KAZALO - SLOhosting.commoja-delnica.si.win3.slohosting.com/UserUpload/documents/...2 1 PREDSTAVITEV DRUŽE MOJA DELNIA PH D.D. 1.1 Vizitka družbe Firma družbe: Moja delnica borzno

KAZALO

I. DEL: POSLOVNO POROČILO ............................................................................................................. 4

1 PREDSTAVITEV DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D. ........................................................................... 2

1.1 Vizitka družbe ............................................................................................................................ 2

1.2 Mejniki razvoja družbe .............................................................................................................. 2

1.3 Vrednote in vizija družbe ........................................................................................................... 3

1.4 Ključna dejavnost družbe .......................................................................................................... 3

1.5 Dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov ........................................................ 4

1.6 Organi upravljanja družbe ......................................................................................................... 4

1.7 Lastniška struktura .................................................................................................................... 4

2 POSLOVANJE DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D. V LETU 2012 ......................................................... 5

2.1 Pomembni dogodki v poslovnem okolju v letu 2012 ................................................................ 5

2.2 Pregled ključnih kategorij poslovanja družbe ............................................................................ 7

2.3 Upravljanje s tveganji .............................................................................................................. 11

2.4 Razkritja v skladu s Sklepom o razkritjih borznoposredniških družb ....................................... 11

3 POROČILO UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA ................................................................................. 17

3.1 Poslovno poročilo uprave ........................................................................................................ 17

3.2 Poročilo nadzornega sveta ...................................................................................................... 19

II. DEL: RAČUNOVODSKO POROČILO ................................................................................................. 21

4 RAČUNOVODSKI IZKAZI .................................................................................................................. 22

4.1 Izjava poslovodstva.................................................................................................................. 22

4.2 Bilanca stanja ........................................................................................................................... 23

4.3 Izkaz poslovnega izida ............................................................................................................. 24

4.4 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa .................................................................................. 25

4.5 Bilančni dobiček/izguba ........................................................................................................... 25

4.6 Izkaz denarnih tokov ................................................................................................................ 26

4.7 Izkaz gibanja kapitala ............................................................................................................... 27

5 RAČUNOVODSKE USMERITVE IN POJASNILA ................................................................................. 29

5.1 Podlage za sestavo računovodskih izkazov ............................................................................. 29

5.2 Osnovne računovodske usmeritve in politike ......................................................................... 29

5.3 Pojasnila k računovodskim izkazom ........................................................................................ 33

6 PRILOGE K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ........................................................................................ 43

6.1 Priloga k bilanci stanja – posredniško poslovanje ................................................................... 43

6.2 Priloga k bilanci stanja – poravnalno poslovanje .................................................................... 44

6.3 Priloga k izkazu poslovnega izida ............................................................................................. 45

6.4 Priloga k poslovnemu poročilu ................................................................................................ 46

6.5 Priloga k poslovnemu poročilu ................................................................................................ 47

III. DEL: REVIZORJEVO POROČILO ................................................................................................... 48

I. DEL: POSLOVNO POROČILO

2

1 PREDSTAVITEV DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D.

1.1 Vizitka družbe

Firma družbe: Moja delnica borzno posredniška hiša, d.d.

Skrajšana firma: Moja delnica BPH d.d.

Sedež: Dunajska 20, 1001 Ljubljana, Slovenija

p.p. 3535

Poslovalnice: Poslovalnica Novo mesto, Rozmanova 16, 8000 Novo mesto

Poslovalnica Brežice, Trga izgnancev 1a, 8250 Brežice

Poslovalnica Ljubljana, Hajdrihova ulica 4, 1000 Ljubljana

Matična številka: 5926629

Davčna številka: 80484417

ID št. za DDV: SI80484417

Registrska številka: 1/27696/00 vpisana dne 23.10.1995 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani

Dejavnost: K 66.120 Posredništvo pri trgovanju z vrednostnimi papirji in borznim blagom

Osnovni kapital: 730.000,00 EUR

Telefon: +386 (0)1 433 11 55

Telefaks: +386 (0)1 430 83 00

Spletni naslov: www.moja-delnica.si

e-mail: [email protected]; [email protected]

Poslovni račun pri NLB: SI56 0204 5001 9846 585

TRR za sredstva strank pri Banki Slovenije: SI56 0150 2000 7310 043

Izločeni devizni račun za sredstva strank: SI56 0204 5025 3870 046

SWIFT koda: MODPSI21XXX

Borzna koda člana: MOJLJ

KDD koda člana: M5

Moja delnica BPH d.d. je skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah razvrščena med male družbe.

Družba je imela na dan 31.12.2012 v sodni register vpisanega 730.000,00 EUR osnovnega kapitala ter izdanih 118.611 kosovnih delnic (oznaka MDLR), ki se vodijo v centralnem registru pri KDD.

1.2 Mejniki razvoja družbe

1995: 62 delničarjev, 44 pravnih in 18 fizičnih oseb, ustanovi družbo Moja delnica BPH d.d.

1996: Moja delnica BPH d.d. od nadzornega organa pridobi potrebne licence za opravljanje storitev; družba se usmeri na izvenborzno trgovanje

2001: - razširitev dejavnosti na področje upravljanja premoženja v Sloveniji in posredovanja - pridobitev tehnologije, ki se je že desetletje pred tem uspešno uporabljala pri upravljanju

premoženja strank

http://www.moja-delnica.si/mailto:[email protected]:[email protected]

3

2003: - razvita orodja za mednarodno investiranje - razširitev dejavnosti upravljanja premoženja na tujih trgih, kar postane tudi glavna

dejavnost podjetja

2005: sprememba celostne podobe podjetja

2007: uvedba novega informacijskega sistema na upravljanju premoženja

2008: občutno povečanje števila borznih posrednikov z licenco

2009: kljub obdobju velike finančne in gospodarske krize je Moja delnica BPH d.d. povečala število portfeljev na upravljanju

2010: - uspešen prehod na nov trgovalni sistem Ljubljanske borze

- korenita prenova spletne stani družbe, izgradnja spletne strani upravljanja premoženja in gradnja skupnosti na spletu

2011: pričetek trgovanja s programsko opremo tretje generacije za upravljanje portfeljev GEPArd

1.3 Vrednote in vizija družbe

Moja delnica BPH d.d. vse od ustanovitve leta 1995 svoje poslovanje gradi na visoki strokovnosti in odličnosti. Danes je specializirana in ena vodilnih borznih hiš v Sloveniji na področju upravljanja premoženja. Ob tem svojim strankam nudi tudi vrsto drugih finančnih storitev.

Vizija Moje delnice BPH d.d. je biti pomemben igralec na področju upravljanja premoženja strank na najzahtevnejših globalnih finančnih trgih. Ključno vodilo pri delu je kakovost, zato družba zagotavlja profesionalno obravnavo in sodelovanje, ki temelji na strokovnosti in zaupanju. Posebno pozornost je posvečena varnosti in obvladovanju tveganja poslovanja ter sprotnem nadzoru nad morebitnimi konflikti interesov strank in družbe.

Ključne vrednote družbe so:

1. postavljanje interesa strank na prvo mesto;

2. spoštovanje etičnih in moralnih načel ter izpolnjevanje dane besede;

3. izgradnja stabilnega kolektivnega duha med sodelavci.

Moja delnica BPH d.d. ima konec leta 2012 zaposlenih 13 strokovnjakov, od katerih ima večina visoko izobrazbo in druge strokovne nazive. Naši zaposleni imajo med drugim specializirano znanje s področij finančnih storitev, borzne analize, investiranja na domačem in tujih trgih ter davčnih optimizacij, to znanje pa je dodatno podprto z izkušnjami s področij bančništva, naložbenega svetovanja in računovodstva. Kakovost in izkušnje ekipe sta pomembni prednosti družbe.

Tudi v prihodnje bo Moja delnica BPH d.d. gradila na manjši ekipi visoko usposobljenih strokovnjakov in timskem delu ter na razvoju lastnih odločitvenih modelov pri upravljanju portfeljev strank. Ključna naloga družbe danes in v prihodnje je stabilna rast poslovanja in doseganje zadovoljstva strank.

1.4 Ključna dejavnost družbe

Ključna dejavnost Moje delnice BPH d.d. je upravljanje premoženja. Gre za storitev, pri kateri lahko tako fizične kot pravne osebe izkoristijo znanje in dolgoletne izkušnje profesionalnih upravljavcev premoženja. Družba uporablja informacijsko podprt ekspertni odločitveni sistem, ki omogoča, da

4

stroškovno in po donosnosti enako učinkovito upravljamo tako naložbe manjših vrednosti kot tudi tiste, ki so vredne več milijonov evrov.

Učinkovitost naložbene politike Moje delnice BPH d.d. izhaja iz dejstva, da upravljavci strukturo naložbe (portfelja) ves čas prilagajajo spreminjajočim se razmeram in najugodnejšim priložnostim, pri čemer na podlagi analiz poslovanja in tržnih pričakovanj vlagajo v vrednostne papirje različnih podjetij najrazličnejših panog. Tako zmanjševanje kot uravnavanje tveganja jim uspeva z razpršenim vlaganjem v delnice in druge finančne instrumente (terminske pogodbe, opcije) na globalnih borznih trgih, s čimer vrednost premoženja strank dolgoročno tudi aktivno povečujejo.

1.5 Dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov

Moja delnica BPH d.d. ima v skladu z odločbami št. 21/39/AG-95 z dne 14.2.1996, št. 21-1/39/AG-01 z dne 23.5.2001 in 21/73/AG-04-(693) z dne 27.10.2004 Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana, ki skladno z določili Zakona o trgu finančnih instrumentov tudi nadzoruje poslovanje družbe, dovoljenje za opravljanje naslednjih investicijskih storitev in poslov:

sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnih instrumentov (v nadaljevanju FI);

izvrševanje naročil za račun strank;

gospodarjenje s FI;

investicijsko svetovanje;

izvedba prve ali nadaljnje prodaje FI brez obveznosti odkupa, ter

pomožnih investicijskih storitev, ki so: o vodenje računov nematerializiranih FI, o svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev

ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij, o investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s

posli s FI.

1.6 Organi upravljanja družbe

Organi upravljanja v Moji delnici BPH d.d. so uprava, nadzorni svet in skupščina.

