8
£ Kranj, 11. decembra 1961 - Št. 5 } Berite v tej številki % NA OBISKU PRI »SORODNIKU« vtisi s poti po Veliki Britaniji % MORNARSKI VOZEL repor- taža o pomorščakih £ NEPOZABNI MONACO poto- pis jeseniških gledališčnikov A FILMSKA PANORAMA KATASTROFE, Zemeljski plazovi pri nas in po svetu KI SPREMINJAJO OBLIKO ZEMLJINEGA POVRŠJA # VEC K O T Z A S T O MILIJONOV ŠKODE V TRZlCU. Zemlja se odpira in grozi, d a b o zajezila TržJško Bistrico. Na pomoč! Tržič je v nevarnosti, ogromna teža kamenja in prsti grozi z vse večjim •ničenjem! Tržič, 8. decembra 1959 — Zemeljske gmote ob apnendci so začele polzeti proti strugi Tržlške Bistrice. Zvečer so že zaprli cesto Pristava - Tržič. V noči od 8. na 9. december so začutili stanovalci v bližini rahel potres. 10. decembra Je plaz že podrl 30m visok dimnik apmenJce, rušil lopo za žaganje ob njej in raztrgal cesto. Premikal se je s hitrostjo 3 do 4 cm na uro. 11. decembra popoldne so se pokazali prvi znaki premi- kanja tudi na Debevčevi hiši, ki je stala nekaj metrov pod cesto. V noči na soboto, 12. decembra, jo je plaz odnesel s prvotnega kraja in Jo začel podirati. Z njo je opravil 12. decembra popoldne okoli pol dveh, pri- bližno 20 m niže, kjer Je stala. Trenutek rušenja je ujel na filmski trak fotoreporter GLASA Franc Per- dan (glej sliko!). Plaz se je tega dne pomikal že približno s hitrostjo 1 m n a u r o i n s e p o d cesto precej raz- širil. Globoke razpoke so se širile na vse strani in ogromna teža približno 150 tisoč kubičnih metrov zemlje, grušča ta gline je gnetla in gubala travnato površje pod seboj. Plaz je grozil, d a b o povsem zaprl pot B i - strici. Reševalci so bili na delu. Del struge je plaz že zasul, potem p a j e postalo njegovo premikanje počas- nejše in končno se je umiril. Se zdaj — p o dveh letih — j e n a t e m m e s t u v e l i k a bela lisa, ki opomni mimoidočega na strašno raz- dejanje in opozarja na take in podobne katastrofe, k i n a zemeljskem površju niso tako redke, čeprav Je nji- hova, vloga pri preoblikovanju zemljskega površja dosti manjka kot si včasih mislimo. Z GODOVINA UDOROV, USA- DOV IN PLAZOV je zelo zanimiva. Kmalu po ledeni dobi je velik skalni podor z Mežak- lje zaprl pot Savi pri Jesenicah. Podoben podor'je pri Srpenici za- prl pot Soči in omogočil nastanek velikega jezera. N a d 150 m debele plasti gline še pod dnom današnje struge kažejo na velike tektonske premike. Veliki skalni podor pri nas je b i l v 14. stoletju na južni strani Dobrača na Koroškem, ki je zasul več vasi i n z a nekaj časa za- jezil Ziljo. 15. januarja 1877.se je utrgalo pobočje pri Zidanem mestu in zasulo 4 hiše v Brišah na levem bregu Savinje z ljudmi vred. Tri Zemeljski plaz v Tržiču je uničil tudi Debevčevo hišo dni nato je sledil večji podor, ki 1 f • * j rti /lil I^I t JI 01'( '"I" -••'. [IICIIIH BRIVEC V FILMU 0 brivcih so napisali že opere. Nekje sem prebral, da so bili brivci, zlasti kraljevi brivci v srednjem veku, o političnih in lokalnih dogodkih najbolje obveščeni. Ta slava obveščenosti verjetno tudi v sedanjosti ni povsem zamrla, čeprav je tehnični napredek brivce prisilil, da ne zasledujejo vsega, k a r s e mimo njihovih oči pripeti v mestu. Tako so se vzporedno z menjanjem pričesk izoblikovala po brivnicah obveščevalna središča in če nimate doma pri roki dovolj ostre britve, lahko v brivnicah obrijete brado in hkrati spravite v javnost vse, kar veste slabega o ,sosedih. To je vzporedna, postranska naloga brivnic. Glavni je njihov obrtniški pomen. Tu pa opažamo, da imajo brivci urne roke, čeprav držijo lažja orodja: škarje in britev. Obiskali smo najstarejšega kranjskega brivca GABRIJELA VAJTA in zabeležili tale pogovor: Cas obtožuje, da ste najstarejši brivec v Kranju. Koliko mladih 6e je pri vas izučilo poklica? — Točnega števila ne vem. Cenim pa, da sem vsaj sedemdesetim pokazal, kako je treba vzeti škarje v roko. Zanimivo j e , d a t o brivsko pokolenje, k i s e m g a vzgojil, še živi, razen enega, k i j e padel v zadnji vojni. Ste imeli pri opravljanju svoje obrti veliko sreče? — Začel bom s poroko. Poročil sem «e iz poklica v poklic. Zena se je naučila frizerskega poklica na Dunaju in leta 1910 je takratni dnevnik »Slovanski narod« poročal o njej kot prvi slovenski fri- zerki za ženske pričeske. In na kaj se večkrat spomnite? — N a stavko brivcev V Zagrebu leta 1919, kjer s e m b i l takrat pomočnik. Spominjam se, da so na« orožniki obkolili In nas pregnali iz Zagreba. Igral sem tudi v slovenskem filmu »Na svoji zemlji«. ' p UiUlMUllUUlIiUUiillUlIflltlUlUllUUlUU je razrušil železniško progo i n z a - jezil Savinjo, d a j e napolnila doli- no do Rimskih Toplic. Huda kata- strofa se je pripetila v prvi sve- tovni vojni na progi med Zagor- jem in Trbovljami. Ponoči od 15. na 16. januar 1917 je osebni vlak zadel na skalo r.a tračnici, nato pa so se nanj vsuli trije plazovi ka- menja. Sprevodnik i n 11 vojakov je bilo mrtvih, mnogo pa ranjenih. 19. februarja 1930 se je podrlo ska- lovje ob zgornjem vhodu v Vint- gar. Usadi in zemeljski plazovi so bili pogosti v polhograjskem hri- bovju po silnem nalivu in povod- nji leta 1926. Zelo rade so se od- trgale tudi previsne stene prepa- relega konglomerata, n . p r . v sote- ski Kokre v Kranju in drugje na Gorenjskem, kjer je bilo uničen.h že več hiš. Včasih lahko posamez- na odtrgana skala sproži več dru- gih, da nastane kamenito i plaz. Pred leti se ja to zgodilo v soteski nad bolnišnico »Franja« pri Cerk- nem. Iz velike višine padajoče ka- menje je močno poškodovalo več barak in uničilo veliko nenado- mestljive dokumentarne opreme. K ATASTP*OFALNNI PLAZOVI DRUGJE PO SVfeTD So zelo pogosti. Našatejmo jih samo nekaj. 5. m a r c a 1584 se je podrl Tour d'Ay v Švici. Pobočje, na kater, m je stala vasica Corberie, je zdrkni- lo z vasjo vrod v dolino in zasulo vas Yvorne. Uničenih je bilo 96 hiš, 5 mlinov i n 126 jskednjev, življe- nje pa je zgubilo 122 ljudi, 149 konj i n 347 govedi. 25. avgusta 1818 se je utrgalo pobočje na Monte Centu v severni Italiji. Kmet, ki je dan pred katastrofo sekal drevje na gori, je pribežal z novico, da se tla premikajo. V pobočju so za- zijale razpoke. Čebele v okolici so zapustile panje. S strašnim tru- ščem se je zvalilo skalovje v do- lino in zasulo veliko vas Pluns z več kot tisoč prebivalci. Z gorovja Diableretis v Švici je v letih 1714 in 1749 zgrmelo za okrog 50 mili- jonov kubičnih metrov kam nja. Med drugim pripovedujejo tedanje kronike, da je nekega mlekarja za- sulo v kleti, kjer je bil »hranjen sir. Bil je živ p;.!copan. K e r p a j e imel dosti sira in je tudi curek vo- de tekel skozi grušč mimo njega, je kopal rov in se po treh mesecih trdega dola rešil iz groba (?). L e ' a 1840 je potres uničil razna mesta v Armeniji in povzročil pođor vul- kanskega vrha Ararala. Razen ka- menja so zgrmeli v dolino tudi le- deniki, jo zasuli in zaustavili reko, da je pozneje predrla pregrajo in poplavila nižje kraje. Strahovit je bil podor, ki je 11. septembra 1881 v pol minuto zasul kraj Elm v Švi- ca rek e m kantonu Glarusu in pre- kril z ruševinami dolino poldrug kilometer daleč. — A. T.

KATASTROFE,arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55394304_1961_5_L.pdf · £ Kranj, 11. decembra 1961 - Št. 5 } Berite v tej številki % NA OBISKU PRI »SORODNIKU« — vtisi s poti po

  • Upload
    others

  • View
    3

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: KATASTROFE,arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55394304_1961_5_L.pdf · £ Kranj, 11. decembra 1961 - Št. 5 } Berite v tej številki % NA OBISKU PRI »SORODNIKU« — vtisi s poti po

£ Kranj, 11. decembra 1961 - Št. 5 }

Berite v tej številki % N A O B I S K U P R I » S O R O D N I K U «

— v t i s i s p o t i p o V e l i k i B r i t a n i j i % M O R N A R S K I V O Z E L — r e p o r ­

taža o p o m o r š č a k i h £ N E P O Z A B N I M O N A C O — p o t o ­

p i s j esenišk ih g l eda l i ščn ikov A F I L M S K A P A N O R A M A

K A T A S T R O F E , Zemeljski plazovi pri nas in po svetu

KI SPREMINJAJO OBLIKO ZEMLJINEGA POVRŠJA #

V E C K O T Z A S T O M I L I J O N O V Š K O D E V T R Z l C U . Z e m l j a s e o d p i r a i n g r o z i , d a b o z a j e z i l a TržJško B i s t r i c o . N a p o m o č ! T r ž i č j e v n e v a r n o s t i , o g r o m n a t e ž a k a m e n j a i n p r s t i g r o z i z v s e v e č j i m • n i č e n j e m !

T r ž i č , 8. d e c e m b r a 1959 — Z e m e l j s k e g m o t e o b a p n e n d c i s o z ače l e p o l z e t i p r o t i s t r u g i T r ž l ške B i s t r i c e . Z v e č e r s o ž e z a p r l i c e s t o P r i s t a v a - T r ž i č . V noči o d 8. n a 9. d e c e m b e r s o začuti l i s t a n o v a l c i v b l iž in i r a h e l p o t r e s . 10. d e c e m b r a J e p l a z ž e p o d r l 3 0 m v i s o k d i m n i k a p m e n J c e , ruš i l l o p o z a žagan j e o b n j e j i n r a z t r g a l

c e s t o . P r e m i k a l s e j e s h i t r o s t j o 3 d o 4 c m n a u r o . 11. d e c e m b r a p o p o l d n e s o s e p o k a z a l i p r v i z n a k i p r e m i ­k a n j a t u d i n a D e b e v č e v i hiši , k i j e s t a l a n e k a j m e t r o v p o d c es t o . V noči n a s o b o t o , 12. d e c e m b r a , j o j e p l a z o d n e s e l s p r v o t n e g a k r a j a i n J o zače l p o d i r a t i . Z n j o j e o p r a v i l 12. d e c e m b r a p o p o l d n e o k o l i p o l d v e h , p r i ­b l i žno 20 m n i ž e , k j e r J e s t a l a . T r e n u t e k rušenja j e u j e l n a f i l m s k i t r a k f o t o r e p o r t e r G L A S A F r a n c P e r -d a n ( g l e j s l i k o ! ) . P l a z s e j e t e g a d n e p o m i k a l ž e p r i b l i žno s h i t r o s t j o 1 m n a u r o i n s e p o d c e s t o p r e c e j r a z ­š i r i l . G l o b o k e r a z p o k e s o s e š i r i l e n a v s e s t r a n i i n o g r o m n a teža pr ib l i žno 150 t isoč kub ičn ih m e t r o v z e m l j e , grušča ta g l i n e j e g n e t l a i n g u b a l a t r a v n a t o po v r š j e p o d s e b o j . P l a z j e g r o z i l , d a b o p o v s e m z a p r l po t B i ­s t r i c i . Reševa l c i s o b i l i n a d e l u . D e l s t r u g e j e p l a z ž e z a s u l , p o t e m p a j e p o s t a l o n j e g o v o p r e m i k a n j e počas­ne jše i n končno s e j e u m i r i l .

S e z d a j — p o d v e h l e t i h — j e n a t e m m e s t u v e l i k a b e l a l i s a , k i o p o m n i m i m o i d o č e g a n a strašno r a z ­d e j a n j e i n o p o z a r j a n a t a k e i n p o d o b n e k a t a s t r o f e , k i n a z e m e l j s k e m pov rš ju n i s o t a k o r e d k e , čeprav Je n j i ­hova , v l o g a p r i p r e o b l i k o v a n j u z e m l j s k e g a površ ja d o s t i m a n j k a k o t s i včas ih m i s l i m o .

ZG O D O V I N A U D O R O V , U S A ­D O V I N P L A Z O V j e z e l o z a n i m i v a . K m a l u p o l e d e n i

d o b i j e v e l i k s k a l n i p o d o r z M e ž a k -l j e z a p r l p o t S a v i p r i J e s e n i c a h . P o d o b e n p o d o r ' j e p r i S r p e n i c i z a ­p r l p o t Soči i n omogoč i l n a s t a n e k v e l i k e g a j e z e r a . N a d 150 m d e b e l e p l a s t i g l i n e še p o d d n o m današn je s t r u g e k a ž e j o n a v e l i k e t e k t o n s k e p r e m i k e . V e l i k i s k a l n i p o d o r p r i n a s j e b i l v 14. s t o l e t j u n a južn i s t r a n i Dobrača n a K o r o š k e m , k i j e z a s u l v e č v a s i i n z a n e k a j časa z a ­j e z i l Z i l j o . 15. j a n u a r j a 1877 . se j e u t r g a l o poboč j e p r i Z i d a n e m m e s t u i n z a s u l o 4 h iše v Br išah n a l e v e m b r e g u S a v i n j e z l j u d m i v r e d . T r i

Z e m e l j s k i p l a z v T r ž i ču j e uničil t u d i D e b e v č e v o h išo d n i n a t o j e s l e d i l v eč j i p o d o r , k i

1 f • * j rti / l i l I I t JI 01'( '"I" -••'. [IICIIIH B R I V E C V F I L M U

0 b r i v c i h s o n a p i s a l i že o p e r e . N e k j e s e m p r e b r a l , d a s o b i l i b r i v c i , z l a s t i k r a l j e v i b r i v c i v s r e d n j e m v e k u , o po l i t ičn ih i n l o k a l n i h d o g o d k i h n a j b o l j e obveščen i . T a s l a v a obveščenost i v e r j e t n o t u d i

v s e d a n j o s t i n i p o v s e m z a m r l a , č ep rav j e tehnični n a p r e d e k b r i v c e p r i s i l i l , d a n e z a s l e d u j e j o v s e g a , k a r s e m i m o n j i h o v i h oči p r i p e t i v m e s t u . T a k o s o s e v z p o r e d n o z m e n j a n j e m pr ičesk i z o b l i k o v a l a p o b r i v n i c a h obveščeva lna središča i n č e n i m a t e d o m a p r i r o k i d o v o l j o s t r e b r i t v e , l a h k o v b r i v n i c a h o b r i j e t e b r a d o i n h k r a t i s p r a v i t e v j a v n o s t v s e , k a r v e s t e s l a b e g a o , s o s e d i h .

