UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Nataa Kebe

ORGANIZACIJE IN DRUTVA V SISTEMU

ZAITE IN REEVANJA

REPUBLIKE SLOVENIJE

Diplomsko delo

Ljubljana 2002

8

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Nataa Kebe

Izr. prof. dr. Marjan Malei

ORGANIZACIJE IN DRUTVA V SISTEMU

ZAITE IN REEVANJA

REPUBLIKE SLOVENIJE

Diplomsko delo

Ljubljana 2002

9

Za napotke pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem mentorju gospodu dr.

Marjanu Maleiu. Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali.

10

KAZALO

X. SEZNAM KRATIC ................................................................................................

6

1. UVOD .......................................................................................................................

7

1.1. Uvodne misli ...................................................................................................

7

1.2. Predmet prouevanja .....................................................................................

8

1.3. Cilji prouevanja ...........................................................................................

9

1.4. Hipotezi ...........................................................................................................

9

1.5. Metodoloki pristop .......................................................................................

9

1.6. Opredelitev temeljnih pojmov

.....11

2. SISTEM ZAITE IN REEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI

...........12

3. ORGANIZACIJE IN DRUTVA V SISTEMU ZAITE IN

REEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI

15

3.1. Rdei kri Slovenije (RKS)

15

3.2. Slovenska Karitas

16

3.3. Gorska reevalna sluba Slovenije (GRSS)

17

11

3.4. Jamarska reevalna sluba Slovenije (JRSS)

19

3.5. Kinoloka zveza Slovenije (KZS) in Zveza drutev vodnikov

reevalnih psov Slovenije

20

3.6. Slovenska potapljaka zveza (SPZ)

21

3.7. Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) in Zdruenje slovenskih

katolikih skavtinj in skavtov (ZSKSS)

23

3.8. Zveza radioamaterjev Slovenije (ZRS)

24

3.9. Civilna zaita

25

3.10. Nadomestna civilna sluba

26

3.11. Slovenska policija in Slovenska vojska

27

3.12. Gasilska zveza Slovenije

28

3.13. Sklep

28

4. ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA GASILSTVA

31

4.1. Razvoj poarne obrambe v obdobju Avstro-Ogrske

do 1. svetovne vojne

31

4.2. Znailnosti razvoja gasilstva na Slovenskem v obdobju

kraljevine SHS Jugoslavije (19181941)

33

4.3. Delovanje gasilcev med NOB in po njem

35

4.3.1. Zakon o gasilskih drutvih in ustanovitev Gasilske

12

zveze Slovenije

36

4.4. Gasilstvo od leta 1954 do leta 1963

37

4.5. Gasilska organizacija od leta 1963 do leta 1998

37

5. ORGANIZIRANOST GASILSTVA

39

5.1. Gasilstvo v Republiki Sloveniji

39

5.1.1. Gasilske enote

41

5.1.1.1. Razvrstitev gasilskih enot

42

5.1.1.2. Osebna in zaitna oprema gasilca

42

5.1.2. Operativno vodenje v gasilstvu

43

5.2. Varstvo pred poari in gasilske intervencije

44

5.2.1. Obveanje in alarmiranje

46

5.2.1.1. Sistem javnega alarmiranja

47

5.3. Izvajanje javne gasilske slube in problematika

gasilskih intervencij

47

5.3.1. Javna gasilska sluba

47

5.3.2. Gasilske intervencije

48

13

6. POAR NA OBJEKTU (TUDIJA PRIMERA)

50

7. RAZVOJ IN PERSPEKTIVE GASILSTVA V SLOVENIJI

55

7.1. Organiziranost gasilstva

55

7.2. Usposabljanje

56

7.3. Gasilska zaitna in reevalna oprema

56

7.4. Operativna organiziranost 57

7.5 Operativno vodenje gasilskih organizacij

57

7.6. Zakonska ureditev gasilstva v Sloveniji

57

7.7. Financiranje slovenskega gasilstva

57

7.8. Alarmiranje gasilskih enot

58

7.9. Gasilske intervencije

58

7.10. Mednarodno sodelovanje

59

8. SKLEPNE UGOTOVITVE

60

9. SEZNAM SHEM IN GRAFOV

63

10. LITERATURA

64

14

11. PRILOGE

70

SEZNAM KRATIC

GRSS Gorska reevalna sluba Slovenije

GZS Gasilska zveza Slovenije ICZR Izobraevalni center za zaito in reevanje

JRSS Jamarska reevalna sluba Slovenije KZS Kinoloka zveza Slovenije MORS Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije PGD Prostovoljno gasilsko drutvo ReCo Regijski center za obveanje

RKS Rdei kri Slovenije SPZ Slovenska potapljaka zveza SV Slovenska vojska URSZR Uprava Republike Slovenije za zaito in reevanje ZRS Zveza radioamaterjev Slovenije

ZSKSS Zdruenje slovenskih katolikih skavtinj in skavtov

ZTS Zveza tabornikov Slovenije

15

1. UVOD

1.1. Uvodne misli

Znanost in tehnoloki napredek sta v 20. stoletju prinesla osupljiva odkritja in nova

spoznanja na razlinih podrojih lovekovega delovanja na eni strani, ter mnoga

varnostna tveganja, ki so e poveala ogroenost na Zemlji, na drugi. Varnostni

problemi, ki se pojavljajo v sodobnem svetu, se irijo, vse bolj poudarjamo nevojake

vire ogroanja, varnost pa edalje bolj temelji na soodvisnosti sodobnega sveta.

Med nevojakimi viri ogroanja varnosti vse bolj izstopa onesnaevanje okolja.

Posledice onesnaevanja in posegov v okolje so vidne v podnebnih spremembah, ki

vplivajo na pojavljanje in posledice naravnih nesre, zlasti vremenskih ujm. Vsaka

drava je odgovorna, da vzpostavi in vzdruje pripravljenost za obvladovanje naravnih

in drugih nesre in da zagotovi uinkovito ukrepanje, kadar je to potrebno.

V Sloveniji sta zaita in reevanje eden od treh podsistemov v sistemu nacionalne

varnosti, izloen iz civilne obrambe in obravnavan kot samostojen podsistem.

Organizacije in drutva v tem sistemu prispevajo k obvladovanju izrednih razmer ob

naravnih in drugih mnoinih nesreah in skupaj tvorijo organizacijsko in

funkcionalno enoten sistem. Sistem zaite in reevanja je namenjen varstvu pred

naravnimi in drugimi nesreami. Ta del varnostne dimenzije postaja edalje bolj

pomemben, saj v zadnjem asu stopajo v ospredje (poleg vojakih) viri ogroanja

drav, ki obsegajo ekonomsko-socialno podroje, varstvo okolja, mnoine migracije,

zdravstveno-epidemioloke razmere, terorizem, trgovanje z orojem in drogami in tudi

antropogene, naravne in tehnine nesree; ravno pri teh, nevojakih virih ogroanja,

sistem zaite in reevanja dobiva nove razsenosti. Postaja vse bolj pomemben del

nacionalnovarnostnega sistema in dobiva nove naloge. Na podroju zagotavljanja

varnosti je odloilno tudi sodelovanje z drugimi dravami, kajti viri ogroanja

uinkujejo prek dravnih meja.

Narava ogroenosti sodobnih drub in varnostno-politine razmere silijo drave, da

vse bolj aktivno sodelujejo v primeru naravnih in drugih nesre, na katere ne moremo

gledati kot na izolirane dogodke. Na podroju varstva pred nesreami Slovenija

sodeluje na bilateralni in multilateralni ravni.

Prizadevanja drav pa ne morejo biti usmerjena le v zagotavljanje medsebojne pomoi

ob nesreah, eprav je, zlasti za revneje drave, pomembno tudi to, temve morajo

16

biti usmerjene predvsem v prepreevanje, odpravljanje in omejevanje virov ogroanja.

Drave bi morale sprejeti uinkovito okoljsko in drugo zakonodajo, ki bi prepreevala

in omejevala ezmerno onesnaevanje, posege v okolje ter dejavnosti, ki poveujejo

nevarnosti naravnih in drugih nesre.

Evropska unija je bila prva svetovna makroregija, ki je sprejela celovit okoljski

program, temelje na naelih trajnostnega razvoja, katerega cilj je tudi prepreevanje

oz. zmanjevanje varnostnih tveganj. Varstvo pred industrijskimi in drugimi nesreami

postaja njena pomembna strateka usmeritev.

Slovenija mora zaradi ekoloke obutljivosti in ranljivosti svojega ozemlja spremljati

varnostna tveganja ter se hitro in uinkovito odzvati na nevarnosti. Kot kandidatka za

vkljuitev v Evropsko unijo in Severnoatlantsko zavezniko organizacijo pa bo morala

svojo nacionalno varnostno politiko prilagoditi njihovim smernicam in programom.

1.2. Predmet prouevanja

V diplomski nalogi bom osrednje mesto namenila gasilstvu, eprav bom v njej

opredelila tudi ostale organizacije in drutva, ki se uvrajo v sistem zaite in

reevanja v Republiki Sloveniji.

V nalogi podajam zgodovinski pregled gasilstva in tendence v njegovem

zgodovinskem razvoju od Avstro-Ogrske do danes ter analiziram gasilsko

organizacijo v Sloveniji s pomojo njenih nalog, dejavnosti in organiziranosti. Nadalje

skuam ugotoviti pomen gasilstva kot organizacije, ki deluje v sistemu zaite in

reevanja. Gasilstvo predstavlja pomemben len v verigi organizacij in drutev, ki

delujejo na podroju zaite in reevanja, saj gasilci vsako leto opravijo tevilne

intervencije: od gaenja poarov, posredovanja ob nesreah v jamah, na in v vodi,

intervencij v cestnem in eleznikem prometu, do razlinih drugih intervencij.

Zaradi razvoja tehnologije in tehnike so se tudi v gasilstvu pojavile nove in bolj

zapletene naloge ter naini delovanja in posledino zahtevneje oblike usposabljanja

za opravljanje osnovnih nalog. Zato so strateke usmeritve na posameznih podrojih

gasilske organizacije nujne, da bo organizacija sposobna izvajati svoje naloge in da se

bo sposobna odzvati na nesree hitro in uinkovito.

17

1.3. Cilji prouevanja

Kot glavne cilje sem si zastavila naslednje:

1. prouiti vlogo organizacij in drutev v sistemu zaite in reevanja v Republiki

Sloveniji, s posebnim poudarkom na gasilski organizaciji,

2. raziskati zgodovinske okoliine nastanka in razvoja gasilstva,

3. nakazati mone smeri razvoja gasilske organizacije v sistemu zaite in reevanja.

Vsekakor nameravam bolj podrobno predstaviti del sistema zaite in reevanja v

Republiki Sloveniji, ki se nanaa na organizacije in drutva v tem sistemu. Temo sem

si izbrala zato, ker mi je gasilstvo blizu, saj v gasilski organizaciji, v okviru

prostovoljnega gasilskega drutva Dolenje Jezero, tudi sama delujem e od svojega

petega leta starosti.

1.4. Hipotezi

1. Organizacije in drutva, ki delujejo v sistemu zaite in reevanja v Sloveniji,

zaradi svoje organizacijske razvejanosti delovanja, usposobljenega lanstva in drugih

znailnosti bistveno prispevajo k obvladovanju izrednih razmer ob naravnih in drugih

mnoinih nesreah. V sistemu zaite in reevanja imajo velik pomen, z njihovim

sodelovanjem je varstvo pred nesreami uinkoviteje.

2. Slovensko gasilstvo predstavlja glede na svojo mnoinost, organiziranost in

usposobljenost lanov ter uinkovitost delovanja enega izmed temeljev sistema

zaite, reevanja in pomoi ob naravnih in drugih nesreah.

1.5. Metodoloki pristop

Pri izdelavi diplomske naloge uporabljam razline teoretine raziskovalne metode.