Upravo Moje delnice BPH d.d. na dan 31.12.2012 sestavljata:

Robert Rudolf, predsednik uprave

Borut Pintar, član uprave

Nadzorni svet Moje delnice BPH d.d. na dan 31.12.2012 pa sestavljajo:

Andrej Vozlič, predsednik nadzornega sveta

Polonca Šušterič, članica nadzornega sveta

Darja Čakar, članica nadzornega sveta

1.7 Lastniška struktura

Na dan 31.12.2012 je lastniško strukturo družbe sestavljalo 57 delničarjev, od katerih noben posamezen delničar ni imel deset ali več odstotkov delnic družbe. Število delničarjev se je glede na konec leta 2011 povečalo za enega.

5

Posamezni delničarji in njihovi lastniški deleži na dan 31.12.2012 so prikazani v naslednji tabeli.

% lastništva Delničar % lastništva Delničar

9,9991% BEDEK URŠKA 0,7166% DELO - TČR d.d., Ljubljana

9,9991% NIKA RIS d.d. 0,7031% KEMA Puconci, d.o.o.

9,9991% NIKA DUS d.d. 0,6745% MLINOPEK d.d. Murska Sobota

9,9991% NIKA d.d. Brežice 0,6745% Gorenje NO, d.o.o.

7,0525% RR & CO. d.o.o. 0,6323% ERA, d.o.o.

6,5432% PINTAR BORUT 0,4215% STANIČ GORAN

5,0737% KERUBIN d.o.o. 0,4215% METREL d.d.

3,7939% KOVINOPLASTIKA LOŽ d.d. 0,4215% LOGAR MATEJ

2,8665% RUDOLF ROBERT 0,4215% HOLEŠEK JAKOB

2,8404% RUDOLF MATEJA 0,4215% MEŽICA FINANCE d.o.o.

1,7073% MAVRIČ TOMAŽ 0,3372% TRN d.o.o.

1,6862% ELMO, d.d. 0,3094% KONT, d.o.o.

1,6862% DELO PRODAJA, d.d. 0,2816% ŠUŠTERIČ NIKA

1,6862% RUDOLF BOŠTJAN 0,2807% ŠUŠTERIČ MIHA

1,6862% TMK ČRNCI d.d. 0,2807% ŠUŠTERIČ MARTIN

1,5462% ENERGIJA RM d.d. 0,2108% MINERVO d.d. Ljubljana

1,5176% STANIČ MARIJA 0,2108% LIPOVAC BOJAN

1,2646% GORENJE, d.d. 0,1686% BOHORČ ANA

1,2646% RUDOLF JANJA 0,1686% IZLETNIK CELJE d.d.

1,2646% RUDOLF PETRA 0,1686% NIKO, d.o.o., Železniki

1,2022% UMEK JOŽEF MARTIN 0,1686% LESONIT d.o.o.

0,8431% VOZLIČ ANDREJ 0,1686% LEDENI VIHARNIK, d.o.o., Ljubljana

0,8431% ANTONČIČ VOJKO ANTON 0,1349% ZARNIK IRENA

0,8431% P33 d.d. 0,0843% ŽUST DENIS

0,8431% SPL d.d. 0,0843% KORAČ MARKO

0,8330% ŠUŠTERIČ POLONCA 0,0843% TRIO, d.d., Tržič

0,7925% CEUFIN BROKERS (HOLDINGS) LTD 0,0843% ČERMELJ LUCIJAN

0,7731% TOSAMA d.o.o. 0,0422% MAČEK MARJAN

0,7731% FARMA STIČNA d.o.o.

2 POSLOVANJE DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D. V LETU 2012

2.1 Pomembni dogodki v poslovnem okolju v letu 2012

Leto 2012 se je začelo optimistično, saj se je nadaljeval trend rasti tečajev iz leta 2011. Celotna svetovna slika je bila sestavljanka uspešnega gospodarskega stanja v ZDA, z dobrimi izgledi za solidno gospodarsko rast v prvi polovici leta (2,5 %), ter na drugi strani evropski javnofinančni in politični problemi. Drugo četrtletje je bilo v znamenju korekcije delniških tečajev po predhodni večmesečni rasti. Cene so se nižale predvsem aprila in maja. Ker so bile novice iz podjetij v skladu s pričakovanji je bila pozornost vlagateljev usmerjena na širšo makroekonomsko sliko. Drugo polovico leta je zaznamovala rast, ki se je začela že v juniju. V zadnjem četrtletju so bile spremembe cen manjše, prevladoval je bikovski trend še posebej zaradi predsedniških volitev v ZDA. Na gibanje tečajev v Evropi so celo leto vplivale velike teme, kot so bile možnosti propada evra, dolžniške težave nekaterih južnoevropskih držav, bančni problemi,... Evropa je te težave razreševala z dokončnim konstituiranjem povečanega sklada EFSF, ki je namenjen za pomoč državam z evrom in dogovorom z zasebnimi upniki o delnem odpisu grškega dolga. ECB je bankam za pomoč pri izhodu iz težav ponudila 1000 milijard evrov ugodnih triletnih kreditov z eno odstotno letno obrestno mero.

6

Očitno so bili ti ukrepi za rast cen finančnega premoženja pomembnejši kot drugi nakopičeni problemi saj so do konca leta evropski delniški indeksi lepo porasli, še posebej nemški DAX.

Med letom je bilo veliko razlag, da ima Kitajska probleme zaradi upočasnjevanja gospodarske rasti, industrijska proizvodnja jim je začela padati. To se je močno poznalo na ceni kitajskih delnic, ki so sredi leta zaostale za 10,8 % za ameriškim povprečjem (indeks S&P500). Podobno se je godilo s cenami finančnega premoženja na trgih razvijajočih se držav BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska). Proti koncu leta so se tečaji tudi na teh trgih začeli dvigovati.

V ZDA je bila pozornost usmerjena v kazalce o stanju gospodarstva, ki so bili v povprečju celega leta solidni, toda že manjša medletna odstopanja so porajala strahove in manjše padce cen. Rast zaposlenosti v ZDA v letu 2012 ni bila tako velika, da bi močno zmanjšala stanje brezposelnosti. Število novih delovnih mest se je iz meseca v mesec spreminjalo med 100 in 250 tisoč, kar ni dajalo prepričljivega zaupanja delavcem oziroma potrošnikom. Gospodarsko rast v ZDA je podpiral stanovanjski trg, kjer je okrevanje v gradbeništvu nastopilo po polovici desetletja. Podjetniki so imeli sredi leta manj poguma za najemanje novih delavcev, raje so se usmerjali v izboljšanje produktivnosti, zastajati je začela industrijska proizvodnja tudi zaradi dragega dolarja. Ta se je zmanjšala prvič po juliju 2009, a je proti koncu leta zopet okrevala.

Iz tabele je razvidno, da se je cena finančnega premoženja v zadnjih treh mesecih močneje zvišala v Franciji, zmerno v večini opazovanih držav, znižala pa v ZDA, evro je v tem obdobju nekaj pridobil proti dolarju in veliko več (11,65 %) proti jenu.

Po dolgem času je Ljubljanska borza sestavila pozitivno prvo četrtletje. Na rezultat so imeli velik vpliv politični dejavniki v Sloveniji in Evropi. Zamenjava vlade, ki je napovedala ekonomsko konsistenten varčevalni paket, je na trg prinesla vsaj nekaj optimizma, ki pa ni trajal dolgo, saj mu je sledil v drugem četrtletju strahovit padec. Veliko rast finančnega premoženja je prinesla zlasti druga polovica leta, zlasti zaradi uspešne izdaje slovenskih obveznic v dolarjih, kar je nakazalo, da se zaupanja v Slovenijo vrača. Kotirajoče družbe so za leto 2011 in prvo četrtletje 2012 objavljale slabe poslovne rezultate in tudi v nadaljevanju leta ni bilo dosti bolje. Največja podjetja so ustvarila približno 5 % nižje prihodke in tretjino manj čistega dobička kot v enakem obdobju 2011. Na padec dobička so deloma vplivali tudi visoki odhodki za plačilo obresti in nove slabitve naložb, posebej to velja za banke in finančne holdinge. Najdemo pa tudi izjeme, ki so močno napredovale, kot na primer Petrol z 32 % višjim čistim dobičkom in ob koncu leta Zavarovalnica Triglav. Tržni del slovenskega gospodarstva je v 2012 delal in ustvaril enako kot v 2011, padec BDP pa je posledica tega, da so ljudje varčevali in manj trošili. Ker precej statističnih podatkov kaže manj črno sliko, kot je stanj duha, je verjetno, da je delniški trg z rastjo v drugi polovici leta napovedoval boljše čase v Sloveniji za prihodnja leta.

Spremembe deviznih tečajev proti EUR Spremembe delniških indeksov, preračunano v EUR

GER FRA ZDA JAP RUS

Mesecev USD JPY GDXI FCHI DJI N225 RTS

3 -2,00% -11,65% 5,49% 8,53% -4,43% 3,54% 1,50%

6 -4,58% -11,87% 18,64% 13,90% -2,92% 1,72% 8,10%

12 -1,93% -11,80% 29,06% 15,23% 5,18% 8,43% 8,72%

24 3,44% 0,06% 10,10% -4,30% 17,08% 1,69% -10,69%

36 10,98% 15,37% 27,78% -7,50% 39,46% 13,71% 18,55%

60 8,41% 32,44% -5,64% -35,14% 6,16% 55,40% -28,20%

7

2.2 Pregled ključnih kategorij poslovanja družbe

V nadaljevanju so predstavljene različne kategorije poslovanja in njihovo spreminjanje po posameznih letih. Denarne vrednosti v tabelah so prikazane v evrih, vrednosti, zapisane v oklepajih, predstavljajo negativne vrednosti.

Poslovno leto, upoštevno v letnem poročilu družbe Moja delnica BPH d.d. za leto 2012, je enako koledarskemu letu.

1. Dobiček

V letu 2012 je družba iz rednega poslovanja realizirala izgubo v višini 173.418 evrov, čisti poslovni izid pa je znašal (187.835) evrov. Čista izguba je glede na leto 2011 zmanjšala za 39 %, kar je posledica večjih prihodkov iz poslovanja v 2012. Podrobnejši podatki so prikazani v tabeli.