T o j e v z p o r e d n a , p o s t r a n s k a n a l o g a b r i v n i c . G l a v n i j e n j i h o v obr tn išk i p o m e n . T u p a opažamo , d a i m a j o b r i v c i u r n e r o k e , č ep rav d r ž i j o laž ja o r o d j a : škar je i n b r i t e v . O b i s k a l i s m o na js tare jšega k r a n j s k e g a b r i v c a G A B R I J E L A V A J T A i n zabe lež i l i t a l e p o g o v o r :

C a s obtožuje , d a s t e najstare jš i b r i v e c v K r a n j u . K o l i k o m l a d i h 6e j e p r i v a s i zuč i lo p o k l i c a ?

— T o č n e g a š tev i la n e v e m . C e n i m p a , d a s e m v s a j s e d e m d e s e t i m p o k a z a l , k a k o j e t r e b a v z e t i škar je v r o k o . Z a n i m i v o j e , d a t o

b r i v s k o p o k o l e n j e , k i s e m g a v z g o j i l , še ž i v i , r a z e n e n e g a , k i j e p a d e l v z a d n j i v o j n i .

S t e i m e l i p r i o p r a v l j a n j u s v o j e o b r t i v e l i k o s reče? — Zače l b o m s p o r o k o . Po roč i l s e m « e i z p o k l i c a v p o k l i c . Z e n a

se j e nauči la f r i z e r s k e g a p o k l i c a n a D u n a j u i n l e t a 1910 j e t a k r a t n i d n e v n i k » S l o vansk i n a r o d « poroča l o njej k o t p r v i s l o v e n s k i f r i ­z e r k i z a ž enske pr i česke .

I n n a k a j s e v e čk ra t s p o m n i t e ? — N a s t a v k o b r i v c e v V Z a g r e b u l e t a 1919, k j e r s e m b i l t a k r a t

pomočnik . S p o m i n j a m se, d a s o n a « o ro žn ik i o b k o l i l i I n n a s p r e g n a l i i z Z a g r e b a . I g r a l s e m t u d i v s l o v e n s k e m f i l m u » N a s v o j i z e m l j i « .

' p

UiUlMUllUUlIiUUiillUlIflltlUlUllUUlUU

j e razruši l ž e l e zn i ško p r o g o i n z a ­j e z i l S a v i n j o , d a j e n a p o l n i l a d o l i ­n o d o R i m s k i h T o p l i c . H u d a k a t a ­s t r o f a s e j e p r i p e t i l a v p r v i s v e ­t o v n i v o j n i n a p r o g i m e d Z a g o r ­j e m i n T r b o v l j a m i . Ponoč i o d 15. n a 16. j a n u a r 1917 j e o s e b n i v l a k z a d e l n a s k a l o r .a tračnici , n a t o p a s o s e n a n j v s u l i t r i j e p l a z o v i k a ­m e n j a . S p r e v o d n i k i n 11 v o j a k o v j e b i l o m r t v i h , m n o g o p a r a n j e n i h . 19. f e b r u a r j a 1930 s e j e p o d r l o s k a ­l o v j e o b z g o r n j e m v h o d u v V i n t -g a r . U s a d i i n z e m e l j s k i p l a z o v i s o b i l i p o g o s t i v p o l h o g r a j s k e m h r i ­b o v j u p o s i l n e m n a l i v u i n p o v o d -n j i l e t a 1926. Z e l o r a d e s o se o d ­t r g a l e t u d i p r e v i s n e s t e n e p r e p a -r e l e g a k o n g l o m e r a t a , n . p r . v s o t e ­s k i K o k r e v K r a n j u i n d r u g j e n a G o r e n j s k e m , k j e r j e b i l o uničen.h ž e v e č hiš. Včas ih l a h k o p o s a m e z ­n a o d t r g a n a s k a l a sprož i v e č d r u ­g i h , d a n a s t a n e k a m e n i t o i p l a z . P r e d l e t i s e j a t o z g o d i l o v s o t e s k i n a d bo ln išn ico » F r a n j a « p r i C e r k ­n e m . I z v e l i k e v i š ine pada joče k a ­m e n j e j e močno poškodova lo v e č b a r a k i n un ič i lo v e l i k o n e n a d o ­m e s t l j i v e d o k u m e n t a r n e o p r e m e .

K A T A S T P * O F A L N N I P L A Z O V I D R U G J E P O S V f e T D So z e l o p o g o s t i . Naša t e jmo j i h

s a m o n e k a j . 5. m a r c a 1584 s e j e p o d r l T o u r

d ' A y v Šv ic i . Poboč j e , n a k a t e r , m j e s t a l a v a s i c a C o r b e r i e , j e z d r k n i ­l o z v a s j o v r o d v d o l i n o i n z a s u l o v a s Y v o r n e . Un ičen ih j e b i l o 96 hiš, 5 m l i n o v i n 126 j s k e d n j e v , ž i v l j e ­n j e p a j e z g u b i l o 122 l j u d i , 149 k o n j i n 347 g o v e d i . 25. a v g u s t a 1818 s e j e u t r g a l o poboč j e n a M o n t e C e n t u v s e v e r n i I t a l i j i . K m e t , k i j e d a n p r e d k a t a s t r o f o s e k a l drevje n a g o r i , j e pr ibeža l z n o v i c o , d a s e t l a p r e m i k a j o . V pobočju so z a ­z i j a l e r a z p o k e . Čebe l e v o k o l i c i s o z a p u s t i l e p a n j e . S strašnim t r u -ščem s e j e z v a l i l o s k a l o v j e v d o ­l i n o i n z a s u l o v e l i k o v a s P l u n s z v e č k o t tisoč p r e b i v a l c i . Z g o r o v j a D i a b l e r e t i s v Šv ic i j e v l e t i h 1714 i n 1749 z g r m e l o z a o k r o g 50 m i l i ­j o n o v kubičnih m e t r o v k a m n j a . M e d d r u g i m p r i p o v e d u j e j o t e d a n j e k r o n i k e , d a j e n e k e g a m l e k a r j a z a ­s u l o v k l e t i , k j e r j e b i l » h ran j en s i r . B i l j e ž i v p ; . ! copan . K e r p a j e i m e l d o s t i s i r a i n j e t u d i c u r e k v o ­d e t e k e l s k o z i grušč m i m o n j e g a , j e k o p a l r o v i n s e p o t r e h m e s e c i h t r d e g a d o l a reši l i z g r o b a (?). L e ' a 1840 j e p o t r e s uniči l r a z n a m e s t a v A r m e n i j i i n povzroč i l pođor v u l ­k a n s k e g a v r h a A r a r a l a . R a z e n k a ­m e n j a s o z g r m e l i v d o l i n o t u d i l e ­d e n i k i , j o z a s u l i i n z a u s t a v i l i r e k o , d a j e p o z n e j e p r e d r l a p r e g r a j o i n p o p l a v i l a n i ž j e k r a j e . S t r a h o v i t j e b i l p o d o r , k i j e 11. s e p t e m b r a 1881 v p o l m i n u t o z a s u l k r a j E l m v Švi­c a rek e m k a n t o n u G l a r u s u i n p r e ­k r i l z rušev inami d o l i n o p o l d r u g k i l o m e t e r da leč . — A . T .

Page 2: KATASTROFE,arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55394304_1961_5_L.pdf · £ Kranj, 11. decembra 1961 - Št. 5 } Berite v tej številki % NA OBISKU PRI »SORODNIKU« — vtisi s poti po

Vtisi s poti po Veliki Britanij

N a o b i s k u p r i ^ s o r o d n i k u Ob koncu b i rad navrgel še nekaj vtisov, k i sem j i h dobi l

ob obiskih v najrazličnejših ustanovah i n podjet j ih v Oldhamu. Vem, da tud i s tem še ne bom povedal vsega, ka r b i b i lo nemara vredno omenit i . Toda na potovanj ih je vedno tako: človek se zanima in zb ira v večini le tiste podatke, k i se m u zde zanimiv i za primerjavo s položajem doma, v svoji domo­v in i ; manj pa se poglablja v vzroke, k i uravnavajo življenje prav tako i n ne drugače.

N a j p r e j b e s e d o , d v e o »soro'dini-k u « . S o r o d n i k u s e v eda , s a m o

p o o b l i k i . O d l h a m i m a n a m r e č s v o j d n e v n i k , č e p r a v z o k o l i c o v r e d n i ( p o š tev i lu p r e b i v a l s t v a ) m n o g o

j večja k o t naš o k r a j . L i s t i z h a j a - v i 30.000 i z v o d i h v s a k o p o p o l d n e v

t r e h i z d a j a h , i z v o d l i s t a p a s t a n e 3 p e n i j e .

O b o b i r f c u v » O l d h a m C r o n i c l u « s t a m e v g l a v n e m z a n i m a l i d v e vp rašan j i : kakšna j e tehnična o p r e ­

m a r e d a k c i j e i n t i s k a r n e i n kakšni s o finančni p r o b l e m i p r i i z d a j a n j u l i s t a . K a r z a d e v a t ehn i čno o p r e m o našem v i d e l n i č p o s e b n e g a , č e p r a v m i o r a m p r i z n a t i , d a s t a t a k o r e d a k ­c i j a ko>t t i s k a r n a i z d a t n e j e t ehn i čno o p r e m l j e n i k o t s o p o v p r e č n o p o ­d o b n a podjejfcja p r i n a s . S f i n a n c a ­m i p a j e t u d i v O l d h a m u t a k o k o t p r i n a s i n p o v s o d p r i časopis ih , S p r o d a j n o c e n o p o k r i j e za ložn ik k o ­m a j 45 o d s t o t k o v v s e h s t roškov .

».4cvarnoi t ne nuklearne vojne med "Vzhodom in Zahodom, je tako majhna, da si zaradi nje ne splača beliti glave.*

B e r n a r d M o n t g o m e r y , b r i t a n s k i f e ldmarša l

»Dolgo smo žc prepričani, da ameriške žene želijo mir.* N i n a Hruščeva , s o p r o g a s o v j e t s k e g a p r e m i e r a

»Moj mož pozna vojno iz lastnih izkušenj. Prepričana sem, da bo storil vic, kar je v njegovih močeh, da jo prepreči.«

J a c q u e l i n e K e n n e d y , s o p r o g a p r e d s e d n i k a Z D A

»'Zahodna politika f berlinskem vprašanju je resnično v slepi ulici, če isti dan izjavi francoski zunanji minister Couve de Merville, da po­gajanj v skorajšnji prihodnosti ni pričakovati, britanski premier Macmil-lan pa trdi, da se je trenutek razgovorov približal.«

I z v l e č e k i z n emškega časopisa » F r a n k f u r t e r Rundschau-«

»Besede prkol do sedaj nismo prevajali v francoščino. Po zaslugi prefekta pariške policije je ta praznina sedaj izpopolnjena. Nemška poli­cija je za časa vojne postopala z zaprtimi Zidi manj svinjsko kot postopa francoska policija z zaprtimi alžirskimi voditelji.«

J e a n P a u l S a r t r e v p r e p o v e d a n e m časopisu » L e s T e m p s Modernes* «

»Nisem prišel v Moskvo, da bi jedci kaviar. Ne pristaja mi naziv koktajlskega veleposlanika. Želim biti motor in ne zavora.

D r . H a n s K r o l l , z ahodnonemšk i v e l e p o s l a n i k v S Z

O s t a l o m o r a p o k r i t i z o g l a s i ( t e h dobS n a l e t o p r i b l i žno 185.000 f u n ­t o v a l i 370 m i l i j o n o v d i n a r j e v ) . D e l s r e d s t e v p a m u v r ž e t i s k a r n a , k i t i s k a t u d i k o m e r c i a l n e t d s k o v i n e .

P r a v z a n i m i v j e b i l t u d i o b i s k v kn j i žn i c i . O l d h a r n s k a kn j i žn i ca j e p r a v t a k o k o t k r a n j s k a s e s t a v i j o * * * dz t r e h o d d e l k o v : sp lošnega , m l a - » d i n s k e g a i n študi jskega. R a z e n t e ­g a p a j e v s k l o p u o l d h a n o s k e k n j i ž ­n i c e še manjša g a l e r i j a s l i k i n m u ­z e j s k a z b i r k a . Z a n a s j e b i l o n a j -z a n i m i v e j e z v e d e t i , d a kn j i žn i ca n e za računava s p e s o j n d n e ; v s a k d o s i l a h k o b r e zp l ačno s p o s o d i k a t e r o ­k o l i k n j i g o z a 14 d n i . S t roške z a v z d r ž e v a n j e k n j i ž n i c e v c e l o t i p o ­k r i j e občina, t a p a d o b i s r e d s t v a z a t o i z o b v e z n e g a d a v k a , k i g a z a k u l t u m o p r e s v o t n o d e j a v n o s t p l a ­č u j e v s a k a hiša.

S V O J E V R S T E N R E K O R D E R

"•kT a zak l jučnem s p r e j e m u v m e s t -* * • n i hiši s o n a s t o p i l i t u d i škot­s k i d u d i e f i . V z a n i m i v i h , ž i vop i sn ih žifcotskih n a r o d n i h nošah, s o i z v e d l i p r a v i p r o m e n a d n i k o n c e r t i n n e k a j na j znač i lne jš ih l j u d s k i h p l e s o v . P o k o n c e r t u s e m s e p o g o v a r j a l z v o d ­j e m o r k e s t r a . K o j v zače tku r a z g o ­v o r a m i j e p o v e d a l , d a i m a n j e g o v o r k e s t e r s v e t o v n i r e k o r d v i g r a n j u n a d u d e . P r e j š n j e l e t o s o n a m r e č o b n e k i pr i ložnost i p r e k o r a k a l i b r e z p o s t a n k a p o l n i h 34 m i l j ( o k o l i 54 k i l o m e t r o v ) , n e d a b i z a t r e n u t e k p r e n e h a l i i g r a t a n a d u d e . N a t o m i j e potož i l , d a z a f o l k l o r o t u d i p r i n j i h n i v e č p r a v e g a z a n i m a n j a . T o j e s i c e r u t e m e l j e v a l p o s v o j e . M i s l i namreč , d a m l a d e o d v r a č a j o p r e ­d r a g i i n s t r u m e n t i ( d u d a s t a n e o k o l i 54 f u n t o v a l i 108.000 d i n a r j e v ) i n še d ra ž j e n a r o d n e noše . K o m p l e t n a n a r o d n a noša z neš te t imi s r e b r n i m i o b e s k i , p a s o v i i n č a k o i z n o j e v i h p e r e s v e l j a n i č m a n j k o t 135 f u n ­t o v a l i 270.000 d i n a r j e v . T o s o n e ­d v o m n o t u d i za A n g l e ž e v e l i k i d e ­n a r j i , p a v e n d a r m i s l i m , d a s o v z r o k i z a p r e m a j h n o z a n i m a n j e z a f o l k l o r o t u d i d r u g o d v. t u d i t u n a o t o k u s e m n a m r e č o p a z i ! , d a čas n e u s m i l j e n o l o m i s t a r o . — S . B e z n i k

R A N J E N P O V O J N I M i n i s t e r v o j n e g a l a d j e v j a Z d r u ­

žen ih d r ž a v J o h n C o n n a l I y , k i se j e o d l i k o v a l k o t v o j a k v d r u g i sve-* t o v n i v o j n i , je d o b i l p r i p r e g l e d u častne če te v A u s t i n u v T e x a s u r a - * n o , k i j o j e povz roč i l z a r a d i izpoI-4 n j e v a n j a vo jašk ih p o v e l j n e k i s lu « šate l j v o j n e a k a d e m i j e . S lušate l j je j p r i p r e g l e d u o rož ja z a d e l častnega ' g o s t a z b a j o n e t o m n a d l e v i m očeson* i n g a p r i t e m r a n i l . C o n n a l l v j e po l t e m t r ag i čnem d o g o d k u d e j a l : » S t i -r i l e t a v o j n e n i s e m d o b i l n a f r o n t i n i t i na jman j še p r a s k e , z d a j p a se m i * z g o d i takšna s m o l a . «

P O N U D B A Z A K N J I G O V j e č e s l a v M o l o t o v , k i j e z n a n kot

S t a l i n o v a d e s n a r o k a v m n o g i h č i s t « k a h i n v o d i t e l j p r o t i p d r t i j s k e sku«« p i n e j e d o b i l o d n e k e amer i ške za-< l o žbe z e l o p r i k u p n o p o n u d b o , dar napiše k n j i g « o s o v j e t s k i h vodite-« I j i h , k i s o s e z v r s t i l i v n j e g o v e m ž i v l j e n j u n a k r e m e l j s k e m o d r u . — » H o n o r a r z a t o kn j i g o * j e i z r e d n a v i s o k , i n s i c e r 10 m i l i j o n o v dolar« : j e v . M o l o t o v j e p o n u d b o o d k l o n i l .

