje in kako se ravna z njimi, ko jih ne potrebujemo več. Povedala sem jim, da

bomo na naslednjem srečanju izbrali za vsako žival eno glasbilo, ki nas bo spremljalo pri igri.

Otroci so poskusili igrati na vsa glasbila. Zapeli smo tudi nekaj otroških pesmi, otroci pa so se

spremljali z glasbili. Nekateri so se bolj, drugi manj vživeli v ustvarjanje z glasbili.

Po preizkušanju glasbil so tisti otroci, ki so želeli, odšli v kotiček in zaigrali en odlomek iz

pravljice. Sami so si razdelili vloge, moje pomoči niso potrebovali. Tako sem jih ves čas le

opazovala in si zapisovala ugotovitve. Na trenutke so otroci vključili veliko dialoga, pozabili

pa so na gibanje. Takrat sem jih spomnila na to, kar smo delali v preteklih srečanjih

(videoposnetki, posnemanje živali ob glasbi). Otroci potrebujejo večkratno osvežitev

spomina, da nekaj vzamejo za svoje.

9.7 SEDMO SREČANJE

Še enkrat smo zaigrali na mala glasbila in zraven zapeli otroške pesmi. Otroci so skupaj

določili, katero glasbilo bomo uporabili za posamezno žival. Poslušali smo zvok glasbila in se

osredotočili na to, kateri živali bi bil najbolj podoben. Otroci so po moji presoji zelo dobro

izbrali glasbila, ki so se ujemala z značajem in gibanjem posamezne vloge.

ropotulja – ježek

male činele – krt

zvočne ploščice – lisica

lesene palčke – miške

triangel – jazbec

trstenke – veter

»ropotulje« – dež

Ko so bila glasbila izbrana, so se otroci javili, kdo bi igral vlogo živali in kdo bi igral na

glasbila. Kdor ni želel nič od tega, je bil gledalec. Ker se je več otrok javilo za iste vloge

26

oziroma glasbila, sem nekatere vloge določila z izštevanko. Otroke sem pomirila, da ta

razvrstitev ni dokončna, tako da bodo lahko še zamenjevali vloge.

Suhi Janez iz trebuha

je ukradel štruco kruha,

pek ga vidi, mu pove:

»Krasti, fant, se pa ne sme!«.

(Novšak, 2006)

Tokrat smo igrali celo zgodbo – od začetka do konca. Vmes sem otroke spomnila na gibanje

živali. Začetek je bil še težaven. Bolj ko je šlo proti koncu, bolj so se vživeli v zgodbo in si

izmišljali stvari. Zelo zanimivo je bilo na koncu, ko je jazbec malo poživil konec. Otroci so ga

vprašali: »Zakaj si žalosten?«, on pa jim je odgovoril: »Nisem!« Potem so mu spet otroci

rekli: »Dež ti kaplja v hišo!«, jazbec pa je odvrnil: »Ne, pa ne!«

Otroci so se k meni obrnili na pomoč, saj niso vedeli, kaj bi še rekli jazbecu. V pravljici je

namreč tako, da jazbec pove živalim, da mu pušča streha in da je zato žalosten. Otrokom sem

rekla, naj kar nadaljujejo, kakor se bodo domislili.

Otroci so rekli jazbecu: »Jazbec, poglej! Lužo imaš v hiši, v strehi pa luknjo. Popravili bomo

streho in pobrisali lužo!« In jazbec je le rekel: »Prav, pa dajte.«

Zelo sem se razveselila, ko so otroci le razrešili ta zanje precejšen problem.

9.8 OSMO SREČANJE

Pripravila sem fotografije živali, ki nastopajo v pravljici, in fotografije vremenskih pojavov

(dežja in vetra). Otroci so fotografije razvrstili k malim glasbilom; zraven vsake fotografije

živali ali vremenskega pojava so razporedili mala glasbila, kot smo jih določili na prejšnjem

srečanju. Odigrali smo celo zgodbo. Otroci so se javili, kdo bi igral vlogo živali, kdo bi igral

na glasbila. Kdor pa ni želel nič od tega, je bil gledalec. Pri dogovarjanju med seboj, kaj bo

27

kdo igral, niso potrebovali moje pomoči. Otrok je bilo ravno dovolj za igralce in glasbenike,

zato nismo imeli nobenega gledalca.

Ko smo začeli z igranjem, se je otrok, ki je izbral vlogo ježka, premislil in ni več želel te

vloge. Z drugim otrokom, ki je igral krta, sta si vlogi zamenjala – sama sta se dogovorila. V

vlogo krta se je otrok zelo dobro vživel. Posnemal je njegovo gibanje in ga povezal z zgodbo

iz pravljice.

Z vzgojiteljico sva ugotovili, da otroci ne razumejo toliko reakcij, vedenja in čustev, saj je to

za otroke prezahtevno. Zato sem naslednjič spodbudila otroke k razmišljanju o teh stvareh.

Slika 6: Priklon

9.9 DEVETO SREČANJE

Tokrat smo srečanje začeli z glasbili. Otrokom sem za začetek pokazala posamezno glasbilo

in povedali so, h kateri živali spada. Nato sem igrala na vsako glasbilo posebej (tako, da so

slišali le zvok), oni pa so posnemali živali. Pri gibanju sem jih malo bolj usmerjala, saj sem

želela, da pokažejo, kako se določena žival umiva, prehranjuje in spi. Kako se žival, ki

nastopa v pravljici, giblje, ko je vesela ali kadar je žalostna. Pri usmerjeni dejavnosti so se

gibali na mestu prav zato, da bi pozornost usmerili bolj na gibanje telesa kot na gibanje po

prostoru. A po razmisleku in osebni komunikaciji z mentorico (17. 2. 2015) sem ugotovila, da

28

bi bilo bolje, če bi se otroci še vedno premikali po prostoru, v katerem bi jim pripravila

različne ovire. Npr. gibanje od stola do stola in prenašanje različnih predmetov med gibanjem.

Otrokom sem prinesla ilustracije iz pravljice. Razvrstiti so jih morali v pravilnem zaporedju in

zraven pripovedovati pravljico. Vsak otrok je dobil eno fotografijo ilustracije in tako je vsak

otrok povedal del pravljice. Pri pripovedovanju so šli mimo »rdeče niti« pravljice, a se nisem

vmešala, da ne bi prekinila ustvarjalnega toka.