Temeljna metoda teoretinega prouevanja je analiza vsebine relevantnih pisnih virov,

in sicer primarnih in sekundarnih, ki zajemajo predmet prouevanja. S to metodo

prouujem razline vire, kot so samostojne publikacije, zborniki, lanki iz strokovnih

revij in viri dosegljivi na medmreju. Prouujem tudi doloene dokumente in

nepublicirano gradivo.

Za opisovanje in ugotavljanje dejstev v zvezi z obravnavano problematiko uporabljam

deskriptivno metodo.

18

Tendence v zgodovinskem razvoju gasilstva na Slovenskem analiziram z metodo

zgodovinske analize. Kot primarni vir uporabljam Postavo o poarni policiji in

gasilskih straah za vojvodino Kranjsko iz leta 1759, najstareji dokument, ki ga hrani

Slovenski gasilski muzej.

Med empirinimi raziskovalnimi metodami uporabljam metodo intervjuja, in sicer

usmerjenega intervjuja, ki omogoa neposreden dostop do primarnih informacij. V

vzorec vkljuenim predstavnikom strokovne javnosti je bila vnaprej znana samo tema

intervjuja. Na temo civilne zaite in razlinih organizacij, ki se vkljuujejo v sistem

zaite in reevanja na lokalni ravni, mi je kot poveljnik Civilne zaite v obini

Cerknica odgovarjal gospod Bogdan Urbar, na splona vpraanja o gasilski

organizaciji in usmerjenosti te v prihodnosti pa gospa Marinka Cempre Turk kot

podpredsednica Gasilske zveze Slovenije. Delovanje radioamaterjev in njihovo vlogo

v sistemu zaite in reevanja mi je predstavil gospod Marko Nared, ki opravlja delo

mentorja v dveh radioklubih. Poveljnik PGD Dolenje Jezero gospod Slavko Kebe pa

je odgovarjal na temo konkretnega primera, in sicer intervencije na poar, ki je v

nalogi predstavljena v sklopu Poar na objektu (tudija primera).

Za tudijo primera v nalogi uporabljam intenzivni raziskovalni pristop, saj se

osredotoam na posamezno enoto analize, prouujem intervencijo na poar, in skuam

zbrati in analizirati im ve podatkov.

V funkciji analize sem obiskala in pregledala relevantno gradivo gasilskega muzeja v

Metliki, Izobraevalnega centra za zaito in reevanje (ICZR) na Igu ter Regijskega

centra za obveanje (ReCO) v Postojni.

1.7. Opredelitev temeljnih pojmov

(1) Gasilstvo je obvezna lokalna javna sluba, katere trajno in nemoteno opravljanje

zagotavljajo lokalne skupnosti in drava.

(2) Gasilstvo je dejavnost humanitarne narave (Zakon o gasilstvu, Ur. l. RS, t.

71,1993: 3695).

Gasilstvo je dejavnost, namenjena prepreevanju (preventiva) in gaenju poarov

(Leksikon Cankarjeve zalobe, 1998: 298).

19

Gasilec je oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva in

je psihofizino in zdravstveno sposobna ter strokovno usposobljena za opravljanje teh

nalog (Zakon o gasilstvu, Ur. l. RS, t. 71,1993: 3695).

Gasilec je, kdor se poklicno ukvarja z gaenjem ali je lan gasilskega drutva

(Veliki sploni leksikon (2), 1997: 1213).

Gasilska enota je poklicna ali prostovoljna enota, ki opravlja operativne naloge

gasilstva in izpolnjuje druge pogoje doloene z zakonom (Zakon o gasilstvu, Ur. l.

RS, t. 71,1993: 3696).

Gasilske enote: poklicne, v vejih mestih in tovarnah; obratne, v podjetjih in

zavodih; prostovoljne, v manjih krajih. Osebje posebej izueno za gaenje razlinih

snovi, ruenje goreih objektov, gaenje v gozdu, za reevanje iz stavb in dajanje prve

pomoi, za reevanje potapljajoih in uporabo razne gasilske opreme (Leksikon

Cankarjeve zalobe, 1998: 298).

Gasilske organizacije so gasilska drutva in njihove gasilske enote, gasilske zveze,

zavodi za gaenje in reevanje ter reijski obrati (Zakon o gasilstvu, Ur.l. RS, t.

71,1993: 3696).

Gasilsko drutvo je humanitarna organizacija, v kateri obani prostovoljno

sodelujejo in opravljajo naloge na podroju gasilstva, varstva pred poarom ter druge

aktivnosti, ki so pomembne za razvoj in delo gasilstva (Zakon o gasilstvu, Ur.l. RS,

t. 71,1993: 3696).

20

2. SISTEM ZAITE IN REEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI

Z zakonodajo, ki je bila sprejeta po letu 1992, je bil sistem zaite in reevanja v

Sloveniji izloen iz obrambnega sistema z namenom, da se organizira kot celovita

interdisciplinarna dejavnost ter da se vse reevalne slube in druge namensko

organizirane sile za zaito, reevanje in pomo poveejo v organizacijsko in

funkcionalno enoten sistem. Tako so se na tem podroju odprle monosti najirega

sodelovanja nevladnih organizacij ter monosti postavitve in uporabe skupne

telekomunikacijske, informacijske, izobraevalne in druge infrastrukture. Temeljna

usmeritev in naloga sistema je formalnopravno postala preventiva, teie delovanja

pa je v lokalnih skupnostih.1 Torej nacionalnovarnostni sistem Republike Slovenije

zajema obrambni sistem, iz obrambnega sistema izloen sistem zaite in reevanja ter

varnostni sistem.

Shema 2.1: Glavne naloge sistema zaite in reevanja

Vir: (1993) Organizacijska zasnova sistema zaite in reevanja v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za

obrambo, Republika uprava za zaito in reevanje, Ljubljana.

Glavne naloge sistema so: vodenje, vzpostavljanje in vzdrevanje pripravljenosti,

obveanje, zaita, pomo in reevanje ter odpravljanje posledic (glej shemo 2.1).

1 Povzeto po Zakonodaja, http://www.mo-rs.si/urszr/slo_iso/szakonodaja.htm (7.12.2001).

VODENJE

VZPOSTAVLJANJE IN VZDREVANJE PRIPRAVLJENOSTI

OBVEANJE

ZAITA

POMO IN REEVANJE

ODPRAVLJANJE POSLEDIC

21

Temeljne naloge sistema zaite in reevanja so humanitarne in nevojake narave; vse

oblike zaite, reevanja in pomoi se izvajajo v skladu z naeli mednarodnega

humanitarnega prava in mednarodnega prava o varstvu ljudi, ivali, kulturne dediine

in okolja pred kodljivimi vplivi naravnih in civilizacijskih nesre ter v skladu s

sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. Zmogljivosti za zaito, reevanje in pomo, ki

so na voljo, se lahko uporabijo tudi v mednarodnih humanitarnih akcijah. Glavni cilj

sistema je zmanjanje tevila naravnih in drugih nesre in njihovih posledic ter rtev

in drugih posledic vojakih spopadov. Sam sistem vsekakor predstavlja pomemben

element zagotavljanja varstva pred naravnimi in drugimi nesreami.

Sistem zaite in reevanja zajema predvsem:

- organe upravljanja in vodenja,

- slubo za opazovanje in obveanje,

- enote in slube za zaito, pomo in reevanje,

- zaitne ukrepe,

- samozaito in vzajemno pomo prebivalcev,

- objekte, naprave in druga materialna sredstva za zaito in reevanje.2

Sistem upravljajo organi civilne oblasti, v skladu s pristojnostmi, na ravni drave ga

upravljata Dravni zbor in Vlada RS, v obinah pa obinski sveti in upani. Za

operativno-strokovno vodenje zaite in reevanja se ustanovijo tabi Civilne zaite.

Sluba za opazovanje in obveanje opravlja informacijsko dejavnost za potrebe

upravljanja in vodenja zaite in reevanja. Sem sodijo republiki in regijski centri za

obveanje. Enote in slube za zaito, pomo in reevanje so lahko glede na nain

vkljuevanja prostovoljne, poklicne in dolnostne; vse skupaj vkljuujejo okoli 5

odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Prostovoljne formacije v okviru prostovoljnih

drutev in drugih prostovoljnih organizacij predstavljajo okoli 45 odstotkov vseh sil za

zaito in reevanje, medtem ko predstavljajo poklicne formacije okoli 5 odstotkov in

dolnostne 50 odstotkov vseh sil za zaito in reevanje. Zaitni ukrepi so gradbeni in

drugi tehnini, ukrepi evakuacije, oskrba ter nastanitev brezdomcev in drugih

ogroenih, radioloka, kemina in bioloka zaita, gradnja in uporaba zakloni,

zaita kulturne dediine ter zaita pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

Samozaita in vzajemna pomo obsegata ukrepe prebivalstva za prepreevanje in

ublaitev posledic naravnih in drugih nesre ter oblik mnoinega nasilja. Za objekte,

2 Organizacijska zasnova sistema zaite in reevanja v Republiki Sloveniji,1993: 14.

22

naprave in druga sredstva zaite in reevanja se tejejo zaklonia in drugi zaitni

objekti.

Sistem zaite in reevanja je normativno, organizacijsko in funkcionalno avtonomen,

loen od obrambne in varnostne vloge drave. Izvedene so bile obsene organizacijske

spremembe, katerih bistvo je, da so v celoto povezani operativni sestavi nevladnih

organizacij, ki se ukvarjajo z reevanjem, in poklicne reevalne slube. Vse to

omogoa racionalno in uinkovito organizacijo sil za zaito in reevanje. Uveljavljajo

se tehnine reitve, ki omogoajo pravoasno odkrivanje nevarnosti in obveanje o

njih ter hitro ukrepanje ob nesreah. To velja zlasti za nov sistem zvez, informacijski

sistem, uporabo razlinih opazovalnih omreij ter tudi za uvajanje enotnega

evropskega klica v sili. eprav je uveljavljanje sistema omejeno z realnimi

materialnimi monostmi, so temeljni deli sistema zaiveli v praksi in sistem deluje.

Potrebno in smotrno pa je vlaganje v preventivo, v zmanjanje monosti za nastanek

nesree oziroma ublaitev njenih posledic, saj na tem podroju zaostajamo (povzeto

po Bogataj, 1997: 5-6).

V nadaljevanju diplomske naloge podajam pregled enot in slub drutev in drugih

nevladnih organizacij v sistemu zaite in reevanja ter se znotraj teh poglabljam v

delovanje gasilske organizacije.

23

3. ORGANIZACIJE IN DRUTVA V SISTEMU ZAITE IN REEVANJA V

REPUBLIKI SLOVENIJI

3.1. Rdei kri Slovenije (RKS)

Zaetki dejavnosti Rdeega kria na Slovenskem segajo v estdeseta leta devetnajstega

stoletja, sodobna organizacija Rdeega kria pa je bila ustanovljena 18.6.1944 v

Gradcu v Beli krajini. Od leta 1993 je RKS vkljuen v svetovno Gibanje Rdeega

kria in deluje v okviru Mednarodnega odbora RK, Mednarodne federacije drutev

Rdeega kria in Rdeega polmeseca. Rdei kri Slovenije kot nevladna,

nestrankarska in nepridobitna humanitarna organizacija deluje predvsem na

zdravstvenem in socialnem podroju. S svojimi prostovoljci skrbi za izvajanje

programov socialne pomoi, zdravstvene vzgoje, prve pomoi, krvodajalstva,

poizvedovalne slube in pomoi posebno ogroenim skupinam prebivalstva. RKS je z

zakonom pooblaen za izvajanje celotnega usposabljanja pripadnikov Civilne zaite

za prvo medicinsko pomo, ob naravnih in drugih nesreah pa za zbiranje krvi,

poizvedovalno slubo ter za nastanitev in oskrbo brezdomcev in drugih ogroenih

ljudi. Za opravljanje nalog zaite, reevanja in pomoi dravnega pomena RKS

organizira stacionarij v Mariboru, nastanitvene enote pa v Ljubljani, Novi Gorici in

Novem Mestu. Naloge stacionarija in nastanitvenih enot so:

- oskrbovanje in negovanje pokodovanih in obolelih,

- oskrbovanje in negovanje posebno ogroenih prebivalcev (nosenic, mater z

otroki, invalidov, starejih oseb idr.).3

RKS je kot neodvisna, humanitarna organizacija, nacionalnega pomena organizirana

kot enotno drutvo, ki deluje v dvanajstih regijah, 56-ih obmonih zdruenjih in 1.200

krajevnih organizacijah Rdeega kria v dravi. Zdruuje okoli 800.000 prostovoljcev

in podpornih lanov.