Kategorija 2012 2011 2010

1. Prihodki iz poslovanja 530.903 230.798 255.902

2. Odhodki iz poslovanja (868.734) (834.427) (866.835)

A. Poslovni izid iz poslovanja (1+2) (337.831) (603.629) (610.933)

1. Prihodki iz financiranja 174.443 239.748 353.070

2. Odhodki iz financiranja (7.630) (12.429) (34.930)

B. Poslovni izid iz financiranja (1+2) 166.813 227.319 318.140

C. Poslovni izid iz rednega delovanja (A+B) (171.018) (376.310) (292.793)

D. Čisti poslovni izid (198.437) (307.485) (243.421)

V razmerah precejšnjih vzponov in padcev na svetovnih finančnih trgih ter razmeroma nizkemu prometu na slovenskem trgu je družba v letu 2012 realizirala približno za 130% višje prihodke iz poslovanja. Nekoliko so se povečali tudi odhodki iz poslovanja, vendar se je poslovni izid iz poslovanja glede na leto 2011 precej popravil, vendar še vedno ostal negativen. Prihodki iz financiranja so se v letu 2012 zmanjšali za 27%, odhodki iz financiranja pa za kar 39% . Poslovni izid iz financiranja je bil pozitiven, vendar ni uspel nadomestiti izgube iz poslovanja, tako da je poslovni izid iz rednega poslovanja negativen, prav tako tudi čisti poslovni izid.

2. Bilančna in izvenbilančna vsota

V letu 2012 se je bilančna vsota zmanjšala, ravno tako izven bilančna vsota družbe. Bilančna vsota se je v letu 2012 glede na leto 2011 zmanjšala za 27,2 % in znaša 619 tisoč evrov. Izvenbilančna vsota se je v istem obdobju znižala za 2,44 % in je 31.12.2012 enaka 130,1 mio evrov. Podatki za pretekla leta so prikazani v tabeli.

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011 31.12.2010

Bilančna vsota 618.822 849.457 1.100.294

Izvenbilančna vsota 130.179.479 133.436.931 152.727.322

3. Temeljni kapital

Temeljni kapital Moje delnice BPH d.d. je sestavljen iz vplačanega osnovnega kapitala, kapitalskih rezerv, zadržanih dobičkov oziroma izgub in zmanjšanj za odbitne postavke.

8

Višina temeljnega kapitala je na dan 31.12.2012 znašala 439.585 evrov, višina zahtevanega kapitala, ki sledi zakonodajnim zahtevam, pa 125.000 evrov. Medletna primerjava je podana v naslednji tabeli.

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011 31.12.2010

Temeljni kapital 439.585 652.646 944.151

Zahtevani temeljni kapital 125.000 125.000 125.000

Temeljni kapital je v letu 2012 glede na 2011 zmanjšal za 32,65 %, pri čemer temeljni kapital na 31.12.2012 vsebuje tudi izgubo v letu 2012.

Osnovni kapital družbe na 31.12.2012 znaša 730.000 evrov in se glede na konec leta 2011 ni spremenil.

4. Vrednost finančnih instrumentov

Spodnja tabela prikazuje vrednost finančnih instrumentov na domačem trgu na posredovanju na dan 31.12. v letih 2010-2012.

31.12.2012 31.12.2011 31.12.2010

Domači trg (1+2) 121.843.943 124.963.602 142.321.443

1. Za hišo 128.798 188.069 175.964

2. Za stranke (posredovanje) 121.715.145 124.775.533 142.145.478

Skupna vrednost finančnih instrumentov na posredovanju je 31.12.2012 znašala slabih 122 mio evrov in je bila nižja kot konec leta 2011. Glavni del upada gre na račun vrednosti portfeljev strank. Na tujih trgih so sredstva na posredovanju konec let 2010-2012 enaka nič.

Naslednja tabela prikazuje vrednost finančnih instrumentov na domačem in tujih trgih na gospodarjenju na dan 31.12. v letih 2010-2012.

31.12.2012 31.12.2011 31.12.2010

A. Domači trg 4.644.232 3.765.412 2.741.760

1. Za stranke (gospodarjenje) 4.644.232 3.765.412 2.741.760

B. Tuji trg (1+2+3+4+5+6+7+8+9+10+11) 3.820.100 4.895.987 7.840.084

1. NASDAQ 2.739.037 3.909.207 6.261.342

2. NYSE 3.480.191 4.546.772 6.185.441

3. CBOE 0 0 (335)

4. XETRA 1.228.764 1.912.311 2.703.577

5. CME (49.304) (108.795) (148.606)

6. OTC 517.740 437.265 437.036

7. PS OTC 12.790 12.952 0

8. LSE 48.352 28.517 49.830

9. AMEX 37.589 84.100 83.221

10. ICE (8.342) 0 (1.762)

11. EUREX 7.616 0 0

12. Denar (4.194.336) (5.926.342) (7.729.660)

C. SKUPAJ (A+B) 8.464.332 8.661.399 10.581.844

9

Skupna vrednost finančnih instrumentov na gospodarjenju je bila konec leta 2012 glede na konec leta 2011 nižja za 2,28%. Razlog za znižanje vrednosti leži v znižanju vrednosti premoženja na tujih finančnih trgih. Vrednost finančnih instrumentov na gospodarjenju v Sloveniji se je sicer povečala, vendar pa je upad vrednosti premoženja na tujih trgih presegel povečanje na slovenskem trgu. Delež vrednosti finančnih instrumentov na gospodarjenju v tujini se je v letu 2012 glede na 2011 znižal za 11,4 odstotne točke na 45,1 %.

5. Promet s finančnimi instrumenti

Skupen promet za stranke na organiziranem trgu v Sloveniji je v letu 2012 glede na predhodno leto porasel za 45,9 %, čemur je botrovala zlasti večja aktivnost strank na Ljubljanski borzi zaradi ocene, da so tečaji glede na vrednost podjetij podcenjeni. Promet na neorganiziranem trgu se je v letu 2011 glede na predhodno leto nekoliko zmanjšal. Podrobnejši podatki so v spodnji tabeli.


A. Organizirani trg (1+2+3) * 3.001.571 3.948.388 2.706.519

1. Promet z delnicami 2.912.831 3.489.653 2.220.312

2. Promet z obveznicami 51.541 131.162 98.212

3. Promet z investicijskimi skladi 37.199 327.573 387.995

B. Neorganiziran trg** 1.073.296 1.098.341 1.513.829 * Podatki o prometu na organiziranem trgu so povzeti iz poročila o letnem prometu članov Ljubljanske borze. Ta na člana

pripiše le polovico sklenjenega posla, razen v primeru aplikacijskih poslov. **

V poslih neorganiziranega trga so vključeni posli s finančnim tokom preko družbe in posli s svežnji.

Skupen promet za stranke, opravljen na tujih trgih, merjen z denarnim tokom in iz tujih valut preračunan v evre po povprečnem letnem referenčnem tečaju ECB, se je v letu 2012 glede na 2011 korenito povečal. Od tega je bilo več polovico vseh poslov sklenjenih na borzi NYSE, dobrih 36 % na borzi NASDAQ in 8 % na borzi XETRA.


1. NASDAQ 6.204.633 2.554.898 932.744

2. NYSE 8.474.512 4.853.066 1.788.660

3. CBOE 519.599 1.362.341 323.965

4. XETRA 1.386.954 753.041 315.489

5. LSE 0 1.739 0

6. OTC 223.889 60.890 45.956

7. AMEX 64.577 26.368 13.136

8. PS 566 1.641 0

SKUPAJ (1+2+3+4+5+6+7+8) 16.874.730 9.613.984 3.419.950

Število poslov, sklenjenih s terminskimi pogodbami, se je glede na leto 2011 povečalo. Tako je bilo na trgih CME, ICE in EUREX v letu 2012 sklenjenih skupno 17.050 terminskih pogodb (7.516 v letu 2011), kar je torej dobrih 136 % več kot leto poprej.

Strategija upravljanja, postavljena v letu 2004, se v letu 2012 ni spremenila. Tržnim nihanjem se upravljavci prvenstveno prilagajajo z uporabo standardiziranih terminskih pogodb, ne pa toliko z obrati vrednostnih papirjev. Prav tako upravljavci izkoriščajo številne prednosti drugih izvedenih finančnih instrumentov (npr. opcij).

10

Družba v letu 2012 za svoj račun ni opravljala prometa na borznem, prostem in neorganiziranem slovenskem trgu ali na trgih v tujini, razen prometa z obveznicami, ki služijo za kritje jamstvenega sklada borznoposredniških družb.

6. Število strank družbe

Na zadnji dan leta 2012 je bilo število strank družbe na posredovanju nižje kot konec leta 2011. Naslednja tabela prikazuje število strank na posredovanju ob koncu let 2010-2012. Družba je v zadnjih letih dejavnost posredovanja opravljala le na Ljubljanski borzi.

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011 31.12.2010

stranke na posredovanju - Slovenija 2.052 2.319 2.626

V letu 2012 je prišlo do zmanjšanja števila strank na gospodarjenju tako v tujini kot v Sloveniji. Na dan 31.12.2012 jih je bilo na gospodarjenju v tujini 219, na gospodarjenju v Sloveniji pa 123. Pri tem so stranke, ki imajo mešane portfelje, upoštevane dva krat.

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011 31.12.2010

stranke na gospodarjenju - Slovenija 123 134 130

stranke na gospodarjenju - tujina 219 240 239

7. Število poslovalnic

Družba je imela na dan 31.12.2012 tri poslovalnice (Brežice, Ljubljana in Novo mesto) za sprejemanje naročil strank. Isto število poslovalnic je imela tudi ob koncu let 2010 in 2011.

8. Število zaposlenih

Število zaposlenih v Moji delnici BPH d.d. je bilo konec leta 2012 13 ljudi; vsi so zaposleni za nedoločen čas, večina od njih ima visoko izobrazbo in druge strokovne nazive. Glede na leto 2011 je družbo zapustil 1 zaposleni, tako da je bilo v letu 2012 povprečno zaposlenih 13 ljudi.

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011 31.12.2010

Število redno zaposlenih v letih 13 14 14

Izobrazbena struktura na dan 31.12.2012 je podana v spodnji tabeli.