9.10 DESETO SREČANJE

Otroci so obnovili pravljico po ilustracijah. Razvrstili so jih, kot si sledijo v zaporedju. Nato

smo fotokopije ilustracij tudi nalepili na karton, da so jih otroci ves čas videli. Pripravila sem

videoposnetke, da bi otroci osvežili spomin na gibanje in obnašanje živali. Pred gledanjem

sem jih spomnila, da so bili pozorni na premikanje živali, hranjenje (si pomagajo s tacami),

umivanje in premikanje hitro ali počasi.

Po ogledu smo se na kratko pogovorili o tem, kar so videli. Postavljala sem jim vprašanja, ki

sem jih naštela že zgoraj. Z opozorili pred gledanjem videoposnetkov so se otroci res

osredotočili na določene trenutke, na katere sem jih opozorila.

Otroci so si razdelili vloge in odigrali pravljico od začetka do konca. Poznalo se je, da smo

malo prej gledali videoposnetke, kako se živali gibljejo in obnašajo, saj so otroci po lastni

presoji vključili tisto, kar so videli. Ob koncu srečanja sem izvedela, da se bodo otroci te

skupine odpravili v gledališče na ogled predstav v sklopu lutkovno-gledališkega maratona

otroških skupin v našem kraju. Tako sem se po pogovoru z vzgojiteljico odločila, da

naslednjič otrokom predstavim gledališče in vse, kar spada zraven. Tako se bodo lažje vživeli

in si bolj zapomnili ogled predstave, ki se je bodo udeležili.

29

Slika 7: Zaporedje ilustracij iz pravljice

9.11 ENAJSTO SREČANJE

Otrokom sem predstavila, kaj dela prava režiserka. Razložila sem jim, da režiserka prekinja

vajo, da bi igralci popravili svojo »vlogo«. Nato sem jim opisala njim nove pojme, ki izhajajo

iz gledališča. Spoznali so nove besede: oder, gledalci, igralci, glasbeniki, hostesa,

napovedovalec, fotograf. Na ogled sem prinesla tudi različne knjige, ki prikazujejo gledališče,

tako da so si otroci ogledali še slike in opise slik. Ker je zraven vrtca Kulturni dom (dvorana z

odrom), sem otrokom povedala, da bomo našo igro zaigrali tudi na pravem odru. Veseli in

polni navdušenja so dobivali nove ideje za igro. Odločili so se, da bodo imeli hosteso, ki bo

pobirala vstopnice in pazila na red in tišino v dvorani; napovedovalko, ki bo na začetku in na

koncu predstave nagovorila gledalce, in fotografa. Deček, ki se je javil za fotografa, me je

prosil, če si lahko naredi svoj fotoaparat. V igralnici so imeli nekaj kartonastih škatlic. Tako je

iz papirja, kartonskih škatlic in lepila naredil fotoaparat. Zelo ponosen je bil na svoje delo.

Sprva je igro slikal s svojim fotoaparatom, pozneje pa mu je vzgojiteljica zaupala tudi

pravega.

Otroci so v vrtec prinesli rekvizite in oblačila, s katerimi so se še bolj vživeli v igranje:

škornje, dežnik in pelerino. Odejo, ki so jo uporabljali do sedaj, so si izposodili glasbeniki, da

so si na njej razporedili glasbila.

30

Odigrali smo celo pravljico, od začetka do konca. Hostesa je vzgojiteljicama izdelala

vstopnici, nato pa jima jih tudi vzela, ko jima je pokazala, kje bosta sedeli. Napovedovalka je

nagovorila vzgojiteljici, ki sta bili edini gledalki, in igra se je začela. Ježek je imel kar precej

dela z zapenjanjem pelerine, zato bi v prihodnje morali gumbe že prej zapeti in bi potem

pelerino oblekel kar čez glavo. Jazbec si je pripravil skodelice in vrč ter krožnik, da bi

pogostil prijatelje. Bilo je zanimivo: ko so živali prišle k jazbecu, so se vse napotile k mizi s

skodelicami, ne da bi jazbeca kar koli vprašale. Pozornost je bila preusmerjena na nove

scenske pripomočke. Po poznejši osebni komunikaciji z mentorico (17. 2. 2015) sem

ugotovila, da bi lahko iz ježkovega zapenjanja pelerine naredili zabavno točko, pri kateri bi ga

otroci spremljali z glasbili. Ježek bi v različnih položajih poskušal zapenjati pelerino, na

različne načine, dokler mu ne bi uspelo oziroma dokler ne bi prosil nekoga za pomoč.

Otroci potrebujejo čas, da se privadijo na spremembe. Čeprav ni bilo kakava v skodelicah in

piškotov na krožniku, so otroci z užitkom »pili in jedli«. Pozabili pa so na tisti zaključek, ki

so ga igrali do sedaj. Ugotovila sem tudi, da dežnik ni najbolj primeren za takšno igro – zaradi

»špic« je nevaren. Zato sem se odločila, da na naslednjem srečanju povprašam otroke, kakšen

dežnik bi naredili za našo igrico.

Slika 8: Fotograf

31

9.12 DVANAJSTO SREČANJE

Odigrali smo celo pravljico. Otroci so bili že navajeni na scenske pripomočke, ki jim tokrat

niso odvračali pozornosti. Spet so igrali tako kot prej, preden so jih zmedli rekviziti in

oblačila. Uporabili so še več domišljije. Vedno so me s čim nasmejali in presenetili2, bodisi z

reakcijo bodisi z zanimivim gibanjem. Napovedovalka in hostesa sta po moji presoji dobro

igrali svojo vlogo. V vlogi sta obe uživali. Deklica, ki je igrala hosteso, se je zelo dobro

vživela. Vzgojiteljicama in otrokom, ki so gledali predstavo, je naročila, naj bodo tiho in

pozorno gledajo predstavo. Deček fotograf si je izboljšal svoj fotoaparat. Naredil si je še

bliskavico in rekel: »Slike bodo boljše in kvalitetne.« Včasih sem zares začudena, kje otroci

poiščejo vse te besede in besedne zveze. Vendar če dobro pomislim, znajo otroci zelo dobro

poslušati in so velikokrat prisotni pri pogovoru med odraslimi ter pri njihovih opravilih.

Otroci srkajo vse, kar slišijo in vidijo.