D R Ž A V N A B L A G A J N A B l a g a j n a b r i t a n s k e g a f inančnega

m i n i s t r a S c i w y n a L l o y d a j e z o p e t v r e d u . , P r e d k r a t k i m j e m i n i s t e r , Iz s v o j e g a žepa plačal b r i t a n n k i d r - , žavn i d c l g i z l e t a 1777 v v iš in i 18 d o l a r j e v c e r k v i v P h i l a d e l p h 5 j i . | Br i tansk i v o j a k i s o v t e m m e s t u z a - i žga l i l e s e n o o g r a j o , k i j e o b d a j a l a ž u p n o c e r k e v . P r e d s e d n i k a n : . - . i -škega združen ja i n ž en i r j e v i n t e h H n i k o v p a j e b r i t a n s k e m u m i n " ' r u p r e d dnev i v r n i l 18 d o l a r j e v z o b ­raz lož i t v i j o , d a b i b i l o t r e b a po-t žgat i v.=>3 o g r a j e m e d V e l i k o B r i ­t a n i j o i n Z D A .

N O G O M E T N A T E K M A I N Z A K O N B r a t maroškega k r a l j a H a s n a n a

I I . M u l a i A b d & l l a h j e m o r a l n a u k a z s v o j e g a b r a t a p r e k i n u t i m e d e ­n i m e s c e i n s i e s v o j o ž e n o L a n ' « o g l e d a t i n o g o m e t n e t e k m o m e d M a ­r o k o m i n Špan i jo . Marošk i p r i n c s e j e poroč i l z m l a d o L i h a n o n k o p r e d m e s e c e m , k o j e t a r a z g l a s i l a z a r o k o s s i n e m a r a b s k e g a k r a l j a S a u d a . Z a ­r o k a p a J e b i l a s a m o z a n k a , d a b i p r i s i l i l a m?, ' Skega p r i n c a n a o d l o ­Či te* .

(j± iratstvo ima svojo zgodovino in običaje. Morski roparji, ki so na-jr padali trgovske ladje, so bili posebna vrsta zločincev, V današ­

njem času se piratstvo uporablja tudi v politične namene. Znani so francoski napadi na številne trgovske ladje, ki prevažajo tovore ' v arabske dežele. Francosko politično piratstvo si je pridobilo posebno mesto tudi z ugrabitvijo vodilnih osebnosti alžirskega upora.

O s e m n a j s t e g a o k t o b r a 1956 Je b i l B e n B e l a n a če lu d e l e g a c i j e , k i Je i z K a i r a o d p o t o v a l a v R a b a t n a s e s t a n e k z m a r o š k i m s u l t a n o m I n p r i n c e m M u l a j H a s s a n o m , s e d a n j i m m a r o š k i m k r a l j e m . S e s t a n e k j e t r a ­j a l 3 d n i to p o t j e a l ž i r ske v o d i t e -fte v o d i l a n a p r e j v T u n i s . V z a d ­n j e m t r e n u t k u so s k l e n i l i , d a B e n B e l a I n n j e g o v i št i r je m i n i s t r i , k i so g a s p r e m l j a l i , o d p o t u j e j o i z R a ­b a t a v Tur*'- f r e d n a l e t a l s j f o z v e z o r *? roške l e t a l s k e d ružbe » A i r A t l a s a i r M a r c c c c « . B e n f ' e l a j e i m e l p o t n i l i s t n a i m e n e k e g a e g i p t o v ­s k e g a t r g o v c a . P o s a d k a l e t a l a j e b i l a f r a n c o s k a .

D v o m o t o r n o l e t a l o s e J e i z o g n i l o a l ž i rsk i o b a l i i n s e u s m e r i l o p r o t i P a l m i d e M a l l o r c a , k j e r na.* b i s c o s k r b e l o z g o r i v o m . P r i v z l e t u l e ­t a l a s o d o b i l i p o z i v :

— Ha lo , halo, poz ivamo vas, da se spustite v A lž i ru !

— V i m e n u koga govorite, Je vprašal povel jnik posadke.

— V Imenn francoske v lade. G l a v n i pi lot Je neka j časa r a z ­

mišljal l n odgovori l .

n o r e d k o časopisno po roč i l o J i m p r i ­p r a v l j a j o .

P o s a d k a s e j e p o s v e t o v a l a . K o n č ­n o s o s k l e n i l i , d a pos lušajo F r a n c o ­ze , č ep rav s o j i m i z sedeža l e t a l s k e d ružbe p r e p o v e d a l i , d a b i p r i s t a l i n a a l ž i r skem o z e m l j u . Na j t e ž j a n a ­l o g a j e b i l a na ložena s t e w a r d e s s l , k i b i v p r i m e r u s u m a m o r a l a p r e ­pr ičat i p o t n i k e , d a n a j l e t a l o n a d a ­l j u j e p o l e t b r e z s p r e m e m b .

— Pr i š l i s m o v n e m i r n o pod roč j e ! — J e p o j a s n i l a H ""rrar^fvssa p o t n i ­k o m , k o j e zasenči la o k n a . T a čas

— M i s m o uslužbenci t u j e l e t a l s k e d ružbe i n s e nas 1 f r a n c o s k a s p o r o ­či la n e t i če jo .

Uradnišk i g l a s z l e ta l i šča nt b i l z a r a d i t e g a z m e d e n . P o n a v l j a l j e 6poreč i Io .

- V i a •> a- . i t e v J. S p u s t i t e s e v A l r ! r u !

P o ' e g a i i v ftn b i l i v l e t a l u maroškđ, f r a n c o s k i i n a m e ­r išk i n o v i n a r j i , k i z d s o s l u t i l i kakš -

j e l e t a l o v I i i n i c o " i k r o ž i l o n a d m o r j e m , «Ja b i p r l d o & i l o n a času. K o n č n e J« s i e v v a r d c j s a sporoč i l a :

— P r i v e - « te p a s o v e ! Z a 1? m i n u t p r i s t a j a m o n a tuniŠfcem leta l išču.

K o - J e l e t a l o p r i s t a l o n a letsrLTču j p »-.•vc^-,»i.r;. feffv^ila r f c c z i s p r e d n j a Vrt <V;<?I? l e t a t e s o zasl išal i p o -l i c M k e J 3*1 p * . P c f - n i k f , k i w?so v e ­d e l i , k a j se do«raja, s a s t r m e o p a ­z o v a l i . V s t o p i l j e n e k i čas tn ik

(.rito na belem l e ; . . ! k ! .. r ; - . „ . / r o k i i n z a v p i l :

— R o k e k . u !

B e n B e l a j e zadrža l p r i s o k n o s i d u h a i n vp raša l :

— K a j t o p o z o * « « ? K j e s m o p r i ­s t a l i ?

— N a a l ž i r skem leta l išču. T « p o ­m e n i , d a s t e a r e t i r a n i !

S v e t j e t o v e s t s p r e j e l z z a č u d e ­n j e m . F r a n c o z i s*> h o t e l i op rav i č i t i s v e j o p ? r a i s k o g e r t o z ra&ličniraJ i z g o v o r i . P r F l o j.'> Šo p r o t e s t n i h z b o r o v a n j v arr-.Iwk.ih de že l ah . A r a b s k a l i g a j c e g r a b i t e v B e n Be le oznsčJla k o t » n r^n - v -k r i o k ršen j e č ! pve !k ih p r a v i c , ' k i so z a j a m č e n e z l i s t i n o Z - i r u ' e . i ' h na rndav . «

K o s o B e n B .1? n a R ' . ' r e k e n i l e ta l išču c k o v a l t i r e k e , j c fraw§o* s k i m o f i e i r e m dc j . - . l :

— S t e m n e M e t e ni:"ci;a> d ~ v g l l . Alžiri je b o l z v o j s v a l a s v o j i s a m o ­s t o j n o s t t u d i bnz n a s .

Page 3: KATASTROFE,arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55394304_1961_5_L.pdf · £ Kranj, 11. decembra 1961 - Št. 5 } Berite v tej številki % NA OBISKU PRI »SORODNIKU« — vtisi s poti po

REPORTAŽI - REPORTAŽA • REPORTAŽA v REPORTA tbiWIAŽ K I

Zapiski o pomorščakih in svetovnih pristaniščih

M O R N A R S K I V O Z E L O d m l a d i h nog s i l jud je vtepajo v možgansko skor j o p red­stavo, da so pomorščaki puščavniki na m o r j u , k i se ob l u ­ških s i r enah k a k o r razdraženi sršeni razbežijo po j a v n i h h i ­šah. K d o r i m a ob p r i povedovan ju r a z n i h zgodbic z m o r j a ka j so l i , ta ob p r i l j u b l j e n i mornariški pijači r u m u prešteje kalorično v rednos t te pijače na l es tv i c i pijač in tako j e p r i ­šlo do glasov da so m o r n a r j i po značaju p i j anc i i n ženskarji. V n e k e m nemškem l j u d s k e m l e k s i k o n u — domačih stro­k o v n i h raz lag za pomorščake še vedno n imamo , najbrž zato, k e r še vedno ne vemo, a l i spadajo k sesalcem a l i k r i b a m , druge s t rokovne razlage, k i izhajajo iz l juds'.ec!a izročila pa so preveč ponarode lc i n j i h nihče ne jeml je resno — sem p r eb ra l , da beseda pomorščak pomen i s k u p n o oznako za več z v r s t i de la v t r gbvskem p o m o r s t v u . M e d pomorščake uvrščnio različne p o k l i c e : od k u h a r j a in ma-zača pa do lad i j skega pove l j n i ka z z la to o b r o b l j e n i m po­k r i v a l o m .

V s a v e l i k a s v e t o v n a pristanišča i m a j o p o d g a n e i n p r o s t i t u t k e . L a d ­j e v n j i h p r i h a j a j o n a z n a k zel<»nih luč i . T u d i p r o s t i turLke s u r a v n a j o JX» z e l e n i h lučeh. Pr istanišča eo z a p o ­morščake »»nebesa n a z e m l j i « , k j e r I z p r a z n i j o d e n a r n i c e i n s i o g l e d a j o ž enske n o g e . Z a k a j n a m o r j u s o s p a l n i c e b r e z z a k o n s k i h poste^ i n n a l a d i j s k e m k r o v u n i p r o s t o r a z a ž e n s k o t e l o . M o r j e p o z n a f amo a'-ge i n r i b e , s o l i n l a d i j s k e s o b e , i z k a ­t e r i h n i m o g o č e p o b e g n i t i p o d o k n o d e k l e t a . Z a t o s e v l e s o b e z a ­k l e p a j o pomorščak i z vK imi s v o j i ­m i č l ovešk imi s t r a s t m i i n r j a r a z ­j e d a n j i h o v e l a d j e i n n j i h o v a s r c a . L a d j e spr i čo te<ra r e d n o b a r v a j o , č l o v e škega razpo ložen ja p a n i m o ­g o č e p o b a r v a t i .

Na jb r ž še n ihče n i p o s t a l p o m o r ­ščak z a r a d i d e n a r j a i n z a r a d i t e g a , k e r g a j e z a p u s t i l o d e k l e , V s v e ­t o v n a pristanišča p r i h a j a j o p o m o r ­ščaki k a s m a t i i n s t a r i , ^ u m a z a n i i n m l a d i , b e l c i i n črnci , i n v s i e n a k o sov raž i j o i n l j u b i j o m o r j e . V t e h pr is tanišč ih s o že d a v n o s p o z n a l i , d a i m a j o nafto l a d j e na jmla j še p o ­morščake i n d a d e k l e t a s i l i j o v a ­n j e , ne z a r a d i d e n a r n i c e , t e m v e č z a r a d i m l a d o s t 1 .

K R S T N A L A D J I

G o r e n j s k a j e da l eč od s v e t o v n i h pr istanišč i n m o r s k i h p o t i .

Č l o v e k v naših k r a j i h l e r e d k o s r e ­ča pomorščaka. P r i h a j a j o n a k r a t ­k e doou . s t e k a k o r v o j a k i . P a v e n d a r naši f a n t j e , v k r c a n i n a j u g o s l o v a n ­s k i h t r g o v s k i h l a d j a h , i z r a b i j o v s a ­k o p r i l i k o , d a z a n e k a j d n i ob išče ­jo d e k l e , starše, p r i j a t e l j e , k o n j i ­hove l a d j e čaka jo v pr istanišč ih n a nov i t o v o r . L a d j e n e čakajo . Z a t o •je t r e b a h i t e t i s p o g o v o r i . L a d j e v o ­z i j o p o v o z n i h r e d i h i n pomoršča ­k i , k i s o n a m p r i p o v e d o v a l i s v o j e v t i s e s p o t o v a n j o k o l i s v e t a , s o d o ­b r o v e d e l i , k d a j b o n j i h o v a l a d j a n a t o v o r j e n a i n k d a j s e m o r a j o v k r ­c a t i n a » j e k l e n o k a m e l o « .

D v a k r a n j s k a pomorščaka s t a n a -jpravila p r e d k r a t k i m p o t o k o l i s v e ­t a . P l o v b a j e t r a j a l a s k o r a j šest m e s e c e v . P omorš čaka s t a v t e m

k r a t k e m času dož i v e l a Štiri l e ' n e čase, p r e p o t o v a l a v s e s v e t o v n e o c e ­a n e i n Števi lna m o r j a . P l o v b a j e b i l a d o l g a t isoče m o r s k i h m i l j .

P omorščak i i m a j o s v o j e ob i ča j e . T i s l i , k i g r e d o prv i č č e z e k v a t o r , s e m o r a j o k r s t i t i . O b r e d j e p o d o b e n b r u c o v a n j u , s t o r a z l i k o , d a g r e p r i pomorščak ih z a p r a v i k r a t Sličnopt z b r u r o v a n j e m p a j e v h u m o r j u , s k a t e r i m j e t a o b r e d p r e t k a n . P o ­morščake , k i p r v i č p rečka jo e k v a ­t o r , p o l i j e j o z m o r s k o v o d o , epoše-d i j o s i j i h z raz l i čn imi šalami i n p o v r h u m o r a j o d a t i še z a p i jačo . K r s t n e p o t e k a b r e z s t a r e m o r n a ­r i ške p i j ače , r u m a . K o j e o b r e d o p r a v l j e n , d o b i j o v s i - »novoro jen­č k i « k r s t n e l i s t e , k i j i m s luž i j o k o t d o k a z n a l i s t i n a , d a BO p r e v : a l i e k v a t o r i n s t e m p r e s t o p i l i p r v o

o v i r o , k i v s a k e g a i zkušenega » p o ­m o r s k e g a v o l k a « čaka.