Izobrazbena struktura Št. zaposlenih 2012

Št. zaposlenih 2011

V. stopnja izobrazbe 3 3

VI. stopnja izobrazbe 1 1

VII. stopnja izobrazbe 7 7

VIII. stopnje izobrazbe 2 3

9. Tržni delež

Tržni delež družbe pri posredovanju navadnih borznih poslov v Sloveniji v letu 2012 je glede na predhodno leto upadel na 0,55 %. Pri poslih s svežnji družba v letu 2012 (tako kot v letu 2011) ni

11

posredovala. Upoštevaje vse posle na Ljubljanski borzi je tržni delež v letu 2012, glede na 2011 ostal nespremenjen in sicer 0,42 %.


Tržni delež glede na promet na borznem trgu v Sloveniji brez svežnjev

0,55 % 0,61 % 0,38 %

Vir: poročilo Ljubljanske borze.

2.3 Upravljanje s tveganji

Za področje upravljanja s tveganji je uprava Moje delnice BPH d.d. zadolžila posebno osebo, pri čemer ji glede na posamezna področja pomagajo vsi zaposleni v drugih oddelkih. Na področju upravljanja s tveganji se izvajajo sledeče aktivnosti:

1. Implementacija in nadgrajevanje zastavljenih strategij, politik in metodologij identificiranja, prevzemanja, kontroliranja in upravljanja s tveganji. Pri tem gre za pripravo interne dokumentacije v obliki pravilnikov, navodil in kriterijev ter sodelovanje v procesu njihove implementacije v vsakodnevno poslovanje družbe.

2. Zagotavljanje obvladovanja prevzetih tveganj ter notranje in zunanje poročanje o upravljanju s tveganji.

3. Izpolnjevanje zahtev, ki jih nalaga ZTFI, predvsem za zagotavljanje ustrezne likvidnosti, minimalnega notranjega kapitala, izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržno, kreditno in operativno tveganje ter nadzor izpostavljenosti do posameznih naložb oz. nasprotnih strank.

4. Zagotavljanje visokih standardov na področju organizacijskih zahtev, notranjih kontrol in implementacija ostalih zahtev ZTFI na področju upravljanja s tveganji.

5. Priprava rednih poročil o tveganjih na mesečni ravni, ki vključujejo naslednje vrste tveganj:

tržno tveganje;

obrestno tveganje;

operativno tveganje;

likvidnostno tveganje;

strateško tveganje;

tveganje ugleda;

kapitalsko tveganje;

tveganje dobičkonosnosti;

tveganje skladnosti.

2.4 Razkritja v skladu s Sklepom o razkritjih borznoposredniških družb

1. Politika in cilji upravljanja s tveganji

Moja delnica BPH d.d. upravlja s tveganji na podlagi Politike upravljanja s tveganji. Metodologija temelji na določitvi profila tveganosti družbe, v katerem se ugotovijo in ocenijo relevantna tveganja ter opredelijo načini njihovega obvladovanja.

Osnova metodologije je določitev ključnih procesov in aktivnosti poslovanja družbe, za katere se oceni: (1) obseg oz. pomen za poslovanje družbe, (2) vrste tveganj, ki nastajajo v aktivnosti, (3) verjetnosti teh tveganj, posledice oz. vpliv morebitnih škodnih dogodkov, (4) uteži tveganj, (5) pomembnost aktivnosti, (6) opis notranje kontrole in ocena notranje kontrole, (7) skupna utež, (8) odgovorno osebo, (9) način ocenjevanja, spremljave in obvladovanja tveganj ter (10) pogostost

12

merjenja in ocenjevanja tveganj. Moja delnica BPH d.d. redno pripravlja tudi zbirno poročilo o tveganjih po pomembnosti poslovnih procesov in poslovnih aktivnostih.

Moja delnica BPH d.d. zagotavlja redno ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj v skladu z opisano metodologijo. Ocena sposobnosti prevzemanja tveganj je dokumentirana. Prav tako vsaj enkrat na leto ali ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti prevzetim tveganjem preverja ustreznost metodologije za ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj.

Uprava družbe zagotavlja ustrezni notranji kapital in skrbi za to, da Moja delnica BPH d.d. posluje v mejah sposobnosti prevzemanja tveganj. Družba je zadolžila osebo za redno spremljanje sprememb zakonodaje.

2. Organizacijska pravila izvajanja procesa upravljanja s tveganji

Moja delnica BPH d.d. ima jasen organizacijski ustroj, ki temelji na natančno opredeljenih razmerjih glede odgovornosti, določenih po posameznih delovnih mestih.

Uprava družbe je za področje upravljanja s tveganji zadolžila posebno osebo. V okvirju te funkcije se izvajajo aktivnosti implementacije zastavljenih strategij, politik in metodologij prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji na ravni družbe.

Pri ocenjevanju, obvladovanju, spremljanju in poročanju o tveganjih sodelujejo vsi zaposleni v družbi, ki so vključeni v poslovne procese, kjer se tveganja pojavijo.

3. Postopki ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj

Prvi korak procesa upravljanja s tveganji, je določitev ključnih poslovnih procesov v okviru poslovanja družbe. V okviru posameznega procesa se ocenijo oziroma merijo:

obseg/pomen procesa za poslovanje družbe;

identifikacija tveganj v okviru posamezne faze poslovnega procesa;

verjetnost tveganja;

posledice škodnega dogodka;

ocena vpliva na prihodke/stroške;

način merjenja/ocenjevanja, spremljave in obvladovanja tveganj.

Moja delnica BPH d.d. zagotavlja redno izvajanje postopkov ugotavljanja in merjenja oziroma ocenjevanja tveganj, kar omogoča zmanjševanje, razpršitev, prenos, izognitve obstoječim tveganjem, zaznavo sprememb v obstoječih tveganjih in pripomore k preprečitvi nastanka novih tveganj.

Izračun sposobnosti prevzemanja tveganja Moje delnice BPH d.d. temelji na minimalnih kapitalskih zahtevah, opredeljenih s sklepi ATVP, za:

kreditno tveganje, izračunanih po enostavnem pristopu za kreditno tveganje;

operativno tveganje, izračunanih po enostavnem pristopu za operativno tveganje;

likvidnostno tveganje;

tržna tveganja,

dopolnjenih z oceno potrebnega notranjega kapitala za ostala tveganja.

13

4. Operativno tveganje

V Moji delnici BPH d.d. smo se zaradi pomembnosti vpliva operativnih tveganj na doseganje postavljenih ciljev podjetja, pomembnosti zagotavljanja učinkovitega sistema notranjih kontrol ter preventivnega ukrepanja odločili za vzpostavitev internega modela ocenjevanja operativnih tveganj. Model izhaja iz temeljnih procesov in znotraj njih definiranih aktivnosti. Družba je opredelila naslednje temeljne poslovne procese:

borzno posredovanje – organiziran trg;

borzno posredovanje – neorganiziran trg;

upravljanje premoženja;

nastanek stroškov – prejeti računi;

nastanek stroškov – plače. Model se uporablja na naslednji način:

za vsako aktivnost znotraj procesa se: o identificira vsa tveganja, o opredeli dejavnike tveganja (kadrovski, IT, zunanji izvajalci, zakonodaja, drugo), o kratko opiše tveganja, o ocenijo posledice (1 - 5), o oceni vpliv na ugled podjetja (Da, Ne), o oceni verjetnost nastanka škodnega dogodka (1 - 5), o izračuna ocena tveganja (posledice krat verjetnost nastanka), kar je osnova za

rangiranje tveganj znotraj posameznega procesa.

Na osnovi liste vseh identificiranih tveganj se definirajo prioritete, ocenijo notranje kontrole, preveri se ustrezna dokumentiranost kontrol in predvidijo ukrepi (nosilec in rok). Ocena se izdeluje enkrat letno. Opravi jo oseba, zadolžena za upravljanje s tveganji, in o rezultatih obvešča upravo.

Dobro postavljen sistem preventivnih ukrepov in pravil predstavlja najpomembnejši način minimiziranja verjetnosti škodnih dogodkov iz naslova operativnega tveganja. Ti ukrepi in pravila delijo na interne ter eksterne.

Interni ukrepi in pravila: - ustrezno opredeljeni delovni procesi; - ustrezna kadrovska politika in sistem nagrajevanja; - vzpostavljene in delujoče notranje kontrole; - načrt neprekinjenega poslovanja in krizni načrt, - ostali ustrezni akti in pravilniki.

Eksterni ukrepi in pravila: - avtorizacije (točno določeni zaposleni imajo dostop do točno določenih, za njihovo delovno

mesto potrebnih virov podatkov, IT sistemov in ostalih informacij), - pooblastila (točno določeni zaposleni lahko sprejemajo odgovornost za in odločajo o točno

določenih, njihovemu položaju primernih stvareh in zadevah), - prostorske ločitve in tehnološka zaščita, - notranje in zunanje revizije (odkrivanje pomanjkljivosti v organizacijski strukturi oz. poslovnih

procesih).

14

Moja delnica BPH d.d. spada po 153. členu ZTFI med borznoposredniške družbe, ki izračunava kapital borznoposredniške družbe po 6 odstavku 3. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje borznoposredniške družbe. Tako mora kapital borznoposredniške družbe vedno dosegati vsaj znesek, ki znaša 25% vseh rednih poslovnih stroškov preteklega poslovnega leta, kot jih je izkazovalo zadnje revidirano letno poročilo, zmanjšanih za tiste stroške, ki so izrazito povezani z obsegom poslovanja. Kapitalske zahteve se izračunavajo in poročajo ATVP za vsako trimesečje.

5. Tržna tveganja

Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb tržnih pogojev. Tržno tveganje se meri preko rednega spremljanja izpostavljenosti do različnih dejavnikov tržnega tveganja kot so: obrestne mere, valutni tečaji, cene vrednostnih papirjev, itd. Poleg tega se spremlja tudi tržna pričakovanja in spremembe v tržnih pogojih.

Moja delnica BPH d.d. nima dovoljenja za trgovanje za lasten račun, zato temu tveganju ni izpostavljena in ga ne spremlja. Posebej se tako spremlja valutno tveganje in pozicijsko tveganje iz naslova dolžniških finančnih instrumentov, saj ima družba glede na predpisane zakonske zahteve v Sklepu o sistemu jamstev za terjatve vlagateljev pri BPD oblikovan portfelj naložb (finančni instrumenti Banke Slovenije in Ministrstva za finance RS).

Za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja se v celoti uporablja standardiziran pristop, to je metodologija, ki jo definira Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja. Kapitalske zahteve se izračunavajo in poročajo ATVP za vsako trimesečje.