Organi RKS, ki jih voli najviji organ RKS, generalna skupina so: glavni odbor,

izvrni odbor, nadzorni odbor ter astno razsodie. Glavnemu odboru predseduje

predsednik z dvema podpredsednikoma, strokovno slubo RKS pa vodi generalni

sekretar, ki je odgovoren za uresnievanje smernic in programov, sprejetih od organov

RKS ter zakonitost in javnost dela.

3 Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo, Ur. l. RS, t. 22, 1999: 2417.

24

Shema 3.1: Nacionalna organiziranost Rdeega kria

Vir: Rdei kri Slovenije: osnovni podatki, http//www2arnes.si/~ljrksl/html_slo/osnovni podatki.html

(14.3.2002).

3.2. Slovenska karitas

Slovenska karitas je dobrodelna ustanova rimskokatolike cerkve na Slovenskem, ki jo

je prvega maja 1990 ustanovila Slovenska pokrajinska kofovska konferenca. Njen

namen je uresnievati dobrodelno in socialno dejavnost v slovenski cerkvi in drubi,

zlasti e na podroju odpravljanja posledic naravnih nesre in drugih katastrof doma in

po svetu. To je cerkveno in civilnopravno priznana organizacija, e vedno pa se

sreuje z nazorsko zadranostjo mnogih in pravno nejasno urejenim statusom; Karitas

namre e dandanes nima priznanega pravnega statusa, ki bi jo enakopravno umestil

med dobrodelne organizacije.

Slovenska karitas se glede na naravo svojega delovanja vkljuuje v sistem zaite in

reevanja; Slovenija ima namre za ukrepanje ob naravnih in drugih nesreah

pripravljene sile za zaito, reevanje in pomo. Aktiviste Slovenske karitas lahko

NADZORNI ODBOR

DELOVNA TELESA

GENERALNASKUPINA

GLAVNI ODBOR

IZVRNI ODBOR

PREDSEDNIK

PODPREDSEDNIK

GENERALNI SEKRETAR

OBMONAZDRUENJA

KRAJEVNAZDRUENJA

STROKOVNE SLUBE

25

poleg aktivistov RKS, radioamaterjev in lanov drugih humanitarnih organizacij

uvrstimo v skupino javnih delavcev in posameznih strokovnjakov na podroju zaite,

reevanja in pomoi.

Slovenska karitas ravna v skladu s smernicami Slovenske kofovske konference in

sodeluje z njenimi ustanovami. Predsednik Karitas predstavlja organizacijo v cerkvi in

javnosti, imenuje ga Slovenska kofovska konferenca.

Shema 3.2: Organizacija Slovenske karitas

UPNIJSKE KARITAS UPNIJSKE KARITAS UPNIJSKE KARITAS

Slovenska karitas povezuje in usklajuje delo kofijskih karitas (Ljubljana, Maribor,

Koper) ter sodeluje z ustreznimi slubami, dobrodelnimi ustanovami in gibanji doma

in na tujem. Njena dejavnost je razvejana po kofijskih in upnijskih Karitas.

Slovenska Karitas je lanica mednarodne in evropske Karitas, sprejema njena naela

delovanja ter povezuje Slovenijo z mednarodnimi in meddravnimi nevladnimi

organizacijami na dobrodelnem in humanitarnem podroju.

3.3. Gorska reevalna sluba Slovenije (GRSS)

Gorska reevalna sluba Slovenije je z zakonom utemeljena kot javna sluba

dravnega pomena. V skladu z zakonom jo organizira Planinska zveza Slovenije, v

okviru sedemnajstih postaj gorske reevalne slube, ki pokrivajo celoten alpski in

predalpski prostor Slovenije. V postajah deluje ve kot 660 prostovoljnih gorskih

reevalcev. GRSS je bila sprejeta v Mednarodno komisijo za reevanje v gorah

(IKAR) leta 1992, eprav je slovenska GRS v tej komisiji aktivno sodelovala in

zastopala vse jugoslovanske gorske reevalce od leta 1953 naprej. Prva slovenska

gorska reevalna postaja pa je bila ustanovljena e leta 1912. Zaradi nalog, ki jih ima

SLOVENSKAKARITAS

KOFIJSKA KARITAS

LJUBLJANA

KOFIJSKA KARITAS MARIBOR

KOFIJSKA KARITAS KOPER

26

GRS, sodeluje z obmejnimi gorskimi reevalnimi postajami in deelnimi reevalnimi

slubami sosednjih drav. GRS deluje kot javna sluba v okviru Republike uprave za

zaito in reevanje, ki GRS sofinancira, pri emer se kot izhodie za sofinanciranje

upoteva 430 gorskih reevalcev razlinih specialnosti. Deluje kot prostovoljna,

nepridobitna, lovekoljubna, nestrankarska organizacija javnega pomena.

Naloge gorske reevalne slube so zlasti:

- dajanje prve pomoi in reevanje ponesreenih v gorskem svetu;

- reevanje ponesreenih iz snenih plazov;

- iskanje in poizvedovanje za pogreanimi v gorskem svetu;

- opazovanje nevarnosti snenih plazov ter drugih nevarnosti v gorskem svetu ter

obveanje pristojnih organov in javnosti o njih;

- sodelovanje pri zaiti in reevanju ob naravnih in drugih nesreah v skladu z

organizacijo in sposobnostmi slube.4

Shema 3.3: Vodstvo GRSS

SEKRETARIAT KOMISIJE ZA GRS - NAELNIK KOMISIJE ZA GRS

- NAMESTNIK NAELNIKA

- BLAGAJNIK

- PODKOMISIJA ZA VZGOJO IN REEVALNO TEHNIKO

- PODKOMISIJA ZA LETALSKO REEVANJE

- ZDRAVNIKA PODKOMISIJA

- PODKOMISIJA ZA REEVANJE IZPOD PLAZOV

- PODKOMISIJA ZA OPREMO

- PODKOMISIJA ZA ZVEZE

- PODKOMISIJA ZA INFORMIRANJE IN ANALIZO

- GOSPODAR

DISCIPLINSKO RAZSODIE IN NADZORNI ODBOR - PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA - LAN NADZORNEGA ODBORA

- LAN NADZORNEGA ODBORA

- NAMESTNIK PREDSEDNIKA DISCIPLINSKEGA RAZSODIA

Vir: prirejeno po Gorska reevalna sluba Slovenije, http://www.pzs.si/grs/ (18.3.2002).

4 Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo, Ur. l. RS, t. 22,1999: 2416.

27

Vodstvo GRS Slovenije sestavljajo sekretariat komisije za GRS ter disciplinsko

razsodie in nadzorni odbor (glej shemo 3.3).

3.4. Jamarska reevalna sluba Slovenije (JRSS)

Jamarska reevalna sluba je organizirana kot stalna sluba pri Jamarski zvezi

Slovenije in povezuje 43 amaterskih klubov in drutev. Z zakonom o varstvu pred

naravnimi in drugimi nesreami je utemeljena kot javna reevalna sluba dravnega

pomena. V stalni operativni pripravljenosti je priblino 60 operativnih jamarskih

reevalcev, ki so razporejeni po regijah, vseh lanov JRS pa je preko 100. Osnovni

naziv je jamarski reevalec, lahko pa napreduje v operativnega jamarskega reevalca,

vodjo reevalne skupine ali intruktorja reevanja. Lahko se specializira za eno od

posebnih nalog, kot so: zdravnik, potaplja ali miner.

Dejavnost JRS sofinancira Uprava republike Slovenije za zaito in reevanje, pri

emer se kot izhodie upoteva 45 jamarskih reevalcev razlinih specialnosti in do 8

jamarjev-potapljaev.

JRS ima 7 reevalnih centrov (Ljubljana, Kranj, Tolmin, Seana, Postojna, Velenje,

Novo mesto), ki skupaj pokrivajo vsa kraka obmoja Slovenije. Vsak reevalni center

ima svoje skladie opreme, poleg tega pa je v Ljubljani e skupno Republiko

skladie opreme. Center vodi vodja centra, ki s svojimi reevalci posreduje v manjih

jamskih nesreah in sodeluje pri republikih aktivnostih ter vejih reevanjih. Naloge

jamarske reevalne slube so:

- reevanje ponesreenih v krakih jamah;

- iskanje pogreanih v krakih jamah;

- sodelovanje pri odpravljanju posledic ekolokih nesre v krakem podzemlju;

- opazovanje nevarnosti v krakih jamah ter obveanje pristojnih organov in

javnosti o njih;

- reevanje ljudi iz ogroenih objektov;

- sodelovanje pri zaiti in reevanju ob naravnih in drugih nesreah v skladu z

organizacijo in sposobnostmi slube.5

5 Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo, Ur. l. RS, t. 22, 1999: 2416.

28

VODSTVO JRS

LANI JRS

Shema 3.4: Struktura jamarske reevalne slube

Vir: Jamarska reevalna sluba organiziranost, http:/www.jamarska-zveza.si/jrs/organiziranost.html

(16.3.2002).

3.5. Kinoloka zveza Slovenije (KZS) in Zveza drutev vodnikov reevalnih

psov Slovenije

V Sloveniji deluje 62 portnih kinolokih in 18 lovskih kinolokih drutev, ki imajo

skupno 7.500 lanov. Drutva so povezana v Kinoloko zvezo Slovenije in v Zvezo

drutev vodnikov reevalnih psov Slovenije. Z reevanjem iz ruevin in plazov se

ukvarja ve kot 150 lanov kinolokih drutev vodnikov reevalnih psov. Kinoloka

zveza Slovenije je bila sprejeta v Mednarodno kinoloko federacijo (FCI) leta 1992.

Kinoloka zveza Slovenije je imela svoje prve zaetke organiziranega kinolokega

delovanja z ustanovitvijo prve slovenske kinoloke organizacije, Drutva ljubiteljev

ptiarjev, ustanovljenega leta 1921. Leta 1925 so ustanovili Jugoslovansko kinoloko

OBNI ZBOR JZS PREDSEDSTVO JZS

VODJA

OPERATIVA

IZOBRAEVANJE

FINANCE IN TAJNITVO

OPREMA

REEVALCI DOLOENIH SPECIALNOSTI (zdravnik, potaplja, miner, vezist, logist, letalec)

REEVALCI

PRIPRAVNIKI

29

zvezo s sedeem v Ljubljani, naa nacionalna kinoloka zveza pa je bila posebej

ustanovljena ele leta 1946. Osnovna dejavnost KZS je nartna vzreja, ki jo vodijo

vzrejne komisije pri pasemskih klubih ali neposredno pri zvezi, olanje psov, ki ga

izvajajo posamezna kinoloka drutva, poleg tega zveza izobrauje svoje strokovne

kadre.

Enote reevalcev z reevalnimi psi organizirata Kinoloka zveza Slovenije in Zveza

drutev vodnikov reevalnih psov Slovenije, in sicer v:

- Ljubljanski ter Gorenjski regiji po dve ekipi;

- Po eno ekipo v Severnoprimorski, Obalni, Zahodnotajerski, Podravski,

Notranjski, Zasavski ter Dolenjski regiji.