P o p o l d a n j e p r o s t . P r i p e k a v I n ­d i j s k e m - o c e a n u j e p o d o b n a p e k l u . K r š čen i s o o k r a s i l i l a d j o i n v e s o l j e p r i h a j a i z v roč ine . B e s e d a »ženska*« , k i j e n a l a d j i m e n d a n a j b o l j p o g o -e t o i z g o v o r j e n a , d o b i s v o j s m i s e l v r u m u . P o s t a r e m l a t i n s k e m r e k u j e najbrž t u d i v r u m u v e l i k o r e s n i c e .

S T A R I R I B N i C A N I N K A L I F O R N I J A

S a n P o d r o , L o n g B e a c h i n W i l l -i r i M I g M d M s o pristanišča v

b l i z i n i amer i škega v e l e m e s t a L o s A n g e l f l s a . Pr istanišča s o u m a z a n a i n v o d a mss fs to o d m p r i l i n o d p a d ­k o v . V t e h pr istanišč ih s k o z i r o k e ž e r j a vov i n <., i f 1 n e v i d i š koSčka n e h a . T o d a l j u d j e p o z n a j o i m e n a naših l a d i j . H s p o z n a j o j i h v s i . P o ­z n a j o j i h naši i z s e l j e n c i , k i v i d i j o v t e h l a d j a h o b r a z s v o j e de ž e l e . T o č n o v e d o z a p r i h o d e naših l a d i j i n čakajo j i h z o d p r t i m i r o k a m i .

U r a j o št ir i . J u t r a v amer i šk ih pristaniščih s o p o d o b n a i z i rošen i t - ' a r k i . N a ploščadi p r e d p r i s t a n i ­ščem čaka o b z b o r u galebov s t a r i R ibn ičan s v o j o l a d j o . S l o v e n s k o l a d j o z n a p i s o m » G o r s n j k a « . T a č lovek , k i s i j e b o g a s t v o U s t v a r i l z z b i r a n j e m c u n j i n o d p a d k o v , čaka n a s e pomorščake .

I n l a d j a s e v s i d r a . Pomorščak i p r i h a j a j o iz l a d i j s k e g a t r u p a k o t črni ščurki . R ibničan j i h i m a r a d . Včas ih v t e h amer i šk ih pr istaniščih z a p o j e j o ts loverv-ke n a r o d n e i n t a -kra-t j i h s l a r i R ibn ičan r e d n o p o v a ­b i n a s v o j v r t , k j e r j i m p r i p r a v i k i s l o z e l j e , žgance i n k r a n j s k e k l o -bnse . L j u d j e t u d i v t u j i h d e ž e l ah k u h a j o n a 6tari nač in . — Z d r a v k o T o m a ž e j

Najbol j pogosta mise l vojakov u i pomorščakov

Potopis jeseniških giedaližčnikov

b M o n a c o j e k a m e n i t r t . n a katerem s t a knežja palača in staro m e ­

s to , k i s e b r e z p r e l i o * * z l i v a v M o n t e Carto (to je samo delno v po ­sesti« k n e ž e v i n e ) , m e j o s F r a n c i j e p a s i lahko bolj misliš, kot pa jo v id iš . Rt i n v s t r m i b r e g p o s t a v l j e n o naselje, t a k o d a sprehod p « M o ­n a c u in Mora t e C a i i u t e r j a v s a j r a h l o a l p i n i s t i c u tradicije, tvorita v a r e n p r i s t a n i , k i z a l i v . F o g l r d n a š t e v i l u jahte vseh obl ik i n ve l iko ­s t i n o v e , d a se t u z b i r a j o zdoisročase-ni petu-ni ljudje. Živilski trg ne ­k a j m J n u t v i še p a je p r a v t a k k * t p o v s o d na svetu, kjer prebivajo t u d i p r e p r o g i i n d e l o v n i ljudje, k i i m a j o d o v o l j s k r b i s tem, da s i z a ­g o t o v o v s a j v s a k d a n j i k r u h . S i c e r p a v M o n a c u g o v o r i j o f r a n c o s k o , v a l u t a je t r a o e o e k j f r a n k i n r a z e n t e r i t o r i a l n e s u v e r e n o s t i i n tega, d a monašk im d r žav l j anom n i t r e b a p lačevat i davkov i n služit i vojaščine, n i r a z l i k s F r a n c i j o .

V h o t e l u - S i e c l e * ( S t o l e t j e ) s m o b i l i p o z a s l u g i h o t e l s k e g a o s e b j a h i t r o r a z p o r e j e n i p o n e r a v n o m o ­d e r n i h , t o d a l i čn ih s o b a h . S c p r e j p a s m o dož i v e l i d v o j e p r esenečen j . P o j a v i l s e j e t o v . S m o n , k i j e v L j u b l j a n i h i t r o u r e d i l v i z o i n s e ža n a m i v M o n a c o p r i p e l j a l z o k s p r e -s o m o z . j e p r i s p e l p r e d n a m i . T o ­r e j s p e t s m o b i l i v s i ! D r u g o p r e s e ­nečen je p a j e b i l a s k u p i n a l j u d i n a t e r a s i h o t e l a , k i n a s j e s p r e j e l a z

a p l a v z o m . B i l i s o L u k i s e m b u r r . a n i , k i s o o d i g r a l i s v o j o p r e d s l a v o že v p o n e d e l j e k Ln s o b i l i n a s t a n j e n i v i s t e m h o t e l u k o t m i .

O b 12. u r i s m o peš k r e n i l i v f e s t i ­v a l s k o p i s a r n o v S t u d i u d e M o n a c o , z r a h l i m h r e p e n e n j e m p o v a b l j i v i h p o s t e l j a h v h o t e l u . S p r e j e m v S t u ­d i u j e b i l pr isrčen i n n i k a k o r h l a ­d e n , k o t s o p o m o t o m a p i s a l i naši časopisi . L e s p r v a j e b i l i z čisto u r a d n e p l a t i m a l c e zadržan , z a k a j

o r g a n i z a t o r j i s o b i l i v s k r b e h , du n a s e n o s t a v n o n e b o . Z a t o s o i m e l i v z r o k e . B i l i s m o e d i n a s k u p i n a , k i n i p o s l a l a z a s e d b e i n k r a t k e v s e b i ­ne i g r e , b o d i s i d a s e n i s m o r a z u ­m e l i a l i p a j e šla pošta p o z l u . B i l i s m o e d i n a s k u p i n a , k i j e b i l a br<>z p r e v a j a l k e i n s p r e m l j e v a l k e , k r r naš k o n z u l a t v M a r s e i l l u n a prošn jo f e s t i v a l a , - d a n a j j o p r e s k r b i s p l o h n i o d g o v o r i l . R a z e n t e ga p a s m o p r i ­šli v M o n a c o še z d v e m a u r a m a z a ­m u d e . T o d a d e j s t v o , d a s m o t u , d a i m e m o s s e b o j r e p r e z e n t a t i v n e g l e ­da l i ške l i s t e v francoščini i n a o g l e -ščini i n d a s m o z a d o v o l j n i t u d i s p r e v a j a l k o , k i z n a nemško, j e vwe 6krbi o d p l a v i l o . O b k o z a r c i h šam­p a n j c a i n b l i s k a n j u f o t o k a m e r s o n a m r a z d e l i l i s p o m i n s k a d a r i l c a i n f e s t i v a l s k e značke i n v p r i l e t n e m razpo ložen ju j e p r e h i t r o m i n i l a u r a . P o z d r a v i l n a s j o g e n e r a l n i s e k r e t a r f e s t i v a l a s impat i čn i i n debe lušni g. G u y , B r o u a s e , i n s i c e r t a t e p r t "

( N a d a l j e v a n j e n a 6. s t r . )

Page 4: KATASTROFE,arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55394304_1961_5_L.pdf · £ Kranj, 11. decembra 1961 - Št. 5 } Berite v tej številki % NA OBISKU PRI »SORODNIKU« — vtisi s poti po

Napovedi angleškega znanstvenika o te1M '^ *m razvoju v prihodnosti

A T * > i It jj

\ fivVI I T A L I J A N S K I SA

LIT — P r v i i t a l i j a n s k i s b o d o p o načrt ih, k i s o j i h n a ­p r a v i l i , i z s t r e l i l i n a j k a s n e j e d o začetka l e t a 1864. V d e c e m b r u l e t o s bodo v I t a l i j i I z d e l a l i p o d r o b n i n~.črt za v s a m i r s k f r a z i s k a v a . P r i uresn ičevanju t e g a načrta b o s o d e l o v a l o o k o l i <to90 s t r o k o v n j a k o v i z u i : « z -l ičnejš ih i n d u ^ t ' i V i h p o d j e t i j .

ATOMSKI R E A K T O R N A J U Ž N E M T E Č A J U - P r v e g a marca p r i h o d n j e g a l e t a b o d o s p u s t i l i v o b r a t o v a n j e v a m e ­r i škem oporišču n a j u ž n e m t e -Bajfl n u k l e a r n i r e a k t o r , k i b o oskrbova l z e l ek t r i čn im t o k o m ameriške z n a n s t v e n e i n r a z ­i s k o v a l n e o d p r a v e . V načrtu iuiRJo z g r a d i t e v t r e h takšnih Izvorov e l ek t r i čne e ^ i e r g i e .

T O V O R N J A K I N A E L E K ­T R I Č N I P O G O N - N e k a a m e ­r i š k i t v r d k a j e i z d e l a l a s i s t e m e ' ek t r i čnega p o g o n a t o v o r n j a ­k o v i n d r u g i h v o n i l n a štir i k o ­l e s a . M e n i j o , d a b o t a i z u m n e k O M d n e k o r e n i t o s p r e m e ­n i l p;:tn;fdce i n t o v o r n e a v t o ­m o b i l e . V n o v e m v o z i l u m o t o r p o g a n j a g e n e r a t o r , k i p r o i z v a ­j a električni t o k . P r i v s a k e m . k o l e s u j e p r i t r j e n m a j h e n \ e lektr ičn i moto rček , W p o g a ­n j a k o l e s a . Menja lne f r e k v e n c e u r e j a e lektr ičn i t o k , k i teče d o št ir ih e lektr ičn ih m o t o r j e v . N a t a način so t ežo t o v o r n j a ­k o v zmanjša l i pr ib l i žno z a e n o t o n o . v t o v a r n i so m n e n j a , d a b o d a n o v o v o z i l o p r e i z k u s i l i n a BOStl «r: p r e d k o n c e m l e t a .

K D J ' " - K I I Z D I M A -R i m i z n m o g i h pi t tsburških j e k i a m s o začel i i z r a b l j a t i z a najra?.Iične še i z d e l k e . P o t e m d i m u j e b i l o m e s t o d o l g a l e t a z n a n o k o t n a j b o l j zaprašeno a m e r i š k o m e s t o . D i m so začel i p r e d e l o v a t i v r a z n e k e m i k a l i j e , k i j i h u p o r a b l j a j o p r i i z d e l a v i r a z n i h b a r v . r a z s t r e l i v a , n a j ­l o n a , kozmet i čn ih s r e d s t e v i n p a r f u m a . D r u g i v a ž e n i z d e l e k t"c p o s e b n o l e p i l o z a l e p l j e n j e k o s t i , p o k a t e r e m b o l n i k že p o n e k a j u r a h l a h k o h o d i z z l o m l j e n i m i k o s t m i .

Z E R V N O S R C E , sladka voda v morjih in veliko znanstvenikov

V b l i žn j i p r i h o d n o s t i b o č l o v e š t v o m o r a l o reši t i d v a o s n o v n a p r o ­b l e m a : k a k o p r i d o b i t i v e č h r a n e i n v e č p o g o n s k e e n e r g i j e . D o k o n c a t isoč le t ja se b o š t e v i l o l j u d i na jbrž p o d v o j i l o , k a r p o m e n i , d a b o t a k r a t ž i v e l o n a z e m l j i o k o l i 5 m i l i j a r d p r e b i v a l c e v . T o p o m e n i , d a b o m o m o r a l i z a g o t o v i t i s k o r a j t r i k r a t t o l i k o h r a n e k o t j e p r i p r a v i m o s e d a j , če uDoštevamo, d a b o ž i v l j en j ska r a v e n n a r a s l a .

A L i j e t o mogoče? P o s e d a n j i h i zkušnjah v k m e t i j s t v u to n e b o d e l a J o p o s e b n i h p r e g l a v i c . — S p r e m e m b e b o d o n a s t a l e v p r e h r a n i .

P r e v l a d o v a l b o v e g e t a r i j a n s k i nač in p r e h r a n e .

R E Z E R V N O S R C E

M e d z n a n o s t m i i m a na j v e č j e i z ­g l e d e b i o l o g i j a . B io loška r e v o ­

l u c i j a s e j e že začela. I z u m i , k i b o ­d o na jbrž 6 l ed i l t i , b o d o o v r g l a s t a r e p o g l e d e n a o s n o v n e z a k o n e ž i v l j e ­n j a , v p l i v b o l e z n i b o manjš i i n n a j ­b r ž bodlo o d k r i l i t u d i s k r i v n o s t i s t a ­r a n j a i n g a prepreč i l i . Č l o v e k b o i m e l možnost , d a v p l i v a n a s v o j biološka r a z v o j .

V z e m i m o z a p r i m e r p r e s a j e v a n j e č l ovešk ih o r g a n o v . Z n a n o s t i j e ž e u s p e l o , č ep rav n e v v s e h p r i m e r i h , d a z a m e n j a o b o l e l e l e d v i c e z z d r a ­v i m i . N a k o n c u našega s t o l e t j a b o takšno p r e s a j e v a n j e m o g o č e t u d i z a s r c e i n d r u g e o r g a n e . V b o l n i c a h b o d o h r a n i l i s v e ža s r c a , plj%*ča i n d r u g e o r g a n e , k o t j e t o d a n e s p r i ­m e r s k r v j o .

D a b i z a d o v o l j i l i p o t r e b e v h r a ­n i , v r a s t l i n s k i i n ž i va l sk i , j e p o ­t r e b e n i z u m , k i s o d i v f i z i k o : zman j šan j e ko l i č i ne s o l i v m o r s k i v o d i n a s t o p n j o , k i n e b i škodova la s e d a n j i m s u h o z e m s k i m r a s t l i n a m . Z a g o t o v o l a h k o t r d i m o , d a b o takš­n o o d k r i t j e p r i š l o še p r e d k o n c e m s t o l e t j a i n d a b o b i s t v e n o v p l i v a l o n a d e ž e l e , k i n i m a j o d o v o l j v o d e . T a s p r e m e m b a b o na j v e č j e ga p o ­m e n a z a d e ž e l e S r e d n j e g a v z h o d a .

K o b o z a g o t o v l j e n o d o v o l j h r a n e ostane s a m o še p r o b l e m p o g o n s k e e n e r g i j e . V s a k p r e b i v a l e c Z a h o d n e E v r o p e p o r a b i s e d a j l e t n o p r i b l i ž ­n o e n e r g i j o 5 t o n p r e m o g a . K o l i č i ­n a t e e n e r g i j e j e e n a k o v r e d n a d e ­l u 50 sužn jev . K o s o b l i e A t e n e n a v i šku s v o j e g o s p o d a r s k e moč i , j e n a v s a k e g a p r e b i v a l c a pr iš lo p e t sužn jev .