Razčlenitev kapitalske zahteve za tržna tveganja v evrih, izračunano po standardiziranem pristopu na dan 31.12.2012, podajamo v naslednji tabeli:

Pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje sprememb cen blaga

Pozicijsko tveganje - Dolžniški finančni instrumenti 4.707

Valutno tveganje 1.559

6. Kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih terjatev

Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do podjetja. Za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za kreditno tveganje se v celoti uporablja standardiziran pristop, to je metodologija, ki jo definira Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja. Kapitalske zahteve se izračunavajo in poročajo ATVP za vsako trimesečje.

Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izračuna v višini 8 % vsote tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti. Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti se računajo za vsako posamezno izpostavljenost, za katero se v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalska zahteva za tržna tveganja, in sicer kot zmnožek njene vrednosti in uteži tveganja. Utež tveganja se določi glede na kategorijo izpostavljenosti in stopnjo kreditne kakovosti. Pravila o določanju uteži so določena v Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za kreditna tveganja po standardiziranem postopku za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106-5269/2007).

15

Najbolj pomemben vir kreditnega tveganja pri Moji delnici BPH d.d. predstavljajo terjatve do kupcev in terjatve do obresti jamstvenega sklada. Tabela prikazuje razčlenitev kreditne izpostavljenosti glede na tip izpostavljenosti v evrih.

Kategorija Originalna vred. izpostavljenosti

Oslabitve Neto izpostavljenost

Tveganjem prilag. znesek izpost.

Kapitalska zahteva

Postavka sredstev 34.867 0 34.867 34.867 2.789

Naslednja tabela prikazuje razčlenitev kreditne izpostavljenosti glede na uteži tveganja v evrih.

Utež tveganja Originalna vred. izpostavljenosti

Oslabitve Neto izpostavljenost

Tveganjem prilag. znesek izpost.

Kapitalska zahteva

100% 34.867 0 34.867 34.867 2.789

7. Kapital

Za potrebe kapitalske ustreznosti Moje delnice BPH d.d. je kapital sestavljen iz temeljnega kapitala in dodatnega kapitala. Temeljni kapital sestavljajo vplačani osnovni kapital, kapitalske rezerve, zadržani dobiček oz. izguba ter zmanjšanje za odbitne postavke. Dodatnega kapitala družba nima. Stanje tako izračunanega temeljnega kapitala na dan 31.12.2012 znaša 439.585 EUR.

8. Minimalne zahteve in proces ocenjevanja notranjega kapitala

Moja delnica BPH d.d. zagotavlja ustrezen notranji kapital v višini, ki je nujna za zagotovitev normalnega delovanja družbe. Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala temelji na identificiranih tveganjih, hkrati pa mora zagotavljati ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti družbe.

Za namen ocenjevanja posameznih tveganj Moja delnica BPH d.d. uporablja naslednje metodologije: • izračun kapitalskih zahtev v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja

za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/2007, 74/09, 97/10, 80/11, 33/12), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/2007, 80/11) in Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/2007, 74/09, 80/11, 33/12);

• nemerljiva tveganja oz. tveganja, za katere zakonodaja ne predpisuje metodologije izračuna kapitalskih zahtev, Moja delnica BPH d.d. ocenjuje z uporabo lastne metodologije;

• družba zagotavlja ustrezen notranji kapital z istimi vrstami kapitala, kot je sestavljen kapital za namen kapitalske ustreznosti.

Kapitalska zahteva za kreditno tveganje na dan 31.12.2012 znaša 2.789 EUR.

Kapitalska zahteva za tržna tveganja na dan 31.12.2012 znaša 6.270 EUR.

Kapitalska zahteva za operativno tveganje na dan 31.12.2012 znaša 183.723 EUR.

9. Obrestno tveganje

Obrestno tveganje je minimalno in je posledica poslovanja s kupci in dobavitelji ter denarnih stanj na računih, ki so prehodne narave in ne vpliva pomembneje na poslovanje.

16

10. Poročanje o upravljanju s tveganji

Moja delnica BPH d.d. zagotavlja izdelavo rednih mesečnih poročil o tveganjih, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Te informacije omogočajo sprejemanje vodstvenih odločitev glede ukrepov za obvladovanje tveganj ter spremljanje rezultatov teh ukrepov. V primeru izrednih dogodkov Moja delnica BPH d.d. zagotavlja tudi izdelavo izrednih poročil o tveganjih.

17

3 POROČILO UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA

3.1 Poslovno poročilo uprave

Leto 2012 je bilo leto, ko so – zlasti evropski – javnofinančni pretresi vlivali nezaupanje v prihodnjo rast delniških tečajev, hkrati pa so bile jeseni v ZDA predsedniške volitve. Evropa je svoje težave zaenkrat uspela rešiti z ustanovitvijo sklada EFSF, ter tiskanjem poceni denarja (ekspanzivna monetarna politika) s strani ECB. Podobno politiko goji v ZDA tudi FED, saj se zaenkrat ne pričakuje dvig referenčnih obrestnih mer. Tako gospodarsko okolje ima dobro osnovo za nadaljevanje zmerne rasti delniških tečajev tudi v letu 2013, a s stalno grožnjo po povečevanju inflacijskih pritiskov. Vse skupaj je pomembno za izvajanje storitve upravljanja premoženja, kot osnovne dejavnosti Moje delnice BPH d.d.

Kljub rasti delniških tečajev na razvitih trgih, je veliko težav še vedno prisotnih – predvsem brezposelnost in javno finančni primanjkljaj v ZDA in nekaterih evropskih državah. Iz ekonomskih področij so se vplivi krize marsikje razširili tudi na socialno in politično področje, kar velja zlasti za Slovenijo. Z vidika Moje delnice BPH d.d. si želimo delovati v čim bolj stabilnem in predvidljivem poslovnem okolju, na drugi strani pa smo precej odvisni tudi od kupne moči Slovencev, ki v zadnjih letih upada.

Glede na to, da zunanjega okolja ne moremo spreminjati, smo vso svojo energijo usmerjali v razvoj in izboljšave lastnih struktur notranjega okolja. V letu 2012 smo nadaljevali z razvojem programske opreme GEPArd. Gre za program, ki objektivno meri in zaznava gibanja na trgih ter s tem upravljavcu daje pomembne informacije za njegove odločitve. V programu je inkorporiranega veliko sodobnega znanja kvantitativnih metod, s katerimi največji in najuspešnejši upravljavci po svetu upravljajo svoje portfelje in portfelje svojih strank.

Upravljanje s pomočjo programske opreme GEPArd naj bi glede na testiranja prineslo nekaj dodatnih odstotnih točk k donosnosti portfeljev strank, kar bo lahko – ob hkratnem obvladovanju tveganja – precej izboljšalo dosežene rezultate za stranke in posledično tudi za družbo. Aktivno kvantitativno upravljanje je ključna konkurenčna prednost Moje delnice BPH d.d., ki jo bo z ustreznim trženjskim pristopom družba skušala predstaviti svojim sedanjim in potencialnim strankam.

Dejavniki in predvidevanja prihodnje uspešnosti poslovanja

Ohranjanje pozitivne gospodarske klime po svetu ter izvedba potrebnih sprememb v slovenskem gospodarskem sistemu bodo ključni dejavniki poslovnega okolja, ki bodo pomembno vplivali na prihodnjo poslovno uspešnost Moje delnice BPH d.d. Ker pričakujemo, da bo gospodarska klima po svetu ostala pozitivna, ter da bodo velike in močne evropske države projekt Evropske Unije in skupne valute Evro uspešno vodile naprej in da bo Slovenija sama znala rešiti lastne politične in družbeno-ekonomske probleme, bi se skupaj z boljšimi poslovnimi rezultati kotirajočih podjetij morala pozitivna energija vrniti tudi na Ljubljansko borzo, zato menimo, da bo leto 2013 za družbo uspešnejše od predhodnih.

K optimističnemu pogledu v prihodnost nas navdaja tudi razvoj in uporaba programske opreme GEPArd, ki omogoča boljšo prilagajanje tržnim razmeram in vzpostavitev ustreznih pozicij glede na globalna borzna nihanja.

18

Poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta

Po preteku poslovnega leta 2012 ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na poslovanje Moje delnice BPH d.d.

Predlog o razporeditvi izgube

Uprava predlaga, da se izguba prerazporedi kot prenesena izguba preteklih let.

19

3.2 Poročilo nadzornega sveta

21

II. DEL: RAČUNOVODSKO POROČILO

22

4 RAČUNOVODSKI IZKAZI

4.1 Izjava poslovodstva

23

4.2 Bilanca stanja

31.12.2012 31.12.2011 SREDSTVA (v €) Pojasnilo 618.822 849.457

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 1,2 284.466 300.513

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR 1 1.605 9.967

1. Dolgoročne premoženjske pravice 427 8.789

2. Predujmi za neopredmetena sredstva (tudi v pridobivanju) 1.178 1.178

II. Opredmetena osnovna sredstva 1 15.870 12.398

1. Druge naprave in oprema 15.870 12.398

III. Dolgoročne finančne naložbe 2 77.722 61.464

1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 77.722 61.464

Druge dolgoročne finančne naložbe 77.722 61.464

IV. Odložene terjatve za davek 3 189.269 216.684

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 4,5,6 325.303 537.806

I. Kratkoročne finančne naložbe 4 123.250 180.552

1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 123.250 180.552

a) Druge kratkoročne finančne naložbe 123.250 180.552

II. Kratkoročne poslovne terjatve 5 181.096 299.135

a) Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 222 1.242

b) Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 180.874 297.893

III. Denarna sredstva 6 20.957 58.683

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 7 9.053 10.574

IZVENBILANČNA EVIDENCA 8 130.179.479 133.436.931

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (v €) 618.822 849.457

A. KAPITAL 9 517.248 709.873

I. Vpoklicani kapital 730.000 730.000

1. Osnovni kapital 730.000 730.000

II. Rezerve iz dobička 0 0

1. Zakonske rezerve 0 0

III. Presežek iz prevrednotenja (486) (6.298)

IV. Preneseni čisti poslovni izid 9 (212.266) (13.829)

V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 9 0 0

B. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 10 84.704 123.480

I. Kratkoročne poslovne obveznosti 10 84.704 123.480

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 29.857 27.579

2. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 18.943 57.002

3. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 35.904 38.899

C. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 11 16.870 16.104

IZVENBILANČNA EVIDENCA 130.179.479 133.436.931

Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskimi izkazi.