Naloge reevalcev z reevalnimi psi so iskanje, reevanje in nudenje pomoi

preivelim v ruevinah.6

3.6. Slovenska potapljaka zveza (SPZ)

V Sloveniji deluje 21 potapljakih drutev, ki se povezujejo v Slovensko potapljako

zvezo. V teh drutvih deluje 1.200 prostovoljnih potapljaev, od tega 62 intruktorjev

in 27 zdravnikov specialistov. Potapljaka drutva in njihova zveza skupaj organizirajo

podvodno reevalno slubo, ki je namenjena reevanju iz vode in na njej. S podvodno

reevalno dejavnostjo se ukvarja ve kot 90 prostovoljnih potapljaev. Slovenska

potapljaka zveza je bila sprejeta v Svetovno podvodno zdruenje (CMAS) leta 1993.

Enote za reevanje iz vode in na vodi organizira Slovenska potapljaka zveza v:

- Vzhodnotajerski regiji za poreje Mure in Drave;

- Zahodnotajerski regiji za poreje Savinje;

- Ljubljanski regiji za poreje Save;

- Severnoprimorski regiji za poreje Soe;

- Obalni regiji za morje.

Naloge enot za reevanje iz vode in na vodi so zlasti:

- iskanje in reevanje ponesreenih iz vode in na vodi;

- sodelovanje pri reevanju ljudi, ivali, premoenja in kulturne dediine ob

poplavah ter nesreah na vodi;

6 Povzeto po Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo, Ur. l. RS, t. 22, 1999: 2417.

30

- sodelovanje pri opravljanju nujnih zaitnih in drugih del zaradi prepreitve in

ublaitve posledic nesre na vodah.7

Shema 3.5: Struktura Slovenske potapljake zveze

Vir: prirejeno po Struktura SPZ, http:www.spz.si/Spz/struktura.htm (27.3.2002).

7 Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo, Ur.l. RS, t. 22,1999: 2416.

PREDSEDNIK SPZ

PODPREDSEDNIK SPZ LAN PREDSEDSTVA SPZ

Predsednik komiteja za izobraevanje

Predsednik komiteja za port in rekreacijo

Predsednik komiteja za zaito in reevanje

Nadzorni odbor

astno razsodie

Poslovni sekretar Raunovodstvo

KOMITE ZA IZOBRAEVANJE

(tehnini komite)

KOMITE ZA PORT IN

REKREACIJO KOMITE ZA ZAITO IN REEVANJE

KOMISIJA ZA OPREMLJANJE REEVALCEV PRS

KOMISIJA ZA USPOSABLJANJE REEVALCEV PRS

NAELNIK PODVODNE REEVALNE SLUBE

REEVALNE POSTAJE

31

3.7. Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) in Zdruenje slovenskih katolikih

skavtinj in skavtov (ZSKSS)

Taborniki in skavti so organizirani v rodove in druge organizacijske oblike tabornike

oziroma skavtske organizacije in se povezujejo v Zvezo tabornikov Slovenije oziroma

v Zdruenje slovenskih katolikih skavtinj in skavtov. Organizaciji nadaljujeta

tradicijo predvojne skavtske in gozdovnike organizacije. V njih deluje okoli 12.000

tabornikov oziroma skavtov. Tabornike in skavtske organizacije v okviru svoje

dejavnosti nartno razvijajo pripravljenost za pomo prizadetim ob naravnih in drugih

nesreah. Njihova naloga je predvsem postavljanje otori in urejanje drugih zaasnih

prebivali za ljudi, ki so ob nesreah ostali brez varnih domov. Slovenski taborniki in

skavti so bili sprejeti v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM), ugledno

organizacijo s 25 milijoni lanov in lanic v ve kot 200 dravah, leta 1994.

Zveza tabornikov Slovenije je prostovoljna, mladinska, vzgojna in nepolitina

organizacija, odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali preprianje. Sloni

na naelih svetovnega skavtskega gibanja in poudarja pomen pluralizma, svobode

posameznika, miru in moralno etinih vrednot. ZTS je bila v letu 2001 stara natanko

50 let, korenine te organizacije pa segajo e dlje; e leta 1913 je kranjski deelni

predsednik poslal na Dunaj Pavla Kunavra, da se seznani s skavtskim gibanjem in ga

prenese na Kranjsko. Danes teje ZTS ve kot 10.000 aktivnih lanov, organiziranih v

vode, klube, druine in rodove. Organizacijo sestavljajo:

- komisija za vzgojo in izobraevanje,

- komisija za program,

- komisija za finanno-materialne zadeve,

- komisija za odnose z javnostmi,

- komisija za mednarodno dejavnost,

- skupina za delo z druganimi.

Zdruenje slovenskih katolikih skavtinj in skavtov organizira svoje lane v tri

razline skupine: prva skupina, namenjena najmlajim, se imenuje krdelo, druga vod

oziroma eta in tretja klan. Vsi skupaj so nadalje zdrueni najprej v svojem kraju v

skupino, imenovano steg, vsi slovenski stegi pa v ZSKSS, ki zdruuje ve kot 3.000

skavtinj in skavtov v 50 stegih in skavtskih skupinah iz cele Slovenije.

Vodstvo ZSKSS:

- naelnik in naelnica,

32

- generalni duhovni asistent,

- poverjenik in poverjenica za mednarodne odnose,

- poverjenik za trajne in zaasne naloge.

Enote za postavitev zaasnih prebivali organizirata Zveza tabornikov Slovenije in

Zdruenje Slovenskih katolikih skavtinj in skavtov v:

- Ljubljanski regiji en oddelek in eno ekipo;

- Vzhodnotajerski ter Obalni regiji dve ekipi;

- Gorenjski, Notranjski, Severnoprimorski, Koroki, Zahodnotajerski, Podravski,

Pomurski in Dolenjski regiji po eno ekipo.

Naloge enot za postavitev zasilnih prebivali so:

- postavljanje zaasnih prebivali za ogroene prebivalce

- sodelovanje pri zagotavljanju potrebnih ivljenjskih pogojev v zaasnih

prebivaliih.8

3.8. Zveza radioamaterjev Slovenije (ZRS)

V Sloveniji deluje 90 klubov radioamaterjev, v katere je vlanjenih ve kot 7.000

prostovoljnih radioamaterjev. Radioamaterji zagotavljajo v obinah dopolnilni sistem

radijskih zvez za potrebe zaitnih in reevalnih aktivnosti ob mnoinih nesreah,

sodelujejo pa tudi pri obveanju svetovne javnosti o posledicah nesre in potrebni

pomoi. Zveza radioamaterjev Slovenije je bila sprejeta v Mednarodno radioamatersko

zvezo IARU leta 1992.

ZRS je prostovoljna, samostojna, nepridobitna zveza radioamaterjev drutev

radioklubov, ustanovljena zaradi uresnievanja skupnih interesov povezovanja in

izpopolnjevanja radioamaterskih dejavnosti.

Organi ZRS so:

- konferenca ZRS,

- upravni odbor ZRS,

- nadzorni odbor ZRS,

- disciplinska komisija ZRS.

lani organov ZRS so za svoje delo odgovorni konferenci ZRS.

8 Povzeto po Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo, Ur. l. RS, t. 22, 1999: 2417.

33

ZRS je bila ustanovljena 1946 in je takrat delovala v okviru Jugoslovanske zveze

radioamaterjev kot prostovoljna in aktivna lanica do decembra 1991, ko je iz

zveze izstopila. V letu 1992 je zaela s postopki pridruitve v Mednarodno zvezo

radioamaterjev in bila tudi sprejeta.

Eden od glavnih ciljev oziroma nalog ZRS je med drugim sodelovanje v humanitarnih

in patriotskih akcijah ter nalogah ob naravnih ali drugih nesreah in nevarnostih.

Radioamaterji so leta 1992 sprejeli ARON kodeks, to je kodeks aktivnosti

radioamaterjev ob nesreah in nevarnostih. S tem kodeksom se doloajo pravila

vedenja in delovanja radioamaterjev ob nesreah, kot so: elementarne nesree, veje

ekoloke nesree ali nevarnosti. Radioamater, ki opazi ali sprejme obvestilo o

znamenjih, pojavih ali dogodkih, ki ogroajo imetje, zdravje ali ivljenje ljudi, je

dolan obvestiti pristojne slube.

3.9. Civilna zaita

Civilna zaita obsega namensko organizirane organe, enote in slube za zaito,

reevanje in pomo. Organizirajo jih gospodarske drube, zavodi in druge organizacije

ter obine in drava za opravljanje tistih nalog zaite, reevanja in pomoi, ki jih ne

opravljajo oziroma jih glede na tevilnost ne morejo v celoti opravljati druge

reevalne slube. Pripadniki organov, enot in slub Civilne zaite opravljajo svoje

naloge nepoklicno, na podlagi z zakonom doloene dravljanske dolnosti, predvsem

ob mnoinih naravnih in civilizacijskih nesreah.

Zaradi izredno obsene tematike v povezavi s Civilno zaito podajam na tem mestu

samo osnovni pregled enot, slub in organov Civilne zaite; v nalogi namre vejo

pozornost namenjam gasilski organizaciji.

Za opravljanje nalog zaite, reevanja in pomoi se organizirajo enote, slube in

organi Civilne zaite. Njihove naloge so doloene v Uredbi o organiziranju,

opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo, Uradni list RS,

t.22/99.

Enote, slube in organi Civilne zaite:

a) enote za prvo pomo,

b) enote za prvo veterinarsko pomo,

34

c) tehnine reevalne enote,

d) enote za radioloko, kemijsko in bioloko zaito,

e) enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi,

f) sluba za proenje snenih plazov,

g) slube za vzdrevanje in uporabo zakloni,

h) slube za podporo,

i) poverjeniki za Civilno zaito in njihove namestniki,

j) poveljniki Civilne zaite in njihovi namestniki ter tabi Civilne zaite.

3.10. Nadomestna civilna sluba

Nadomestna civilna sluba se izvaja v sistemu za zaito, reevanje in pomo oziroma

v vladnih in nevladnih organizacijah, ki opravljajo reevanje, humanitarno ali drugo

dejavnost, ki je javnega pomena. Na ta nain lahko dravljani opravljajo nadomestno

civilno sluenje v okviru Slovenske karitas in Rdeega kria ter nekaterih drugih

organizacij. V Sloveniji lahko dravljani, ki zaradi ugovora vesti ne elijo opravljati

vojake slube, opravljajo nadomestno civilno slubo na podroju zaite in reevanja

ter v drugih humanitarnih dejavnostih. Ta traja sedem mesecev. Dravljani so po

opravljeni civilni slubi praviloma razporejeni v Civilni zaiti.

Usposabljanje za civilno slubo na podroju zaite in reevanja, ki traja tri mesece, se

izvaja v Zavodu za gasilsko in reevalno dejavnost v Seani in v nekaterih drugih

poklicnih gasilskih organizacijah ter v Izobraevalnem centru za zaito in reevanje

Republike Slovenije na Igu.

Izobraevalni center za zaito in reevanje (ICZR) je bil ustanovljen in deluje na

podlagi 113. lena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami, ki doloa,

da se za izobraevanje in usposabljanje s podroja varstva pred naravnimi in drugimi

nesreami pri Upravi Republike Slovenije za zaito in reevanje ustanovi

Izobraevalni center za zaito in reevanje Republike Slovenije. Center je bil

zgrajen leta 1993. ICZR sodeluje tudi z drugimi strokovnimi in

znanstvenoraziskovalnimi organizacijami in ustanovami v dravi ter s podobnimi

centri v tujini. V njem potekajo nekateri programi usposabljanja pripadnikov Civilne

zaite, lanov enot, slub in drugih operativnih sestavov drutev ter drugih nevladnih

organizacij, gospodarskih zdrub, zavodov in drugih organizacij.