Na koncu srečanja sem otrokom povedala, da se mi dežnik zdi nevaren za igro zaradi »špic«.

Predlagala sem, naj narišejo načrt, po katerem bomo izdelali nov dežnik, ki se bo spremenil

tudi v čoln in ne bo nevaren. Otroci so rekli, da bodo načrt naredili naslednjič, ko jih zopet

obiščem.

9.13 TRINAJSTO SREČANJE

Takoj ko sem vstopila v igralnico, je do mene pristopila deklica in rekla, da moramo narediti

načrt za dežnik. Prav začudena sem bila, saj je od prejšnjega srečanja minil en teden. Na eno

od miz sem dala plakat, flomastre in barvice. Kdor je želel, se je usedel za mizo in delal načrt.

Zanimivo je bilo, da je deklica, ki me je spomnila na načrt, sama zavzeto risala, ostali otroci

pa so le povedali kakšno idejo, kaj lahko nariše oziroma kako bi naredili načrt. Potem ko je bil

načrt narejen, ga je predstavila vsem otrokom, meni in vzgojiteljicama. Prosila sem jo, naj

našteje tudi material, ki ga potrebujemo za dežnik. Otrokom sem obljubila, da bom

pripravljen material prinesla v vrtec, kjer bomo skupaj izdelali dežnik.

Nato smo nadaljevali z našo igro. V prejšnjih srečanjih smo igrali celo pravljico in ugotovila

sem, da so otroci v zadnjem delu pravljice manj poudarili gibanje. Zato sem otroke

spodbudila k igranju zadnjega dela pravljice.

2 Ob nastajanju plesne predstave sem se večkrat nasmejala in to so otroci videli. Naj povem, da gre pri tem za aktiven odnos gledalca do videnega.

32

Otroke sem znova spomnila na gibanje živali iz videoposnetkov. Preden smo začeli z igro, so

ponovili, kako se določene živali gibajo. Šele nato smo začeli igrati. Vmes sem otroke večkrat

spomnila na gibanje. Na koncu je bilo videti izrazito spremembo v primerjavi s prejšnjimi

srečanji. Otroci so med gibanjem posnemali živali z videoposnetkov.

Slika 9: Načrt za dežnik

9.14 ŠTIRINAJSTO SREČANJE

Posvetili smo se igranju zadnjega dela pravljice. Da bi se otroci še bolj vživeli v igranje, sem

jim pravljico pripovedovala, oni pa so se osredotočili na gibanje. Upoštevali so tudi reakcije,

vedenja in čustva živali. Miške so srečne, ker sta jih krt in ježek rešila iz vode; jazbec je

žalosten, ker ima lužo v jazbini.

S seboj sem prinesla tudi material, ki so ga otroci naročili za izdelavo dežnika. Najprej smo

dva kosa kartona zlepili skupaj in obtežili. Medtem ko se je karton sušil, so otroci izbrali

barve, pripravili so čopiče, lončke, likovne majice in krpice. S prtom so zaščitili mizo. Nato

so z barvami začeli barvati karton. Ko so ga pobarvali, smo ga odnesli na hodnik, da se bi

posušil in bi naslednjič lahko nadaljevali z delom.

9.15 PETNAJSTO SREČANJE

Otroke sem presenetila z novico, da gremo na pravi oder, kjer bomo odigrali našo igro. Vzeli

smo najmanjše scenske pripomočke in glasbila ter odšli v Kulturni dom blizu vrtca. Ob vstopu

v dvorano sem otrokom razložila, kaj vse je v dvorani. Otroci so bili že večkrat v tej dvorani,

zato so vedeli, kje je kaj. Spomnila sem jih na predstavitev gledališča. Opisali so mi vse, kar

so se takrat naučili, v dvorani pa so mi pokazali, kako se kaj imenuje.

33

Na odru sem razporedila glasbenike in igralce, da so imeli vsi dovolj prostora. Pravljico sem

pripovedovala, da so se otroci bolj posvetili gibanju. Sem in tja je med otroki potekal tudi

dialog. Otroci so igrali zelo doživeto. Niti enkrat se niso obrnili k meni za pomoč. Doživela pa

sem eno presenečenje: ko je v zgodbi ježek rešil krta iz vode, je ježek začel peti ljudsko

pesmico Barčica. Otroci so se mu takoj pridružili pri petju. Otroke sem spodbudila, da se v

naslednjih srečanjih še česa spomnijo in vključijo v igro. Že vnaprej sem se veselila otroških

idej in domislic.

9.16 ŠESTNAJSTO SREČANJE

Na srečanju, kjer smo barvali karton za dežnik, ni bilo deklice, ki je načrt narisala. Ko je

videla, kaj smo naredili z barvami, je bila zelo razočarana: »Meni pa ta dežnik ni všeč!«

Deklico sem pomirila in ji rekla, da lahko zdaj, ko so barve suhe, dežnik še enkrat prebarvamo

in ne bo videti prejšnjih barv. Poklicala sem vse otroke in jim povedala, da je deklica narisala

načrt za dežnik in da bo zdaj ona glavna za njegovo izdelavo. Tako je deklici pomagalo še

nekaj otrok. Zaščitili so mizo, pripravili barve, čopiče in lončke z vodo. Po dekličinih

navodilih so prebarvali karton. Tudi otroci so povedali svoje ideje in deklica jih je upoštevala.

Ves čas sem jih opazovala, moje pomoči pri dogovarjanju pa niso potrebovali. Prebarvani

karton so odnesli na hodnik, da se bi do naslednjega srečanja posušil.

Naslednja naloga, ki so jo otroci dobili, je bila, naj na liste narišejo načrt za kostum, ki ga

želijo imeti – vsak za svojo vlogo. V škatli, ki sem jo dala na sredino igralnice, je bilo polno

materiala: majice, blago, vrvice, trakovi, vrečke, karton, pena, stiropor. Otroke sem povabila,

da si ogledajo material. Če bi si zamislili kaj drugega, pa lahko povedo in bomo do naslednjič

pripravili material po želji otrok. Tudi otroci, ki so bili glasbeniki, fotograf, napovedovalka in

hostesa, so si narisali načrte za kostume. Otrok nisem omejevala, kakšne kostume naj bi imeli.