P o v s o d n a s v e t u l j u d j e n i m a j o e n a k i h p o g o j e v z a ž i v l j en j e . P o n e -

» o d n i k a n a l S t . L a v v r e n c e p o v e z u j e ChlcagO I A t l a n t s k i m o c e a n o m . T a v o d n a p o t , k i j e b i l a d o g r a j e n a 1959. l e t a b o p r i p o m o g l a , d a b o C h i c a ^ o p o s t a l e n o i z m e d na jveč j ih s v e t o v n i h pristanSšč, č ep rav j e o d m o r j a o« ; ta­l j e n 1600 J . i l o m e t r o v . ttevJm« I r g o v s k e l a d j e b o d o l a h k o p r i h a l a l e d o m e s t a . D o l e t a lCf.S b o e b J c n t k o * r istanišče m r e j e J o i n odposla lo poMr i i g i m i l i ' o n t o n b l a g a . N a s i i k i p l o v e j o l a d j e » k o ! ftf ~» rtbljivc m o s t o v e , k i s o J i h

z g r a d i l i n a r e k i C i a c a g o

k o d j e potrošnja e n e r g i j e n a p r e ­b i v a l c a c e l o manjša , k o t j e b i l a v A t e n a h . D o k o n c a s t o l e t j a p a b o d o t u d i na j s i romašne jše d r ž a v e št ir i ­k r a t n o p o v e č a l e a t e n s k o p o v p r e č j e . V s e t o b i b i l e p r a z n e s a n j e , č e v z a d n j i h l e t i h n e b i i znašl i n u k l e a r ­n e e n e r g i j e . D o b r a s t r a n a t o m s k e e n e r g i j e n i s a m o v n j e n i moč i , t e m v e č j e t u d i p r i p r a v n a , d a j o l a h k o p r e n e s e m o t j a , k j e r j o p o ­t r e b u j e m o . N a p r e h o d u v n o v o t i ­s o č l e t j e n e b o v e č n a Z e m l j a vaš i , k i n e b i i m e l a e l ek t r i čne r a z s v e t l j a v e i n s t r o j e v n a e l ek t r i čn i p o g o n .

A t o m s k a e n e r g i j a i n u p o r a b a a v ­t o m a t i z a c i j e b o omogoč i l a e n a k o ­m e r n o r a z p o r e d i t e v i n d u s t r i j e . T o ­v a r n e n e b o d o v e z a n e n a v e l i k a m e s t a . Z e l o v e r j e t n o s e b o p r e b i ­v a l s t v o v e l i k i h m e s t razš lo i n b o ž i v e l o v manjš ih n a s e i j d h .

P R E D M E T I B R E Z T E Ž N O S T I

N aštel i s m o n e k a j o d k r i t i j i z b i o ­l o g i j e i n f i z i k e , k i b o d o n a j ­

b r ž p o s t a l e s t v a r n o s t p r e d v s t o p o m v n o v o t isoč le t je . A l i o b s t a j a i z u m , k i b i l a h k o k o r e n i t o s p r e m e n i l n a ­še ž i v l j en j e ?

V m i s l i h i m a m o i z u m , o k a t e r e m j e 1. 1780 g o v o r i l B e n j a m i n F r a n k ­l i n . K o j e v P a r i z u i s k a l p o m o č z a A m e r i k o , j e p i s a l v L o n d o n t a k r a t ­n e m u z n a n s t v e n i k u J o s e p h u P r i e s t -l e y u n a s l e d n j e p i s m o :

• • H i t e r r a z v o j z n a n o s t i m e včas ih p r i s i l i , d a r a zmiš l j am, z a k a j s e m s e

t a k o z g o d a j r o d i l . N e m o g o č e s i j e z a m i s l i t i , k akšno o b l a s t b o i m e l č l o v e k n a d p r i r o d o v n e k a j t i soč ­l e t j i h . M o g o č e b o d o t a k r a t i / n r i j 4

z a k o n , k i b o o d v z e l p r e d m e t o m t e ž ­n o s t . S t v a r i b o d o d o b i l e a b s o l u t n o l a h k o s t i n premešča l i j i h b o d o p o v o l j i . «

N i p o d a t k a v z n a n s t v e n i h r a z i ­s k a v a h , d a b i l a h k o t r d i l i , d a s m o b l i ž j e t akšnemu o d k r i t j u , k i s i j e z a m i s l i l A m e r i k a n c e l e t a 1870V N e v e m o p r a v z a p r a v d o s t i v eč , k o t s t a v e d e l a F r a n k l i n i n P r i e s t l v . N a p o z n a m o s k r i v n o s t i , k i m a s i d a j e l a s t n o s t teže . N i p a i zk l jučeno , d a kakšen u m n e reš i t e u g a n k e . T o bri b i l v s e k a k o r e p o h a l e n i z u m .

V E C Z N A N S T V E N I K O V "

Z a n i m i v o j e p r e r o k o v a t i i z u m e v b i o l o g i j i i n f i z i k i . T o d a t o

n i na j v a žne j š e v ž i v l j en ju . P r i h o i -n o s t n i o d v i s n a o d f i z i k e i n b i o l o ­g i j e , t e m v e č o d č l o veka . N a j v a r ­n e j š e j e , k a k o b o d o n o v i i z u m i P U -ži l i č l o v eku . K a k š n e b o d o m c i o -e t i l j u d i v družb i , d a r a z v i j e j o s v o ­j e s p o s o b n o s t i i n k o r i s t i j o s k u p n o ­s t i t e r n a j d e j o v d e l u z a d o v o l j s t v o ? Oč i tno j e , d a i z l e t a v l e t o p r i d o ­b i v a m o v e č t ehn ičnega z n a n j a p r t d e l u . Spr i čo t e g a narašča jo p o t r e ­b e p o t ehn ično i zučenih s t r o k o v ­n j a k i h , r a b i m o v e d n o v e č inžen r -j e v i n z n a n s t v e n i h d e l a v c e v n a v s e h področ j ih .

N o b e n a drŽava n a s v e t u n i m a d o ­v o l j t ehn i čno i zšo lanih s t r o k o v n j a ­k o v . T o n i p o s l e d i c a n a n a d a r j e n o s t i l j u d i , t e m v e č o d r a z p r i l i k , v k a t e ­r i h s t r o k o v n j a k e z e l o počasi šo la­m o . M e d p r e b i v a l s t v o m s o z l a t e r e z e r v e n a d a r j e n i h l j u d i n a r a z ! č -n i r a v n i : o d d e l a v c a d o n a j v i š j e i zobražen ih l j u d i . Š t e v i l o t e h s e b o z l e t i v e d n o veča l o .

r odnos i m e d l j udmi

l^ ra iKubk i kn j i ž e vn ik i n N o b c . o v T n a g r a j e n e c z a l e t o 1952 F r a n -

c o i s M a u r i a c j e z a p i s a l : C e b i o b k o n c u l e t a sešte l i v s e u r e , v k a t e r i h s m o sov ra ž i l i t i s t e , k i j i h i m a m o p r a v z a p r a v n a d v s e r a d i , b i b d l i začudeni .

B i n a s r e s začud i l o n e p r i č a k o v a ­n o v i s o k o števdio » t i h i h « u r ? V s e ­k a k o r b i k a z a l o o t e m n e k o l i k o r a z -

z o r i l , d a s e o t r o k n e s m e i g r a t i s p r i b o r o m i n p r e z r l , d a s t e b i l i p r a v t e d a j z e l o z a p o s l e n i p r i štedilniku^ m e d t e m k o j e o n p r e b i r a l časopis .

M n o g i z a k o n i šk r ip l j e j o k o t s t a ­r a v r a t a . M o g o č e s o n a m v d a n a š ­n j e m času ž i vc i r e s p r e u t r u j e n i i n z a t o p r e o s t r o r e a g i r a m o n a v s a k o m a l e n k o s t . T o d a n e s p o s o b n o s t o p r o -ščanja p r i m a j h n d h s p o d r s l j a j i h n a m l a h k o p o s t o p o m a d o d o b r a z a ­g r e n i ž i v l j en j e . A l i t o r e j n e b i b d o b o l j e r a z u m e t i , p o z a b i t i , op rav i č i t i ?

Qlfim& male. m i s l i t i . B o d i m o t u d i m a j č k e n o p o ­vršni i n p o b r s k a j m o l e m e d n e k a ­t e r i m i d r o b n i m i i n n a p r v i p o g l e d n e p o m e m b n i m i p rep i r čk i i n n e ­s p o r a z u m i , k i p a l e n o s i j o v s e b i n e v a r n e k a l i v eč j ih n e v i h t .

S a j v e m ,da i m a t e z e l o r a d i s v o ­j e g a moža . T u d i o n v a m b r e z d v o ­m a vrača vašo n a k l o n j e n o s t . T o d a d o g a j a 6e, d a s e včas ih zasov ra ž ' t a i n t o z a r a d i d r o b n a r i j , k i n i t i m a l o n e zas luž i jo , d a b i g r e n i l e ž i v l j e ­n j e . S p o m n i t e s e s a m o , s k a k . n i m o s t r i m g l a s o m s t e g a o p o m n i l i , d a n a j n e t r o s i p e p e l p o t l e h ( m r l o p r e j

j s t e p e p e l n i k p o s p r a v i l i z m i z e ) , o n j p a v a s j e z n e s t r p m i m g l a s e m o p o -

C E S A O N N E R A Z U M E

T a k o j p o k o s i l u g a p r a v g o t o v o z a n i m a , k a j n a j b i b i l o z a v e ­

č e r j o . S i t j e i n razmiš l j a e t e n % d a b o č e z n e k a j u r s p e t lačen.

Mošk i n e c e n i j o v t e l i I d m e r i r a z n e p o m e m b n e d a t u m e k o t ž e n e . Z a t o j e b o l j e , d a g a p r a v o č a s n o s p o m n i t e n a s v o j r o j s t n i d a n , k o t p a d a p o t e m j oče t e .

N e po i zkuša j te g a c t l o p o p o l d n e VOtS t l p o t r g o v i n a h , d a b i k o n č n o k u p i l i b l a g o , k i s t e g a v i d e l i l e v p r v i t r g o v i n i . Z o n e r a d e i z b i m j e , n o g l e d u j e j o , moški p a t a k e tsg BOJ č^sa n i k o l i n e b o d o r a z u m e l i . V s o p o p o l d n e b o s t a t o r e j n a r o b u p r e ­p i r a .

K e r n i p o t r e b n o , j e n a j b o l j e , d a

Page 5: KATASTROFE,arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55394304_1961_5_L.pdf · £ Kranj, 11. decembra 1961 - Št. 5 } Berite v tej številki % NA OBISKU PRI »SORODNIKU« — vtisi s poti po

M U S I C A L 11 R O J S T V O

' R o j s t v o g l a s b e n e g a f i l m a s o v p a d a z r o j s t v o m z vočnega f i t m a . P r v i z v o č n i film j e b i l nekakšna f i l m s k a o p e r a — D o n J u a n (1826), že n a ­s l e d n j e l e t o p a j e A l J o l s o n na . s to -

^|>il v P e v c u j a a z a , k i g a i m a m o >4ahko z a p r v i m u s i c a l ( i zg . r n j u z i k l ) . ; * V l u s i c a l s e j e r a z v i l n a t e m e l j i h a m e r i š k e g l a s b e n e t r a d i c i j e , i n s i ­c e r p r e d v s e m n a n a s l e d n j i h t r e h : odrski n a s t o p i po tu joč ih p e v c e v s r c H pre j šn j ega s t o l e t j a ( m i n i s t r e l s h o w s ) , n cwyo r šk i b r a t par išk ih » F o l i e s B e r g e r c s « — Z i e g f i e l d F o -l i e s i n b r o a d w a y s k e » g l a s b e n e k o ­m e d i j e « ( m u s i c a l c o m e d y ) . K a r s e t u B v s e b i n s k e g a i n sp lošnega o b ­l i k o v n e g a značaja m u s i c a l a , s i l a h k o i z p o s o d i m o k a r d e f i n i c i j o z a n j e g o v e g a g leda l i škega k o l e g o — t a p a j e » i g r a z g l a s b o , p o g o s t o šega-v e g a a l i sat i r ičnega značaja, p o ­v r š n e d r a m a k e z g r a d b e s p e v e k i m i i n o i e s n i m i točka^mi.

' ' t e j r a z n o v r s t n i n a r a v i mu .^ i e a l a t ič i t u d i g l a v n i p r o b l e m , k i ga j e t r e b a p r e m a g a t i , č e n a j n a s t a n e d o b r o d e l o — k a k o č imbol j n e p r i s i ­l j e n o p o v e z a t i b o l j a l i m a n j r e a l i ­s t i čno d o g a j a n j e z m a l o n e p o v s e m

n e r e a l n i m i p e v s k i m i i n p l e s n i m i v l o žk i t e r u s t v a r i t i i z t e h d v e h e l e ­m e n t o v zak l jučeno c e l o t o . Reš i t e v t e g a p r o b l e m a j e b i l a e n k r a t bol jša, d rug i č slabša, b i l o j e pač o d v i s n o p r e d v s e m o d r e ž i s e r j e v e ume tn i ške s i l e i n o b v l a d a n j a f i l m s k e t e h n i k e , v v e l i k i m e r i p a t u d i o d s p o s o b n o s t i d r u g i h s o d e l a v c e v . Z a k a j k v a l i U - t a i n u s p e h m u s i c a l a s t a še k a k o t e s n o , n e l o č l j i v o p o v e z a n a s s v e ž i n o i n p r i v l ačnos t j o g l a s b e n e p a r t i t u r e , z b o g a s t v o m i n d o m i s e l n o s t j o d e k o r ­j a , s c e n e , k o s t u m o v , s s p r e t n o s t j o p l e s a l c e v p a z o k r e t n o s t j o k a m e r e .

1930 - 1940

M u s i c a l s e j e p o p r v i h , Se n e g o ­t o v i h k o r a k i h , s k a t e r i m i j e p r e d ­v s e m še o p r a v l j a l n a l o g o p o p u l a r i ­z a c i j e z vočnega f i l m a , r a z v i l v t r i d e s e t i h l e t i h d o s v o j e dokončne o b l i k e i n t o p r e d v s e m s f i l m a B u e -b v j a B e r k e l e v j a i n F r e d a A s t a i r e a . B e r k e l e y j e d o s e g e l s v o j v r h u n e c z r e ž i j o p l e s o v v »42. u l i c i « , k i j e o b e n e m t u d i znač i l en p r i m e r m o -r . u m e n t a l n e r e v i j s k o s m e r i v g l a s ­b e n e m f i l m u , k i j o j e z a f l t o p a l : u p o r a b i l j e razkošna pr izor išča, a s e p r i t e m ž e t u d i p o d a l z o d r a n a u l i c o , s e posluži l v r t l j i v e g a o d r a i n p l a v a l n i h b a z e n o v , mo j r s^rsko v o d i l -

P r i z o r i z l a n s k o l e t n e g a k a n d i d a t a z a O s k a r j a » D o m n a g r i č u «

s e i z o g n e t e p r i p o m b a m n a račun n j e g o v i h sorodtnćikov. P r e d v s e m p a m o r a t e v e d e t i , d a t a k o d o b r o k o t n j e g o v a m a t i n e k u h a n o b e n a d r u r i a Žena n a s v e t u , v i p a še p o s e b n o n e .

.Se p r e d porod« ) v a m j e r o k e l , d a v a s i m a r a d . V e r j e l i s t e m u i n z a n j j e s t v a r o p r a v l j e n a . N e r a z u m l j i v a s o m u t o r e j p r e p o g o s t a vprašan ja : a l : m e l jubiš?

T a d n j a s t v a r n a s v e t u , k i g a z a ­n i m a , 60 p r a v g o t o v o s e n t i m e n t a l ­n e p r i g o d e vaš ih p r i j a t e l j i c . Z a t o g a n e m o r i t e z n j i m i .

l o v e r , k i g a n o s i t e že t r e t j e l e t o ? Ž e n e v e l i k o k r a t n a p r a v i j o c e l o

t r a g e d i j o z a r a d i d r o b n i h laž i . T o d a t e s o na j večkra t v r a b i l e z a r a d i t e g a , d a n e b i b i l o p o t r e b n o e t v a r i n a d o l g o i n š i roko r a z l a g a t i .