35

Zavod za gasilno in reevalno slubo Seana poleg osnovnih dejavnosti reevanja in

drugih gasilskih storitev opravlja e izvajanje nadomestne civilne slube in predstavlja

eno najpomembnejih javnih institucij na krakem obmoju. Delo v zavodu je

organizirano po podrojih dela, in sicer delujejo: operativna gasilsko reevalna,

preventivna, vzdrevalna, servisna in raunovodsko-splona sluba, sluba za

organizacijo prehrane ter sluba civilnega sluenja vojakega roka. Zavod je priel z

delovati 1.1. 1992, leta 1993 se je zavod preselil, soasno s preselitvijo pa se je zaelo

tudi izvajanje nadomestne civilne slube, ki omogoa stalno pripravljenost in izvajanje

vseh vrst gasilskih intervencij e posebno pa varovanje Krasa pred poari v naravnem

okolju. Zavod ima sklenjene pogodbe s svojimi podizvajalci, pri katerih opravljajo

nadomestno civilno slubo po konanem temeljnem usposabljanju. Ti so: Gasilsko

reevalna sluba PO Kranj, Gasilski zavod Trbovlje, MORS - URSZR, Gasilska zveza

Postojna, Gasilska zveza kofja Loka, Gasilska zveza Slovenije.

Smisel in cilj celotnega usposabljanja med opravljanjem nadomestne civilne slube je

v tem, da se obveznike pripravi za opravljanje razlinih nalog v sistemu zaite in

reevanja, v katerega bodo vkljueni po rtanju iz vojake evidence.

3.11. Policija in Slovenska vojska (SV)

Policija ob naravnih in drugih nesreah zagotavlja javni red in mir ter varnost na

prizadetih in ogroenih obmojih, sodeluje pri zaiti in reevanju ljudi in imetja. S

svojo specialno, letalsko enoto ter nekaterimi drugimi operativnimi sestavi sodeluje

tudi neposredno v zaitnih in reevalnih akcijah. V akcije zaite in reevanja se

vkljuuje na podlagi pooblastil, doloenih v Zakonu o notranjih zadevah, in drugih

predpisov ter na podlagi usmeritev pristojnih tabov za civilno zaito.

Pri opravljanju nalog zaite, reevanja in pomoi sodeluje tudi Slovenska vojska.

Enote Slovenske vojske se za opravljanje nalog zaite in reevanja uporabijo glede na

njihovo usposobljenost in opremljenost. O njihovem sodelovanju pri zaiti in

reevanju odloa vlada, v nujnih primerih pa minister na predlog poveljnika Civilne

zaite Republike Slovenije. Enote Slovenske vojske, ki sodelujejo ob naravnih in

drugih nesreah:

- letalska enota SV,

- enota ABK (atomsko-bioloko-kemina) obramba,

- inenirska enota SV.

36

3.12. Gasilska zveza Slovenije (GZS)

V Sloveniji deluje 1.405 prostovoljnih gasilskih drutev, njihova posebnost pa je

vsekakor mnoinost, saj vkljuujejo skupaj okoli 115.000 lanov, po podatkih

Gasilske zveze Slovenije 119.000 lanov. Vsako drutvo ima gasilsko enoto; ta je

usposobljena in opremljena za gaenje in reevanje ob poarih ter drugih nesreah.

Gasilske enote imajo v svojih vrstah 44.078 operativnih gasilcev, kar pomeni, da je v

Sloveniji v povpreju ve kot 22 prostovoljnih gasilcev na tiso prebivalcev, oziroma

dva gasilca na km. Gasilska drutva se povezujejo v obinske ali obmone gasilske

zveze, vse skupaj pa v Gasilsko zvezo Slovenije. Gasilska zveza Slovenije je postala

lanica mednarodne gasilske organizacije CTIF (Mednarodni tehnini komite za

prepreevanje in gaenje ognja) leta 1992.

Ve o gasilstvu, gasilski organizaciji in temeljnih usmeritvah gasilstva podajam v

nadaljevanju diplomske naloge.

3.13. Sklep

Status organizacij in drutev ter njihova opredelitev sta doloena z zakoni, ki se

nanaajo na organizacije in drutva, elementarno pa pravico do zbiranja in zdruevanja

zagotavlja e 42. len Ustave Republike Slovenije.

Drutvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno zdruenje fizinih oseb, ki se

zdruujejo zaradi skupno doloenih interesov. Drutvu pa se lahko v skladu s

posebnimi predpisi podeli status drutva, ki deluje v javnem interesu, e njegovo

delovanje presega interese njegovih lanov. Status drutva, ki deluje v javnem

interesu, podeli drutvu minister, ki vodi upravni organ, pristojen za podroje, na

katerem drutvo deluje, v skladu s pogoji, kriteriji in nainom pridobitve, ki se

doloijo s posebnimi zakoni. Drutva in druge nevladne organizacije, razen gasilskih

drutev, ki se uvrajo v sistem zaite in reevanja, doloijo merila za organiziranje in

opremljanje svojih enot, slub in drugih operativnih sestavov v soglasju z Upravo

Republike Slovenije za zaito in reevanje. Pri zaiti in reevanju morajo v skladu z

zakonom sodelovati javna podjetja, zavodi in druge organizacije, ki jih doloi pristojni

dravni ali obinski organ. Sodelujejo tudi drutva in druge organizacije, ki opravljajo

37

dejavnost, pomembno za zaito in reevanje, oziroma so za to primerne in izrazijo

pripravljenost za sodelovanje.

V povezavi z drutvenim delom pa je prisotnih tudi ve negativnih stereotipov.

Najprej lahko omenim nain razmiljanja med lani drutev, ki nikakor ne sovpada z

jasno opredeljenim sistemom, nainom dela in odloanjem. Med lani je vekrat

prisoten obutek pretirane liberalnosti, kar lahko vodi v anarhinost, skratka

neupotevanje doloene hierarhije. Negativni odnosi iz drutev se posledino

prenaajo na operativne enote. Poveljnik civilne zaite eli na primer iz razlinih

drutev sestaviti enoto, ta pa zaradi slabih odnosov med samimi drutvi ne deluje po

svojih najboljih zmonostih. Govorimo lahko tudi o lokalno obarvanih interesih

lanov. Negativnosti se kaejo tudi pri organiziranju usposabljanj za lane drutev in

pri dodeljevanju opreme, saj drutva elijo usposabljanje in opremo glede na svoj

interes in ne glede na standardiziranost opreme. Pojavlja pa se tudi odpor do noenja

uniforme. Problemi, ki se pojavljajo pri drutvih, so: definiranje odgovornosti drutev,

problem strokovnosti in kvalitete, zagotavljanje finannih virov idr. Glede

nepravilnosti finannega poslovanja omenjam le odmevno afero Rdeega kria

Slovenije, ki je s svojim nepravilnim in nezakonitim financiranjem povzroil veliko

ogorenje in nezaupanje ire javnosti v humanitarne organizacije nasploh. Postavlja

se vpraanje razmejitve med amaterstvom in profesionalnostjo. Ta lonica bi morala

biti povezana z odgovornostjo amaterskih in profesionalnih delavcev in posledicami,

e se delo ne izvaja kakovostno. Akti, pravilniki so neuporabni, e ne opredelijo

dolnosti, odgovornosti in posledic. Na vseh podrojih drubenega ivljenja, sploh pa

na podroju varstva pred nesreami, tehnika in tehnologija izredno hitro napredujeta. S

tem postajajo naloge v organizacijah in drutvih vse bolj zahtevne, odgovorne in e

obseneje, kar vsekakor predstavlja dodatni napor pri prostovoljnem delu

posameznikov. Pojavlja pa se trend, da del nalog, ki jih sicer opravljajo prostovoljci,

opravijo zaposleni v strokovnih slubah. Na tem mestu omenjam e strankarsko

vmeavanje v ivljenje in delo drutev ter e prej omenjene lokalno obarvane interese,

ki se lahko pojavljajo v delovanju razlinih organizacij in drutev, kar pa povzroa

pomisleke o izpolnjevanju temeljnih ciljev in poslanstva same organizacije ali drutva.

Doloene nepravilnosti ali pomanjkljivosti so vekrat samo odsev posameznikovega

delovanja ali delovanja doloene skupine, in ne same narave organizacije ali drutva.

Zaradi teh bi bilo krivino zmanjevati vlogo in pomen organizacijam, ki igrajo

pomembno vlogo na razlinih podrojih. Humanitarne organizacije so pomemben del

38

socialnih mre, v katerih ljudje iejo oporo in pomo pri obvladovanju razmer ob

naravnih in drugih nesreah. Na Slovenskem je veina lovekoljubnih organizacij

dejansko nastala kot odgovor na nenehne gronje potresov, poplav, poarov, vojn in

drugih nevarnosti (povzeto po Ueninik, 1997:210).

Gorska reevalna sluba, Jamarska reevalna sluba, Podvodne reevalne slube,

kinologi, Rdei kri, Slovenska karitas, Civilna zaita, radioamaterji in drugi so v

Sloveniji potrebni, so zelo razvite in uinkovite slube. O tem smo se lahko prepriali

ob mnogih nesreah. Predstavljajo sistem modernih, med seboj povezanih reevalnih

slub. Posamezne slube in reevalci so pripravljeni tvegati svoj prosti as, svoje

zdravje in ivljenje, da bi pomagali drugim, bodisi ob poaru, v jami, v steni, ali na

vodi. Vse te slube skupaj z gasilsko organizacijo sestavljajo celovit in uinkovit

sistem varstva pred naravnimi in civilizacijskimi nesreami.

39

4. ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA GASILSTVA

V zaetku estdesetih let devetnajstega stoletja zasledimo na Slovenskem prve resneje

poskuse, da bi ustanovili organizacijo za gasilsko slubo, ki bi bila stalno in strokovno

pripravljena za gaenje poarov. Potrebo po taki organizaciji so najbolj utila mesta,

med njimi zlasti Ljubljana, kateri je bila poarna katastrofa v Cukrarni leta 1858, ko

je gorelo ves teden, e dobro v spominu.

4.1. Razvoj poarne obrambe v obdobju Avstro-Ogrske do 1. svetovne vojne

Neteti poari, ki so divjali v prejnjih stoletjih v naih krajih, so zaradi lesenih stavb

vasih do tal upepelili cele vasi, dele trgov in mest ter tako prizadejali prebivalcem

ogromno kodo. Ob tevilnih poarih so ljudje zautili potrebo, da zano z boljo

obrambo pred poari. Pokazalo se je, da samo skupen, organiziran nastop, skupna

akcija omogoa uspeh v borbi proti poarom, tako je nastala organizacija poarna

bramba, ki je bila predhodnica prostovoljnih gasilskih drutev.

e leta 1863 je v Ljubljani upan Miha Ambro prevzel vodstvo gaenja; za pomo je

doloil dva magistratna uradnika, osem slug in devet mestnih delavcev. Kljub temu pa

so se pri vsakem poaru pokazale pomanjkljivosti. Sluge, delavci, pomoniki in

uradniki so prepozno prihajali k ognju, orodje se je polomilo in porazgubilo. Tako se

je obrnil na telovadni drutvi Juni sokol in Turnverein s pronjo, da bi prevzela

gasilskega opravila v Ljubljani (povzeto po Boi, 1988: 24).

V Mariboru je junija 1879 prilo do pobude za ustanovitev redne poarne obrambe,

vendar je bila na obini zavrnjena. Julija istega leta je bila dana pobuda za ustanovitev

poarne obrambe v Celju. Februarja 1869 se je sestal pripravljalni odbor v Lakem in

na Ptuju, v Metliki pa so 19. septembra ustanovili gasilsko drutvo, ki je postalo prvo

prostovoljno gasilsko drutvo na Slovenskem. Po ustanovitvi prvih gasilskih drutev

se je ideja prostovoljnega gasilstva irila po vseh slovenskih deelah. Veina drutev

je nastala najvekrat po vejih in manjih poarih, pri katerih so bili ljudje brez moi

in nesree niso mogli prepreiti niti omejiti. Uspene akcije prvih gasilskih drutev

poarnih obramb, so spodbudile tudi druge, da so resno prijeli za delo, zbirali lane in

sredstva za nakup orodja in opreme. K nastajanju gasilskih drutev pa je pripomogla

tudi ira organiziranost ljudi, ki so se od estdesetih let 19. stoletja zdruevali zlasti v

italnicah.