Če bodo želeli rep ali ušesa, bodo to naredili. Ko pa sem videla, kakšni so njihovi načrti, sem

bila presenečena. Otroci niso komplicirali. Nihče si ni zamislil ušes. Večina si je zamislila, da

bi imeli majice, na njih pa zašit rep, ježek pa bodice iz pene. Načrte sem shranila in naslednjič

smo se resno lotili izdelave kostumov.

Spoznala sem, da odrasli velikokrat kompliciramo pri stvareh, ki so lahko zelo preproste.

Otrokom ni bil pomemben končen kostum. Pomembna jim je bila izdelava kostuma. Čas in

34

trud, ki so ga porabili za izdelavo. Nekateri starši na predstavi niso prepoznali po kostumu,

katero žival igra njihov otrok, saj so bili kostumi res skromni, vendar so bili otrokom všeč.

Slika 10: Barvanje dežnika

9.17 SEDEMNAJSTO SREČANJE

Otroci so na sredino igralnice prinesli škatlo z materiali za kostume. Takoj smo se lotili dela.

Otroci so si pripravili material, nato pa so potrebovali več pomoči odraslih. Z obema

vzgojiteljicama smo hodile od otroka do otroka in jim pomagale, ko so potrebovali pomoč.

Otroci so drug drugemu pomagali z nasveti, katero blago lahko izberejo, kam naj prišijejo rep,

s katero vrvico si naredijo pas … Fotograf si je sam izdelal svoj kostum. Vzel je vrečko, jo na

dnu prerezal in že je imel izdelan kostum.

Pozneje, ko so imeli vsi otroci narejene kostume, smo dokončali še dežnik. Na sredini kartona

smo naredili luknjo za palico, karton pa sem obrezala po črtah, ki jih je narisala deklica. Ker

palica ni bila stabilna – karton je lezel gor in dol, je deklica prosila hišnika, ki je ravno prišel

mimo igralnice, naj palico poskusi nekako pritrditi. Ker pa je imel hišnik veliko drugega dela,

sem obljubila deklici, da bom to naredila jaz. Za pomoč sem prosila svojega brata, ki je zelo

spreten pri takšnih rečeh.

35

Slika 11: Izdelava kostumov

9.18 OSEMNAJSTO SREČANJE

S seboj sem prinesla dežnik, ki ga je moj brat utrdil. Tako se karton ni več premikal po palici.

Otroci so veseli prenašali dežnik sem in tja po igralnici. Prav zaradi vseh scenskih

pripomočkov, ki smo jih izdelali, so bili otroci zelo motivirani za igro. Komaj so čakali, da

začnemo z igranjem. Zaigrali smo le zadnji del pravljice. Otroci so uporabljali veliko gibanja,

nekaj je bilo tudi dialogov, drugače pa sem pravljico pripovedovala jaz. Dežnik je bil dobro

načrtovan. Otroci so ga uporabili tudi za čoln. Spomnili so se, da bi zapeli med samo igro še

pesem Živali jeseni (Voglar), kjer prva kitica govori o ježku, in pesem Miška (Weingerl).

Glasbeniki so med igranjem dobili idejo, da bi med predstavo vsak sedel na eni blazini.

Predlagala sem, da naslednjič prinesem s seboj šivalni stroj, otroci si izberejo barvo blaga in si

izrežejo obliko, jaz pa jim blago s šivalnim strojem zašijem. Nato blazino samo še napolnijo s

polnilom in blazina bo končana.

Proti koncu srečanja so se igralci oblekli v svoje kostume. Vzgojiteljica je pripravila glasbo in

otroci so korakali z ene na drugo stran igralnice (kot po modni brvi) in predstavljali svoje

kostume. Kostume so otroci res dobro načrtovali, saj nikogar niso ovirali pri hoji.

36

Slika 12: Modna revija

9.19 DEVETNAJSTO SREČANJE

Kot sem otrokom obljubila, sem prinesla v igralnico šivalni stroj. Otroci so s pomočjo

vzgojiteljic odrezali dovolj blaga, da je lahko nastala dovolj velika sedežna blazina. Z blagom

so prišli k meni. Zašila sem blago po narobni strani. Njihova naloga je bila, da zašito blago

obrnejo na drugo stran. Na enem delu blaga nisem zašila. Pustila sem prosto, da so otroci

doma napolnili blazino s polnilom in jo potem zašili. Glede polnila smo se dogovorili, da

polnijo otroci doma, s starši.

Vmes je prišla ena deklica k meni (hostesa) in me prosila, da ji zašijem trak za okoli pasu, ki

bi ga nosila na predstavi. Obleka, ki si jo je naredila, je bila preširoka, zato bi se s pasom lažje

in udobneje gibala.

Medtem ko sem otrokom šivala blago za blazine, so za eno mizo otroci izdelovali vabila za

otroke v vrtcu in za starše. Otroci so se odločili, da bodo povabili tudi vodjo enote vrtca,

kuharice, hišnika in perico.

Za drugo mizo pa so otroci izdelovali vstopnice. Skupaj smo se odločili, da bo ena vstopnica

za vsako skupino iz vrtca dovolj, prav tako ena vstopnica za celo družino, ki bo prišla na

ogled predstave.

37

Ker starši in otroci iz vrtca ne bi mogli hkrati na ogled predstave, smo organizirali dve

predstavi. Eno v dopoldanskem času za vse v vrtcu, drugo pa v popoldanskem času za starše,

bratce, sestrice, dedke in babice. Otroci so skupaj z vzgojiteljicama odnesli vabila in

vstopnice za predstavo vsem skupinam v vrtcu in ostalim, ki so jih želeli povabiti, staršem pa

so vabilo z vstopnico odnesli domov. Dogovorili smo se, da otroci starše spomnijo, da s seboj

na predstavo ne pozabijo vzeti tudi vstopnice, saj sicer ne bodo mogli v dvorano.