Več ina mož žel i p r e d v s e m t o , d a se počuti d o m a u d o b n o , ženi p a n e g r e v račun, d a j e p r e b r a n časopis ob leža l n a t l e h p o l e g kavča , u m a ­z a n a s r a j c a p o l e g z a b o j a z a u m a ­z a n o p e r i l o i n d a p r e n e k a t e r i m o ž j e r a j e n ičesar n e veče r j a j o , k o t p a d a b i s i m o r a l i s a m i k a j p r i p r a v i t i .

ne im^no Mi ' N i k o l i n e b o r a z u m e l , d a l j u d j e p r e m i š l j u j e j o o d r o b n i h i n n e p o ­m e m b n i h s t v a r e h , z a t o n e d r e z a j t e v a n j z n e p r e s t a n i m i vprašanja: a l i Ee spomin jaš? , k a k o j e b i l o t a k r a t ? , s k a t e r i m i b i r a d i nače l i p o g o v o r e 0 r a z n i h m a j h n i h dož i v l j a j i h a l i c e l o o p r a v l j a l i s v o j e z n a n c e .

1 C E S A O N A N E R A Z U M E

V ečina žena n e r a z u m e , d a j e v časopis ih r e s t o l i k o z a n i m i v e ­

g a , d a j e v r e d n o z a b r a n j e o d d v o -i j i t i t o l i k o d r a g o c e n e g a časa, k o t f r tor i t o več ina mož .

P r a v t a k o žena n e r a z u m e , d a m o ž n e o p a z i , č e i m a n o v o o b l e k o . S e v a m j e m o g o č e ž e k d a j z g o d i l o , d a j e m o ž p o h v a l i l vaš » n o v i « p u -

T a k i h p r i m e r o v j e s e v e d a še n e ­šteto. V e r j e t n o b o s t e r e k l i , d a s o v s e t o d r o b n a r i j e , o k a t e r i h s e n e piplača g o v o r i t i . T o d a k a d a r s m o n e r v o z n i , t a k e d r o b n a r i j e v s e p r e ­r a d e z a v z a m e j o v e l i k o b s e g . M n o g i z a k o n c i , k i s e r a z d v a j a j o , p o d o ­b r e m p r e m i s l e k u d o u m e j o , d a s o j i h k t e m u p r i v e d l i p r a v m a j h n i n e s p o r a z u m i , z a r a d i k a t e r i h s o s e p o g o s t e j e p r e p i r a l i i i i k o n č n o p r i ­v e d l i t a k o da leč , d a s e n e t r p i j o .

P r e d v s e m j e t r e b a v e l i k o k r a t p o ­m i s l i t i še n a n e k a j : N i t i m o ž n i t i ž ena ee n i s t a r o d i l a t i s t e g a d n e , k o s t a s e p r v i č sreča la . V s a k i z m e d n j i j u j e i m e l še p r e d t e m s v o j o k u s , s v o j e n a v a d e , s v o j e i d e j e , s v o j e p r i j a t e l j e . . . — M . S .

n a r a v n o s t mehan i čno natančno s i n -h r o n i z i r a n o množ i c o p l e s a l c e v , k i j i h j e z n a l k o m p o n i r a t i v z a n i m i v e g e o m e t r i č n e l i k e — k o l e s a , s p i r a l e .

F r e d A s t a i r e j e p o e n a k o m o g o č ­n e m začetku v » P l e š o č i g o s p e « l e t a 1933 u b r a l d rugačno p o t . U s t v a r j a ! j e ( « i cer l e k o t p l e s a l c e i n k o r e o g r a f n e k a t e r i h so l is t ičnih točk, v e n d a r m o r a m o upoštevat i , d a j e l a h k o i z b i r a l , v kakšnem m u s i c a l u b o z a p l e s a l ! ) v s e in t imne jše , b o l j o o e b n e f i l m e , v k a t e r i h j e z n a l p l e s v s e b o l j t enkočutno n a v e z a t i n a s i t u a c i j o . P r e d v s e m p a j e b i l s e v e d a ž e t a k r u t A s t a i r e — s i n o n i m n e p r e -k o s i j i v o e l e g a n t n e g a , dov r š eno l a h ­k o t n e g a , oproščenega, p r e f i n j e n e g a , a v e n d a r t o p l o n e p o s r e d n e g a , m o ­d e r n e g a , a ^ k r a t i k las ično u m i r j e ­n e g a p ^ a . V e d n o s v e ž i n l a h k o t e n j e e n a k o n e u b r a n l j i v o p r i v l ačen v C i l i n d r u i z l e t a 19311 k o t v n e d a v n i h f i l m i h Smešen o b r a z a l i P o j m o v dež j i i .

1940 - 1950 i n n a p r e j

R a z v o j p a s e n i u s t a v i l , a m p a k j e šel v n a s l e d n j e m v e l i k e m d e s e t ­l e t j u m u s i c a l a (456 t o v r s t n i h d e l ! ) p o z a s l u g i n e k a t e r i h n o v i h u s t v a r ­j a l c e v n a p r e j — m i m o u s ' a l j e n i h f o r m u l B e r k e l e v j a i n A s t a i r e a , k i s t a s i c e r še n a d a l j e v a l a z d e l o m . Na jčas tue jše m e s t o m e d n j i m i p r i ­p a d a g o t o v o G e n e K e l l v j u , k i j e v

S o p h i a I . o . en se Je z Izredno i g r o zopet uveljavila v f i lmu »Mađara Sans-Gene«

llvvooioum 1 . K r a g u j e v a ^ k a t r a g e d i j a j e končno z a p i s a n a t u d i n a f i l m s k e m

t r a k u , i n to v d o k u m e n t a r n e m f i l m u ( U F U S ) » P o k l i c a l i s o t u d i V 3 « , k i g a j e p r e d k r a t k i m p o s n e l a e k i p a M i l e n k o Štrbac ( r ež i j a ) — D r a ­g o l j u b Ka rnd j inov i č ( k a m e r a ) — Dušan Rad i ć ( g l a sba ) .

L j u d j e s e p o v s e m s v e t u r a d i s m e j i j o i n z a t o v v s e h f i l m s k i h deže lah n a s t a j a j o t u d i k o m e d i j e . T a k o t u d i n a P o l j s k e m . S t a n i s l a v v B a r e j a j e p o s n e l k o m e d i j o » M o ž s v o j e ž e n e « n a račun p r i l j u b l j e ­n o s t i špor tn ikov — v t e m p r i m e r u športn ice , k i j o i g r a A l e k s a n d r a Z a w i e r u s z a n k a , n j e n e g a m o ž a — g l a s b e n i k a p a B r o n i s l a w P a w U k . V V e j c i e c h H a s j e zrež i ra l romant ično k o m e d i j o » L o č i t v e « . G l a v n i v l o g i i g r a t a L i d i a W y s o c k a i n W l a d y s l a w K o w a l s k i . v V a l i n a B i e l i n -s k a i n V V l o d z i m i e r z K a u p e p a s t a p o s v o j e m s c e n a r i j u z rež i ra la s a t i ­r i čno k o m e d i j o » S r e čn i T o n i « n a t e m o s t a n o v a n j s k i h t ežav v a r šav ­s k i h m ladopo ročencev C z e s l a \ v a \ V o l l e J k a i n T e r e s e S z r a d g i e l o w n c .

M a r l o n B r a n d c , K i j i O k a d a i n g leda l išk i i g r a l e c A r i h u r H i l l b o d o n a s t o p i l i v » G r d e m A m e r i č a n u « p r o d u c e n t a i n rež iser ja G e o r -g e a E n g l u n d a .

s o d e l o v a n j u z n e k a t e r i m i n a j p o ­m e m b n e j š i m i rež i ser j i t e g a žanra — M i n e l l i j e m , W a t e r s o m , S i d n e y j o m , D o n e n o m — p r e d v s e m o b o g a t i l p l e s v g l a s b e n e m f i l m u z o d k r i v a n j e m n o v i h i z r a z n i h možnost i , r a z e n t e g a p a d o p r i n e s e l t u d i k r a z v o j u k o r e ­o g r a f i j e i n r e ž i j e m u s i c a l a . D e k l e z n a s l o v n e s t r a n i , A m e r i k a n e c v P a r i z u , P i r a t , P o j m o v dež ju , P l e ­s a l k e — v s e m t e m i n še m n o g i m d r u g i m j e v t i s n i l s v o j o s e b n i pečat k o t i z r a z n o z e l o močan i n v e d n o č l o v e š k o t o p e l i n p r i s t e n i g r a l e c .

V i n c e n t e M i n e l l i zd ružu je s čutom z a k o m e r c i a l n o s t s v o j i h d e l t u d i t e -n a k p o s l u h z a d e k o r a c i j o i n k o s t u ­m e t e r z a o b l i k o v a n j e s c e n a r i j a i n k a r a k t e r i z a o i j o o s e b , z a t o s e l a h k o t u d i n a področ ju m u s i c a l a p o h v a l i s t a k i m i u s p e h i , k o t s o K o č a na n e b u , Y o l a n d a i n tatic, A m e r i k a n e c V P a r i z u , P i r a t , T h e B a n d W a g o n , B r i g a d o o n , G i g i .

Stanley D o n e n je u s t v a r j a l e c , k i

skuša g l a s b e n e m u f i l m u d a t i g ' o b l j o v s e b i n o , včasih v sat i r ični , v ča « ih s p e t v poet i čn i o b l i k i i n j e e d e n na jpomembne j š ih s o d o b n i h r e ž i se r ­j e v t e z v r s t i . C e s i p r i k l i č e m o v s p o ­m i n 6amo n a s l o v e n e k a t e r i h n j e ­g o v i h d e l , n a m bo s t o p i l a p r e d oči p o d o b a t e g a u s t v a r j a l c a — P o j m o v dež ju , S e d e m n e v e s t z a a e d e m b r a ­t o v , Smešen o b r a z , R i s a r k a m o d e ­l o v .

K o t p o v s o d j e t o r e j t u d i v m u ­s i c a l u o d v i s n o o d A s t a i r e o v , K e l -l y j e v , M i n e l l i j e v i n D o n e n o v t e r n j i m e n a k o p o l n o k r v n i h i n u m e t n i ­ško z r e l i h u s t v a r j a l c e v , a f l g l e d a m o s a m o b o l j a l i m a n j z a b a v n e , r a z ­košne , p t i sane s l i k a n i c e a l i p a d e l d r esn ične v r e d n o s t i . A h v a m u g a j a K e l l y b o l j k o t A s t a i r e - t o P a j e s a m o s t v a r o k u s a , k i z a p r i m e r j a n j e v r e d n o s t i d e l e n e g a i n d r u g e g a n I od loč i lna . Z a e n k r a t p lešeta i n p o ­j e t a še o b a — z a t o i z b i r a j t e .

Dušan O g r i z e k

Page 6: KATASTROFE,arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55394304_1961_5_L.pdf · £ Kranj, 11. decembra 1961 - Št. 5 } Berite v tej številki % NA OBISKU PRI »SORODNIKU« — vtisi s poti po

C . i o m e k , k i g a o b j a v l j a m o , j e zak l jučni d e l n o v e l e v e l i k e g a frcnec.kcga l i t e r a r n e g a u s t v a r j a l c a V e r c o r j a . N o v e l a » M o l č a n j e n-.orja«, k i j e izšla v k : jug i p o d n a s l o v o m » O č i i n svet loba-« j e n a -t i ; i a i e i a 1941, k o s o N e m c i p o d j a r m i l i F r a n c i j o . A v t o r j c p r i z a d e t o •*•••••> 1 v n o t r a n j i s v e t n e m š k e g a i z obraženca — u m e t n i k a , k i j c o d r rr.ške cku?»aci je p r i čakova l m a r s i k a j d r u g e g a k o t p a b a r b a r s k o un i čevan j e .Razočaran se j a v i n a f r o n t o . N o t r a n j e g l o b i n e d e l a . J u j e v s e s k o z i i z r e d n o p r e t r e s l j i v a , n i moč o p i s a t i .

Q lus c naposled pretrgal ta molk. Bil je blag in nesrečen. Imel sem prijatelja. Brat mi je bil. Sku­

paj sva se učila. V Stuttgartu sva sta­novala v isti sobi, v Nhrnbergu sva skupaj prebila tri mesece. Ničesar, nisva storila drug brez drugega: jaz sem m •> igral sro'<o glasbo, on mi je prebiral svoje pesmi. Bil je čustven in romantičen. Joda zapustil me je. f e f je. brat svoje pesmi v Miincben, Asovim tovarišem. On je bil tisti, ki mi je neprenehoma pisal, naj pridem in se jim pridružim. In njega sem videl v Parizu z njegovimi prijate­lji. Videl sem, kej so napravili iz njega!«

Počasi je zmajal z glavo, kakor da ga boli, ker mora odbiti neko frotnjo.

»On je bil najbolj besen! Družil je jezo s smehom. Zdaj me je ognje-vito pogledal in kfičal: »To jc strupi "ovali je treba vzeti strup!« Zdaj spel me jc i koncem kazalca lahko trkal po želodcu: »Zdaj jih je h itd o Urah, ab. ahJ bojijo se za svoje žepe in za tvoj trebuh — za svojo indu­strijo in svoja trgovino! Nič drugega jim ni v misTih! Maloštevilnim dru-igitn se prilizujemo in jih uspavamo, ah, ah!. . . Lahko bo 'slo!« Smejal te je in obraz mu je bil ves rožnat: »Dušo jim zamenjujemo za skledo hce!«

Werner si je oddahnil. Rekel tem: »Ali mislite pretehtati

t9, kar počenjate? Ali ste PRETEH­TALI f« Odvrnil je:. »Ali mishde. d* nas je tega strah? Naša bistrovidno s t je drugačnega koval« Rekel sem: »Torej boste zapečatili ta grob? — za zmerom?-« Dejal je: »Gre za živ­ljenje in smrt. Za zavojevanje je Sila dosti: za obvladovanje je premalo. Dobro vemo, da z vojsko ni mogoče ničesar obvladati.« — »Toda za ceno Duha!" sem vzkliknil. »Ne za to ceno!« — »Duh ne umre nikoli,« je rekel. »Že drugačne reči je doživel. Iz svojega pepela se na novo poraja. 'Zidati moramo za čez tisoč let: naj­prej je treba podirati.« Gledal sem ga. GlcJ <1 sem na dno njcgoviJ> jas­nih oči. Bil je odkritosrčen, da. To

' je najstralnejlc.«

Njegove oči so se široko odprle — •kakor da vidi ostuden umor:

»Storili kodo, kakor govore!« je zaklical, kakor da bi mu ne bila že morala verjeti. »Preudarno in vztraj­no' Pornam te zagrizene vrage!«

£ tresel je z glavo kakor - pes, ki l l ga boli uho. Skozi njegove stis­

njene zobe je prišlo mrmranje, ječeči in siloviti »oh« prevaranega zal'u bi j ene a.

Ves čas se ni premaknil. Še vedno je ftM negibno, tog in vzravnan med podboji vrat, z iztegnjenimi rokami, kakor d J so rtu pesti svinčene; In bled je bil — ne tako kakor vosek, temveč kakor tn.ivi": po »-haterih odrešenih zidovih: siv, z bolj belimi folitmimi lisami.

Videl sem, kako je počasi upog-nil život. Vzdignil je roko. Z nav­zdol obrnjeno dl.mjo in /. malo ukrivljenimi prsti jo je sprožil proti >icčakinji, proti meni. Skrčil jo je in jo malo stresel, medtem ko se je iz­raz na njegovem obrazu napel z nekako divjo silo. Njegove ustnice so se na pol odprle in mislil sem, da naju bo ne vem k čemu spodbudil: mislil sem — da, mislil sem, da naju bo spodbudil k uporu. Toda nobena beseda ni prestopila njegovih ustnic. Njegova tuta so se zaprla in še en­krat tudi oči. Vzravnal se je. Nje­gove roke so se vzdignile ob telesu, počenjale v visini obraza nekaj ne­razumljivega, kar je bilo podobno nekaterim gibom venskih plesov z Jave. Potem se je prijel za senca m Z4L čelo ter si pritisnil iztegnjena mezinca na trepalnice.