40

Do leta 1881 je bilo na Slovenskem (brez Koroke) ustanovljenih 39 gasilskih drutev.

Dne 15. septembra 1881 sta cesar Franc Joef in ministrski predsednik Taaffe objavila

Postavo o poarni policiji in gasilskih straah za vojvodino Kranjsko, kateri so

kasneje dodali e nart pravil za prostovoljne poarne obrambe, slubeni red o odnosih

med posameznimi oddelki poarne obrambe in osnovna pravila za podporno matico

prostovoljne poarne obrambe. Vse to je na Kranjskem, podobno je bilo tudi v drugih

naih deelah, precej prispevalo k nadaljnjemu razvoju prostovoljnih gasilskih drutev,

ki so do 1. svetovne vojne proniknile v slovenska mesta, trge in vasi.

Pravno urejanje poarnega varstva, praktine izkunje prvih gasilskih drutev,

pripravljenost, da pomagajo ljudem v nesrei, organizacijska krepitev gasilstva, vse to

je prispevalo k hitri rasti in ustanavljanju novih in novih poarnih obramb. Do 1.

svetovne vojne, ki se je zaela leta 1914, je bilo na Slovenskem ustanovljenih e nad

380 drutev. Kljub zahtevi, da mora obina skrbeti za potrebno orodje in opremo, pa

so bila drutva slabo opremljena zlasti z brizgalnami in cevmi. Drutvene kronike so

polne podatkov, kako so lani zbirali denar za nakup orodja z raznimi zbiralnimi

akcijami, veselicami, prireditvami in podporami ljudi, ki so tudi na zunaj kazali svojo

naklonjenost gasilcem.

Gasilska drutva so se e kmalu po ustanovitvi povezovala v deelne zveze. V naih

deelah je v asu do 1. svetovne vojne delovalo 8 gasilskih zvez.

Organizacijsko so drutva izgledala skoraj popolnoma enako, najbolj opazne razlike so

bile le v tevilu lanstva, s tem pa tudi v orodju in opremi, ki jo je imelo posamezno

drutvo. Orodje in opremo so drutva kupovala na Nemkem, ekem in pri Albertu

Samassi v Ljubljani. Zaradi enotnosti dela, vadbe in nastopanja je razvoj sam nujno

zahteval zdruevanje v veje enote, ki naj bi vodile, usmerjale in irile gasilska

drutva. Vedno bolj je bilo potrebno tudi zastopati novo organizacijo pred oblastjo in

javnostjo, kar je bilo pomembno za vzdrevanje in materialno podpiranje mladih in

ibkih drutev. Tu pa so se pojavila vpraanja politine in narodnostne pripadnosti

gasilskih drutev oziroma njihovih lanov. Strankarsko in politino borbo je prekinila

ele 1. svetovna vojna, ki je s svojim unievanjem posegla tudi v gasilska drutva.

Avstrijska vlada je leta 1916 pozvala drutva, naj prodajo vsa orodja iz bakra in

medenine. Leta 1917 je bila podpisana pogodba o sodelovanju med Gasilsko zvezo in

Rdeim kriem pri reevanju. V letih od 1914 do 1918 so v dogovoru z organizacijo

Rdeega kria gasilci na Slovenskem prepeljali na tisoe ranjencev.

41

Kljub temu da so bili lani gasilskih drutev veinoma Slovenci, so imeli skoraj vse

pomembne poloaje v svojih rokah Nemci ali nemkutarji in Italijani na Primorskem.

Gospodarsko ibka slovenska veina je bila popolnoma odvisna od nemkih in

italijanskih fevdalcev, ki so znali spretno izkoristiti svoje poloaje za odloilen vpliv

in nemki duh v drutvih. Borba Slovencev proti nemkemu uradovanju, poveljevanju

in vplivu je bila naporna in se je dejansko konala ele po drugi svetovni vojni.

Plemenito geslo drugemu na pomo! je bilo vedno pred vsemi drugimi idejami in

stalii ob poarih in drugih nesreah. Gasilci so hiteli na poaria in druge kraje

nesre ne glede na svoje nacionalne in druge politine poglede, kajti pripadnost

gasilski organizaciji in s tem zavzetost za resnino pomo blinjemu v nesrei sta bili

pogosto najpomembneji. V gasilskih drutvih je veina lanov delovala v duhu gesla:

Bogu na ast, blinjemu na pomo!.

4.2. Znailnosti razvoja gasilstva na Slovenskem v obdobju Kraljevine SHS

Jugoslavije (1918-1941)

Po propadu Avstro-Ogrske in ustanovitvi Kraljevine SHS so nastale nove monosti za

uresniitev enotnega slovenskega gasilstva. Ta ideja je bila zlasti mona v krogih

bive Slovenske deelne zveze prostovoljnih gasilskih drutev na Kranjskem. Dne 1.

junija 1919 je bil v Ljubljani prvi obni zbor Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana,

na katerem so ukinili stare deelne zveze, sprejeli nova pravila in izvolili odbor, v

katerem so bili sami Slovenci. Predstavnikov nemko usmerjenih zvez (Koroke,

tajerske, Koevske) na zboru ni bilo. Leta 1920 je imela novoustanovljena JGZ

Ljubljana 22 gasilskih up s 306-imi drutvi in nekaj manj kot 10.000 lani, manj kot

jih je bilo pred zaetkom 1. svetovne vojne. V dvajsetih letih je bil doseen pomemben

napredek. Leta 1927 je imela 36 up, nad 580 gasilskih drutev in nad 20.000 lanov.

Hitra rast gasilstva in tevilna nova drutva pa so povzroala vedno veje

organizacijske teave. Gasilstvo je bilo neenotno, gasilci so nosili vsemogoe

uniforme in oznake; poveljevanja, vaje in nastopi so bili razlini, sami lani pa

pogosto nedisciplinirani in neenotni (povzeto po Boi, 1988: 97).

Leta 1920 se je zael dolgotrajen spor v ljubljanskem gasilskem drutvu. Bolezen

ljubljanskega gasilstva se je razirila kot epidemija po celi Sloveniji in razdvojila

gasilske vrste v dva tabora. Ljubljanski politini in gasilski krogi oitajo v tem asu

drug drugemu politino nezrelost, nesposobnost in valjanje v politini mlakui.

42

Vzviena gasilska gesla so bila pozabljena in zlorabljena, vsaka politina skupina pa je

visoko dvignila svoj politini prapor (Boi, 1988: 107).

Dne 15. julija 1933 je kralj Aleksander podpisal Zakon o organizaciji gasilstva, s

katerim se je prvi urejala organizacija gasilske slube v kraljevini Jugoslaviji. Le-ta

vse od svoje ustanovitve 1. decembra 1918 ni imela urejenega podroja javne slube,

tako da je gasilska organizacija delala v skladu s tradicijo, svojimi pravili in

razirjenostjo med ljudmi. Zakonska neurejenost dokazuje, kako malo so takrat reimi

in vlada skrbeli za varnost ljudi, ki v mnogih predelih Jugoslavije za sluaj poara,

niso bili zavarovani in so po nesrei najvekrat obuboali (povzeto po Boi, 1968:

242). Zakon je ukinil gasilska drutva in namesto njih dovoljeval le gasilske ete,

ukinjena je bila tudi samostojnost gasilskih organizacij. Upravo Gasilske zveze

Jugoslavije je imenoval minister za telesno vzgojo naroda. Izvolitev osrednjega in

nadzornega odbora gasilskih zajednic je potrjevala Gasilska zveza kraljevine

Jugoslavije v Beogradu. Izvolitev upnih uprav je potrjevala novoizvoljena in potrjena

uprava zajednice, izvoljeni upravni in nadzorni odbor gasilskih et pa uprava gasilske

upe. Ves ta sistem je moral izzvati in je izzval tevilne spore. Leta 1937 je bilo na

Slovenskem 942 et z nad 30.000 lani.

Vzdrevanje gasilskih drutev in Jugoslovanske gasilske zveze je bilo po prvi svetovni

vojni v Kraljevini SHS urejeno na osnovi starih avstrijskih predpisov in poarnih

redov. Podpore obin in pokrajinskih uprav v Ljubljani in Mariboru so bile zelo

majhne ali pa jih sploh ni bilo. JGZ je krila stroke poslovanja s podporami in

lanarino lanov. Veselice in razne druge prireditve so bile visoko obdavene in niso

prinesle vejih dohodkov.

Leta 1940 je bilo delo gasilskih et vse bolj usmerjeno k obrambi pred letalskimi

napadi. S propadom Kraljevine Jugoslavije je razpadla tudi gasilska organizacija v

Jugoslaviji in v Dravski banovini na Slovenskem.

4.3. Delovanje gasilcev med NOB in po njem

Vihar 2. svetovne vojne se je aprila 1941 zgrnil tudi nad Jugoslavijo. Ob napadu na

Jugoslavijo je odpovedala vojaka obramba, pa tudi gasilska organizacija ni bila

pripravljena za teke naloge obrambe civilnega prebivalstva pred napadi. Po aprilski

katastrofi leta 1941 so slovensko ozemlje zasedli okupatorji Italija, Nemija in

Madarska, ki so prevzeli vso oblast v deeli in vsak po svoje uvedli tudi gasilsko

43

slubo. V Ljubljani so Italijani razpustili prostovoljne gasilske ete, slubo je

opravljala poklicna gasilska eta v Mestnem domu v Ljubljani. V njej je bilo vedno

ve italijanskih gasilcev, ki so prili v glavnem iz Trsta, tako da je imela eta okrog

100 gasilcev. V Koevju, Novem mestu, Grosupljem, Metliki in Logatcu so bile

pomone ete pod vodstvom italijanskih gasilcev. Nemci so organizacijo podredili

policiji oziroma protiletalski zaiti. V etah so bili predvsem stareji lani, doloila pa

jih je obina, ki je skrbela tudi za njihovo strokovno vzgojo.

Narodnoosvobodilni boj je mono odjeknil med gasilci, kajti osvobodilna fronta je

imela med njimi tevilne lane in organizatorje boja proti okupatorju.

Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so Nemci obnovili gasilske ete v Ljubljani in

njeni okolici ter jih vkljuili v protiletalsko zaito. Med okupacijo naega ozemlja je

bilo unienega okrog 75% gasilskega orodja in 90% gasilskih cevi. Ob umiku nemke

vojske z naega ozemlja maja 1945 so gasilci sodelovali pri razoroevanju vojske,

zbiranju in skladienju oroja in streliva. Po osvoboditvi maja leta 1945 se je nova

ljudska oblast znala pred tekimi vpraanji in problemi, med katerimi je bila tudi

zaita pred poari, eksplozijami in elementarnimi nesreami. V Ljubljani je kot jedro

organizacije ostala poklicna gasilska eta, v katero so se vrnili med vojno preganjani

in internirani gasilci. Delo je zaivelo tudi v vseh prostovoljnih gasilskih etah, ki so

e v zaetku junija 1945 reevale pri ogromnem poaru, nastalem na glavnem

kolodvoru zaradi eksplozije letalskih bomb in topovskih granat. e prve mesece po

osvoboditvi so imenovali referente za gasilstvo pri ljudskih odborih in ustanovili

gasilsko poveljstvo. To poveljstvo je imelo doloena finanna sredstva, s katerimi so

kupili gasilcem zlasti obleke, orodje in opremo, ki so jo lahko dobili leta 1945. Gasilci

so dobivali predvsem stare avtomobile vsehmogoih znamk, ki so jih preurejali s

prostovoljnim delom. Na Dolenjskem, Notranjskem in Koevskem je bil poloaj

izredno teak, kajti ni bilo ne domov, ne orodja, ne oblek, pa pa veliko trdne volje pri

preivelih gasilcih, ki so iskali skrito in zakopano opremo. Na Gorenjskem in

tajerskem so e maja in junija 1945 obnovili gasilsko organizacijo.