Slika 13: Šivanje

9.20 DVAJSETO SREČANJE

Vsak otrok je imel oblečen svoj kostum, glasbeniki so držali glasbila, igralci pa scenske

pripomočke. Odšli smo v dvorano, kjer smo igrali na pravem odru. Otrokom sem povedala, da

bomo odigrali igro od začetka do konca tako, kot bi igrali pred pravimi gledalci. Glasbeniki so

se usedli na svoje blazine in si pripravili glasbila, igralci so se postavili na svoja mesta in si

pripravili scenske pripomočke. Zagrnili smo zaveso. Hostesa je pregledala vstopnici

vzgojiteljicama in ju napotila na pripravljene stole. Fotograf je pripravil svoj fotoaparat,

napovedovalka pa je prišla pred zaveso in napovedala igrico. Po napovedi sem odgrnila

zaveso in začela s pripovedovanjem zgodbe. Na začetku so otroci čutili pritisk, bilo jim je

malo nerodno in niso bili tako sproščeni kot po navadi. Bolj ko je šla igra proti koncu, bolj

sproščeni so postali3, bolj so se zabavali. Igralci so se gibali po prostoru, glasbeniki pa so jih

spremljali z glasbili. Ko se je gibala določena žival, so glasbeniki igrali na glasbilo, ki smo ga

3 Spoznala sem, kako pomembno je večkrat vaditi predstavo v prostoru, kjer bomo predstavo pokazali drugim.

38

izbrali za tisto žival; npr. ježek – ropotuljica. Na koncu so se z velikim veseljem priklonili in

zaplesali ob Kekčevi pesmi, ki so jo zapeli. Kmalu naj bi namreč odšli v Kekčevo deželo in

zato so se že naučili Kekčevo pesem. Po končani igri smo se z otroki pogovarjali, kaj bi lahko

naredili na začetku, da ne bi bilo tako pusto, ko se odgrinja zavesa (odgrinjanje traja kar nekaj

časa). Otroci so predlagali, da bi imeli glasbo. Vzgojiteljica me je vprašala, če bi igrala na

violino. Ko so otroci to slišali, so bili vsi za. Sklenili smo, da bodo gledalci med odgrinjanjem

zavese slišali melodijo, ki jo bom zaigrala na violino.

9.21 ENAINDVAJSETO SREČANJE

Z vsemi scenskimi pripomočki in glasbili smo odšli v dvorano, kjer smo pripravili blazine in

klopi za otroke in vzgojiteljice, ki si bodo predstavo ogledali. Igralci in glasbeniki so se

posedli na svoja mesta, hostesa je stopila k vratom, kjer so otroci že prihajali v dvorano. Vsi

so pokazali svoje vstopnice, nato pa se usedli na prostor, ki jim ga je pokazala hostesa

(pomagala ji je tudi vzgojiteljica). Ko so otroci, vzgojiteljice in ostali povabljeni napolnili

dvorano, je hostesa naročila gledalcem, naj bodo tiho in gledajo predstavo. Fotograf se je

postavil na svoje mesto, kjer bo lahko fotografiral predstavo. Izza zagrnjene zavese je prišla

napovedovalka, ki je povedala naslov naše pravljice – Nekega deževnega dne. Nato sem bila

na vrsti jaz z violino. Zaigrala sem skladbo Minuet J. S. Bacha. Med tem je vzgojiteljica

odgrnila zaveso in po končani skladbi sem začela s pripovedovanjem zgodbe. Otroci so začeli

z gibanjem. Po mojem mnenju so bili enkratni, kot takrat, ko smo igrali brez gledalcev.

Pripovedovala sem počasi in s premori. Tako so otroci lahko vskočili v moje pripovedovanje

in nagovorili druge živali: tako je igra tekla naprej. Otroke sem občudovala, da pri tem niso

izgubili rdeče niti pravljice. Na koncu so se priklonili gledalcem in iz dvorane se je zaslišal

močen aplavz, zaradi katerega se je videlo, da so otroci ponosni nase. Napovedovalka se je

poslovila od gledalcev in se jim zahvalila za ogled predstave. Nato sem na violino spet

zaigrala skladbo Minuet in vzgojiteljica je zagrnila zavese.

Po pogovoru z vzgojiteljicami drugih skupin so bile navdušene nad igro otrok. Začudene so

bile, da so bili otroci skoncentrirani toliko časa – tako igralci in glasbeniki na odru kot tudi

gledalci v dvorani. Niti en otrok ni zajokal med predstavo, kar se po navadi pogosto dogaja.

Otroci so bili zadovoljni s svojim igranjem. Polni energije so pomagali pospraviti dvorano,

nato pa so z vzgojiteljicama odšli nazaj v vrtec. Ko so bili otroci spet v igralnici, je prišla k

39

njim vodja enote vrtca in se jim zahvalila za povabilo. Predstava ji je bila zelo všeč. To je

dalo otrokom še dodatno motivacijo za zaključno predstavo pred starši.

Slika 14: Krt pade v vodo

9.22 DVAINDVAJSETO SREČANJE

Pred našim zadnjim srečanjem, pred predstavitvijo naše igre staršem otrok, sem bila kar malo

živčna. Spraševala sem se, kakšen bo odziv staršev otrok na njihovo igro. Vzgojiteljica pa me

je pomirila, naj ne skrbim: kar bo, pa bo. Ker je bila predstava v popoldanskem času, so otroci

prišli skupaj s starši. Zato smo z vzgojiteljicama pripravile prostor in rekvizite. Predstava je

potekala gladko kot na predstavi za otroke, z eno razliko: otrok, ki je igral krta, si je za svoj

kostum izbral okrog zapestij zavezana trakova. Očitno smo te trakove premalo zavezali, saj so

se mu med predstavo odvezali in ni vedel, kam bi jih dal. Najprej si jih je hotel zavezati. Ker

mu to ni šlo, jih je želel dati v žep. In ko se je tako mučil in se ni mogel več gibati, sem mu

namignila, naj trakova prinese kar k meni. Igro je nadaljeval brez trakov.

Po koncu predstave so bili starši navdušeni. Presenečeni so bili, saj niso pričakovali, kaj vse

zmorejo njihovi otroci. To srečanje je bilo tudi ob zaključka leta v vrtcu, saj so nekateri otroci

potem kmalu odšli v šolo. Otroci, starši in vzgojiteljici so se po predstavi še nekaj časa družili

ob soku in sladoledu.

Moj projekt pa se je s tem srečanjem zaključil.

40

Slika 15: Ježkov sprehod po dežju

10 UGOTOVITVE OB ZAKLJUČKU SREČANJ

Za skupino, v kateri sem izvajala projekt, je bila plesna dramatizacija nov način dela.