•Rekli so mi: »To je u+ia pravica in naša doMnost.« Naša dofinost! Srečen je tisti, ki najde pot do svo)e dolžnosti s tako preprmto goto­vostjo!«

Roki sta se mu spet pobelili.

»Na kriipotju vam pravijo: »Poj­dite po tej poti.« Stresel je z glavo. »Toda kakor vidimo, se ta pot ne vzdiguje proti svetlim višinam vrhov, pogreza se proti nesrečni dolini, po­

greza se med zaudarjajoče sence mračnega gozda!... O bog! Poka­žite mi, kje je MOJA dolžnost!«

Rekel je — skoraj 'zakričal: »To jc Boj — Velika Bitka Min­

ljivega proti Duhovnemu!« Žalostno ;e strmel v lesenega an­

gela, izrezljat:cga nad oknom, v za­maknjenega m nasmejanega angela, ki se je bleščal v nebeški spokojnosti,

iznenada je bilo po njegovem izra-I zu videti, da je napetost v njem

popustila. Telo ni bilo več tako togo, obraz se mu je nekoliko nagnil k tlom. Vzdihnll ga jc spet:

»Uporabil sem svojo pravico,« je rekel preprosto. »Zahteval sem, naj me pošljejo v kako divizijo na boji­šču. Naposled so mi prlznili to ugodnost: jutri smem na pot.«

Zazdelo se mi je, da mu je na ustnicah krožila senca smehljaja, ko je natančneje pojasnil:

» V pekel.« Njegova roka se je vzdignila proti

Vzhodu — proti neizmernim ravni­nam, kjer bo prihodnje žito poga­njalo na truplih.

Obraz nečakinje mi je zbujal ža­lost. Bil je bled kakor v mesečini. Njene ustnice so bile kakor robovi opidinske vaze, bile so razprte v obrisu tragično spačenih grških mask. In videl sem, kako so se ji na robu med čelom in lasmi ne nabirale, tem­več izstopale — da, izstopale — kaplje potu.

Ne vevt, ali je Werner von Ebren-nac to videl. Kakor čoln v rečnem toku privezan k obroču na bregu, tako so bile njegove in dekletove ze­nice videti zvezane med seboj s tako napeto, tako nategnjeno nitjo, da bi

si človek ne upal potegniti s prstom med njunimi očmi. Ebrennac je z eno roko držal vratni gumb, z drago se je držal zd podboj. Ne da bi le za las premaknil pogled, je počisi potegnil vrata k sebi. Rekel je — ;rc-gov glas jc bil čudno brezizrazen:

»Zcllm vam lahko noč.« Mislil sem, da bo zaprl vrata In

odšel. Toda nc. Gledal je nečakinja. Gledal jo je. Rekel jc — zamrm/al je:

»Zbogom.« r\fšji se premaknil. Ostal je povsenv JI nepremičen in v njegovem na­

petem obrazu so bile oči šr boli negibne in napete, priklenjene ;:,r oči tnoje nečakinje, ki so bile pre v odprte in preveč blede. To jc trajalo, trajalo — koliko časa? — ira , dokler ni dekle naposled zganilo ustnic. Wemerju so se zableščale oči*

Slišal sem: »Zbogom.«

Treba je bilo prezati na to besedo, da jo je človek slišal, toda slil.il sem jo in tudi von Ebrennac jo je slis .', vzravnal se je in vickti je bilo, d* sta se mu obraz in celo telo sprostil* po pomirjujoči kopeli.

Nasmehnil se jc, tako da jc bila moja zadnja podoba o njem srn"'1' «-joča se podoba. In vrata so se za' - a in njegovi koraki so zamrli n:lie v hiši.

' Ni ga bilo več, ko sem prišel dru­go jutro dol, da popijem svejn -ju­tranjo skodelico mleka. Nečr' '- a mi je bila pripravila zajtrk k ' r vsak dan. M&lčc mi je postregla. Molče sva pila. Zunaj se je bleščalo skozi "meglo bledo sonce. Zdelo se mi je, da je zelo mrzlo.

( N a d a l j e v a n j e s 3. s t r a n i ) s rčno , d a m u n i s m o m o g l i z a m e r i t i , k e r j e našo d r ž a v n o z a s t a v o o b e s i l z r d e č o b a r v o n a v z g o r . P o k o s i l u , p r i k a t e r e m s m o pogreša l i j u h o , k i j o v F r a n c i j i s e r v i r a j o z e l o i z d a t n o l e p r i večer j i , s m o s i vwi že le l i s a ­m o — p o s t e l j o . Z v e č e r s o T r i p č e , K r i s i n r e ž i s e r i m e l i o d d a j o n a monaški t e l e v i z i j i - I g r a l c a s t a o d ­i g r a l a k r a t e k p r i z o r , rež i ser p a j e i m e l i n t e r v j u .

O b p o l d e s e t i h z v e č e r p a j e i z pristanišča z v s e m i ude leženc i f e ­s t i v a l a o d p e l j a l a s l o v e s n o r a z s v e t ­l j e n a l a d j a » G a l u s « n a i z l e t d o S a n R e m a i n n a z a j . T r u d n i o d p o t o v a ­n j a i n v s k r b e h z a p r e d s t a v o n a ­s l e d n j i d a n s m o že s k o r a j ob ža l o ­v a l i , d a n i s m o r a j e o s t a l i v h o t e l ­s k i h p o s t e l j a h . T o d a m a l i c a v o b ­l i k i p l a d n j a d r o b n i h s endv i č e v v s e h o k u s o v , p o k a t e r i h s o p r v i p l a n i l i Ang l e ž i i n s t e k l e n i c a t r e h d e c i l i t ­r o v d o b r e g a v i n a . j e povzroč i la , d a s e j e r a zpo l o žen j e o g r e l o . P i s a n e p a p i r n a t e k a p e vach o b l i k i n b r k i , k i s i j i h j e v s a k i n v s a k a p r i l e p i l a p o d n o s , s o v h i p u p r i p r a v i l e n a l a d j i č u d o v i t o m a s k e r a d o i n b a b i ­l o n s k o v e s e l j e šestnajstih n a r o d n o ­s t i S i c e r p a n a j r a z p o l o ž e n j e n a l a d j i p o n a z o r i j o b e s e d e s t a r e g a F r a n c o z a : » C o b i s e v s i l j u d j e n a s v e t u šli t e a t e r i n p i l i v i n o , b i n i k ­d a r n e b i l o v o j n e ! « Pr isrčna p o z n a n ­s t v a i n s t i k i s t o l i k i m i l j u d m i z

v s e h k o n c e v s v e t a s o b i l i v r e d n i , d a s m o še le o b d v e h z j u t r a j l e g l i k t a k o ž e l enemu poč i tku.

N a s l e d n j e d o p o l d n e s m o ba l i o b ID. u r i • S t u d i o d e M o n a c o . B e s e d a j e b i l a o p r e d s t a v a h A n g l e ž e v i n I r c e v v t o r e k zveče r . T o v . S m o n j e o b e p r e d s t a v i v i d e l . A n g l e ž i n i 6 0 i g r a l i S h e r i d a n a n i č b o l j e , k o t b i g a več ina naš ih a m a t e r j e v , I r c i p a s s v o j o m o d e r n o i g r o r a z e n t r e h i g r a l c e v i n d o l g o v e z n e g a g o v o r j e n j a n i s o p o k a z a l i nič p o s e b n e g a . P r e d ­s t a v l j e n a j e b i l a s k u p i n a i z N e m č i ­j e J u g o n d T h e a t e r i z H a m b u r g a i n m i ; r a z e n t e g a p a s m o še i z v e d e l i , d a s o v častnem f e s t i v a l s k e m o d b o ­r u m e d d r u g i m i S i l v a n a M a g n a n o , Y u l B r j m n e r , V i r t o r i o d e S i c a i n J e a n V i l a r , v s a monaška v l a d a i n k o n z u l i d r žav ude l e ženk , r a z e n I r ­s k e i n J u g o s l a v i j e . S i c e r p a j e b i l f e s t i v a l p o d p o k r o v i t e l j s t v o m p r i n ­c a R a i n e r j a i n n j e g o v e žene G r a c e K e l l j , k i p a s t a z a r a d i b e l j e n j a s v o ­j i h s o b a n i n p o s p r e j e m a i g r a l s k e s k u p i n e i z Z D A odšla z Onast> isovo j a h t o n a k r i ža r j en j e p o S r e d o z e m ­l j u .

P o p o l d n e n a s j e čakala p r i p r a v a o d r a i n p o s t a v i t e v s c e n e . V n e r v o z i i n b a b i l o n s k e m vzduš ju s m o k o m a j p r i p r a v i l i o d n s k e g a m o j s l r a d o tega, d a n a m j e p u s t i l z a s t o r p r e d p r i -č e lkom p r e d s t a v o o d p r t , s impa t i čne d e l a v e e p a s m o h i t r o p r i d o b i l i z n a ­šo s l i v o v k o . S i c e r p a j c p r e v a j a l k a

g o v o r i l a nemško i n f r a n c o s k o , r e ž i ­s e r j e z n a l ang l e ško i n i t a l i j a n s k o i n s l ovenšč in i s e j e pr idruž i la c e l o ruščina. Z a t o n i čudno, če j e r . e r -v o z n i rež iser t o v . S m o n u , k i ga ; a p o t r e p l j a l p o r a m i i n m u d e j a l : » S a j b o šlo, boš v i d s l ! « o d g o v o r i l : » S i , s i , m o n s i e u r ! « . Veče r j a l i s m o b o l j i z p o t r e b e k o t s t e k o m , S m o n p a n i z m o g e l n i t i j u h e .

I g r a l i s m o v T h e a t r e A l c a z a r v M o n t e C a r l u že n a f r a n c o s k e m o z e m l j u . V e l i k o d v o r a n o s 700 s e ­dež i j e n a p o l n i l a p u b l i k a s k o r a j d o k r a j a . N a m e s t o z v o n c a j e , po n a ­v a d i še i z M o l i e r o v i h časov, o d r s k i m o j s t e r s t r i k r a t n i m močn im t r k a ­n j e m p o o d r u r a z g l a s i l t očno o b 9 . u r i z v e č e r p r i čet e k p r e d s t a v e . G . H e n r i L e l a r g e , f r a n c o s k i a d v o k a ; , n a m e s t n i k p r e d s e d n i k a A I T A , k i pa v t r e h m e s e c i h peš p r e h o d i l J u g o ­s l a v i j o i n b i l že št ir ikrat n a T r i g l a ­v u , j e s p r e g o v o r i l o j e sen i škem t e ­a t r u i n u p r i z o r i t v i . Z a o d r o m « m o b i l i s a m o čudno n a p e t i , t r e m a p o ­s a m e z n i k o v s e j e u m a k n i l a s k r b i z a c e l o t o . K j e s o b i l e J e s e n i c e , d o l ­g i večer i v a j i n n a p o r n o p o t o v a n j e . B i l i s m o s a m o še J u g o s l o v a n i - k i . . .

Zače l i s m o . M o r d a s e j e k o m u r e s p r i p r v i h s t a v k i h t r e s e l g l a s , t o d a p r v i p r i z o r s K r i s o m i n T r i p -čern j e s t e k e l k o t p o m r e ; l u i n o b k o n c u p r i z o r a s e j e v d v o r a n i o d ­t r g a l ©pon'an a o l a v z . J e to m a r

( N a d a l j e v a n j e n a 7. et~.)

Page 7: KATASTROFE,arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55394304_1961_5_L.pdf · £ Kranj, 11. decembra 1961 - Št. 5 } Berite v tej številki % NA OBISKU PRI »SORODNIKU« — vtisi s poti po

T r i r t i l š k e TI

Poštni nabiralnik tštni nabiralnik

se počasi polni. Značilno je, da se najbolj ogla­ša jo mladi iz ikofieloške oko-

'lice. Branka Hafner 'drugič pošilja svoj prispevek. Pa na kratko preglejmo sestavke.

T E K C E Z D R N I N S T R N

Lepega sončnega popoldneva s m o e e zbra l i p r ed Solo. P r i p rav l j a l i smo BS na t e k čez drn i n atrn. P r edv i -cb.no j e b i l o medtazredno tekmo­vanje . Pridružila sem 6e sošolcem, k i so tekal i po igrišču i n se ogreva l i z a tek. V manjših i n večjih s k u p i ­nah so pr iha ja l i tud i d rug i p i on i r j i . Skupno s m o odšli na start. Najpre j B O t ekmova l i višji razredi , k i 60 i w e l i daljšo tekmovalno progo. N a ci l j s e m pr i t ek la druga i n zbrani so 'olei so navdušeno pozdrav l ja l i zmagovalce i n tekmovalce. P o teku i s m se odpočili.

i ; T pa n i smo ime l i dovolj časa, n i t o se odprav i l i domov. Nas lednj i cian nam je tovarišica povedala, d a e-mo b i l i v končni razvrs t i t v i na j ­boljši razred.

B r a n k a Hafner

N A S E M E S T O

S k o r j a L o k a j e s t a r o m e s t o . Ob­

daja j o v e l i ko h r i b o v . Mesto j e

-znano ž e i z s r e d n j e g a v e k a . P o v o j ­

n i so z g r a d i l i v e l i k o n o v e g a . Zg ra ­

d i l i b o d o tud i t r i m o s t o v e . P r a v i j o ,

d a b o d o v m e s t o s p e l j a l i d v e n o v i

c e s t i . S e d a j j e naše m e s t o ž e l e p o

u r e j e n o . Učenec i z Škofje L o k e

2 ive le so t r i miške, K i so imelo zemljišče ve l i ko kot d lan . P o z i m i j e zapadlo dosti snega. Miške so ga očistile z zemljišča i n v snegu 60 našle košček masla, k i je b i l ve l i k kot grahovo zrno. Da le so ga v varstvo mlajši miški, ta pa s i ga j e pr i svo j i l a i n ga naposled pojedla. Miški sta j o postav i l i pred sodišče.

Sodnik je b i l a najstarejša miška i z rodu, obravnava pa javna. N a j ­prej j e dobfla besedo starejša miška.

— B i l e smo t r i m i ške . . .

— Precej v e l i k a druščina! — je p r i p o m n i l sodnik.

— Imele smo zemljišče v e l i k o kot d l a n . . .

— To j e cela država, — j e men i l eodlni*.

— Zapadel j e sneg i n p r ek r i l z e m l j o . . .

— Poz im i se to često zgodi, — j e pr i s tav i l sodnik.

— Našle smo košček mas la , k i j e b i l v e l i k kot grahovo z r n o . . .

— V e l i k o bogastvo, — se j e na­smeja l sodnik.

— Dale smo ga mlajši miški, da ga s p r a v i . . .

N E S P O R A Z U M Zdravn ik Je naročil ma lemu M i ­

lanu , naj pazi na prehrano, č e želi b i t i zdrav.

— Moraš jest i v e l i ko sadja, p re -pečonec, meso i n p i t i pomarančni sok.

Takrat p a j e M I l a n n e n a d o m a vpraša l .

— K d a j n a j j e m : p r e j a l i p o k o ­s i lu?

V K N J I Ž N I C I

— Pros im, dajte m i n e k o k n j i g o ! — prav i Stanko knjižničarju.