Leta 1945 so na ministrstvu za notranje zadeve pripravili osnutek za organizacijo

gasilstva v Sloveniji. Gasilska milica v Sloveniji naj bi se delila na:

1. prostovoljno gasilsko milico,

2. poklicno gasilsko milico.

Da bi gasilstvo doseglo napredek in podprlo portvovalno delo lanov gasilskih et, je

Ministrstvo za notranje zadeve e v oktobru 1945 razpisalo dvomeseno nagradno

44

tekmovanje; odzvale so se skoraj vse ete v Sloveniji. Okrajna gasilska poveljstva, ki

so zbirala podatke o uspehih tekmovanja gasilskih et, so ugotovila, da so gasilci

opravili skupaj nekaj milijonov prostovoljnih delovnih ur. Iz poganih domov so zrasli

novi domovi, iz avtomobilskih razbitin gasilski avtomobili, popravljene so bile strehe,

okna in vrata, z najvejo skrbjo so vzdrevali gasilsko opremo in orodje.

4.3.1. Zakon o gasilskih drutvih in ustanovitev Gasilske zveze Slovenije

V prvih petih mesecih leta 1948 so bile konane priprave za izdelavo osnutka zakona o

gasilskih drutvih FLRJ, ki je omogoil pripravo republikega predloga zakona. Zakon

o gasilskih drutvih je skupina LRS sprejela maja 1948; z njim so se okrajna in

mestna gasilska poveljstva spremenila v pripravljalne odbore. Gasilske ete so hitro

dobile dovoljenja za svoje delovanje, tako da je bilo poleti in jeseni leta 1948 nad 850

obnih zborov prostovoljnih gasilskih drutev. Do zaetka leta 1949 so bili

ustanovljeni tudi zbori 30 okrajnih in mestnih gasilskih zvez. tevilo novih gasilskih

enot je po vojni zelo hitro naraalo, s tem pa tudi tevilo lanov. Leta 1940 je bilo v

gasilski organizaciji 32.202 lanov, konec leta 1949 pa 54.697, med njimi tudi nad

3.500 ena in deklet ter nad 6.000 mladincev. Zakon o prostovoljnih gasilskih drutvih

je pravno reguliral delovanje in organizacijo prostovoljnega gasilstva v LR Sloveniji.

V organizacijskem okviru stoji na elu prostovoljnega gasilstva Gasilska zveza LR

Slovenije s sedeem v Ljubljani (povzeto po Boi, 1998:134).

Po ustanovitvi Gasilske zveze LR Slovenije 2.10.1949 je novo vodstvo krepko prijelo

za delo. Ugotovilo je, da se je gasilska organizacija znatno krepila in uredila, da pa

obstaja e vrsta pomanjkljivosti in nalog.

4.4. Gasilstvo od leta 1954 do leta 1963

Leta 1954 je Gasilska zveza LR Slovenije zdruevala 20 okrajnih gasilskih zvez, 1.266

gasilskih drutev s 64.490 lani. S svojim delom, zlasti z delom upravnega odbora in

komisij je krepila in razvijala delo drutev in zvez, organizirala tevilne aktivnosti na

podroju operativnega in preventivnega delovanja, strokovnega izobraevanja,

organizacijskega utrjevanja, delovanja z enskami in mladino itd. Rezultate svojega

delovanja so gasilske organizacije pokazale na gasilskem festivalu v Mariboru leta

1956.

45

Gasilska organizacija se je v naslednjih letih krepila na vseh podrojih svojega

delovanja. Okrepila je preventivno dejavnost, organizirala drutva Mladi gasilec v

osnovnih olah, razvijala kulturno-preventivno in propagandno dejavnost, krepila

strokovno usposobljenost svojih lanov, predvsem pa postala uspena organizacija za

gaenje in reevanje ob elementarnih nesreah.

4.5. Gasilska organizacija od 1963 do 1998

5. kongres Gasilske zveze Slovenije leta 1963 je novoizvoljeno predsedstvo

pripravljalo z velikimi eljami in s preprianjem, da bo imel v delovanju gasilstva na

Slovenskem izjemen pomen. Po letu 1971 se je razvoj prostovoljnega gasilstva krepil

iz leta v leto. Gasilska organizacija je postala organizacija posebnega drubenega

pomena s pomembno vlogo tudi v sploni ljudski obrambi in drubeni samozaiti

(Boi, 1999: 133).

Po sprejetju nove zvezne in republike ustave 1974. leta je bil leta 1976 sprejet tudi

nov zakon o varstvu pred poarom in gasilstvu. Z novim zakonom je bila uzakonjena

obveznost ustanovitve samoupravnih interesnih skupnosti za to podroje in njihova

dvodomnost. Z zakonom je bilo doloeno tudi financiranje, ki temelji na

samoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju med tako imenovanimi uporabniki in

izvajalci (povzeto po Boi, 1999: 132).

V letih od 1975 do 1997 se je tevilo prostovoljnih gasilskih drutev neprestano

vealo, tevilo prostovoljnih industrijskih gasilskih drutev je v tem asovnem

intervalu najprej naraalo in na koncu upadlo, tevilo poklicnih enot pa je ves as

naraalo, tako tudi samo tevilo vseh lanov.

Veliko prizadevnost so v letih 1984-1987 pokazali gasilci pri graditvi novih gasilskih

domov, vzdrevanju orodja in opreme, graditvi vodnih rezervoarjev, vodovodov,

telefonov, posodabljanju cest itd.

Leta 1990 so bile v Sloveniji izvedene prve demokratine, vestrankarske volitve.

Samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije sta bili podlaga za zakonsko

ureditev gasilstva, podroja poarnega varstva, zaite in reevanja. Status gasilstva,

njegove naloge in organizacijo je opredelil Zakon o gasilstvu. Objavljen je bil tudi

Zakon o varstvu pred poarom, ki je uredil podroje varstva pred poarom s ciljem

varovanja ljudi, ivali, premoenja in okolja pred poarom in eksplozijo. Leta 1994 je

bil objavljen e Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami.

46

Prostovoljna gasilska organizacija na Slovenskem ima v 133-letnem delovanju za

seboj pot, posuto s plemenitostjo, portvovalnostjo in predanostjo lanov, ki so tudi za

ceno svojih ivljenj pomagali blinjemu v nesrei. Na svoji poti je uspeno

premagovala tevilne ovire, ki pa so le e krepile preprianje sto tiso njenih lanov,

da je vredno biti lan gasilske brambe, lan gasilskega drutva (povzeto po Boi,

1999:184).

47

5. ORGANIZIRANOST GASILSTVA

5.1. Gasilstvo v Republiki Sloveniji

Gasilstvo v Sloveniji je organizirano kot prostovoljno in poklicno in predstavlja

pomemben len v sistemu zaite in reevanja. Zelo mnoino je organizirano

prostovoljno gasilstvo, ki ima dolgoletno tradicijo. Njegovi zaetki segajo v leto 1869,

ko je bilo v Metliki ustanovljeno prvo gasilsko drutvo, imenovano poarna bramba.

Posebnost slovenskega prostovoljnega gasilstva je vsekakor njegova mnoinost, saj

vkljuuje 119.000 lanov, od tega 54.000 operativnih, povezanih v 1.405 prostovoljnih

gasilskih in industrijskih drutev. Ta se povezujejo v 108 gasilskih zvez, najvija

oblika povezovanja drutev in zvez pa je Gasilska zveza Slovenije. Poklicno gasilstvo

deluje v obliki javnih zavodov, katerih je v Sloveniji trenutno 14.

Dejavnosti gasilske organizacije obsegajo podroje strokovno operativne dejavnosti,

veliko pozornosti namenjajo izobraevanju ter usposabljanju in organizacijski

dejavnosti, pomembno vlogo zaseda poarna preventiva. Dejavnosti gasilske

organizacije:

a) strokovno operativna dejavnost:

- gaenje poarov,

- reevanje ob prometnih nesreah,

- reevanje ob razlitju nevarnih snovi,

- reevanje na vodi in iz vode,

- reevanje ob naravnih in drugih nesreah;

b) izobraevanje in usposabljanje;

c) organizacijska dejavnost:

- organiziranje prostovoljnega gasilstva,

- zagotavljanje usklajenega razvoja,

- strokovno svetovanje zvezam in drutvom,

- sodelovanje z dravnimi organi,

- mednarodno sodelovanje,

- delo lanic,

- delo mladine,

- delo veteranov,

- kulturne dejavnosti,

48

- ohranjanje gasilske dediine;

d) strokovni tisk in zalonika dejavnost;

e) poarna preventiva;

f) gasilska tekmovanja.9

Shema 5.1: Organi Gasilske zveze Slovenije

Vir: Gasilstvo v Republiki Sloveniji, http://www.gasilska-zveza.si/pred/predstavitev.htm (23.11.2001).

Gasilske organizacije opravljajo naloge gaenja in reevanja ob poarih, druge, zlasti

preventivne naloge varstva pred poarom, doloene naloge zaite in reevanja ljudi

9 Gasilstvo v Republiki Sloveniji, http://www.gasilska-zveza.si/pred/predstavitev.htm (23.11.2001).

KONGRES - PLENUM

Nadzorni odbor astno razsodie

Predsedstvo Predsednik

Mladinski svet

Svet lanic

Svet gasilskih veteranov

asopisno zaloniki svet

Komisija za zgodovino poarnega varstva in gasilstva ter kulturne dejavnosti

Komisija za priznanja in odlikovanja

Poveljstvo Poveljnik

Obasne komisije

49

ter premoenja ob naravnih in drugih nesreah ter doloene storitve. Gasilska zveza

Slovenije tako opravlja naloge na podrojih:

- poarov v naravnem okolju,

- nevarnih snovi,

- reevanja na vodi,

- tehninega reevanja,

- informatike,

- vodenja vejih intervencij.

V dananji informacijsko in kulturno razviti drubi gasilska drutva kot prostovoljne,

samostojne in nestrankarske organizacije svoje poslanstvo uresniujejo predvsem na

podroju poarnega varstva in irem podroju varstva pred naravnimi in

civilizacijskimi nesreami. Pri tem imajo izjemno pomembno vlogo. Slovensko

gasilstvo se razvija v moderno reevalno slubo, ki ne zaostaja za podobnimi slubami

v razvitih dravah. Gasilstvo je glede na mnoinost in skoraj univerzalno

usposobljenost gasilcev resnino pomemben del sistema zaite in reevanja.

Slovensko gasilstvo je glede na tevilo pripadnikov, njihovo usposobljenost in

opremljenost sposobno opravljati najzahtevneje naloge za zaito in reevanje

lovekih ivljenj in imetja. Gasilci namre e dolgo ne gasijo le poarov, pa pa

opravljajo vse bolj zahtevna posredovanja. Brez te slube, ki je danes utemeljena z

zakonom kot obvezna javna lokalna sluba, si ni mogoe zamisliti uinkovitega

varstva pred poarom ter druge zaite in reevanja ob raznih mnoinih nesreah.

Skupaj z drugimi reevalnimi slubami sestavlja celovit in uinkovit sistem varstva

pred naravnimi in civilizacijskimi nesreami.

5.1.1. Gasilske enote

Gasilske enote so poklicne ali prostovoljne. Organizirane so kot:

a) poklicne gasilske enote,

b) prostovoljne gasilske enote v gasilskih drutvih,

c ) gasilske enote v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah.

Poklicna gasilska enota opravlja preventivna in operativna dela v zvezi z varstvom

pred poarom ter zaito in reevanje ob naravnih in drugih nesreah na obmoju, za

katero je ustanovljena (Zakon o gasilstvu, Ur. l. RS, t. 71,1993: 3696). Strokovno se

povezuje v Gasilsko zvezo Slovenije.