Spoznala sem, da je potreben čas, da se delo vtisne v spomin otrok, čas, da se otroci vživijo v

svoje vloge, da spoznajo vse, kar jih zanima v zvezi s projektom. Izkoristila sem priložnosti,

npr. obisk gledališča, da sem otrokom predstavila gledališče. Tako so dobili še več idej za

našo igro.

Starostna razlika otrok (4–6 let) ni bila ovira pri plesni dramatizaciji, prej nasprotno. Dobro je,

da se otroci razlikujejo v letih. Mlajši otroci se učijo od starejših, starejši pa prevzemajo večje

vloge v igri, mlajši pa jim sledijo.

Na začetku projekta sem si velikokrat zastavila vprašanje: »Kaj vse naj delam z otroki pri

večmesečnem projektu plesne dramatizacije?« Tudi zame je bilo to nekaj novega. Spoznala

sem, da je vnaprejšnje pisanje priprav za vse nastope nepotrebno. Medtem ko sem že v

začetku izvajala aktivnosti z otroki, sem sproti videla, kaj otroci potrebujejo in česa ne.

Predvsem pa sem videla, kaj si otroci želijo.

V preteklosti sem imela že slabo prakso pri plesni dramatizaciji. Pri tistem projektu je

vzgojiteljica ves čas usmerjala otroke. Vsak dan jim je brala pravljico in otroci so znali

dobesedni govor na pamet. Otroci so besedilo govorili razločno in tekoče, gibanja pa ni bilo.

41

Pri predstavi za starše se je zelo očitno videlo, da se otroci niso poistovetili z vlogo, ampak so

jo recitirali.

Spoznala sem, da mora biti vzgojitelj fleksibilen. Prilagoditi se mora otrokom in njihovim

potrebam. Priprava, ki jo vzgojitelj načrtuje, je le osnova. Pomembno je, da se vzgojitelj

odzove na dano situacijo in na trenutne odzive otrok; da zna razložiti situacijo otroku na

njemu razumljiv način.

Prav tako sem spoznala, kako pomembno je, da se otroci navadijo na prostor, v katerem bodo

imeli predstavo za gledalce. Novo okolje otroke zmede, zato potrebujejo čas, da se nanj

privadijo. Pomemben pa je vsak pozitiven odziv, ki ga otroci igralci prejmejo od gledalcev,

Tak odziv jim daje novo motivacijo. Zato se lahko med predstavo zasmejimo obnašanju likov

na odru. Tako otroci igralci vedo, da se gledalci ne dolgočasijo.

11 ODZIV VZGOJITELJEV NA DRAMATIZACIJO

Otroke pri igri vodi domišljija. Sami naj bi si izbrali vloge in temo, ki bi jih radi igrali. Včasih

se odraslim zdi, da je otrokova igra napredek, včasih pa igra krene v nepričakovano smer.

Osebna stališča in vrednote vzgojiteljev pogosto vplivajo na njihovo odzivanje na otroško

igro in na igro samo. Večino časa naj bi vzgojitelj stal zunaj igralnega kotička, vendar še

vedno dovolj blizu, da sledi dogajanju v kotičku. Pomembno je, da vzgojitelj opazuje otroke,

njihovo mimiko in ton glasu. Le tako bodo vedeli, katere kurikularne aktivnosti naj planirajo,

da bodo nadaljevali otrokove razvojne potrebe.

Dokler v igri ne gre za fizično ali emocionalno varnost, naj se vzgojitelj ne bi neposredno

vtikal v to, kar poteka v igri. Lahko se zgodi, da otroci igrajo domišljijsko igro, v kateri se

zgodi disciplinski prekršek. Tam mora biti vzgojitelj pozoren na to, da tudi otroci

prepoznavajo takšno igro.

Kadar otroci dalj časa igrajo eno in isto temo, mora vzgojitelj raziskati, zakaj je tako. Vpelje

lahko kakšen nov pripomoček ali zamenja okolje. Morda pa imajo otroci probleme zaradi

travmatičnih dogodkov v svojem življenju ali stalne probleme. Tako sta igra in ponavljanje na

isto temo za otroka emocionalno in terapevtsko pomembna. Paziti pa je treba, predvsem pa se

zavedati, da vzgojitelj ni psihoterapevt. Zavedati se mora svojih omejitev. Lahko razume

42

čustvene potrebe otrok in se jih trudi zadovoljevati, več kot to pa ne more narediti. Vrtec ni

prostor za psihoterapijo in vzgojitelj ne opravlja tega dela.

Včasih so nekateri otroci sramežljivi ali plašni, pa se vseeno želijo pridružiti igri v kotičku.

Takrat lahko vzgojitelj posreduje tako, da pomaga otrokom vstopiti v igro (npr. potrka in reče:

»Teta Ana je prišla na obisk.«). Toliko časa naj vzgojitelj ostane v igri, da je otrok sprejet,

nato pa se umakne iz kotička.

Kadar pride do agresije med otroki, je pomembno, da vzgojitelj to čim prej prepreči. Postaviti

mora mejo, da zaščiti otroke in lastnino. Pomembno je, da takih otrok nima za slabe in

poredne ter jih ne odklanja. Za takšno obnašanje je veliko razlogov. Vzgojitelj naj bi bil miren

in trden. Njegova naloga je spremljanje otrokovih potreb in usmerjanje otrok iz ene na drugo

dejavnost, kjer dejavnost zagotavlja otroku pozitivni izbruh. Npr. »Lahko tolčeš z lopato po

ilovici, ne smeš pa z njo tepsti otrok.« (Hansen idr., 2000)

12 ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA, REZULTATI

RV 1: Kaj je dramatizacija?

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) najdemo dve definiciji, ki opisujeta pomen

dramatizacije.

Dramatizacija je glagolnik iz dramatizirati.

Dramatizirati pomeni predelati, spremeniti prozno ali pesniško delo v dramsko (SSKJ, 2014).

RV 2: Kako vzgojiteljice, ki delajo v vrtcu, razumejo pojem plesna dramatizacija?

Na zastavljeno vprašanje je odgovorilo devet vzgojiteljic vrtca Kurirček, enote Tabor.

• Je ena od oblik plesnih aktivnosti (glasba, petje, ples, gibanje).

• Je način dramske igre (s plesom predstaviti zgodbo).

• Spodbujamo otrokovo samostojno izražanje (vzgojitelj pripoveduje, otrok se spontano

izraža).

• Otroci plešejo ob glasbi z rekviziti ali brez njih.