— N e k a j l a ž j ega? — V s e e n o m i j e , k e r k n j i g e n e

n a m e r a v a m n e s t i d o m o v , t e m v e č j O že l im b r a t i t u k a j -

Nepoftahni Monaco ( N a d a l j e v a n j e s 6. s t r a n i )

m o g o č e ? K a k o , d a ne, s a j n i m i n i l o d o l g o i n s p e t j e bij p r i z o r zak l jučen z a p l a v z o m . T o , k a r s e j « d o g a j a l o p o t e r o , n i m o g o č e v e ž o p a s a t i . I m e l i s m o občutek, d a i g r a m o domaČi p u b l i k i i r t č im b o l j j e b i l a n a v d u ­šena , t e m b o l j z a v z e t o s m o i g r a l i . Se p e t a p l a v z o v j e ba l o d o k o n c a , c e l a v r s t a zače t ih a p l a v z o v p a j e s i l o v i t i t e m p o i n r a z i g r a n o s t i g r a l ­c e v e n o s t a v n o p r e k a n i l a . I n o b k o n ­c u j e zabuča l a p l a v z , , k i « e m u J e o b d v i g u z a s t o r a p r id ruž i l e n o g l a ­s e n : » B r a v o , b r a v o J u g o s l a v i e ! « P r a v i l n i k f e s t i v a l a j e do loča l z a v s a k o s k u p i n o e n k r a t e n d v i g z a ­s t o r a z a e n o m i n u t o , n a m s o g a m o ­r a l i d v i g n i t i t u d i d rug i č l In- ee b i N e m c i n e n a s t o p a l i za n a m i , bi s e z a s t o r Še d v i g a l . P r e d e n j e u t e g n i l P r i t i t o v . S m o n i z d v o r a n e z a o d e r , JO b i l a s c e n a p o s p r a v l j e n a i n d e s e t m i n u t p o naš i p r e d s t a v i s o že- I g r a l i N e m c i . Zdaj, j e ba šele čas, d a s m o

se z n e b i l i p r e p o t e n i h k o s t u m o v i n Šminke , t o d a t u so ž e b i l i g . B r o u s -ee, g. L e l a r g e i n c e l a v r s t a d r u g i h . Navdušen ja i n č es t i tk n i b i l o k o n c a t a nič nI čudnega , če s o k o m u o d n a s p r i v r e l e s o l z e v oč i . K o erno n a ­l a g a l i k u j i s e n a a v t o b u s , j e b i l č e ­s t i t k d e l e ž e n v s a k , k i j e f r o e i l i ško cepfco n a g l av i i n navdušen ja l j u ­d i , k i j i h n i k o l i n i s m o i n ne b o m o v i d e l i , n I m o g o č e o p i s a t i , z l a s t i še, k e r j e b i l o i z r a ž eno v t o l i k i h j e z i ­k i h in s i r a z e n s t i s k a r o k i n t r e p ­l j a n j a b o r e m a l o . r a z u m e l . S i c e r p a , " k o s o t r i j e naši č lani odš l i p o a v ­t o b u s , s e j e s r e d i M o n t e C a r f a v l o ­k a l u n a d r u g i s t r a n i c e s t e sprož i l a p l a v z ! N a š e M i k e čep ice n i s o b i l e v e č s a m o s i m b o l J u g o s l a v i j e , t e m ­več* t u d i s i m b o l i z r e d n e g a u s p e h a , k i s i ga n i t i v s a n j a h ne b i m o g l i želeti. V h o t e l u s m o u s p e h z a l i l i z z a d n j i m i k a p l j i c a m i domače p i j a če i n v e s e l j e z n a m i sta d e l i l a t u d i č la ­n a k u l t u r n o - p r o s v e t n e g a v e č a iz B e ­o g r a d a , k i s t a p r i p o t o v a l a p r e j šn j i dan. Vekika. skrb i n odgovornost s t a bili z a nami . - B . Cebulj}

- Postala ]e t o r e j varuh, - j e r e k e l s o d n i k .

— I n požr la g a J e . . .

— Poglej , kakšen požeruh, — je ugotovi l sodnik.

— Ozmerja l i sva jo i n pretepl i . . . -~ Nastala je prava vojna i n ob-

toženka je dobi la svoje! — se je Bmejal sodnik, k o je predlagal , da so miške pobotajo.

K o so se pobotale, j e sodnik za­ključil obravnavo.

(Mongolska narodna pravl j ica)

0 J E Ž E V O Z I M S K O S P A N J E V B e r l i n u so l e t o s ai v r t u

r.r/ ' icga meščana pskončal l m lad i če domači mačk i , i n t o i s t i d a n , k o j e j e ž e v k o s s e d ­m i m i m lad i č i s m r t n o p e v o z i l n r k i a v t o m o b i l . M a r k a j c p o ­s v o j i l a m l a d e ježc> in z n j i m i p r e ž i v e l a v s e p o l e t j a . Ssčud i la se b o najbrž š e l e seda« , k o s i b o d o j e ž i p o i s k a l i s k r i t o z a ­v e t j e i n z a s p a l i v z i m s k e m s n u .

$ N O J E V E O C I Oči a f r i škega n o j a so s k o r a j

d v a k r a t težje o d nje:;ovHfe možgan .

£ N O G E Z I R A F E Z i ra fa ima vse štiri n.-;ge

enako dolge. Sprednje na-/ e p i izgledajo precej* daVšff, ker ima zelo visok vrat i n h r b e t , k i j e nagnjen od vrata p r r j t i rer"U.

* K O K O Š J E J A J C " ' . Kokošje jajce je pzec i o d ­

porno. C e g a postavimo po ­konci , l a h k o vzdrži p r i t i k d e Ji) k i l o g r a m o v .

IZ U S T V A S I H S O V R S T N I K O V

Učiteljica: Torej glagol se sprega takole: n e kričim, n e kričiš, ne k r i ­či, ne kričimo, ne kričite, ne kriči­jo. Ponov i , Primož!

Primož: Nobeden ne k r i t i .

Z a p a d e l Je p r . l

• • K

voč n a dol

ŽELJEZNICA Je označba za prometno sredstvo, t j se gii-ij. t i r i h . K o t vprega služijo lokomotive, k i «tt> l ahko n o parni , ole..-trifinf i n metera i počen. L o k o m o t i v a vleče vagone, k i s ta l i j o za prevoz potnikov i n blaga. P r v a pa rna železnica Je b i l a zgrajena leta 1825 v Anglija .Zgradi l j o j e Anglež Geerge Btepnemon. Pred tem so uporabl jal i konjske železnice tudi v j a v n e m prometu. P r v a takšna žefeamca j e b i la zgrajena 1808. leta m e d Londonom in Biir-mingnamomi. O d l e ta 1829, ko je zmaga la Stepnensoueva lokomot iva , se j e zadel nagel raevoj železnic. Začetna hitrost pa rne lofcom r, t lve Je b i l a okol i 16 k m n a uro. Na jveč jo gostoto železnic srna Be l s t i a . V nekater ih državah Je prišlo do prenasieemosti železnic i n grad*Jo zelo m a l o n o v i h železni«. Danes nekater i v l a k i T E v r o p i dosegajo hitrost p r eko 175 kan n a uro. Najdal jša h i eu j dca Je s ib i rska želez-n ica , k i veže E v r o p o c D a l j n i m vzhodom. Največjo višino d o s r ' e v E v r o p i turistična železnica n a Jun-gfrau v Švici, i n sicer 3457 metrov . P r av tako je Švica ed ina država, k i Je skoraj popolnoma e lektr i f i ­c i ra la svoje železnice.

Poskus i z enotirno železnico so pr ines l i n o v a odkrit ja . Enotirna • l a k i namreč l ahko dosežejo hitrost tudi do 388 k m n a u ro .Število železniških postaj j e v e l i ko zlasti v v e l i k i h mest ih l n nJDkav4A predmest j ih : L o n d o n J ih i m a 300, B e r l i n 190. Na jveč je ž e l o križišče sveta Je Chicago, od koder g re 33 prog.

Page 8: KATASTROFE,arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55394304_1961_5_L.pdf · £ Kranj, 11. decembra 1961 - Št. 5 } Berite v tej številki % NA OBISKU PRI »SORODNIKU« — vtisi s poti po

Z A B A V N A S T R A N - Z A B A V N A S T R A N - Z A B A V N A S T R A N - Z A B A V N A S T R A N - Z A B A V N A S T R A N

BOSONOG MARATONEC M A R A T O N S K I T E K N A O L I M P I J S K I H I G R A H 1960 V R I M U .

Največje presenečenje morda ne samo atletskega dela iger, ampak prav celotnega programa. Et iopsk i atlet B l k i l a Abebe, k i zanj pred o l impi j sk imi i g rami vsaj v Ev rop i n i nihče slišal, je pr itekel v cUj — in to bosonog; tlsočglava množica ga je burno pozdravi la .

K d o j e B i k i l a A b e b e ? K d o j e m i s l i h v s e h n o v i n a r j e v . E t i o p i j a Jo n j e g o v t r e n e r ? T o s t a b i l i vp raša - k o t p o p o l n o m a n o v a o l i m p i j s k a d e -n j i , k i s t a b i l i v t i s t e m t r e n u t k u v 2 e i a ( n a i g r a h s e j e p o j a v i l a še l e

l e t a 1956) o s v o j i l a s v o j o p r v o z l a t o m e d a l j o i n t o v k r a l j i c i špor tov — a t l e t i k i .

S k r i v n o s t m a r a t o n c a i z d a l j n a E t i o p i j e s e j e zače la n a t o k m a l u r a z v o z l j a v a t i . B i k i l a , 20 - l e t n i o f i ­c i r c e s a r s k e v o j s k e , Jo zače l t r e n i ­r a t i p o d v o d s t v o m inštruktor ja c e ­s a r s k e g a r d e , Š v e d a N i s k a n e n a . T a j e v v i t k e m a t l e t u ( v i s o k j e 176 c m , t e žak p a l e 61,5 k g ) k m a l u o d k r i l v e l i k t a l e n t i n t a k o g a j e o d d n e d o d n e s m o t r n e j e p r i p r a v l j a l z a o l i m p i j s k e i g r e . S v e d j e z a s v o j e načrte z n a l v z b u d i t i z a n i m a n j e p r i c e s a r j u i n t a k o 6ta z B i k i l o i m e l a r e s u g o d n e p o g o j e z a d e l o .

N a prašnih c e s t a h v o k o l i c i A d i s A b e b e (v n a d m o r s k i v iš ini 1800 m e ­t r o v ) s t a s i i z b r a l a p r o g o , k i j e p r i ­b l i žno u s t r e z a l a p o g o j e m m a r a t o n ­s k e s t e z e , i n že n e k a j d n i n a t o j o Je B i k i l a p o z n a l d o p o t a n k o s t i , s a j J o j e v s a k d a n p r e t e k e l . P ra . vne p r o g e p a s e j e v e d n o l o t e v a l b o s , k e r j e u g o t o v i l , d a j e t a k o m n o g o hi tre jš i , l e na j tež j ih k a m n i t i h d e ­l o v p r o g e s e j e l o t e v a l v s p r i n l e -r i c a h .

N a t o j e pr iše l R i m i n v e l i k o z m a ­g o s l a v j e . G l e d a l c i s o s e o b p o g l e ­d u n a n j , k o j e p r i t e k e l v c i l j Se b o l j začudi l i , k o t t a k r a t , k o s o b i l i p o z vočn ik ih obveščen i , d a b o z m a ­g a l . B i k i l a j o namreč p r i t e k e l n a c i l j p o p o l n o m a s v e ž i n v i d e t i j e b i ­l o , d a b i l a h k o p r e t e k e l še d v a j s e t k i l o m e t r o v , p a n e b i i m e l n o b e n i h

p o s e b n i h t e žav . I z g u b i l j e s a m o 3 5 d k g v d v e u r i i n p o l d o l g e m t e ­k u . M e d t e m k o s o s e o s t a l i n a l i v a ­l i z v o d o i n v s e m i mogoč im i o s v e ­ž i l n im i p i j a čami , j e B i k i l a s p i l s a ­m o p o l l i t r a m i n e r a l n e v o d e .

I t a l i j a n i , k i j i m s i c e r E t i o p i j a n i t a k o n e z n a n a , 60 n a t o i z b r s k a l i na d a n še v s e o s t a l e p o d r o b n o s t i o a t l e t i k i v E t i o p i j i , k i b a j e s k r i v a m n o ž i c o t a l e n t o v , a n e s a m o za m a r a t o n s k i t e k , a m p a k t u d i za kra jše d i s c i p l i n e . M a r c e l H a n e e n n e j z n a n i ^ f r a n c o s k i r e k o r d e r j e d e j a l * d a b o v e r j e t n o z m a g o v a l e c m a r a ­t o n s k e g a t e k a n a o l i m p i j s k i h i g r a h v T o k i u t i s t i , k i b o z m a g a l n a k v a ­l i f i k a c i j s k e m t e k m o v a n j u m a r a t o n ­c e v v E t i o p i j i .

A b e b e s a m p a j e d e j a l , d a j e v E t i o p i j i še v e č a t l e t o v , k i b i l a h k o še b o l j e p r e t e k l i p r o g o . P r i t e m j e m i s l i l p r e d v s e m n a poštne s l e , k i n o s i j o poš to v o d d a l j e n e k r a j e n j i ­h o v e p r o s t r a n e d e ž e l e i n t a k o p r e ­m a g u j e j o še v e č j e r a z d a l j e , k o t s o n a klasični m a r a t o n s k i s t e z i .

K R U H , L J U B E Z E N I N L J U B O S U M ­N O S T

B i k i l a Abebe n i s a m o odličen a t l e t , a m p a k vsestranski špo r tn ik

2 ! 3

4 5 6 7

j t

!* O

10

12 o

1 ™ • 15 }~ f 11 i i a.

17 • i*

I Ti I i 22 J

M E H y SLJKJ

N e vem zakaj m i žena vsako j u t ro p r i p r av i čebulo za mal ico . . .

E N K R A T N I I Z U M

S P O S L E D I C E

] V o d o r a v n o : 1. s ta re j še i m e z a . K o r o š k o , 8. seš tevat i , 9. z v r h a n , 10. j ok ra j šan p e d r e d n i v e z n i k , 11. g l a v -! t l a o s e b a v e n e m i z m e d o d r s k i h d e l I Shakespeara, 14. v r s t a m o č n a t e j e -; dd , 16. površ inska m e r a , 18. m e s t o i V H o l a n d i j i , z n a n o p o s i r u , 20. j e -i ž i t i , h r u l i t i , 22. vpraša j ( s rb . h r v . ) . ' N a v p i č n o : 1. z amaš i t e v srčne ž i -' J e , 2. z o b n a pasta, 3. d e l g l a v e n e -i k a t e r i h ž i va l i , 4. okras, 5. k a z a l n i I iaimek, 6. oče, 7. v e č j e p o d j e t j e v

Se lšk i d o l i n i , 12. v sorodstvu, 13. p r e p o v e d a n ( p o l i n e z i j s k o ) , 15. l j u b ­k o v a l n o žensko i m e , 17. poda l j š ek J h r b t e n i c e p r i n e k a t e r i h ž i va l ih , 19. čar , 21. členek v n e k a t e r i h s t a l n i h Z v e z a h .

R E Š I T E V K R I Ž A N K E S T . 4 V o d o r a v n o : 1. koledar, 8. o k o l i ­

c a , 9. S e p e , 10. O m , 11, l e v a , 14. » a t o , 16. e n , 18. t i s k , 20. P o t o k a r , 22 . o v i r a t i ; n a v p i č n o : l . k o s , 2. o k e l , 3. L o p e z , 4. elevator, 5. D(uknovič) I ( v a n ) , 6. A c o , 7. r a m a , 12. A t i k a , 13. l e p o , 15. osat, 17. N O V , 19. k r i , 21. t i .

—- K a j ste, pravite , i zumi l i? — Naše l s e m t r i kred i tno sposobne poroke !

— Letos sta se spoznala na avtocesti P I J A C A Z A Z I M O

O B Z I R E N P E S

M prt Y-W m m i i>'--

— T a pes me n e k a m čudno gleda! — Seveda, ko pa je ugotovi l , d a ješ iz njegovega krožnika!

— K a j praviš, kakšna pijača je to? — Ant i f r l s t l