24

4.3 Izkaz poslovnega izida

Pojasnilo 2012 2011 1. Čisti prihodki od prodaje 12 527.374 230.798

2. Drugi poslovni prihodki 12 3.529 0

3. Stroški blaga, materiala in storitev 13 (446.465) (371.558)

a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala

(6.594) (7.531)

b) Stroški storitev (439.871) (364.027)

4. Stroški dela 13 (404.480) (433.556)

a) Stroški plač (306.561) (327.769)

b) Stroški socialnih zavarovanj (49.301) (51.597)

c) Drugi stroški dela (48.618) (54.190)

5. Odpisi vrednosti 13 (17.789) (29.313)

a) Amortizacija (16.427) (29.313)

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (1.362) 0

6. Finančni prihodki iz danih posojil 12 166.004 236.323

a) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 166.004 236.323

7. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 12 8.439 3.425

a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 8.439 3.425

8. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 13 (5.558) (38)

a) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti (5.558) (38)

9. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 13 (2.072) (12.391)

a) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti (2.072) (12.391)

10. Drugi prihodki 12 1 1.118

11. Drugi odhodki 13 (5) (6.891)

12. Odloženi davki 14 (27.415) 74.598

13. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 14 (198.437) (307.485)


25

4.4 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

2012 2011

1. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA (198.437) (307.485)

2. DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSI V OBDOBJU 5.812 (1.149)

Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev 5.812 (1.149)

3. VSEOBSEGAJOČI DONOSI V OBDOBJU SKUPAJ (1+2) (192.625) (308.634)


4.5 Bilančni dobiček/izguba

2012 2011

A. ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA (198.437) (307.485)

B. PRENESENI ČISTI DOBIČEK / IZGUBA (13.829) 147.446

C. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA 0 146.210

D. BILANČNA IZGUBA (A+B+C) (212.266) (13.829)

Bilančni dobiček je na podlagi 4. odstavka 66. člena ZGD-1 definiran kot vsota prenesenega dobička oziroma izgube preteklih let, čistega poslovnega izida obračunskega obdobja, zmanjšanja kapitalskih rezerv in rezerv iz dobička ter povečanja rezerv iz dobička.


26

4.6 Izkaz denarnih tokov

2012 2011 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

1. Postavke izkaza poslovnega izida (159.803) (347.222)

a) Poslovni prihodki (razen prevrednotenja) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev 696.908 467.216

b) Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevred.) (856.711) (814.438)

2. Sprememba čistih obratnih sredstev poslovnih postavk bilance stanja 86.758 426.885

a) Začetne manj končne poslovne terjatve 123.588 368.630

b) Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve 1.521 (565)

c) Začetne manj končne odložene terjatve za davek

d) Končni manj začetni poslovni dolgovi (38.776) 53.995

e) Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezerv. 425 4.825

3. Pribitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (A1+A2) (73.045) 79.663

B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

1. Prejemki pri naložbenju 100.000 (9.786)

a) Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 100.000 (9.786)

2. Izdatki pri naložbenju (64.681) (14.601)

a) Izdatki za pridobitev opredmetenih sredstev (11.537) (1.926)

b) Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb (16.258) 0

c) Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb (36.886) (12.676)

3. Pribitek prejemkov pri naložbenju ali pribitek izdatkov pri naložbenju (B1+B2) 35.319 (24.387)

D. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 20.957 58.683

E. Denarni izid v obdobju (A3+B3+C3) (37.726) 55.276

F. Začetno stanje denarnih sredstev 58.683 3.407

G. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI 31.12.2012 31.12.2011

H. Denar in denarni ustrezniki v bilanci stanja na dan 31.12. 20.957 58.683

J. Denar in denarni ustrezniki za potrebe izdelave izkaza denarnih tokov na dan 31.12 (H+I) 20.957 58.683


27

4.7 Izkaz gibanja kapitala

Leto 2012 Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Rezerve iz dobička

Presežek iz prevrednotenja

Preneseni čisti

poslovni izid

Čista poslovni izid poslovnega

leta

Skupaj kapital

Zakonske rezerve

Druge rezerve iz dobička

A. Stanje 1.1.2012 730.000 0 0 0 (6.298) (13.829) 0 709.873

B.1. Spremembe lastniškega kapitala-transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 0 0 0

B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja

5.812

(198.437) (192.625)

a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja

(198.437) (198.437)

b) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb

5.812

5.812

B.3 Spremembe v kapitalu

(198.437) 198.437 0

a) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala

(198.437) 198.437 0

C. Stanje 31.12.2012 730.000 0 0 0 (486) (212.266) 0 517.248

BILANČNA IZGUBA

(212.266)

(212.266)

Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskim izkazi.

28

Leto 2011 Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Rezerve iz dobička

Presežek iz prevrednotenja

Preneseni čisti

poslovni izid

Čista poslovni izid poslovnega

leta

Skupaj kapital

Zakonske rezerve

Druge rezerve iz dobička

A. Stanje 1.1.2011 730.000 0 146.210 0 (5.149) 147.446 0 1.018.507

B.1. Spremembe lastniškega kapitala-transakcije z lastniki 0 0 0 0 0 0 0 0

B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja

(1.149)

(307.485) (308.634)

a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja

(307.485) (307.485)

b) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb

(1.149)

(1.149)

B.3 Spremembe v kapitalu

(146.210)

(161.275) 307.485 0

a) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala

(146.210)

(161.275) 307.485 0

C. Stanje 31.12.2011 730.000 0 0 0 (6.298) (13.829)

709.873

BILANČNI DOBIČEK

(13.829)

(13.829)

Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskim izkazi.

29

5 RAČUNOVODSKE USMERITVE IN POJASNILA

5.1 Podlage za sestavo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih družbah. Podatki v računovodskih izkazih so izkazani v evrih, postavke bilance stanja so iz tujih valut preračunane po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan sestavitve bilance stanja. Tečajne razlike, ki se pojavijo do datuma bilance stanja, se štejejo kot postavka prihodkov oziroma odhodkov v izkazu poslovnega izida.

Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah, vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: časovna neomejenost poslovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega dogodka. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost. Pomembne postavke so tiste, katerih višina presega 2 % višine bilančne vsote.

5.2 Osnovne računovodske usmeritve in politike

1. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva

Za neopredmetena sredstva se v poslovnih knjigah izkazujejo posebej njihove nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti kot kumulativni odpis, ki je posledica amortiziranja; v bilanco stanja se vpišejo zgolj po neodpisani vrednosti, ki je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti. Neopredmetena sredstva so vrednotena po nabavnem modelu. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti, amortizacija pa se obračunava po enakomerni časovni metodi.

Neodpisano vrednost neopredmetenih sredstev je treba podrobno presoditi ob koncu vsakega obračunskega obdobja. Če se pričakovana doba koristnosti neopredmetenega sredstva pomembno razlikuje od prejšnje usmeritve ter če se pomembno spremenijo pričakovanja gospodarskih koristi od sredstva, je treba dobo amortiziranja in metodo amortiziranja ustrezno spremeniti. Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega neopredmetenega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je čista prodajna vrednost višja od knjigovodske vrednosti oziroma med prevrednotovalne odhodke, če je knjigovodska vrednost višja od čiste prodajne vrednosti.

Neopredmetena sredstva se morajo prevrednotiti zaradi oslabitve, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost.

Za opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazane posebej nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti, pri čemer popravek vrednosti predstavlja njihov kumulativni odpis kot posledico amortiziranja. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo. Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po nabavnem modelu.

V dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so zajeti njegova nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če le povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi.

30

Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi zaradi njihove oslabitve.

Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Samo če je nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve in se šteje kot prevrednotovalni poslovni odhodek.

Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično in sicer se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca po datumu nakupa osnovnega sredstva. Uporablja se enakomerni časovni obračun amortiziranja. V primeru, da se v obračunskem obdobju spremeni metoda amortiziranja je potrebno izmeriti učinke spremembe, jih opisati in navesti razloge za spremembe. Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo. Uporabljene amortizacijske stopnje so podane v pojasnilu k opredmetenim osnovnim sredstvom.

Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev se obračunava po letnih amortizacijskih stopnjah, ki znašajo:

neopredmetena dolgoročna sredstva 20 %

oprema 10-33,3 %

Amortizacijske stopnje se glede na leto 2011 niso spremenile.

2. Dolgoročne finančne naložbe

Dolgoročna finančna naložba je naložba, ki je pridobljena z namenom, da se bo obdržala več kot leto dni in s katero naj se nebi se trgovalo.

Moja delnica BPH d.d. ima dolgoročne finančne naložbe izkazane kot drugi dolgoročni deleži. Ločeno so izkazane dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij in dolgoročno dana posojila. Dolgoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva. Dolgoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med kratkoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamično po knjigovodski vrednosti.

Osnovno vplačilo v jamstveni sklad družba razvršča v finančne naložbe v dolgoročna posojila. Vrednost osnovnega vplačila določa Klirinško depotna družba (v nadaljevanju KDD).

Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi kot prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost (učinek se pripozna v kapitalu), prevrednotenje zaradi oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave njihove oslabitve.

Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je na razpolago za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za katerega se zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila pripoznana v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.

31

3. Odložene terjatve za davek

Terjatve za odloženi davek so zneski davka od dohodka pravnih oseb, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih dobropisov v naslednja obdobja.

Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube.

4. Kratkoročne poslovne terjatve

Terjatve se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi plačani.

Prvotno nastale terjatve se kasneje lahko neposredno povečajo ali pa zunaj prejetega plačila tudi zmanjšajo za vsak znesek, za katerega se utemeljeno predvideva, da ne bo poravnan. Popravki vrednosti terjatev se opravijo na podlagi ocene izterljivosti individualnih terjatev, vplivajo pa na poslovni izid obračunskega obdobja.

5. Kratkoročne finančne naložbe

Družba ločeno izkazuje kratkoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij (kupljene vrednostne papirje), kratkoročno dana posojila, kratkoročne depozite in varščine.

Kratkoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva.

V skupino finančnih naložb razpoložljivih za prodajo družba razvršča obveznice Republike Slovenije. Ob pridobitvi jih razvršča kot finančno naložbo, razporejeno in izmerjeno po pošteni vrednosti prek kapitala in sicer z upoštevanjem datuma nakupa. Nakupna vrednost obveznice vsebuje vrednost glavnice in stroške nakupa.

Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi kot prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost, prevrednotenje zaradi oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave njihove oslabitve.

Družba na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva razpoložljivega za prodajo, kot je npr. pomembno ali daljše padanje poštene vrednosti sredstva. Če tak dokaz obstaja, je potrebno finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve.

Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je na razpolago za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za katerega se zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila pripoznana v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.

32

6. Denarna sredstva

Denarna sredstva vključujejo gotovino v blagajni in denar na računih družbe.

Prevrednotenje denarnih sredstev se izvaja pri denarnih sredstvih, izraženih v tujih valutah, če se po začetnem pripoznanju spremeni tečaj valute. Tečajna razlika se izkaže kot finančni prihodek oziroma odhodek v izkazu poslovnega izida.

7. Aktivne časovne razmejitve

Aktivne časovne razmejitve vključujejo kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in prehodno nezaračunane prihodke. Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske izdatkov ali stroškov, ki ob svojem nastanku še vplivajo na poslovni izid. Ti stroški bodo šele kasneje vračunani kot stroški in bodo vplivali na poslovni izid. V tej postavki družba vodi vnaprej plačane članarine in najemnine.

8. Kapital

Celotni kapital podjetja se obvezno razčlenjuje na vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta.

Kapitalske rezerve sestavljajo zneski, ki jih podjetje pridobi iz vplačil, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic ali zneske osnovnih vložkov.

Rezerve iz dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavo možnih izgub v prihodnosti.

Presežek iz prevrednotenja se pripozna na podlagi opravljenega prevrednotenja finančnih naložb določenega obračunskega obdobja.

Vplačani presežek kapitala je razlika med doseženo ceno vpisanih delnic ob njihovi prodaji oziroma zamenjavi za stvarne vložke v obliki terjatev in njihovo nižjo nominalno vrednostjo.

9. Poslovne obveznosti

Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev, obveznosti do dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za nezaračunano blago in storitve, obveznosti do delavcev, obveznosti do državnih institucij in druge obveznosti.

10. Prihodki in odhodki

Prihodke in odhodke sestavljajo poslovni prihodki in odhodki, finančni prihodki in odhodki ter drugi prihodki in odhodki.

Poslovne prihodke sestavljajo prodajne vrednosti opravljenih storitev v obračunskem obdobju, če je realno pričakovati, da bodo tudi plačane. Poslovne odhodke sestavljajo stroški porabljenega

33

materiala in storitev, v obračunskem obdobju obračunani stroški dela, odpisi obratnih sredstev (predvsem poslovnih terjatev), amortizacija in drugo.

Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi s kratkoročnimi in dolgoročnimi finančnimi naložbami pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Finančne odhodke predstavljajo stroški obresti, odpisi finančnih naložb ter izgube pri prodaji vrednostnih papirjev.

11. Davek od dobička

Družba je v skladu z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb zavezanec za plačilo davka od dobička, katerega stopnja v letu 2012 znaša 18 % davčne osnove.

12. Izkaz denarnih tokov

Bilančna oblika izkaza finančnega izida je delana po različici II. Izkaz denarnih tokov je sestavljen iz naslednjih postavk:

Denarni tokovi pri poslovanju zajemajo postavke izkaza poslovnega izida (prihodki, odhodki ter davek iz dobička) ter spremembe čistih obratnih sredstev (poslovnih terjatev in obveznosti, aktivnih in pasivnih časovnih razmejitev).

Denarne tokove pri naložbenju sestavljajo izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb, opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter prejemki od unovčenja kupona obveznic in prejetih dividend.

Denarne tokove pri financiranju predstavljajo izdatki za izplačilo dividend.

5.3 Pojasnila k računovodskim izkazom

1. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva

Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za leto 2012 so prikazana v naslednji tabeli:

Neopred. sredstva

Oprema in DI Neopred.

sredstva v izgradnji

SKUPAJ

A. NABAVNA VREDNOST

1. Začetno stanje 1.1.2012 249.172 145.092 1.178 395.442

2. Nove nabave/pridobitve 0 11.537 0 11.537

3. Končno stanje 31.12.2012 249.172 156.629 1.178 406.979

B. POPRAVEK VREDNOSTI

1. Začetno stanje 1.1.2012 240.383 132.694 0 373.077

2. Amortizacija v obdobju 8.362 8.065 0 16.427

3. Končno stanje 31.12.2012 248.745 140.759 0 389.504

C. NEODPISANA VREDNOST

1. Začetno stanje 1.1.2012 8.789 12.398 1.178 22.365

2. Končno stanje 31.12.2012 427 15.870 1.178 17.475

Skupna neodpisana vrednost neopredmetenih sredstev (programska oprema) znaša 427 evrov. Med opredmetena osnovna sredstva se uvrščajo oprema in nadomestni deli. Prevladuje oprema za avtomatsko obdelavo podatkov (končna neodpisana vrednost 12.626 evrov), sledijo pisarniško

34

pohištvo in oprema za zveze. Na 31.12.2012 nobeno osnovno sredstvo ni zastavljeno, ni omejeno z lastninsko pravico ali dano v poroštvo. Iz naslova nakupov neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev na 31.12.2012 družba nima obveznosti.

Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za leto 2011 so prikazana v naslednji tabeli:

Neopred. sredstva

Oprema in DI Neopred. sredstva v izgradnji

SKUPAJ

A. NABAVNA VREDNOST

1. Začetno stanje 1.1.2011 249.172 143.166 1.178 393.516

2. Nove nabave/pridobitve 0 1.926 0 1.926

3. Končno stanje 31.12.2011 249.172 145.092 1.178 395.442

B. POPRAVEK VREDNOSTI

1. Začetno stanje 1.1.2011 221.345 122.418 0 343.763

2. Amortizacija v obdobju 19.038 10.276 0 29.313

3. Končno stanje 31.12.2011 240.383 132.694 0 373.077

C. NEODPISANA VREDNOST

1. Začetno stanje 1.1.2011 27.827 20.748 1.178 49.753

2. Končno stanje 31.12.2011 8.789 12.398 1.178 22.365

2. Dolgoročne finančne naložbe

Dolgoročne finančne naložbe so prikazane v spodnji tabeli:

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011

1. Osnovno vplačilo v jamstveni sklad KDD 77.722 61.464

SKUPAJ 77.722 61.464

Osnovno vplačilo v jamstveni sklad KDD je znesek, ki ga član Centralne klirinško-depotne družbe (v nadaljevanju: KDD) vplača v jamstveni sklad ob sprejemu v članstvo KDD za čas članstva. Višina osnovnega vplačila se lahko spreminja, če se spremenita obseg in vrednost denarnih obveznosti iz sklenjenih poslov na organiziranem trgu vrednostnih papirjev vseh članov KDD. Višino osnovnega vplačila KDD določa praviloma enkrat letno najkasneje 30 dni po preteku koledarskega leta. Osnovno vplačilo v jamstveni sklad se je v letu 2012 povečalo za 16.258 evrov. Gibanji dolgoročnih naložb v zadnjih dveh letih sta prikazani v spodnji tabeli.

2012 2011

1. Začetno stanje 1.1.2012 61.464 51.678

1. Nakupna vrednost 61.464 51.678

2. Povečanja 16.258 9.786

1. Novi nakupi 16.258 9.786

3. Zmanjšanja 0 0

1. Prodaje 0 0

4. Končno stanje 31.12.2012 77.722 61.464


35

3. Odložene terjatve za davek

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011

A. Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube 189.269 216.684

SKUPAJ 189.269 216.684

Družba izkazuje terjatev za odloženi davek v višini 189.269 evrov, ker pričakuje, da bo v prihodnjih obdobjih na razpolago obdavčljivi dobiček, ki ga bo obremenila s to terjatvijo. Družba ocenjuje, da bo to dosegla v treh letih, zato je stopnjo davka 15%, ki bo veljala za leto 2015, aplicirala tudi na pretekle davčne izgube. Tako je terjatve za odloženi davek v letu 2012 znižala za 27.415 evrov.

4. Kratkoročne finančne naložbe

Kratkoročne finančne naložbe sestavljajo:

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011

1. Donos jamstvenega sklada 0 26

2. Obveznice RS59 13.687 13.366

3. Obveznice RS64 0 100.500

4. Obveznice RS49 64.483 66.660

5. Obveznice RS67 45.080 66.660

SKUPAJ (1+2+3+4+5) 123.250 180.552

Družba ima med finančnimi naložbami 328 lotov obveznic RS59, 179 lotov obveznic RS49 ter 49 lotov obveznic RS67 , razvrščenih v skupino za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev.

Ob koncu obračunskega obdobja je bil opravljen preračun glede na enotni tečaj Ljubljanske borze, ki je izražen v odstotkih nominalne vrednoti glavnice. Pripadajoče obresti po amortizacijske načrtu posamezne vrste obveznic družba izkazuje kot kratkoročno nezaračunane prihodke obresti. Kratkoročne finančne naložbe niso zastavljene kot jamstvo za obveznosti. Gibanje kratkoročnih naložb v obveznice Republike Slovenije:

2012 2011

1. Začetno stanje 1.1. 180.525 169.014


2. Prevrednotenje (6.299) (5.149)

2. Povečanja 48.225 12.661

1. Novi nakupi 42.413 12.661

2. Popravek vrednosti 5.812 0

3. Zmanjšanja (105.500) (1.150)

1. Zapadanje obveznic (105.500)

2. Prevrednotenje 0 (1.150)

4. Končno stanje 31.12. 123.250 180.525


2. Prevrednotenje (487) (6.299)

36

5. Kratkoročne terjatve

Kratkoročne poslovne terjatve sestavljajo:

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011

1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 222 1.242

2. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih strank 180.874 297.893

a) Terjatve za neprenesene provizije 147.313 251.491

b) Terjatve do državnih institucij 879 2.272

c)Terjatve do strank za zapadle neplačane kupnine in provizije 32.248 43.580

d) Druge terjatve 434 550

3. Kratkoročne poslovne terjatve skupaj 181.096 299.135

Kratkoročne poslovne terjatve za neprenesene provizije se nanašajo na nepreneseno provizijo v znesku 8.289 evrov na slovenskem trgu in na nepreneseno provizijo v znesku 139.024 evrov na tujem trgu.