43

• Otroci pravljico podoživljajo prek plesa, gibanja, govora.

• Doživljanje zgodbe z gibom.

• Otrok s plesom, gibi (vodeni, usmerjeni ali samostojni) predstavi zgodbo.

• To je plesna igra: zgodbo pripovedujemo s plesom oziroma gibom.

• Z gibanjem otroci izražajo različne tematske slike.

RV 3: Kako pogosto v vrtcu izvajajo plesno dramatizacijo?

Na zastavljeno vprašanje in podvprašanje je odgovorilo devet vzgojiteljic vrtca Kurirček,

enote Tabor.

Tabela 1: Odgovori na RV 3 (prvi del).

Drugo (neopredeljen odgovor): plesno dramatizacijo izvajajo enkrat mesečno.

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

nikoli 1x letno več kot 1xletno

drugo

število vzgojiteljic

44

Ali po vašem mnenju otrokom pustite dovolj svobode pri ustvarjanju?

Tabela 2: Odgovori na RV 3 (drugi del).

Drugo (neopredeljen odgovor): pri posebej načrtovanih dejavnostih otroci nimajo dovolj

svobode za ustvarjanje. Usmerjamo jih proti cilju, ki ga želimo doseči mi.

RV 4: Ali bodo otroci pri plesni dramatizaciji sodelovali s svojimi idejami (dodajali ali

odvzemali like)?

Pri ustvarjanju so imeli otroci ogromno idej. Zgodbi niso vzeli lika, so pa dodajali like,

predvsem takrat, ko so izvedeli, da bodo pravljico odigrali pred starši: fotograf, hostesa,

napovedovalka. Prav tako so prizore spreminjali, glavna tema pa je ostala ista.

0

1

2

3

4

5

6

7

Število vzgojiteljic

DA

NE

DRUGO

45

IV ZAKLJUČEK

Plesna dramatizacija je projekt, ki traja dolgo časa. To ni le pravljica, ki jo pripovedujemo

otrokom, nato pa jo odigrajo. Če želimo vključiti otroško ustvarjalnost in spoznavanje novih

pojmov, si moramo vzeti čas.

Ko sem začela s tem projektom, si nisem mislila, da se bom naučila toliko novega. Predvsem

pa sem se naučila veliko od otrok. Kadar sem razmišljala, kako bi izvedla kakšno zadevo – v

mislih sem že komplicirala, so mi otroci ponudili logično in preprosto rešitev. Izkušnje, ki

sem jih pridobila, ne bi mogla dobiti v nobeni knjigi. Spoznala sem, da je zelo pomembno, da

delamo in izhajamo iz otrok. Otroci nam odprejo oči in nas spomnijo, da smo se nekoč tudi mi

prepustili toku in da nas odrasli niso ves čas usmerjali.

46

V VIRI IN LITERATURA

1 TISKANA LITERATURA Ahačič, D. (1969). Mladina na odru. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Bahovec, E. D. idr. (2008). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in

šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Bredekamp, S. (1996). Developmentally appropriate practice in early childhood

programs serving children from birth through age 8. Washington, DC: National Association

for the Education of Young Children (NAEYC).

Butler, C. M. (2008). Nekega deževnega dne, Tržič: Učila International, založba, d. o.

o.

Devjak, T. (2005). Teorija vzgoje: študijsko gradivo za študente predšolske vzgoje.

Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Fukuta, A. in Miyata N. (1983). Nihon Minzokugaku Gairon. Yoshikawa Kobunkan,

Tokio.

Gal Štromar, M. in Geč, G. (2013). Črkolandija. Ljubljana: Javni sklad Republike

Slovenije za kulturne dejavnosti.

Hansen, K. A., Kaufmann, R. K., Walsh, K. B. (2000). Oblikovanje oddelkov,

osredotočenih na otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut,

Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.

Hohmann, M. in Weikart, P. D. (1995). Educating Young Children. Michigan:

High/Scope Press.

Hönigsfeld-Adamič, M., Konte, B., Krušič, M., Peček, A. in Trenc-Frelih, I. (1992).

Velika ilustrirana otroška enciklopedija za šolo in dom. Ljubljana. Založba Mladinska knjiga.

Kmecl, M. (1996). Mala literarna teorija. Ljubljana: Mihelač in Nešović.

Kordigel, M., Jamnik T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: Tiskarna Jože

Moškrič, d. d. Ljubljana.

47

Kos, N. (1982). Ples – od kod in kam. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij

Slovenije.

Kroflič, B., Gobec, D. (1989). Plesna vzgoja za najmlajše. Društvo pedagoških

delavcev Dolenjske. Novo mesto: Pedagoška obzorja.

Kroflič, B., Gobec, D. (1995). Igra – gib – ustvarjanje – učenje. Novo mesto:

Pedagoška obzorja.

Kroflič, B., Škerlj M., Vogelnik M. in Vogelnikova M. (1990). Ples. Ljubljana:

Cankarjeva založba.

Novšak, A. (2006). Izštevanke. Žirovnica: Utrinek.

Pidgeon, V., David, M., Noon, D., Black, L., Byrne, P., Jamieson, J. … Williams, B.

(2000). Velika otroška enciklopedija. Ljubljana, DZS.

Sachs, C. (1997). Svetovna zgodovina plesa. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče.

Turšič, T. (2011). Agresivni otrok in njegova sprejetost v vrtcu (diplomsko delo).

Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Umek, E. (1995). Radovedni Taček ali ta veseli dan v gledališču. Ljubljana: založba

Mladinska knjiga.

Voglar, M., Nograšek, M. (1987). Majhna sem bila. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

2 INTERNET Horvat, N. (2014). Kvalitativne raziskave: intervju, fokusne skupine. Univerza v

Ljubljani. Pridobljeno 29. 9. 2014 s http://studentski.net/gradiva/ulj/ffa/fa1/socialna-

farmacija.html?r=ulj_ffa_fa1_sfa_sno_kvalitativne_raziskave__intervju_fokusne_skupine_01

.pdf.

J. S. Bach (2011). Minuet. Pridobljeno 25. 2. 2014 s

http://www.8notes.com/scores/12985.asp.

48

Schmidt, G. (2008). Kako knjiga. Pridobljeno 26. 1. 2015 s

http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/KAKOpdf/KAKOKNJIGA.pdf.