50

Prostovoljne gasilske enote v gasilskih drutvih opravljajo javno slubo, e

izpolnjujejo s tem zakonom doloene pogoje in e jih za opravljanje javne slube

doloi pristojni organ lokalne skupnosti. Na podlagi ocene poarnih in drugih

nevarnosti ustanovijo obani prostovoljno gasilsko drutvo, ki opravlja predvsem:

a) naloge poarne preventive,

b) strokovno tehnino slubo,

c) vzgojo gasilske mladine,

d) pomo obanom na podroju varstva pred poarom,

e) druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva.

Gasilske enote v podjetjih ustanovijo podjetja, zavodi in druge organizacije pod

pogoji, ki jih doloa Zakon o gasilstvu.

5.1.1.1. Razvrstitev gasilskih enot

Gasilske enote so razvrene v sedem kategorij, katerim je prilagojena kadrovska

sestava enot in njihova tehnina opremljenost.

Teritorialne gasilske enote posameznih kategorij morajo glede tevila gasilcev,

gasilskih vozil in opreme izpolnjevati doloene pogoje.

Gasilske enote I., II. in III. kategorije se organizirajo kot prostovoljne gasilske enote,

IV. in V. kategorije kot prostovoljne gasilske enote ali kot prostovoljne enote s

poklicnim jedrom, gasilske enote VI. kategorije kot prostovoljne enote s poklicnim

jedrom ali kot poklicne enote in VII. kategorije kot poklicne enote. Vsaka gasilska

enota mora imeti skupno zaitno opremo glede na kategorijo enote.

Industrijske gasilske enote posameznih kategorij morajo izpolnjevati pogoje glede

tevila gasilcev, gasilskih vozil in opreme. Industrijske gasilske enote III. in IV.

kategorije se organizirajo kot prostovoljne enote s poklicnim jedrom.

5.1.1.2. Osebna in zaitna oprema gasilca

Prostovoljni gasilec za opravljanje nalog, ki so opredeljene z zakonom o gasilstvu, v

statutih gasilske organizacije in s pravili gasilske slube uporablja osebno in zaitno

opremo. Osebno opremo sestavljata gasilska uniforma in delovna obleka, ki sta za

prostovoljne gasilce in gasilce poklicnih jeder v prostovoljnih gasilskih drutvih in v

51

gasilskih organizacijah predpisani. Zaitna oprema iti gasilca ali pa jo na gasilski

intervenciji ob poaru uporablja za osebno varovanje. To opremo uporabljajo

prostovoljni in poklicni gasilci. Na podroju opremljanja bo v prihodnosti potrebno

izdelati celovit program aktivnosti, ki bodo lokalne skupnosti in enote stimulirale za

nakup ustrezne opreme, saj osnovne intervencijske zaite nima skoraj tri etrtine

slovenskih gasilcev.

5.1.2. Operativno vodenje v gasilstvu

Izvajanje gasilske slube v prostovoljnih gasilskih drutvih in gasilskih zvezah

doloajo Pravila gasilske slube.

Shema 5.2: Vodenje na operativnem podroju VODENJE GASILSKE SLUBE

OPERATIVNO VODENJE GASILSKE VODENJE INTERVENCIJE GASILSKE GASILSKA GASILSKA ENOTE POVELJSTVA

Operativno vodenje se organizira in izvaja kot enoten sistem (glej shemo 5.2).

Vodenje izvajajo poveljniki in vodje enot. Operativni vodje svoje delo opravljajo v

skladu z zakonom o gasilstvu, s pravili gasilske slube, s statutom zveze ali drutva, z

drugimi predpisi, s sklepi organov gasilske organizacije in smernicami strategije

gasilske taktike. Imeti morajo primerno splono izobrazbo.

Gasilska poveljstva se organizirajo v prostovoljnih gasilskih drutvih II. ali vije

kategorije, v obini za gasilske organizacije, ki delujejo na obmoju obine, v gasilski

zvezi in v Gasilski zvezi Slovenije.

52

5.2. Varstvo pred poari in gasilske intervencije

Uprava RS za zaito in reevanje na podlagi Uredbe o varstvu pred poarom v

naravnem okolju spremlja poarno ogroenost naravnega okolja in po potrebi razglaa

posamezne stopnje ogroenosti. Poar je v celotnem osnutku nacionalnega programa

obravnavan kot ena od monih nevarnosti in nesre, ki nas ogroa.

Poari v naravnem okolju ogroajo bogastvo narave, naselja in tudi gospodarske

dejavnosti. V desetih letih od 1991 do 2000 je bilo v Sloveniji ve kot 37.000

poarov. Okoli 30% poarov se raziri iz odprtih kuri, tevilne pa razpiha veter.

Najve poarov je bilo v poarno izredno intenzivnem letu 1998, ko je bilo kar 5.192

poarov. Prav tako je bilo veliko poarov v letu 2000 in sicer 5.171. Podatki kaejo na

porast tevila poarov v zadnjih letih, kar lahko ocenjujemo z dveh strani: po eni strani

gre za dejansko rast tevila poarov, po drugi pa gre za rast teh na raun natannejega

vodenja statistike. Vsekakor je tevilo poarov odvisno tudi od sunih obdobij, ki nas

prizadenejo v posameznem letu. V letih s sunimi obdobji beleimo bistveno rast

poarov, ki vasih znaa tudi krepko nad 1.000 poarov letno. Posebej pri poarih v

naravi se kot najpogosteji vzrok nastanka poara vedno znova kae malomarnost

obanov. Sorazmerno s tevilom poarov naraa tudi tevilo udeleenih gasilcev.

Graf 5.1: Poarna statistika

Poarna statistika

0100020003000400050006000

1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000leto

t. p

oar

ov

Skupno tevilo vseh poarov Poari na zgradbahPoari na prometnih sredstvih Poari na odprtem

53

Vir: - (2001) Naravne in druge nesree v Republiki Sloveniji v letu 2000. Ministrstvo za obrambo

URSZR, Ljubljana,

- Poarna statistika, http://www.gasilska-zveza.si/son/pozar_statistika.htm (14.2.2002). Uprava Republike Slovenije za zaito in reevanje, ki je v pristojnosti Ministrstva za

obrambo, uspeno sodeluje tako s Hidrometeorolokim zavodom Republike Slovenije

kakor tudi z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter z obinami.

Uvedeno je razglaanje ogroenosti naravnega okolja, s katerim se zano izvajati

preventivni ukrepi pripravljenosti na vseh ravneh. Bolje je usposobljena tudi gasilska

sluba; v Sloveniji deluje 14 poklicnih in 1.405 prostovoljnih gasilskih enot z ve kot

44 tiso gasilci. Toda relativno manj gasilcev je prav v primorskih pokrajinah, ki so

bolj ogroene od drugih. Pomembna opora varstva so novi centri za obveanje, ki so

povezani z avtonomnim sistemom radijskih zvez zaite in reevanja. Ti centri skrbijo

za preventivo na okoli 95% ozemlja drave.

Graf 5.2: Gasilske intervencije v letu 2000

V letu 2000 so imeli gasilci 5.171 intervencij zaradi poarov in 20 zaradi eksplozij

(glej graf 5.2). Veliko je bilo poarov v naravi. Poleg poarov so gasilci obravnavali

395 manjih in vejih nesre z nevarnimi snovmi. V letu 2000 so opravili tudi 2.201.

intervencijo zaradi tehnine in druge pomoi. Prebivalcem, ki so bili predvsem zaradi

sue slabe oskrbovani s pitno vodo iz javnih, lokalnih ali zasebnih vodovodnih

omreij, so s cisternami prepeljali 104.244 kubinih metrov pitne vode. Gasilci so v

letu 2000 posredovali pri 852-ih nesreah v cestnem in 6-ih v eleznikem prometu.

Zgodilo se je tudi pet nesre v jamah, vekrat so gasilci posredovali tudi v nesreah na

poari eksplozijenesree z nevarnimi snovmi nesree v jamahnesree v in na vodi tehnina in druga pomonesree v prometu

54

vodi in v vodi, taknih intervencij je bilo 45. Leta 2000 je v intervencijah zaite,

reevanja in pomoi ob naravnih in drugih nesreah sodelovalo 13.203 ljudi. Najve je

bilo prostovoljnih (4.804) in poklicnih gasilcev (3.008). Na intervencijah ob poarih je

sodelovalo 47.744 ljudi, pri eksplozijah 384, pri nesreah z nevarnimi snovmi 2.738

ljudi ter pri tehnini in drugi pomoi 5.873 gasilcev.

Stroki intervencij ob naravnih in drugih nesreah so v letu 2000 znaali

239.600.722,00 tolarjev, od tega ve kot 172 milijonov tolarjev strokov samo v

intervencijah po zemeljskih plazovih v Logu pod Mangartom.

Glede na veliko tevilo intervencij, ki jih opravijo gasilci vsako leto, jih lahko

ocenimo kot nepogreljive v sistemu zaite in reevanja, opravljajo pomembno delo

in so vekrat izpostavljeni nevarnostim, e ve, reujejo in pomagajo ljudem ob

nesreah celo za ceno lastnega ivljenja. Leta 2000 jih je sodelovalo v intervencijah

7.812.

5.2.1. Obveanje in alarmiranje

Za alarmiranje, ki je nujno potrebna aktivnost za izvajanje reevanja v primeru nesre,

poznamo ve nainov:

- prek sistema javnega alarmiranja,

- prek sistema tihega alarmiranja,

- prek telefona,

- prek sredstev javnega obveanja,

- prek kurirskega sistema,

- prek sistema samopozivanja,

- prek kombiniranih variant (povzeto po Prihodnost slovenskega gasilstva, 2000:

12).

Pozive razdelimo za razline stopnje alarmiranja (I., II., III. stopnja) glede na obseg

poara v naravnem okolju.

I. stopnja

Obiajno o poaru v naravnem okolju obvestimo najprej gasilsko enoto, ki pokriva

doloeno obmoje, na katerem je nastal poar. Poklicno enoto se alarmira v I. alarmu

le, e je poar v njenem osnovnem poarnem obmoju.

II. stopnja

55

V primeru, da je zaradi zakasnitve prijave poar zajel veji obseg, se takoj uporabi

druga stopnja alarmiranja, kar pomeni alarmiranje okolikih gasilskih enot, poklicne

enote, e jo obina ima, in sektorskega oziroma obinskega poveljnika.

III. stopnja

Na tej stopnji se zane alarmirati dodatne enote, na zahtevo obinskega poveljnika pa

tudi enote iz drugih obin oziroma po dogovoru s poveljnikom zveze tudi PGD izven

obmoja zveze.

Idealno je alarmiranje gasilskih enot prek pozivnikov, ker pa to vedno ni mogoe, se

veinoma uporablja sistem javnega alarmiranja prek javnih siren, ki se lahko proijo:

- prek radijske postaje,

- prek telefonskega voda,

- rono.

5.2.1.1. Sistem javnega alarmiranja

Alarmiranje se organizira kot enoten sistem; za njegovo delovanje skrbijo obine,

Uprava RS za zaito in reevanje pa skrbi za njegovo organizacijo ter delovanje na

dravni in regionalni ravni. Gospodarske drube, zavodi in druge organizacije morajo

na svoje stroke organizirati in vzdrevati sistem glede na nevarnost, ki jo povzroajo.

Vlada je z uredbo o organizaciji in delovanju sistema opazovanja , obveanja in

alarmiranja uvedla nove enotne znake za alarmiranje ob nevarnostih na obmoju

drave in doloila enotno tevilko za klic v sili 112.

5.3. Izvajanje javne gasilske slube in problematika gasilskih intervencij

5.3.1. Javna gasilska sluba

Na podroju opravljanja javne gasilske slube obstajajo doloeni problemi, po

nastanku novih obin pa se je stanje e poslabalo. Problemi, ki se pojavljajo so:

1. Ve kot 30% lokalnih skupnosti nima izdelanih nartov varstva pred poarom.

2. Tripartitno podpisovanje pogodb o opravljanju javne gasilske slube je praksa v

manj kot 50% lokalnih skupnosti.

3. V priblino 30% lokalnih skupnosti nimajo izd