Med terjatvami do državnih institucij beležimo terjatve do Zavoda za zdravstveno zavarovanje v višini 879 evrov.

Družba ima med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami 32.248 evrov že zapadlih neplačanih terjatev. Te terjatve niso zavarovane, v letu 2012 zanje ni bilo oblikovanih popravkov ali odpisov, ker so izterljive in ni nikakršnih znakov slabitve.

6. Denarna sredstva

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011

A. Denarna sredstva na transakcijskem računu 20.957 58.683

SKUPAJ 20.957 58.683

Stanje denarnih sredstev družbe na 31.12.2012 je 20.957 evrov.

7. Aktivne časovne razmejitve

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011

A. Kratkoročno odloženi stroški oz. odhodki 3.458 2.986

B. Kratkoročno nezaračunani prihodki 5.595 7.588

SKUPAJ (A+B) 9.053 10.574

Kratkoročno odložene stroške predstavljajo vnaprej plačane naročnine in vnaprej plačani najem orodij v tujini, kratkoročno nezaračunane prihodke pa obresti obveznic od zadnjega zapadlega kupona do 31.12.2012. Izračunane so na podlagi amortizacijskega načrta, ki ga izda Republika Slovenija.

37

8. Izvenbilančna evidenca

V spodaj prikazani tabeli prikazujemo portfelj, razdeljen po strankah na domačem in tujem trgu.

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011

A. Vrednostni papirji strank na posredovanju, vknjiženi v KDD 121.715.146 124.775.532

B. Vrednostni papirji strank na gospodarjenju 4.644.232 3.765.412

C. Vrednostni papirji strank na gospodarjenju pri tuji klirinški hiši 3.820.101 4.895.987

SKUPAJ (A+B+C) 130.179.479 133.436.931

9. Kapital

Čista izguba poslovnega leta v višini 187.835 je povečala bilančno izgubo, ki na dan 31.12.2012 znaša 201.664 evrov.

Družba je tako četrto leto zapored realizirala izgubo, kar je posledica pretresov na finančnih trgih in na sploh slabega stanja svetovnega gospodarstva. Moja delnica BPH d.d. namreč večji del prihodkov realizira iz naslova delitve dobička strank pri upravljanju premoženja, ki pa je bil zaradi prej omenjene situacije negativen in je zato v preteklih treh letih prišlo do velikega izpada prihodkov. Družba kljub temu ni imela težav z likvidnostjo, primanjkljaj prihodkov v primerjavi z odhodki je pokrivala z neprenesenimi provizijami predvsem s tujih trgov. V prihodnjem obdobju se pričakuje okrepljena gospodarsko rast, največ optimizma pa družba pripisuje uvedbi programske opreme GEPArd, ki naj bi pomagala pri optimizaciji trgovanja za stranke.

Presežek iz prevrednotenja predstavlja prevrednotenje obveznic.

10. Kratkoročne poslovne in finančne obveznosti

Med večje kratkoročne obveznosti do dobaviteljev sodijo obveznosti do najemodajalca, družbe NIKA IR d.d., v vrednosti 9.025 evrov in do Klirinško depotne družbe v višini 7.047 evrov. Ostale obveznosti so vezane na tekoče poslovanje.

Kratkoročne poslovne obveznosti sestavljajo:

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011

A. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 29.857 27.579

B. Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 28.608 28.604

C. Kratkoročne obveznosti do države 5.518 9.108

Č. Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov 18.943 57.002

D. Druge kratkoročne obveznosti 1.778 1.187

SKUPAJ (A+B+C+Č+D) 84.704 123.480

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz naslova neto plače in neto dodatkov na dan 31.12.2012 znašajo 28.608 evrov in se v celoti nanašajo na plačo za mesec december 2012. Podrobnejši podatki so predstavljeni v tabeli na naslednji strani.

38

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih:

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011

A. Neto plače: 16.369 16.395

1. Predsednik in član uprave 4.501 4.394

2. Zaposleni po individualni pogodbi 1.660 1.612

3. Ostali zaposleni 10.208 10.389

B. Obveznosti za prispevke iz kosmatih plač 5.888 5.840


2. Zaposleni po individualni pogodbi 602 599


C. Obveznosti za davke iz kosmatih plač 3.384 3.404




Č. Neto dodatki 2.967 2.965

1. Predsednik in član uprave 394 307



SKUPAJ (A+B+C+Č) 28.608 28.604

11. Pasivne časovne razmejitve

Pasivne časovne razmejitve:

Kategorija 31.12.2012 31.12.2011

1. Vnaprej vračunani strošek revizije 9.237 8.812

2. Vnaprej vračunani stroški dela 7.633 7.292

Vnaprej vračunani stroški oz. odhodki (1+2) 16.870 16.104

Vnaprej vračunani stroški revizije v vrednosti 9.237 evrov predstavljajo stroške revizije za poslovno leto 2012, ki bo opravljena v naslednjem poslovnem obdobju. Vnaprej vračunani stroški dela v višini 7.633 evrov se nanašajo na neizkoriščeni dopust leta 2012.

39

12. Prihodki

Razčlenitev prihodkov poslovnega leta:

Kategorija 2012 2011

A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 530.903 230.798

1. Prihodki od posredovanja doma 18.147 21.403

2. Prihodki od storitev gospodarjenja doma 3.794 8.760

3. Prihodki od storitev gospodarjenja v tujini 463.842 152.982

4. Prihodki od storitev gospodarjenja (delitev dobička) 1.533 7.222

5. Prihodki od drugih storitev 43.587 39.351

B. FINANČNI PRIHODKI 174.443 239.748

1. Finančni prihodki iz posojil 166.004 236.323

2. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 8.439 3.425

C. DRUGI PRIHODKI 1 1.118

D. SKUPAJ PRIHODKI (A+B+C) 705.347 471.664

Prihodki od prodaje so prihodki, ki se nanašajo na osnovno storitev družbe, tj. posredništvo z vrednostnimi papirji. Tega smo razdelili na posredovanje z vrednostnimi papirji in gospodarjenje z vrednostnimi papirji doma in v tujini. Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih področjih poslovanja je razvidna iz zgornje tabele.

Finančni prihodki predstavljajo prihodke, ki se nanašajo na obresti na gospodarjenju, obresti od naložb v vrednostne papirje (obveznice), obresti od jamstvenega sklada, obresti od posojil, in prihodki od prodaje finančnih naložb ter pozitivne tečajne razlike.

13. Stroški in odhodki

Stroški in odhodki:


A. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 446.465 371.558

1. Stroški materiala 6.594 7.531

2. Stroški storitev 439.871 364.027

B. STROŠKI DELA 404.480 433.556

1. Stroški plač 306.561 327.769

2. Stroški za socialno varnost 49.301 51.597

a. od tega stroški pokojninskih zavarovanj 27.354 28.561

3. Drugi stroški dela 48.618 54.190

C. ODPISI VREDNOSTI 17.789 29.313

1. Amortizacija 17.789 29.313

D. FINANČNI ODHODKI 7.630 12.429

1. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 2.072 12.391

2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 5.558 38

E. DRUGI ODHODKI 5 6.891

F. SKUPAJ STROŠKI IN ODHODKI (A+B+C+D+E) 876.369 853.747

Pri stroških materiala so prevladovali predvsem stroški pisarniškega materiala v višini 4.104 evrov, sledijo stroški za uradne liste in časopis, strokovne literature, energije.

40

Stroške dela delimo na:


A. Bruto plača skupaj z regresom: 320.475 342.433

1. Uprava 91.389 91.247

2. Zaposleni po individualni pogodbi 33.690 35.514


B. Neto dodatki skupaj 34.704 39.526

C. Delodajalčevi prispevki od plač v znesku 49.301 51.597

D. SKUPAJ (A+B+C) 404.480 433.556

Družba je v letu 2012 upravi izplačala skupno 57.810 evrov, nadzornemu svetu pa 1.070 evrov. Podrobnejši podatki so predstavljeni v spodnji tabeli.

Vrsta prejemka

Plača in regres Sejnina Dividenda

A. Uprava

1. Robert Rudolf 31.190 0 0

2. Borut Pintar 26.620 0 0

B. Nadzorni svet

1. Andrej Vozlič 0 488 0

2. Polonca Šušterič 0 291 0

3. Darja Čakar 0 291 0

Med stroški storitev izkazujemo:

stroške plačilnega prometa in bančnih storitev v višini 140.074 evrov (v to kategorijo uvrščamo strošek provizije v tujini v višini 99.469 evrov, stroške uporabe tujih tržišč v višini 23.170 evrov, stroške provizij KDD in borze v višini 14.842 evrov ter ostale stroške plačilnega prometa);

stroške najemnin v znesku 146.058 evrov (strošek najemnine poslovnih prostorov znaša 113.248 evrov, najem programske opreme družbe ORIA d.o.o.(licence za operacijski sistem) 11.935 evrov , strošek najemnine informacijskega sistema KDD pa 13.308 evrov);

stroške v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih sredstev v višini 31.378 evrov;

stroške intelektualnih in osebnih storitev v višini 24.311 evrov, od tega strošek revidiranja v višini 11.840 evrov in strošek notranjega revidiranja 6.302 evrov;

stroške drugih storitev v znesku 81.010 evrov, od tega strošek za nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev v višini 28.800 evrov, strošek posredovanja in dostop do borznih podatkov 19.337 evrov in strošek storitev študentskega servisa 16.610 evrov;

strošek amortizacije v višini 16.427 evrov: o amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev v znesku 8.362 evrov; o amortizacija opreme in nadomestnih delov v znesku 8.065 evrov.

Družba podrobnejše delitve stroškov po funkcionalnih skupinah ne spremlja zaradi načina svojega poslovanja, tako da so stroški prodaje in stroški splošnih dejavnosti vsebovani v stroških blaga, materiala in storitev.

41

14. Davek od dobička

Obračunan davek od dobička je prikazan v naslednji tabeli:


A. Prihodki po računovodskih predpisih 701.818 471.664

B. Izvzeti prihodki 0 0

C. Odhodki po računovodskih predpisih (876.36

Documents

KAZALO - SLOhosting.commoja-delnica.si.win3.slohosting.com/UserUpload/documents/...2 1 PREDSTAVITEV DRUŽE MOJA DELNIA PH D.D. 1.1 Vizitka družbe Firma družbe: Moja delnica borzno