Schmidt, G. (2009). Gibalne zgodbe – zgodbe za plesno in gibno izražanje.

Pridobljeno 26. 1. 2015 s http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/gibalne%20zgodbe.pdf.

Schmidt, G. (2010). Plesna dramatizacija. Pridobljeno 26. 1. 2015 s

http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/.

Schmidt, G. (2014). Čarobne karte. Pridobljeno 26. 1. 2015 s

http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/%c8arobne%20karte/.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014). Glasba. Pridobljeno 10. 10. 2014 s

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=glasba&hs=1.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014). Gledališče. Pridobljeno 13. 10. 2014 s

http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=GLEDALI%C5%A0%C4%8CE&hs=1.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014). Plesati. Pridobljeno 6. 10. 2014 s

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=Plesati&hs=1.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2015). Pravljica. Pridobljeno 26. 1. 2015 s

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=PRAVLJICA&hs=1.

Svetloba – ples (online). 2014. Pridobljeno 7. 10. 2014 s http://www.svetloba.si/ples.

Wikipedija – Silfida (online). 2014. Pridobljeno 6. 10. 2014 s

http://sl.wikipedia.org/wiki/Silfida.

3 UPORABLJENA GLASBA Chapelle Eric: Music for creative dance.

Van Beethoven, Ludwig: Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67. (2006) Mediasat group, S.

A.

49

4 ILUSTRACIJE Butler, M. C. (2008). Nekega deževnega dne. Tržič: Učila International, založba, d. o.

o.

5 FOTOGRAFIJE Jež:

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=933&q=je%C5%BE&oq=je%C5%BE&gs_l=img.3..0l10.2148.2512.0.3516.3.3.0.0.0.0.134.374.0j3.3.0....0...1ac.1.32.img..0.3.373.W3J0VbzD6PM#facrc=_&imgdii=_&imgrc=ZT0rMaQeA_3o7M%253A%3BHnqHNTW700F-tM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.bodieko.si%252Fwp-content%252Fuploads%252F2013%252F04%252Fevropski-jez.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.bodieko.si%252Fjez%3B620%3B492.

Krt:

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0.

Lisica:

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=lisica&oq=lisica&gs_l=img.3..0l7j0i24l2j0i10i24.1657.2766.0.2980.6.6.0.0.0.0.121.689.0j6.6.0....0...1ac.1.32.img..0.6.688.mrRoPGZBGek#facrc=_&imgdii=_&imgrc=5PkBZtovSx91rM%253A%3BE0gMkwBj68D1eM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww2.pms-lj.si%252Foddelki%252Fsesalci%252F3Vulpes-vulpes1.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww2.pms-lj.si%252Foddelki%252Fsesalci%252Flisica.html%3B450%3B303.

Miš:

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0#hl=sl&q=mi%C5%A1&tbm=isch.

Jazbec:

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=89

50

0&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0#hl=sl&q=jazbec&tbm=isch.

Dež:

Pridobljeno 23. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0#hl=sl&tbm=isch&q=de%C5%BE.

Veter:

Pridobljeno 23. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0#hl=sl&tbm=isch&q=wind.

Hrana:

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0#hl=sl&tbm=isch&q=koruza.

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0#hl=sl&tbm=isch&q=jagoda.

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0#hl=sl&tbm=isch&q=mouse.

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0#hl=sl&tbm=isch&q=kobilica.

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0#hl=sl&tbm=isch&q=%C5%BEelod.

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0#hl=sl&tbm=isch&q=%C5%BEir.

51

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0#hl=sl&tbm=isch&q=pol%C5%BE.

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0#hl=sl&tbm=isch&q=semena.

Pridobljeno 21. 1. 2014 s https://www.google.si/search?hl=sl&site=imghp&tbm=isch&source=hp&biw=1280&bih=890&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.32.img..1.2.156.9yjXDsBB1a0#hl=sl&tbm=isch&q=de%C5%BEevnik.

6 VIDEOPOSNETKI ŽIVALI Jež:

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=1YKmCGzJCdc.

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=RcuFON1-d8g.

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=LtJlbfzwuSY.

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=oN5ept1TT60.

Krt:

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=OhnfVMxyp0M.

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=brr4g5QS1J4.

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=5b7ktIu1mI0.

Lisica:

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=D2SoGHFM18I.

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=0yUwM5mHBD8.

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=UxLHUxzEoRU.

Miš:

52

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=WYjTWJYsbdI.

Jazbec:

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=WqULc3wO6K8.

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=8AAxfPCCb8E.

Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=4r7wHMg5Yjg.

53

VI PRILOGE

1 VPRAŠALNIK ZA VZGOJITELJICE

Spoštovani!

Sem Klara Tomazin, absolventka predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V

sklopu svojega diplomskega dela z naslovom Kako uporabimo pravljico »Nekega

deževnega dne« za plesno dramatizacijo izvajam raziskavo, s katero bom pridobila

informacije, ki mi bodo v pomoč pri izdelavi diplomskega dela.

Sodelovanje je anonimno, pridobljeni rezultati pa bodo uporabljeni izključno v mojem

diplomskem delu.

Za sodelovanje se Vam že vnaprej lepo zahvaljujem.

Klara Tomazin

1. Kako razumete izraz plesna dramatizacija?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

2. Kako pogosto v vrtcu izvajate plesno dramatizacijo?

a) nikoli

b) 1x na leto

c) več kot 1x letno

č) drugo: ______________________________

Ali po vašem mnenju pustite otrokom dovolj svobode pri ustvarjanju?

___________________________________________________________________________

54

2 NAČRTI KOSTUMOV

Slika 16: Načrt za kostum fotografa, načrt za fotoaparat (deček: 6 let, 3 mesece)

55

Slika 17: Načrt za kostum ježka (deklica: 5 let)

56

Slika 18: Načrt za kostum miške (deklica: 5 let, 11 mesecev)

Slika 19: Načrt za kostum miške (deklica: 6 let)

57

Slika 20: Načrt za kostum krta (deček: 4 leta, 10 mesecev)

58

Slika 21: Načrt za kostum lisice (deklica: 4 leta, 9 mesecev)

59

Slika 22: Načrt za kostum miške (deklica: 4 leta, 11 mesecev)

60

Slika 23: Načrt za kostum miške (deklica: 5 let, 7 mesecev)

61